Leto XXXVIII Št. 8 CENA 23 din Glavni urednik Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek KRANJ, torek, 29. 1. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Slovesna sklenitev slovenskega tedna Še več gospodarskih povezav med Slovenijo in Bavarsko - Dne- j!°^°vs£Ve^ ^slovenskega tedna v Miinchnu so potekali pod pokrovitelj- d°™tvem^ *ivom predsednika svobodne države Bavarske Franza Josefa pOZOrnost skupnim nastopom na ^traussa m predsednika IS skupščine SR Slovenije Dušana Sini- tretjih trgih. Rudis, IMP, Metalna in §°ja — Slovensko kulturno in športno društvo Triglav proslavilo Hidromontaža zejmajo poslovne ve desetletnico Munchen — Ob desetletnici slovenskega kulturnega in športnega Qruštva Triglav v Miinchnu so bila Jurnuli teden številna športna in kultna srečanja pod skupnim naslo-vom Dnevi slovenskega tedna. Še Posebej pomembna so bila srečanja ftl Pogovori med gospodarstveniki Slovenije in Bavarske. Prireditve so stekale pod pokroviteljstvom predhodnika svobodne države Bavarske fanza Josefa Straussa in predsed-ni«a IS skupščine SR Slovenije Du- Turizem pod drobnogledom Predsedstvo Centralnega komiteja ZKJ, sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in gospodarske zbornice Jugoslavije bodo februarja Pripravili akcijsko konferenco komunistov v turizmu, ki bo zajela obsežen sklop problemov turiz-ma v družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije. Nalogam Zveze komunistov v izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije na področju turizma se bodo posvetili tudi gorenjski komunisti iz turizma. V sredo, 30. januarja, bodo o tem temeljiteje spregovorili za okroglo mizo, katere organizatorja sta medobčinska sveta ZKS in sindikata za Gorenjsko. . Gorenjski turistični delavci nnajo bogate izkušnje, o katerih so na različnih posvetih in problemskih konferencah že sprego-vorili. Tokrat se bodo bržkone osredotočili na ekonomski učinek gorenjskega turističnega gospodarstva in iskali možnosti, kako 12 njega še več iztržiti. Beseda bo tudi o vsebini in kvaliteti turiz-fna. Gorenjski komunisti se verjetno tudi ne bodo mogli izogniti ^rašanjem enotnega turističnega prostora, ki so ga na različnih Posvetih že mnogokrat načeli. Ž. D. zi s partnerji in ZRN ter skupaj delajo v Libiji, Iraku, Iranu in% Siriji. Skupna je tudi ugotovitev o velikem zanimanju za sprostitev jugoslovanskih predpisov o vlaganju tujega kapitala. Obravnavane pa so bile tudi konkretne možnosti, da bi za zahod-nonemške turiste na Jadranu pripravili nekakšen rent a car za počitniške prikolice, namesto, da jih zdaj prevažajo od daleč. Na sklepni prireditvi v olimpijski dvorani, ki je potekala pod naslovom Slovenska noč in okviru prazničnega jubileja društva Triglav, je Dušan Sinigolj poudaril, da sta z bavarskim ministrskim predsednikom posvetila še posebno pozornost nadaljnji krepitvi gospodarskih vezi. Pri tem gre za dograditev karavanškega predora, nakup letal Airbus za Inex Adria Aviopromet, za opremo jeseniške železarne, za skupna vlaganja v slovenski turizem ... Dogovorjeno je tudi, da bo bavarsko gospodarstvo letos v Ljubljani priredilo svoj teden. Slovenskemu kulturnemu in športnemu društvu Triglav so ob desetletnici izročili častno listino mesta Ljubljane. A 2alar V SREDIŠČU POZORNOSTI Izvoz je vojna, ki jo moramo dobiti Le z izboljšanjem proizvodnje ter s prodornejšim vključevanjem v mednarodne gospodarske tokove bo moč zmanjšati zadolženost v tujini, popraviti zunanjo likvidnost in se tudi sicer uspešneje družbeno in gospodarsko razvijati. Izvoz mora postati način življenja; zanj se morajo prizadevati vsi in ne le izvozniki. Čeprav je Jugoslavija v zadnjih letih precej izravnala zunanjetrgovinsko menjavo (lani je imela 1,2 milijarde dolarjev primanjkljaja) in je nekajkrat sklenila leto s presežkom v plačilni bilanci, še zdaleč ni čas za samozadovoljstvo. Naša država že vrsto let ne izpolnjuje izvoznih načrtov. Lani je povečala konvertibilni izvoz le za 9 odstotkov ali za 11 manj, kot je načrtovala. Letošnji načrt prodaje na za-> hodno tržišče je manj pogumen kot lanski (zavzema se za 15-od-stotno povečanje), a ga bo kljub temu težko izpolniti, če se gospodarstvo in vsi, ki imajo opravka z izvozom, ne bodo bolje organizirali. Nobenega dvoma ni, da je podoba jugoslovanskega izvoza še dokaj klavrna. Naša država izvaža predvsem manj obdelano blago (surovine, reprodukcijski material, polizdelke) in nerazumljivo je, da je temu prilagojena tudi zunanjetrgovinska zakonodaja. Organizacije združenega dela, ki izvažajo zahtevnejše blago, denimo, opremo, imajo pri tem obilo težav. Pogosto se namreč dogaja, da o takšnem izvozu odloča tudi po 12 ustanov — od sisov, bank do gospodarske zbornice in druge administracije. Zveza komunistov bi morala dati pobudo — je menil eden od razpravljalcev na nedavni dvodnevni akcijski konferenci ZKJ o izvoznem gospodarstvu — da bi se kup potrebnih in nepotrebnih »papirjev« strnil v en dokument, ki bi zadoščal vsem. Čeprav je naša družba v težavah, se brezglavi izvoz surovin in polizdelkov nadaljuje. Morda ne bi bilo napak, če bi za takšen izvoz uvedli takse; le-te naj bi tako kot v drugih državah porabili za spodbujanje izvoza končnih izdelkov. To leto bo tudi eno redkih, ko se zunanjetrgovinski in devizni režim v naši državi ne bosta spremenila do temeljev, marveč le na nekaterih področjih. Dogaja se, da se med izvoznim poslom predpisi kar nekajkrat spremenijo. To bolj škodi kot koristi izvozu, saj vnaša negotovost in strah. Isto velja za izvozne spodbude. Te so se v zadnjih dveh letih zmanjšale za 7 odstotkov in če bo šlo tako naprej, bodo izvozniki kmalu prodajali na tuje le še za kritje lastnih potreb. Nič kaj spodbudno ni administrativno omejevanje uvoza opreme, namenjene za izvozno proizvodnjo. Takšni ukrepi lahko privedejo do tehnološkega zaostajanja za tekmeci s svetovnega trga in s tem do nekonkurenčnosti. Zdravega in sposobnega gospodarstva tudi ne moremo graditi na podlagi zaprtega domačega trga, ki je praktično brez konkurence in ki pogoltne vse izdelke, ne glede na kvaliteto in ceno. V kakovosti imajo naše organizacije še veliko možnosti. Ni namreč vseeno, ali, denimo, v hotelu iztržijo od tujega turista le 12 dolarjev dnevno ali 25, kolikor jim uspe v razvitem svetu. Bržčas državi tudi ni v čast podatek, da so tuji kupci lani vrnili jugoslovanskim izvoznikom za tri milijarde dinarjev blaga, ker le-to ni ustrezalo pogodbam. Za primerjavo še povejmo, da pa Jugoslavija tujim dobaviteljem ni zavrnila niti tisočinke uvoženega blaga. C. Zaplotnik Smotrno potrošiti sleherni dinar šana Šinigoja. Sklepna in zares slovesna prireditev, na kateri je slovensko kulturno in športno društvo Triglav proslavilo obletnico svojega uspešnega delovanja, pa je bila v petek zvečer v olimpijski dvorani v Miinchnu. Razen številnih športnih in kulturnih prireditev so bila v minulih dneh še posebej pomembna srečanja gospodarstvenikov. V pogovorih, ki sta jih imela predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bule in predsednik trgovsko-industrijske zbornice za Munchen in Zgornjo Bavarsko Rolf Rodenstock je pomembna skupna ugotovitev s tega srečanja, da po dolgih letih recesija vendarle gospodarstvo oživlja. To pa daje še večje možnosti za krepitev Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ, je spregovoril političnemu aktivu Gorenjske — Za lenuhe nobene potuhe — Dobro nagraje vati pridne delavce Kmet ali vrtičkar? Jugoslavija je med redkimi, če ne celo edina država v Evropi — Pozarajo strokovnjaki — kjer se že tako majhne kmetijske in gozdar-ke parcele in nezadostno velika kmetijska posestva zaradi neustre-_,ne zakonodaje in nedosledne kmetijsko-zemljiške politike še naprej robe. Število parcel in kmetijskih obratov se povečuje, medtem ko njihov obseg temu primerno zmanjšuje. Podatki so presenetljivi: poprečno velika njiva v Sloveniji meri le 22 arov, vinograd 18, travnik k ln pašnik 34 arov. Povprečno gorenjsko posestvo ima štiri hektare stilf ti^ske zemlJe (v kranjski občini celo 3,2 hektara) v povprečno še-*n obdelovalnih kosih. Z razdrobljenostjo se otepajo tudi gozdarji, j a^bni gozdovi kranjske, tržiške in škofjeloške občine so razkosani v cei Parcel in rned njimi je 5000 manjših od enega hektara, 3115 par- Pa meri od enega do treh hektarov. Šel sodimo po spoznanjih zahodnoevropskih strokovnjakov, da so čnejši prodor na zahodna in tudi zhodna tržišča. Vsa zadnja leta je dmira svojo izvozno naravnanost e le obdržala, pač pa je izvoz še po-ečevala. Trenutno je prodaji za tuje trge amenjeno okoli 40 odstotkov vsega, :ar napletejo na strojih. Lani so za rodane pletenine iztržili 2,2 milijo-a dolarjev, pri tem pa se je bolj kot rednost klirinškega povečala vred-ost konvertibilnega izvoza. V letoš-ji izvozni plan so si zapisali, da se lora izvoz povečati za 14 odstotkov, eprav imajo že zdaj, v januarju, za ol leta vnaprej sklenjenih dovolj iz-oznih poslov, se bo treba za drugo olletje še krepko truditi. Izvažati a zahtevne zahodne trge namreč ni ihka naloga. Pri tem ne gre pozabi-, da na zahodnem tržišču veljajo nejitve uvoza, tako da je možno rodreti le s kvalitetnimi zanimivimi '.delki. Tako kot vsi trikotažerji ima tudi Jmfra težave zaradi materiala. Za vojo proizvodnjo potrebujejo kar ajeten delež deviz za nakup mate-iala. Trenutno odštevajo za uvoz ar 1,2 milijona dolarjev. Čeprav so voz precej zmanjšali in se pre-smerili tudi na domače surovino, se zave niso zmanjšale, kvečjemu po-čale. Zaradi veiikega povpraševa- nja trikotažerjev po domačih surovinah se le-te kvalitetno ne izboljšujejo, nekvalitetnih izdelkov pa ni mogoče prodajati ne na domačem in še manj na tujem trgu. Zadnja tri leta občutijo na domačem trgu za kakih 10 odstotkov manjše povpraševanje po pleteninah. Vendar jih takšno zmanjšanje za sedaj še ne skrbi preveč, saj je posledica upadanja kupne moči, ne pa manjšega zanimaj a za Almirine pletenine. Zato so se odločili, da svoje ponudbe doma ne bodo siromašili z manj kvalitetno pletenino, pač pa bodo po starem trgovskem načelu, da se najbolje prodaja kvalitetno blago, skušali svojo ponudbo doma celo obogatiti. Že pred tremi leti so začeli na svojih predilnih strojih plesti uvoženi »lambsvvool«, letos pa se pripravljajo, da bodo iz uvožene volne predli tudi znani »shetland«. Se vedno bodo uporabljali v proizvodnji tudi nekaj domače volne, ki pa postaja predraga in se ne po ceni ne po kvaliteti ne more meriti z volno s svetovnih borz. Kvalitetna surovina pa je le eden od adutov, poleg kreacije seveda in dobre izdelave. S tem hočejo v Almi-ri obdržati in še povečati prodajo tokoli 150 tisoč kosov pletenin na zahtevnem evropskem in tudi ameriškem trgu. Možnosti za večji prodor na tuje trge so še, tako da ni nekaj nedosegljivega prodati na tujem trgu celo polovico proizvodnje, tu M. lo do regionalnega zapiranja gospodarstva, nastajanja nacionalnih gospodarstev in nedovoljenega .prometa z devizami v državi.« »Razprave o deviznem sistemu bi morali usmeriti v dogovarjanje o tem, kako devize pridobiti in ne le, kako jih deliti,« je dejal Ervin Kerč-man, predstavnik murskosoboške Mure, in poudaril, da izvozniku ostane premalo deviz (45,9 odstotka). »Komunisti bi se morali zavzeti za to, da bi lahko izvozniki samostojno razpolagali vsaj z delom deviz za uvoz opreme, brez uvoznih režimov in dodatnih dovoljenj. Kdo bo sicer nosil odgovornost za tehnološki zaostanek tekstilne industrije?« Anton Stipanič je menil, da zdajšnji devizni sistem drobi gospodarstvo. Nova zakonodaja ki se pripravlja, bo povzročila še več težav, če bo prinesla le »pravičnejšo« razdelitev deviz. Ugotoviti bi morali povprečne devizne potrebe posamezne gospodarske panoge, vse druge pa bi morale poslovne banke dati tistim organizacijam, ki bi bile sposobne doseči največji devizni učinek. »Če je izvoz edina rešitev,« je dejal predstavnik Iskre Milan Loparnik, »potem mora imeti tudi svoj ekonomski pomen. V Iskri smo letos načrtovali izvoz v vrednosti 280 milijonov dolarjev, vendar tega brez boljših izvoznih pogojev ne bomo mogli uresničiti.« Opozoril je, da se zaradi administrativnega omejevanja uvoza opreme in tehnologije povečuje zaostajanje za razvojem v svetu; nesprejemljivo je tudi omejevanje predstavništev in prodajne mreže v tujini, prek katere Iskra proda 70 odstotkov svojega izvoza. Zamotani predpisi »Čeprav v vseh resolucijah poudarjamo, da je treba pospeševati sodelovanje z državami v razvoju, je gospodarstvo vse bolj nezadovoljno s predpisi, ki urejajo to področje,« je povedal Mitre Koliševski. »Predpisi delujejo vedno bolj zaviralno. Vsi sistemski zakoni in še kakih dva tisoč drugih predpisov, ki urejajo odnose s tujino, so že tako zamotali na primer ustanavljanje mešanih podjetih v državah v razvoju in njihovo poslovanje, da jih ustanovitelji vse več ukinjajo, drugi pa poslujejo ^amo še z velikimi težavami.« »Naši zunanjetrgovinski predpisi so kratkoročni, izvoz opreme in storitev pa traja dolgo, tako da se med izvoznim poslom tudi po nekajkrat spremenijo, s tem pa se bistveno spremenijo tudi računi. Zato se ni treba čuditi, da zunanja trgovina obrača hrbet takim poslom, saj so zelo tvegani, terjajo vlaganja, največkrat pa ne prinašajo koristi,« je menil eden od razpravljalcev. Miran Mejak je poudaril, da mora vse jugoslovansko gospodarstvo na tak ali drugačen način podpirati izvoz. Vse tiste organizacije, ki imajo pogoje za izvoz, pa je treba z gospodarskimi ukrepi prisiliti, da izvažajo. Takšen pritisk je družbeno upravičen in nujen. Grešniki učijo druge, kako je treba izvažati Konferenca je govorila tudi o napakah, pomanjkljivostih in nenazadnje tudi o odgovornosti za gospodarske težave v naši državi. »Kdo so bili funkcionarji federacije, Narodne banke Jugoslavije, republik in pokrajin ter njihovih narodnih bank, ki so se pred leti tako neodgovorno in nestrokovno zadolžili za 12 milijard dolarjev?« se je spraševal Anton Stipanič. »Nismo še slišali, da bi kdo od njih odstopil, ker se s tako politiko zadolževanja ne bi strinjal, celo številke o zadolževanju so pred javnostjo skrbno skrivali. Kateri gospodarski in politični voditelji so dovolili, da je velik del tuje akumulacije propadel, ne da bi dal primerne izvozne rezultate, rezultate pri zaposlovanju in prestrukturiranju gospodarstva. Danes se o tem molči. Celo več: tisti, ki so nas tako zadolžili, zdaj uče, kako je trebd investirati, izvažati, gospodariti itd. Nekdo tretji pa mora plačevati dolgove, vračati tečajne razlike. Takšna socializacija napak je v velikem nasprotju z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije.« Gavro Perović je javno spraševal, če je res potrebno, da je. samo lani obiskalo Sovjetsko zvezo prek 13 tisoč jugoslovanskih delegacij, kar nas je stalo 6 milijonov dolarjev; ob tem pa nas je zunanjetrgovinska mreža v tej državi veljala še 4 milijone dolarjev. c. Zaplotnik Dediči kmetij le šolani kmetje? »Dobro se učiš, škoda bi te bilo za kmeta,« je dejal nekdaj gospodar svojemu, za učenje najbolj zavzetemu sinu; onega, ki mu knjige niso dišale, pa je ustrahoval: »Če se ne boš učil, boš delal doma.« Ponekod se je takšno, za napredek kmetijstva nasprejemljivo razmišljanje, ohranilo do danes, čeprav kmetovanje na zasebni kmetiji zahteva celega, s socialnimi problemi (alkoholizmom, osamelostjo) neobremenjenega in strokovno dobro podkovanega človeka. Kmet, ki hoče slediti napredku in pridelati kaj več kot le za svoje potrebe, mora dandanes veliko vedeti in znati. O pridelovanju poljščin, o izkoriščanju travinja in reji živine, o semenih, močnih krmilih, umetnih gnojilih in škropivih, o kmetijskih strojih, boleznih v hlevu, o gradnji gospodarskih objektov, o gospodarnosti pridelovanja in prireje — in še bi lahko naštevali. Nobenega dvoma ni, da ena izmed poti k napredku v kmetijstvu vodi prek izobraževanja in da je zavoljo tega treba na najrazličnejše načine spodbujati šolanje za kmetijske poklice. V Kranju to nalogo uspešno opravlja šola za kmetijske tehnike, kmetijce in kmetovalce, le da bi bilo treba večje število mladih spodbuditi za tovrstno izobraževanje. V tem oziru je dobrodošla tudi pobuda republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da- bi v spremembe in dopolnila zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev vnesli tudi določilo o obvezni strokovni izobraženosti dedičev zaščitenih kmetij. To bi bilo vsekakor koristno za napredek kmetijstva, vendar zakonodajalec pri tem le ne bi smel biti pretirano strog. V Sloveniji in tudi na Gorenjskem namreč poznamo primere, ko so mladi in za kmečko delo sposobni fantje (in dekleta) raje odšli v tovarno, kmetije pa prepustili na milost in nemilost (onemoglim) staršem. Kaj hočemo povedati s tem? Čeprav je kmetovanje postalo donosnejše, zanimanje na hribovskih, težje dostopnih in gmotno slabše stoječih kmetijah še ni tolikšno, da bi se nasledniki prerekali, kdo da bo bodoči gospodar. In ne pozabimo: po neki družboslovni raziskavi o uglednosti poklicev je kmet še vedno na predzadnjem mestu. Nekateri pa (žal) dajo tudi na ugled! Kaj torej pričakujemo od dopolnjenega zakona? To, da bo spodbujal kmetijsko izobraževanje, a hkrati dopuščal kmetovati tudi tistim fantom in dekletom, ki sicer nimajo kmetijske šole, pa so pripravljeni poprijeti za delo in rešiti kmetijo propada. q Zaplotnik Obsežen program del na hudournikih Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske sprejela plan del na višinskih vodotokih na Gorenjskem za letos — Vrednost vseh del znaša prek 116 milijonov dinarjev Koprivniškem potoku pa se bodo začela dela pod vasjo Koprivnik. V tržiški občini znašajo dela na hudournikih, ki se zlivajo v tržiško Bistrico, 6,7 milijona dinarjev. N* področju Hudega grabna je predvi' deno popravilo zajed v območju pla' zu, na področju Dovžanke pričete^ obrežnih zavarovanj in na področju Tržiške Bistrice sanacija obrežij v Jelendolu. Večja dela na hudourniškem p0", dročju reke Kokre v kranjski občini so predvidena na potoku Bistrica i*1 sicer nad jezerom Črnava. Na Jezei" niči s pritoki pa se bodo nadaljeval* vzdrževalna dela nad Planšarskin1 jezerom na Jezerskem. Letošnja dela na področju Selški in Poljanske Sore v škofjeloški obČj' ni pa so ocenjena na 16,8 milijona dr narjev. Na Dašnjici je predvideno nadaljevanje regulacijskih del o° športnem centru, na področju Davče pa nadaljevanje del ob rekonstrukci' ji ceste. Na Kopačnici s pritoki bodo popravili poškodbe po visokih vo* dah. Na Žirovnici pa bodo nadaljevali z regulacijskimi deli. Predviden* je še sanacija jezu Šinkovec na Ho; toveljščici. Nadaljevali pa bodo tud) z regulacijskimi deli v Dolenji vas* na Kršivniku. Od večjih investicijskih del velj* omeniti izgradnjo zaplavne pregr*' de med Kušpegarjem in Dovžanotf1 v tržiški občini. Vrednost teh del bo znašala prek sedem milijonov dinaJ* jev. A. Žalaf Kranj — Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske je konec decembra lani, ko je sprejemala program za letos, sprejela tudi plan del na tako imenovanih višinskih vodotokih na Gorenjskem. Program je dokaj obsežen in zajema vrsto vzdrževalnih in investicijskih del na hudournikih. Vrednost celotnega programa znaša prek 116 milijonov dinarjev. Največ denarja pa bodo porabili za vzdrževalna dela in sicer prek 96 milijonov dinarjev. Na hudournih oziroma višinskih vodotokih, ki se izlivajo v Savo Dolinko na območju občine Jesenice, bo znašala vrednost del 43 milijonov dinarjev. Večja dela na tem območju bodo na Belem potoku, kjer je predviden začetek sanacije objektov v zgornjem toku. Na Javorniškem potoku se bodo začela dela na srednjem toku nad železniško progo. Nadaljevanje že začetih del pa je pred videno tudi na Dovškem potoku. Med največjimi deli na tem območju omenimo še začetek sanacije plazu nad letnim kopališčem na Ukovi. Na območju Save Bohinjke v radovljiški občini so dela ocenjena na 15 milijonov tri sto tisoč dinarjev. Med večja dela vsekakor sodi izpopolnitev obrežnih zavarovanj in začetek regulacijskih del nad Bohinjsko Češnjico na Blatnici. Predvideno je tudi nadaljevanje del na objektih pod Zoisovim gradom v Bohinjski Bistrici in obnova sistema pragov na Ribnici nad Sotočjem z Mostnico. Na Za 38 odstotkov višje stanarine Delegati zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnostiv Kranju sprejeli informacijo s pripombo glasovati. Tudi če se z informacij0 Kranj — Na dnevnem redu zasedanja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, ki se je sestala v četrtek, 24. januarja, je bil tudi predlog določitve stanarin in najemnin v občini v letošnjem letu. V objavljenem gradivu za sejo je bilo zapisano, da bi se najemnine v občini povečale s 1. februarjem za 35 otistotkov. O ponovnem povečanju od 1. junija naprej pa bi se morali še opredeliti. Delegati zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti so bili na seji seznanjeni, da je pristojnost in odločanje o višini stanarin in najemnin zdaj prenesena na izvršne svete občinskih skupščin. Le-ti pa so se v Sloveniji dogovorili, da se s 1. februarjem v vseh občinah povečajo stanarine linearno za 38 odstotkov. Drugo povišanje, ki pa bo različno in do neke mere izenačeno na velikost in vrednost stanovanja, pa je predvideno s 1. julijem. Delegati so takšno informacijo sicer sprejeli. Slišati pa je bilo pripombe, da je smešno, da morajo o tem Nov frizerski salon Skofja Loka - V soboto, 2. februarja ob 16. uri bodo v novem bloku v Frankovem naselju n* Trati odprli nov frizerski salon za ženske in moške. Redno bodo čeli delati v ponedeljek, 4. febn*' arja, moška fizerka bo pr^o stranko postrigla po polovični °e' J ne bi strinjali, bi se stanarine pov^ čale s 1. februarjem za dogovorjen1 odstotek. Ob tem pa vseeno velr poudariti, da ob sedanjem povišanj in postopnem uveljavljanju ekonotf1 skih stanarin še vedno velja deln* nadomestitev stanarin družinam., nizkimi dohodki. Kako bo s kriteftf na tem področju, do seje skupščin samoupravne stanovanjske skupn^ sfi v Kranju še niso vedeli odgovor*- A. Zalar Priložnost alternativni sceni Vine Bešter: »V Kranju je morda na voljo dovolj klasičnih kulturnih prireditev, vendar te niso nikoli zares privabljale množice tnladih. Zato bomo v prihodnje spodbujali ustvarjalnost, ki je za mlade vabljiva: kino, koncerte, gledališke predstave mladinskih skupin, lutke, likovne predstavitve.« Kranj — Da je tudi h kulturnim Prireditvam mogoče privabiti veliko Mladih, so dokazali organizatorji letošnjih zimskih počitnic, ki so jih Oglasili predvsem na zabavno, spro-sUtveno noto. O tem smo spregovoriti z Vinetom Beštrom, predstavnikom centra za prosti čas pri občinski konferenci ZSMS v Kranju. fZa najmlajše smo v zimskih počitnicah pripravili niz prireditev od ur Pravljic v knjižnici, lutkovnih predstav, vsakodnevnih matinej v kinu Center do razstav otroške likovne Ustvarjalnosti v ealeriji Nova. Tudi Seminar za vodje tamburaških skupin Združenje tamburaških skupin s}ovenije pri republiški Zvezi kulturah organizacij tudi letos vabi na seminar za vodje tamburaških skupin. *a bo od 15. do 17. februarja v Ptuju. *udi tokrat program seminarja obe-^ zlasti praktično delo in predavala o tehniki instrumentalne igre. Slušatelji bodo sestavili tamburaški 0rkester, v katerem bo vsak šodelo-Val s svojim instrumentom: bisernico, bračem ali bugarijo. Poslušali bodo predavanja o vodenju tambura-skega orkestra, glasbeni teoriji in ^rigiranju. Program seminarja so nekoliko tematsko omejili: obravnaval bo zlasti Problematiko izvajanja folklorne Sjasbe. Seminar bo vodil prof. Sava ''Ukosavljev iz Novega Sada. Hkrati s seminarjem za vodje se Ponuja tudi priložnost za člane tamburaških skupin. Seminar zanje bo °rganiziran le, če se bo prijavilo zadostno število slušateljev, obravnaval pa bo osnovne zakonitosti instrumentalne igre. Organizatorji seminarja bodo skušali delovno srečanje popestriti tudi s Prodajno razstavo tamburaške literature. srednješolci so dobili svoje. Klub ljubiteljev glasbe jim je pripravil nekaj koncertov, poskrbeli smo za ples, resnejšo filmsko predstavo in gledališko uprizoritev skupine društva GLG, 'Danes ali apokalipsa'. Podrobnejšo oceno teh prireditev bomo še izdelali, že zdaj pa lahko z gotovostjo trdim, da so uspele, da so bile množično obiskane in da si mlado kranjsko občinstvo takih prireditev želi in jih pogreša.« Kako boste na teh izkušnjah gradili prihodnje prireditve za mlade v Kranju? »Pripravili bomo nekakšen seminar in izdelali koncept prihodnjih prireditev. Mladinska organizacija, natančneje, center za prosti čas, bi lahko spodbujal dejavnost društev in klubov, v katerih delajo mladi za mlade. Takih društev in klubov je v Kranju dovolj, da bi z njimi lahko obogatili kulturno in zabavno ponudbo, vendar njihova dejavnost ni dovolj znana, da bi mlado občinstvo drlo na njihove prireditve. Tudi bolj vsak zase delajo, čeprav bi združeni lahko prispevali bogato ponudbo.« Navadno očitamo prireditvam, za katere je zadolžena mladina puš-čobnost in nedomiselnost. To velja za štafeto mladosti, dan mladosti in podobno. Boste tudi tam prinesli nekaj svežine? »Mladinska kulturna dejavnost se ne bi smela omejiti le na praznične dni, zato smo se odločili, da bomo v prihodnje vsak mesec pripravili kako tovrstno dejavnost. Prva priložnost se nam ponuja prav ob sprejemu štafete mladosti, naslednja ob mesecu mladosti, ko bi lahko pripravili kar teden mladinske aktivnosti, od športa, kulture do rekreacije in zabave. Tako bi mlade lahko zvabili h gledališkim predstavam, ki jih v GLG pripravlja mladinska eksperimentalna skupina. S koncerti društva Modrina in Kluba ljubiteljev' glasbe bi razgibali monotono glasbeno sceno. Tudi letni kino, ki bi ga Koncert Komornega pevskega zbora Loka Loški jubilant Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke slavi 10-letnico plodnega dela — Ob jubileju vabi na koncert renesančne glasbe, 1A bo v sredo zvečer v Crngrobu — Dirigent Janez Jocif Gledališče, lutke, glasba Lutke niso muha enodnevnica Na četrtkovi dve lutkovni predstavi za starega jurja v dvoranico Kradu Kiselštajn pride letno 14 tisoč malih obiskovalcev. Zanikanje mladega občinstva že presega možnosti društva GLG, ki J° poleg maloštevilnosti še brezdomci. Dramilo lanskemu ^kovnemu mrtvilu. Kranj — Do pred štirih let je mla-Qo za lutke zagreto kranjsko občinstvo le redkokdaj prišlo na svoj ra-Zato je bila zamisel društva ~LG (Gledališče, lutke, glasba), kakega gonilno programsko jedro je Se danes lutkar Cveto Sever z nekaj *a delo z otroki navdušenimi sodeči, za Kranj dobrodošla. Peščica ulturnih delavcev in strokovnjakov P1*1 Zvezi kulturnih organizacij je avdušence podprla in že prvo sezo-. o dobila dokaz, da je svojo moralno Z1 materialno podporo usmerila na Pravo mesto. 14 tisoč malih obiskovalcev dvora-Je°rt V grac*u Kiselštajn v prvem letu lutu ° misnti' dft ie Kranju otroško tkovno gledališče nujno potrebno. sasti občutno pa je bilo to v lanski ? z°nj- Zaradi neurejenega prostora j* občinstvo, kamor je vdirala voda lis* Se ^e okolica lutkovnega zbira-sca prelevila v gradbišče, je domala * vse leto zamrla lutkovna dejav-05* društva GLG. st"Otroci, ki jim redke letne pred-*ve Prešernovega gledališča niso tr°S!e potešiti lakote po prejšnjih če-Smkoyih srečanjih z lutkami, niso V ...postati prikrajšani,« meni Tone <36 . 1 eden od pobudnikov lutkovne ^LoVn°sti in ustanovitelj društva 20n "Zato smo se jim z letošnjo se-le,/0 nekoliko oddolžili. V tem mast? 'Dutik' gledališču v gradu Kisel-, Jim nudimo dve predstavi te-kots*0 in če bo zanimanje tolikšno ce n^ai> bomo morali vrata dvorani-*Vr ^Preti še večkrat na teden. Tu se sHih Predstave številnih amater-UV ,.skupin, uveljavljenih in še ne n0slJavlJenih, ki jim GLG nudi možati t^okazati ustvarjalnost in zabace ter poučevati otroško občinstvo. vr»a at prihajajo tudi znana lutko-tem ^e<*ališča iz Ljubljane, sodelu-His ° tudi z zamejstvom. Le z enim &rav - Uspen- 2 lastno predstavo, čeri^ j° naši meceni pričakujejo od UW 0rda nam kdo očita, da se gj^^mo le s posredništvom, z or-n^rnZaciJ° Predstav. Toda tudi to je nenJeno otrokom.« Po imenu sodeč GLG odpira vrata gledališču, lutkam, glasbi... K sodelovanju so vabili glasbenike, tudi kranjski Klub ljubiteljev glasbe, pa literate, gledališčnike in še koga. Med gledališčniki se je minulo sezono uveljavila eksperimentalna gledališka skupina »Čez cesto«, ki je v sezoni lutkovnega mrtvila reševala čast GLG. Ta je s Plešasto pevko lani in z Apokalipso letos nastopila povsem drugače kot je vajeno kranjsko gledališko občinstvo. V kranjski srenji je uveljavilo nekakšno alternativno sceno. Toda temeljna dejavnost GLG so bile doslej lutke. Da bi lutkam pripravili slavnejšo prihodnost, eden od članov GLG, Saša Kump, med mladim rodom oživlja lutke. Sicer pa bi pri GLG radi ambiciozneje načrtovali. Zamisli kar prehitevajo druga drugo, toda za njihovo uresničitev predvsem ni prostora. »Brezdomci smo, ki v gradu Kiselštajn predvsem gostujemo,« pravi Tone Volčič. »Čeprav časi niso naklonjeni velikim načrtom in če varčujemo, najlaže priškrtnemo pri kulturi, je Kranju potrebno pravo lutkovno gledališče in ne nekakšna improvizacija. Otrok, ki bi radi k četrtkovim predstavam, je vse več, in vsem ne moremo zadostiti v dvoranici, ki sprejme 70 obiskovalcev. Menim, da bi se kazalo v prihodnje povezati s Prešernovim gledališčem, tako da bi ohranili našo samosvojost. Z njihovo strokovnostjo, rekviziti, prostorskimi možnostmi bi laže delali.« g Začeti takorekoč iz nič, v krogu osmih navdušencev, z denarjem, ki so ga sprva služili z lutkovnimi gostovanji Cveta Severja, in se uveljaviti do današnjih razsežnosti, ni majhna stvar. Tega se zavedajo tudi pri kranjski Zvezi kulturnih organizacij, ki je društvu GLG poverila letošnje srečanje kranjskih lutkovnih skupin ob slovenskem kulturnem prazniku. D. Z. Žlebir lahko družno pripravila kranjsko Ki-nopodjetje in Skupina kranjskih ki-noamaterjev, ne bi bil odveč. Poleti bodo vse te prireditve lahko pod milim nebom, tako da bi bil obisk mlade publike lahko takorekoč neomejen. Ena od zamisli, ki bi jo radi izvedli še pred štafeto mladosti, je tudi občinsko tekmovanje v breakdan-ceu, pri čemer bo najbrž pomagala Modrina. V Kranju je namreč kakih 15 tečajnikov, ki se urijo v tem priljubljenem plesu, in tem ne bi bilo težko pripraviti za mladino privlačni show.« In kako naprej? »Radi bi, da bi se v Kranju neprestano nekaj dogajalo, da se mladina ne bi zaspano in neprizadeto potikala okoli. S temi prireditvami bomo dali možnost mladim ustvarjalcem, ki delajo na takoimenovani 'alternativni sceni'. Razvoj te dejavnosti bo okrepil kasnejšo kulturno ponudbo za mlado občinstvo. Potem bomo lahko še širše načrtovali program letnih počitnic. Zlasti pa bi radi pod skupnim imenovalcem združili društva, kljube, skupine, ki lahko nudijo zvrst kulture, ki je mladim blizu.« D. Z. Žlebir S knjižne police Lirika za pesniške sladokusce Pri Mladinski knjigi že poldrugo desetletje izhaja zbirka pod naslovom Lirika. Doslej so v njej predstavili že blizu šestdeset avtorjev več kot dvajsetih jezikovnih področij. Ljubitelju poezije dosedanji izbor že zagotavlja razmeroma soliden pregled svetovne poetične bere, z nenehnim dograjevanjem mu zbirka po svojih najboljših močeh skuša slediti. Zadnja lanska tiskovna konferenca je postregla s tremi novimi naslovi iz zbirke. Najprej z izborom Bau-delairove poezije, kjer gre v glavnem za ponatis že objavljene poezije izpred sedmih let v zbirki Kondor. Izbor je tokrat pripravila priznana poznavalka francoske književnosti dr. Marjeta VaSič. Izbor izzveni kot izziv mlajšim prevajalcem Baudelai-ra, saj je tega pesnika prevajalo lepo število prevajalskih strokovnjakov in je tako nastalo več prevodnih inačic. Ob Božu Vodušku so izbrane pesmi prevedli še Cene Vipotnik, Jože Škofja Loka — Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke letos slavi 10 let svojega delovanja. Osnovali so ga sicer že leta 1971 na pobudo mladih pevcev, ki jih je družila ljubezen do petja in želja po predstavitvi zborovske glasbene umetnosti škofjeloški publiki. Sprva je zbor štel 18 članov, učencev solopevskega oddelka glasbene šole. Prvi nastopi pod vodstvom Janeza Forška so bili v Idriji, Kranju in Tržiču, pa tudi v Škof j i Loki, ki se je tedaj pripravljala na praznovanje svoje tisočletnice. Že čez dve leti je imel zbor tudi prva radijska in televizijska snemanja, leta 1976 pa je skupaj z Loškim odrom za televizijo posnel Torkarjev recital Kurent. V sezoni 1976/77 je vodstvo zbora, ki je štel 36 pevcev, prevzel Janez Močnik. Štiriletno delo pod njegovim vodstvom je bilo zelo ustvarjalno, z vrsto samostojnih koncertov in s številnimi nastopi po Sloveniji ter dvema izjemno uspelima gostovanjema na Madžarskem in v Italiji. Poleg številnih nastopov je zbor začel snemati tudi ploščo Pesem zati- ranih, ki pa je žal še niso uspeli posneti. Številne pesmi iz svojega programa so posneli tudi za radio. Sodelovali so tudi na radijskem tekmovanju Amaterski zbori pred mikrofonom, kjer so v svoji skupini zasedli drugo mesto. Izvajalski opus je bil v tem času silno bogat, saj je obsegal renesančne, domače in tuje narodne, borbene in umetne pesmi, pa tudi skladbe, ki jih je pisal sam zborovodja. Ob nenadnem odhodu Janeza Močnika v začetku letošnje sezone je vodstvo zbora prevzel Janez Jocif. Z njim zbor pripravlja tudi jubil jni koncert. Jutrišnji večer, koncert se bo začel ob 19.30 v Crngrobu, so jubilanti pripravili v renesančnem duhu. Kol piše zborovodja Janez Jocif v konc rt-nem listu, so pevci »začutili in vzljubili to čudovito, do danes še neprese-ženo vokalno glasbo, s čimer je dosežen tudi naš osnovni cilj«. Glasbeni večer bo poseben užitek za glasbene sladokusce, poznavalce renesančne glasbe, pa tudi za pevce loškega jubilanta, ki jim renesančna glasba pomeni svojstveno identiteto. Udovič in nazadnje Andrej Capuder. Spremno besedo je prav tako prispevala Marjeta Vasic. S prvim izborom prevajalec Marijan Tavčar predstavlja v zbirki tudi grškega nobelovca Odiseasa Elitisa, ki je to nagrado za svoje življenjsko delo prejel konec sedemdesetih let. Ob tem prevodu so spregovorili tudi o težavah, ki spremljajo prevajalce iz nekaterih tujih jezikov, kjer so potrebni izjemni prevajalski napori. Prevajalec je tudi avtor spremne besede, ob Gantarju in Sovretu pa gotovo eden najvarnejših mlajših za-vzetežev, kar zadeva grško literaturo. Prvič smo dobili prevod ruskega pesnika Osipa E. Mandelštama v izboru, ki ga je pripravil Tone Pavček. Za Liriko je obišrnejši pregled njegove poezije pripravil, uredil in s spremno besedo opremil Drago Bajt. Tega predstavnika ruske poezije 20. stoletja je predstavil kot pesnika, ki nas utegne tembolj zanimati zato, ker je njegovo delo močno vezano na pesniško tradicijo zadnjega in prejšnjih stoletij. Boris Bogataj Tržiška kultura je blizu ljudem Ali sov minulem srednjeročnem obdobju uspeli zadostiti kulturnim potrebam Tržičanov, se v poročilu, pripravljenem za februarsko skupščino, sprašujejo pri občinski kulturni skupnosti — Še najbolj zadovoljni so z amatersko kulturno dejavnostjo, ki je v štirih letih dala največ zgodovino pa opominjajo tudi muzejske zbirke. Ko bo ustanovljen tudi gorenjski muzej revolucije, bo ta dejavnost še močnejša. Število razstav v likovnih galerijah se je povečalo, razveseljivo večji je obisk, zbirka pa zdaj obsega 66 del. V Tržiču imajo zdaj tudi društvo likovnikov, ki je že pripravilo slikarsko kolonijo in vrsto drugih prireditev. Nič kaj niso zadovoljni s kinematografijo. Ni filmske vzgoje, tudi filmskega gledališča ne. Čeprav ga je kranjsko Kinopodjetje ponujalo. Dejavnost filmskega kluba nazaduje zaradi finančnih težav. Nekoliko aktivnejši so fotoamaterji. Dokaj šen del kulturnega obveščanja in osveščanja gre prek domačega radia, zadnja leta vse več z besedo, čeprav tudi glasbe ne manjka. Tržičani so ohranili tudi kulturne stike z zamejstvom, s katerim jih vežejo že tradicionalni odnosi. Navezali so stike s slovenskim Plajberkom v Avstriji in z Italijo, zakoreninjeni so stiki s pobratenimi občinami. Žal denarja za to dejavnost vse bolj zmanjkuje, zato se bojijo osiromašenja zvez. V Tržiču ugotavljajo, da šepa tudi kadrovska politika v kulturi, zlasti njena izobraževalna plat, saj je vse manj zanimanja zlasti za usposabljanje animatorjev kulture. Nekaj denarja so v Tržiču namenili tudi za obnovo njegovih kulturniških prostorov. Tako je največ denarja terjalo urejanje odra in za-odrnja Cankarjevega doma, urejali so zunanjost Tržiškega muzeja, obnova Kurnikove hiše in popravilo Primoškove kašče in Germovke pa sta ostala na pol poti. Ti dve nalogi Tržičane še čakata, prav tako tudi olepšanje okolice muzeja in nova opremitev Cankarjevega odra. Tržič — Minulo srednjeročno obdobje so v Tržiču tudi po kulturni plati zelo smelo zastavili. Ugotavljajo celo, da preveč pogumno, saj jim vsega ni uspelo uresničiti. Vendar v poročilu, o katerem bo govora na februarski seji skupščine Kulturne skupnosti, pišejo o nekaterih vidnih premikih, zlasti kar zadeva množičnost prireditev. Tržiška kultura se je v minulih letih zelo približala ljudem, v tem pa je slednjič tudi namen in kulturno poslanstvo kulturnih institucij . Najbolj so zadovoljni z razvojem amaterske kulturne dejavnosti, ki je z reorganizacijo Zveze kulturnih organizacij postala bolj povezana. Lepe rezultate beležijo v pevski in plesni dejavnosti. V občini v tem času ustanovili dve novi društvi, uredili so tudi financiranje. Tržič s knjigami ni posebno bogat, imajo jih nekaj več kot 29 tisoč. V preteklih letih so knjižni sklad dopolnjevali s 1.400 knjigami letno, kar je pol manj od načrtovanega. Razumljivo, cene knjig so tako narasle, da z razpoložljivimi sredstvi ni moč kupiti toliko kot pred leti. Ta »primanjkljaj« pa zapolnjujejo drugače: z literarnimi večeri, urami pravljic in podobnim. V gledališču so Tržičani okrepili domačo ustvarjalnost. Gledališka dejavnost je še najšibkejša, saj sloni le na okoliških kulturnih društvih in mladinski ustvarjalnosti, zato so se bolj opirali na gostovanja skupin od drugod ali organizirali ogled predstav v Ljubljani. Tem bolj so veseli neprestane rasti zborovskega petja, živahne folklorne in plesne dejavnosti, medtem ko glasbena dejavnost zaostaja. Tudi kulturno dediščino tod uspešno varujejo, saj vsako leto izdajo nekaj številk Tržiškega zbornika, na Slovenska pesem v glasbi in besedi Naši zvesti naročniki in bralci! Za vas pripravljamo ogled predstave v Cankarjevem domu! Prv izdaji »Slovenske pesmi v glasbi in besedi« Dušice Kunaver v založbi Državne založbe Slovenije gre za visoko raven kulturne sporočilnosti odraslim, pa tudi za nevsiljivo pomoč šolam in šoloobveznim otrokom pri poglabljanju zanimanja in veselja do domače narodne pesmi. To vodilo je avtorico pri njenem zbiranju in urejanju gradiva podžigalo k celoviti predstavi slovenske narodne pesmi v besedi in glasbi. Pri zbiranju je avtorica upoštevala tudi priljubljenost in izvirnost posa: meznih pesmi, njenega besedila in melodije, kar pri zboru glede količine gradiva, ki je bilo na voljo, ni predstavljalo ravno težke naloge. A izbrati iz bogate narodne zakladnice tisto, kar bi lahko seglo najgloblje in »ostalo najbolj neizbrisno«, vendarle ni bila lahka naloga. Avtorica je kljub vsemu uspela pripraviti prepričljiv izbor najvrednejšega in ga razdelila v več ciklov. Tako v knjigi najdemo poglavja o domoljubnih, borbenih, ljubezenskih in žalostnih pesmih, povsod z notnim zapisom melodije, kar se v izdaji izkazuje še kot posebej pomembna vsebinska dopolnitev dela. Notni zapisi so preslikani iz pesmaric več slovenskih avtorjev in zbiralcev slovenskega pesniškega folklornega blaga, domiselne ilustracije pa je prispeval Vili Vrhovec. Ob predstavitvi pričujoče knjige so se izkazali tudi učenci osnovne šole Hinka Smrekarja v Ljubljani, ki so za to priložnost pripravili pravcati gala kulturni program, obogaten z adekvatno predstavitvijo posameznih enot iz knjige. Boris Bogataj KULTURNI KOLEDAR Kranj — V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 31. januarja ob 15,30 in ob 16,30 gostovala lutkovna skupina Fru-fru iz Ljubljane z lutkovno igrico Račka. CLA8 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 29. JANUARJA 1985 S Krajevna skupnost Križ Položili smo vsaj asfalt Anton Ogorevc, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Še vedno nas čaka ureditev kanalizacije — Ljudje so premalo seznanjeni o melioracijskih in komasacijskih načrtih — Večjih akcij se lotevamo skupaj s sosednjima krajevnima skupnostima«. KRIŽ — Krajevna skupnost Križ z okrog 400 prebivalci in 110 gospodinjstvi je v kamniški občini 'ena najmanjših in tudi najmlajših. Njeni sosedi sta krajevna skupnost Moste in Komenda. Tako kot imajo nekatere skupne organizacije, skupaj rešujejo tudi večje probleme in se lotevajo pomembnejših akcij. Sedem obrtnikov je v tej krajevni skupnosti z enim samim naseljem. Od delovnih organizacij ima tu svoj manjši obrat Perutnina Zalog. Trgovino imajo krajani v Mostah, pošto v Komendi, šolo v Komendi in Mostah ... Imajo pa tudi dobro poznano gostilno Pri Čabru. »V minulih treh letih je v naši krajevni skupnosti skupaj s sosednjima potekala velika telefonska akcija,« pripoveduje predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Ogorevc. »Danes ima kar 60 gospodinjstev v krajevni skupnosti telefon. Druga večja, »domača« akcije ja bilo asfaltiranje ulic v naselju. Položil) smo okrog 400 kvadratnih metrov asfalta. To je bila sicer pomembna pridobitev, vendar je pomenila rešitev v sili. Poleg občinskega samoprispevka smo namreč v krajevni skupnosti imeli še poseben samoprispevek za ureditev kanalizacije. Vendar pa dlje od izvedbenih načrtov nismo prišli. Ni nam namreč uspelo, da bi kanalizacijo z zbranim denarjem gradili postopoma. Zaradi inflacije je bilo denarja vsak dan manj. Tako smo se silom prilik morali odločiti za asfalt. Žal pa imamo tako v krajevni skupnosti še vedno smrad.« Ureditev kanalizacije tako ostaja v krajevni skupnosti še vedno ena prvih nalog. Vendar pa je sami prav Letos nameravajo urediti avtobusno postajališče. VASA PISMA HIŠA JELOVICA Na vaš prispevek v časopisu Glas z dne 14. 12. 1984 pod rubriko Vaša pisma vam zaradi pravilne 'obveščenosti oziroma predstavitve načina gradnje stanovanjske hiše za kupca Igorja De-kleva, Celovška 158 v naselju Selo pri Dobrovi, posredujemo naslednji odgovor: 1. Kupec tov. Igor Dekleva je sklenil z našim TOZD pogodbo za dobavo in montažo stanovanjske hiše tipa S 2-20, 4. 9. 1984. 2. S podpisano pogodbo se je kupec obvezal, da bo za čas montaže stanovanjske hiše, ki je bila prodana z montažo z instruktažo (instruktor Jelovice dela z delavci kupca) zagotovil tesarja, mizarja ter dva nekvalificirana delavca. 3. Jelovica je prevzela s pogodbo obveznost, da bo montažo opravila septembra 1984, montaža take hiše pa traja skupaj sedem dni. 4. Z montažo je Jelovica začela 24. 9. 1984 ter opravljala od 24. 9. 1984 do 5. 10. 1984, kar znaša skupaj 11 dni, torej 4 dni več, kot je obveznost po pogodbi. 5. Iz gradbenega dnevnika, ki ga je podpisal tudi kupec, je razvidno, da je v času montaže dva dni prišlo do zastoja zaradi dežja, en dan pa zaradi pomanjkanja materiala. Tako se je efektivno delalo osem dni brez druge obloge mavca, ki jo nismo izvedli, ker je kupec menil, da so stene vlažne. Za to delo bi potrebovali še en dan. Kupec je zagotovil delavce po pogodbi samo štiri dni, zato se je montaža zavlekla in tudi prisotnost našega inštruktorja za dva dni. Iz tega je razvidno, da smo zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti kupca imeli dodatne stroške, ki pa kupca niso bremenili. 6. Za nedokončano delo kupec nikoli ni imel časa in ni mogel med tednom zagotoviti delavcev za pomoč, zato smo mu ponudili inštruktorja ter orodje dne 23. 11. 1984, da bi kupec s svojimi delavci dokončal dela v prosti soboti. S tem pa se kupec ni strinjal, ker je menil, da mora biti instruktor prisoten tudi v soboto. 7. Kupec Igor Dekleva, ki je posredoval svoje ugotovitve vašemu časopisu 24. 11. 1984, se je z Jelovico ponovno dogovoril 5. 12. 1984, da bo Jelovica (v svo- jem strošku) dala kupcu na razpolago inštruktorja 21. 12. 1984 ter 22. 12. 1984; o tem smo ga tudi telegramsko obvestili. 8. V teh dneh je bil instruktor spet v stanovanjski hiši kupca, kupec pa dne 21. 12. 1984 ni pre-skrbel nobenega delavca, 22. 12. 1984 pa dva delavca. 9. Iz navedenega je razvidno, da je montaža pri kupcu Dekleva solidno potekala, zastoji pa so v glavnem nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti kupca. 10. Ugotavljamo, da je članek v vašem časopisu skrajno neobjektiven in zelo enostranski. Posebno nas moti stavek: »Kljub večletnim obljubam hiša še vedno ni dokončana«, kar je daleč od resnice. Tudi s kupčevo ugotovitvijo, da se je gradnja podražila za težke milijone, se ne moremo strinjati, saj do sedaj ni imel nobenih stroškov na račun nedokončanih del. Ta dela ga tudi v ničemer niso ovirala pri nadaljevanju ostalih del. Menimo, da. ste z vašo objavo kupčevega dopisa napravili škodo imenu naše DO oz. TOZD, saj bi bila vaša dolžnost, da dejansko stanje ugotovite pred objavo. Pričakujemo od vas, da boste neobjektivno predstavitev na ustrezen način popravili. KAKO JE Z VREČKAMI? V časopisu sem pred časom prebrala, da trgovci ne smejo zaračunavati polivinilastih vrečk pri prodaji kislega zelja in repe. To ni jasno ne meni ne trgovcem in morda še kateremu potrošniku, saj morajo trgovci vrečke plačati. Ce kdo kupi zelje ali repo v kozarcu ali v pakirani polivinil vrečki, je embalaža vračunana, potrošnik jo mora plačati. Potrošniki moramo torej največkrat prinesti embalažo s seboj, to pa ni prijetno. Včasih pozabim vrečko doma, prodajalka pa mi je noče prodati. Saša Pretnar Podbrezje PRIJETNO POVABILO Sosed ima šest let starega sina. Zelo rad se sanka. Pred dnevi je prišel k sosedi, ki je stara 78 let, in jo povabil, naj se gre z njim sankat. Ženica je bila tako presenečena, da bi se mu rada za povabilo zahvalila preko časopisa. Saša Pretnar Podbrezje Vsa dejavnost v krajevni skupnosti poteka v prostorih gasilskega doma. Ob njem bi radi uredili športno igrišče. Anton Ogorevc, predsednik sveta krajevne skupnosti gotovo ne bomo zmogli. Krajevna skupnost na leto namreč dobi 50 starih milijonov dinarjev za celoletno dejavnost. Krajani pa se bodo zdaj težko odločili za ponovno zbiranje denarja, če ne bodo na občini prvi pokazali zgled. »Zelo dobro sodelujemo s sosednjima krajevnima skupnostima Moste in Komenda. Razmišljamo celo o nekakšnem skupnem samoupravnem organu. Vrsta problemov in nalog nas namreč povezuje in po svoje nekako združuje. Prav zdaj smo sredi velikih melioracijskih del na tem območju. Ko bodo končana, naj bi se začela na celotnem urejenem kompleksu še komasacija. Prepričan sem, da gre za veliko in pomembno pridobitev. Ne strinjam pa se najbolj s potekom celotne akcije. Ljudje so bili že od vsega začetka o teh načrtih premalo seznanjeni. Melioracijska dela so se precej zavlekla. Kmalu bo spomlad in marsikdo še vedno ne ve, kaj in kje bo lahko sej al in sadil. To povzroča med ljudmi nezadovoljstvo. Še vedno je čas, da se odgovorni temeljito pogovorijo s krajani.« »Kakšne načrte pa imate v prihodnje?« »Čeprav smo majhna krajevna skupnost, imamo dosti komunalnih in drugih problemov. V bližini gasilskega doma, v katerem so mimogrede tudi prostori za delo sveta in drugih organov, organizacij in društev, bi radi uredili športno igrišče. Lastnik tako rekoč neuporabnega zemljšča je Emona, ki smo jo že pred letom dni zaprosili, da bi ga nam odstopili 800 do 1000 kvadratnih metrov. Žal nam do danes še odgovorili niso! Trenutno razpravljamo o odvozu smeti iz naše krajevne skupnosti. Prišlo je, po moje, do čisto nepotrebnega zapleta in upam, da ga bomo rešili. Letos nameravamo urediti tudi avtobusno postajališče. Sicer pa nas čaka več skupnih akcij s sosednjima krajevnima skupnostima. Treba se bo pogovoriti in odločiti o lokaciji ter gradnji mrliških vežic. Skupaj se tudi že dlje časa zavzemamo za ureditev šolskih prostorov. Pri šoli v Komendi bi bilo treba zgraditi dodatne prostore za pouk, v Mostah pa urediti telovadnico. S tem v zvezi pa se v naši krajevni skupnosti zavzemamo še za varno pot otrok v šolo. Sedanja regionalna cesta od Most proti Kamniku, po kateri vsak dan hodijo otroci v šolo, ni varna. Še bankine niso najbolje urejene, kaj šele, da bi bilo poskrbljeno za pešce. Zato se zavzemamo, da bi na levi strani cestišča od Križa proti Mostam sami zgradili pešpot. Skrbi pa nas, kako se bomo uspeli pogovo- riti z Emono. Doslej so bili na naše želje več ali manj gluhi. Prepričao pa sem, da bi bili krajani pripravlja' ni tudi prispevati del denarja za odškodnino.« Anton Ogorevc je med nedavni"1 obiskom zelo pohvalil delo gasilske* ga društva, kjer še posebej skrbij0 za dejavnost na področju SLO. Eki; pa CZ iz njihove krajevne skupnosti je bila na lanskem občinskem tek' movanju v gašenju požarov najbolj' ša. Zavzeto so se lotili dela tudi v oP ganizaciji rdečega križa, ki so j° ustanovili lani. Svet krajevne skup' nosti in delegacija za zbor krajevnih skupnosti dobro delujeta. Poživiti p* bi bilo treba delo v socialistični zve' zi in predvsem v mladinski organ«' zaci ji. Čeprav je majhna, je v krajeV' ni skupnosti namreč toliko dela i" nalog, da jim še tako delaven svet krajevne skupnosti brez vsestransk* aktivnosti organov, organizacij i" društev ne more biti kos. A. Žalar V krajevni skupnosti Križ je tudi dobro poznana gostilna Pri Čabru Kolikor študentov, toliko učnih navad Študijski sobi v Osrednji knjižnici v Kranju sta v času pouka in predavanj na šolah skoraj popolnoma zasedeni. Tišina, ki jo prekinja le šelestenje papirja, je znak, da se študentje zavzeto pripravljajo za izpite. Kranj — Kolikor študentov, toliko učnih navad, pravijo. Vsakdo, ki je le malo gulil študentske klopi, je verjetno slišal za »stare bajte«, ki se učijo za izpite le zadnjo noč — ob številnih kavah seveda. Večina dijakov in študentov se uči sproti; ti so praviloma uspešnejši od onih, ki se v goro zapiskov in knjig poglobijo šele nekaj dni pred izpiti. Poznan je primer študenta, ki se je učil po »vojaškem redu«: izdelal je urnik in vanj do minute natančno zapisal, kdaj se bo učil, kdaj bral časopise, kdaj počival — in podobno. Zanimivo — zapisanega se je tudi držal. Med študenti so precejšnje razlike tudi v tem, kje študirajo. Nekateri se učijo doma — v svoji sobi, v dnevni ali kar v kuhinji, spet drugi daleč proč od doma — v knjižnici ali kje drugod. Minuli konec tedna smo zmotili vsakdanji utrip v študijskih sobah Osrednje knjižnice na Tavčarjevi 41 v Kranju. Čeprav imajo študentje januarja počitnice, sta bili sobi s 35 sedeži skoraj popolnoma zasedeni. V prvi, kjer imajo mesto tudi knjižničarke, je nekaj več hrupa. Ljudje sprašujejo, po knjigah, si jih sposojajo ali vračajo. Knjižničarke hitijo v skladišče, prinašajo in odnašajo knjige, pomagajo pri iskanju literature in podobno. V drugi sobi je popolna tišina, ki jo prekinjajo le šelestenje študijskega gradiva in prasketanje nalivk po papirju, klepet s sosedom za študijskim »pultom«, povabilo na kavo, vprašanje — greš prebirat časopise... Med številnimi študenti, ki so se minuli petek sklanjali k zapiskom in knjigam (in sem ter tja pogledovali skozi okno na stari del mesta) je bila tudi Alenka Jenko iz Srednjih Bi-tenj, sicer učiteljica razrednega pouka na osnovni šoli v Žabnici, ki pa ob delu študira še glasbeno smer na pedagoški akademiji. »V knjižnici je vedno delovno razpoloženje,« pravi. »Ko vstopiš v sobo in vidiš ostale, ka- »Med tednom sem v Mariboru,« pr^ vi, »medtem ko se ob koncu tedna ^'j nem v Kranj in tu študiram v knji2' niči. Doma imamo malo prostog Dnevna soba je ogrevana, a je ob| čajno zasedena; prostor, kjer bi sesl. cer lahko učil, pa je brez peči. knjižnici imam mir in dobre možn0 sti za študij. Ne moti me ne telefojl kot doma, ne radio niti obiski sorod' nikov in znancev.« ko zavzeto študirajo, ti niti na misel na pride, da se ne bi še sam »zabr-skal« v izpitno gradivo. Če sem doma, hitro najdem izgovor, da se mi ni treba učiti: namesto knjige vzamem v roke časopis, poslušam radio, gledam televizijo ali se pogovarjam z domačimi. V knjižnici imam na voljo tudi vso potrebno literaturo in kar je tudi treba omeniti — pomoč prijaznih knjižničark.« Neva Tršenar iz Kranja, ki kon je študij farmacije, je med šolanj' postala mamica. Zdaj se pred svoj malim razgrajačem za nekaj ur oX vno umakne v tišino študijske knJ' niče, kjer v miru študira in kjer — kot pravi — napisala tudi dip1^ ^ sko nalogo. »Študirala sem tudi v U bljanskih knjižnicah. Tam so prost :je se i tega je t ri veliki, študentje se nenehno ^ in zaradi teea ie tudi v**L is* »Ko sem v študijski sobi, me je stram, da bi šel vsake pol ure ven, na odmor,« pravi Peter Lončarevič iz Kranja, sicer študent Višje ekonomske in komercialne šole v Mariboru. hrup,« pravi Neva. »V kranjski knJ niči srečujem pretežno ene in '* obraze. Tisti, ki redno prihaJaJ semkaj, tudi dokončajo študij.« uj-V zadnjih štirih letih je število o . skovalcev v študijskih sobah krago ske osrednje knjižnice upadlo z ^ . na 8638. Za to sta dva razloga. Na v soki šoli za organizacijo dela s?tir zadnjih letih omogočili svojim s y dentom učenje v domači knjižnic1'^. Osrednji knjižnici se je povečal3^ posoja na dom in tudi zato je upa ^ zanimanje dijakov in študentov učenje v študijskih sobah. C. Zaplotn ik S TOREK, 29. JANUARJA 1985 KRONIKA 7. STRAN GLAS ---\ S SODIŠČA Spet v zapor Sodišče je izreklo ponovno zaporne kazni dvema zelo mladima, ki sta odpirala tuje avtomobile Kranj — Na eno leto in dva meseca enotne zaporne kazni je bil pred Senatom temeljnega sodišča v Kralju obsojen Matjaž Nadižar iz Kra-Jja, star 20 let. Skupaj s Slavkom J., Mladenom C. in Darkom O. iz Kra-nJa je bil obsojen zaradi velike tatvine, odvzema motornega vozila in poškodovanja tuje imovine. . Nadižar ni zaposlen. Lani februar-Ja je skupaj s Slavkom J. vlomil na Parkirnem prostoru v bližini kina Center v osebni avtomobil. Sprva je Poskusil Slavko J., a je le odlomil ?Uuke na vratih avtomobila, nato pa je Nadižar potisnil trikotno okence ter tako od znotraj odprl avtomobil, v katerem sta že poprej opazila žensko torbico. Našla sta denarnico z fOOO din, kasneje pa se je Slavko J. ?e enkrat vrnil in vzel iz avtomobila se zavojček cigaret. Nadižar je julija lani na istem parkirnem prostoru vlomil v osebni avtomobil, ko pa je brskal po ženski torbici, ki jo je našel v avtomobilu, ga je zalotil lastnik avtomobila. Že naslednji dan popoldne je na parkiram prostoru v Stritarjevi ulici vlomil v zastavo 750 in avtomobil odpe-'jal proti Bledu, toda med vožnjo je avtomobil »zakuhal«, tako da ga je Pustil ob cesti. t . Nadižar je bil skupaj z Darkom O. ln Mladenom Č. marca lani, ko so se tantje v jutranjih urah peš vračali iz °ritofa proti Kranju. Med potjo so začeli razbijati prometne znake. Ta-k° so poškodovali znak za omejitev nitrosti in zoženje ceste, tri dopolnil- ne table ter razbili prometno ogledalo. S tem so Cestno podjetje Kranj in občane krajevne skupnosti Primsko-vo, ki so zbrali denar za prometno zrcalo, oškodovali za skupaj 30.000 din. Mladen Č. je aprila lani na Stritarjevi ulici zagrabil anteno na osebnem avtomobilu, last A. Z., in jo namenoma zlomil. Slavko J. pa je sam februarja lani odprl odklenjen avtomobil na parkirnem prostoru pred restavracijo Park, vzel moški dežnik, vreden okoli 1000 din, in ga v restavraciji prodajal za 200 din. Obtoženi so pred sodiščem dejanja priznali, izgovarjali pa so se, da so bili pijani. Vendar je sodišče ocenilo, da njihova vinjenost ni bila tolikšna, da se ne bi zavedali posledic svojega ravnanja. Nadižarja je obsodilo na leto in dva meseca zaporne kazni, Slavka J. pa na 7 mesecev zapora, obenem pa preklicalo pogojno obsodbo iz leta 1982 ter mu izreklo enotno kazen 1 leto in dva meseca zapora. Oba, Nadižar in Slavko J., sta bila že poprej obsojena na zaporne kazni, toda očitno nanju nivo vplivale. Med olajšilnimi okolnostmi je sodišče upoštevalo, da sta oba še mlada in da sta dejanja priznala, pa tudi to, da vrednost odvzetih stvari ni bila velika. Razen tega je upoštevalo tudi težke razmere, v katerih sta oba odraščala. Mladena Č. je sodišče obsodilo na plačilo denarne kazni v višini 20.000 din, medtem ko je Darko O. dobil 3-mesečno pogojno kazen. Vsi morajo tudi oškodovancem povrniti škodo. L. M. Predavanje o prometu KRANJ — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Kranj prireja v nedeljo, 3. februarja, ob 10. uri dopoldne v dvorani kina Center v Kranju centralno predavanje za voznike motornih vozil. Predavanje zajema tri teme: — o psihofizičnih lastnostih voznika in vplivu psihofizičnih stanj na vožnjo bo predaval dipl. psiholog Marko Miš s Centra za vzgojo in publicistiko pri Zavodu za varstvo pri delu SRS — o spremembah predpisov s področja prometa bo govoril Jože Šolar, predavatelj s kadetske šole v Tacnu — novosti pri zavarovanju vozil pa bo razložil Franc Lotrič iz Zavarovalnice Triglav I Carinski prekrški Od ščipalk za nohte do konja Vsak petek pripelje na naše niejne prehode 50 in več avtobusov naših zdomcev — V tako hudi gneči zaplenijo cariniki na tone r&znih predmetov, kajti običajno se za številne predmete v natrpanih avtobusih ne javijo lastniki Jesenice — Najbrž nihče tako hi- »o ne začuti sprememb na našem nomačem tržišču kot tihotapci. Če si odmislimo nepoboljšljive tihotapce, ane dobro organiziranih mrež, ki e ne bodo spuščali v prikrivanja jnalenkosti na meji, nam ostanejo •nali »švercarji«, ki vedno znova pol1 jnjo carinska skladišča. Med zapletenimi predmeti so navidezne drob- varjje, čeprav v večjih količinah, a sak dobro ve, da se tudi z drobnari- sl^- ^% doma hudimano dobro za- ČeUz/H" Se posebej, ker je naše tržiš-»lačno« predvsem tistega blaga, ki t^nbolizira zahodni standard. Pri m ni pomembno, če nam v vsakda- n^em življenju kaj prida koristi ali p0^nula leta je carinska skladišča Rinila kava, na tone kave, saj je do- rinv kil0 ali pa ^e Dila Predra8a- Ca" da na me^ so i° zaplenili toliko, v Se Je sleherni dan nudil prav ne-^ leten in veličasten pogled nanjo kih maJ so lahko zaprli vrata veli-tih + acušč. Zdaj se je »struktura« i je °taPskega blaga spremenila: kave f čnee manJ- znatno več pa tehni-setof* ^aga- ^ot so tranzistorji, ka-je °ni, televizorji, magnetofoni. Ha,emška Carinarnica je na mejah Ce ece. Podkoren, Ljubelj in Jeseni-zabeležila lani za 25 odstotkov cj0nJ Prekrškov, a vse na račun ne-°ljenega »uvoza« kave pred leti. nano jGj (ja prek0 meje potujemo kar^ *n v tuJini manJ kupujemo, ^ se odraža v prekrških na meji. br Pa cariniki vendarle ne bi ostali ki o deia' so poskrbeli naši zdomci, kriz° ^ ^asu evropske gospodarske $VQ.e m brezposelnosti uvedli prav kat -rsten nacin tihotapljenja, s vijo se lahko prav dobro preži- ofge^jn°ma se brezposelni zdomci foiri l?l2»raJ° v potujočo skupino, na-°dn avtobus in se sleherni petek ne&'Jo domov, vračajo pa že v »Jo zvečer. Za vožnjo odšte jejo »noč*0 l1 nemških mark, s poni, J0' »*i jo dobivajo kot brezposel-ka nakupijo blago, ki se bo doma sleLnaJ|>olje prodalo. Za ilustracijo: pteierni petek se na naših mejnih $0y Pjjih ustavi na desetine avtobu-PH« »nuli petek jih je na Podkoren desspe,o 51, na Ljubelj 37, v Rateče *Vk °d 21' do 23, decemDra ,an» Je Snr .ren v noči od petka na soboto Of! 122 avtobusov, Ljubelj 118, *»°č ca *n »^»ko naprej, sleherno ^ petka na soboto. Vjta 2rnere na mejah so ob tako šte-01 obisku obupne. Neredko se NESREČE AVTOBUS SE JE PREVRNIL Studeno — Neprimerna hitrost je botrovala prometni nezgodi, ki se je v četrtek, 24. januarja, pripetila v Studenem. Voznik avtobusa, 29-letni Erik Pavkovič iz Železnikov je peljal iz Železnikov proti Škofji Loki. V levem ostrem ovinku vrh klanca v Studenem ga je zaradi hitrosti zaneslo na zasneženi cesti in avtobus se je prevrnil na bok. V nezgodi ni bil nihče ranjen, gmotna škoda pa znaša 400 tisoč dinarjev. D. Ž. Nesrečen padec smučarke Podkoren — 8-letna Žanet Smilo-vić iz Labina je s sovrstniki v šoli v naravi na Podkorenu smučala na poligonu. V soboto, 26. januarja, je pri smučanju padla, v leto stegno pa se ji je zarila smučarska palica in ji zadala globoko rano. Potem ko so ponesrečeni smučarki nudili prvo pomoč, so jo odpeljali v kranjskogorski zdravstveni dom, od tam pa v jeseniško bolnišnico. Našli utopljenca Kranj — V potoku Rupenščlca so v četrtek, 24. januarja, našli truplo neznanega moškega, starega kakih 60 let. Cez dva dni so utopljenca identificirali kot 79-letnega Cirila Bučana iz Kranja, ki so ga tega dne pogrešili. Nekriti čeki Lani so na Gorenjskem ugotovili 11 večjih kršitev zakona o čekih — Nekaterim čekovna knjižica pomeni način, kako najlaže priti v negativni saldo pri banki r GORENJSKA NOČNA KRONIKA Iz nočne kronike — Takale slika se včasih pokaže na kranjskih ulicah, kadar ponočnjaki že ne vedo kako veseljačiti. — Foto: F. Perdan zgodi, da se kolona zaustavi v ljubeljskem predoru, da niti ne govorimo o tem, kako je, če je slabo vreme, sneg in dež. Cariniki se upravičeno bojijo, saj niti »okrepljeni« ne morejo biti kos takšni gneči. Navajeni so že, da je v avtobusih toliko robe, da se komaj prerinejo skoznje in da se za številne predmete, ki so v avtobusu in ki bi bili odvzeti, lastniki sploh ne javijo. Potem cariniki vlačijo v njihove tovornjake na tisoče rut, ščipalk za nohte, vžigalnikov, ur, tranzistorjev, televizorjev in vsega mogočega. Nobeno skladišče na meji ne more sprejeti vseh teh predmetov, ki bi jih zdomci želeli pretihotapiti domov. Nadzor je težak, še posebej, ker za zdomce velja, da lahko petkrat letno »uvozijo« predmete v vrednosti 20.000 dinarjev, enkrat pa za 65.000 dinarjev. Ob prvem prestopu meje lahko prinesejo tudi računalnik, pozneje ga ni mogoče. In tako moraš zdaj slehernega potnika po potnem listu oceniti, kolikokrat je že prestopil mejo in koliko ima lahko s seboj. Zdaj, ko smo še na začetku leta, še gre, a kaj bo, ko bodo pravico do uvoza izkoristili? Carinsko skladišče se silno hitro polni, do stropa je žepnih kalkulatorjev, kozmetike, drobnarij, ki veljajo v Nemčiji eno ali dve marki, pri nas pa bo tržišče pripravljeno odšteti desetkrat več. Človek komaj verjame, koliko je med zaplenjenimi predmeti rut, igel, nožev, orodja, in ko zagledaš še imenitne jahalne škornje, pomisliš, da pravzaprav manjka samo še — konj. Zdomci očitno izkoriščajo hudo gnečo na meji, še bolj očitno pa je, da se jim takšno tihotapljenje splača. Še nekaj: vsak petek torej potuje po gorenjski cesti najmanj 50 avtobusov, a nihče se ne spomni, da bi odprl gostišče. Zdaj ga niti ni treba več, kajti obilen gostinski promet so že zaslutili Avstrijci in ta izletniški turizem s pridom izkoriščajo. D. Sedej Kranj — Izdajanje nekritih čekov sicer ni redkost, saj od časa do časa nekatere zamika, da bi s podpisom na bančnem čeku dvignili več denarja, kot ga imajo. Nekateri pri tem resnično pretiravajo. Tako kot na primer I. S. z Jesenic, ki je s čeki brez kritja hotel poravnati svoje dolgove pri znancih, tako da je napravil 63.431 din dolga pri banki — seveda brez poprejšnje odobritve. Tekoči račun je I. S. odprl konec septembra lani in obenem pooblastil svojo delovno organizacijo, da mu na ta račun pošilja tudi osebni dohodek. Ko je 15. oktobra lani dvignil skoraj ves osebni dohodek, 22.000 din, je bilo to premalo za poravnavo vseh njegovih obveznosti. Zato je že naslednji dan dvignil v banki 25.500 din, kar so mu tudi izplačali, saj bančna uslužbenka ni preverila salda na tekočem računu. Ker mu je dvig uspel, je čez dva dni napisal nov ček brez kritja za 32.000 din. Tudi tokrat niso preverjali njegovega salda. Čez teden dni je napisal še tretji ček in dvignil 6000 din. V banki so opazi- li, da se njegov negativni saldo veča iz dneva v dan, zato so mu poslali opomin. Pri prvem naslednjem obisku v banki pa so lahkomiselnemu možaku, odvzeli čeke in čekovno knjižico. Banki bo moral povrniti, kar je neupravičeno dvignil, zaradi kaznivega dejanja pa se bo moral zagovarjati tudi pred sodiščem. Podobno lahkomiseln je bil tudi G. K. iz Tržiča, ki je v dveh letih dvignil denar kar s 23 čeki brez kritja. Čeke je podpisoval že v letih 1982 in 1983, ko pa se je lani vrnil s služenja vojaškega roka, je znova začel podpisovati čeke brez kritja. Pri tem je dobro vedel, da si veča negativni saldo, saj so ga pri Poštni hranilnici o tem obveščali. Zaradi tega je bil oktobra lani tudi obsojen pred sodiščem, ker je dvignil 35.000 din s čeki brez kritja. Poleti si je privoščil dopust, zato je v času od junija do konca avgusta podpisal kar 23 čekov brez kritja, s čimer je njegov dolg v . banki narastel na dobrih 51.000 din. L. M. Z gradbišča odnašal orodje in aparate Stroji in orodje na gradbišču avtoceste so, kot kaže, slabo varovani, zato J. Ž. ni imel težkega dela, ko je odnašal vredne aparate — Nekajkrat je tudi vlomil v gradbeno barako — Osumili so ga osmih kaznivih dejanj tatvine NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. Kranj — Slabo zavarovani stroji in orodje na gradbišču avtoceste so zamikali 23-letnega J. Ž., tako da je lani vsaj osemkrat obiskal gradbišče avtoceste v bižini Vogelj. Na podlagi predmetov, ki so jih našli pri njem, so ga delavci UNZ Kranj osumili več kaznivih dejanj tatvine. Med najvrednejšimi aparati, ki jih je J. Ž. odnesel z gradbišča, je bil vsekakor pretvornik za varjenje, last Geološkega zavoda Ljubljana. Ponoči je pripeljal z avtomobilom in opremljen z vrvjo in kovinskimi vpe-njači potegnil okoli 250 kg težak aparat do avtomobila, ga naložil in odpeljal domov. Aparat je bil po cenah iz leta 1980 vreden 198.000 din, lani pa bi nov veljal 700.000 novih din. Sredi decembra so ga miličniki pri hišni preiskavi našli. Vendar je J. Ž. stroj razdrl, dele pa odpeljal in odvrgel na divje odlagališče smeti ob cesti Ga-meljne—Črnuče ter v grmovju ob Savi pri Šentvidu, kovinsko ploščico s podatki o aparatu pa v gnoj nično jamo. J. Ž. je v noči po hišni preiskavi hotel prikrivati svoja dejanja. Napisal je lažno kupoprodajno pogodbo o nakupu elektromotorja od prodajalca, čigar podatke si je izmislil. Jeseni leta 1983 je namreč J. Ž. na gradbišču avtoceste opazil elektromotor-no žago, ki je bila povsem nezavarovana, izven gradbene barake. Z orodja žage je odvil elektroniotoi, vreden 40.000 din, ga odpeljal domov ter ga vstavil v doma narejeno nosilno ogrodje elektromotorne žage. Kmalu zatem se je vrnil in vzel še os za cirkular z jermenicama, vredno 20.000 din, ter vse vgradil v svojo žago. Vendar se J. Ž. ni zadovoljil le s tem, pač pa se je lani spomladi odločil tudi za vlom v gradbeno barako v bližini Vogelj. V prvem odklenjenem delu barake, kjer so bila oblačila in nekaj orodja, je poiskal sekiro in vlomil v zaklenjeni del barake, tam je vzel električni vrtalni stroj, 50 m trožilnega električnega kabla s kolutom i# vtičnicama in še nekaj orodja, vse skupaj vredno 25.000 din. Gradbeno barako je obiskal še kasneje. Tako je vlomil skozi okno s kovinsko palico in vzel več predmetov: vodno merilo, železni kotnik, nape-njalce žice ipd., vse v vrednosti 9000 din. Sredi poletja je pod nastrešjem barake našel 50-metrski trofazni po-' daljšek, vreden 10.500 din, ter ga vzel. Sredi poletja je z avtomobilom odpeljal 21 gradbenih elementov, vrednih 34.54 din. V nedeljo dopoldne, ko na gradbišču ni bilo delavcev, je naložil elemente v avto in jih zapeljal domov. Nekaj so jih kasneje našli v nedograjeni garaži, nekaj pa jih je bilo že vgrajenih v betonsko ploščo nove stanovanjske hiše. L. M. ZDRAHE ZARADI TELEFONA V jeseniškem hotelu Pošta se je vnel prepir zaradi telefona. Trem prišlekom niso dovolili telefonirati iz recepcije, eden od gostov pa se jim je posmihal. Zaradi tega jo je dobil po nosu in zobeh (dva je izpljunil). Miličniki so ugotovili, daje bila vsa četverica krepko opita. VRGEL JO JE IZ AVTA V Škofji Loki je neka opazovalka videla, kako je pripeljal avto, ustavil, in iz njega je priletela ženska ter obležala na cesti. Še pred prihodom miličniške patrulje je odnesla pete. Menda jo je iz avtomobila vrgel njen fant, ker se je preveč napila. KDOR SE ZADNJI SMEJE ... Po razvezi je stanovanje pripadlo ženi, toda ko se je zadnjič z otrokom vrnila domov v Tržič, so bila vrata zapahnjena, ključ pa ni šel v ključavnico. Iz stanovanja se ji je rogal bivši mož. A se ni dolgo smejal. Le do prihoda miličnikov, nato pa je moral izročiti ključ in se poklapan vrniti, od koder je prišel. NOGE GA NISO DRŽALE Do gasilnega doma na Prim-skovem je še prišel, nato pa je obnemogel legel v sneg. Premraže-nemu in omamljenemu od mali-ganov sta pomagala na noge miličnika ter mu pokazala pot domov. KAJ JE NOSILO JESENIČANE Tista noč je bila od sile. Najprej so morali možje v modrem v jeseniški samski dom, kjer sta si dva rojaka ob temperamentni melodiji dajala duška z razbijanjem kozarcev. Nato se je nad porcelanom in stekleni.no znesel močno okajen gost v Majolki. Tisto noč sta se stepla zakonca. Noč je zaokrožil star znanec, ki so ga videli razgrajati že v Korotanu. Nasproti Železarne je razbijal stekla. Do jutranjega »šihta« so ga morali pripreti. SPOPAD OČETOV ZARADI OTROK Otroci so se sprli, nadaljevala pa sta očeta. Nekaj časa sta se obdelovala s psovkami, nato sta posegla po drugih sredstvih. Ker je tekla kri, so se vmešali miličniki. • DVOJNO PUŠČANJE KRVI V tržiški restavraciji Pošta se je zadnjič vnel spopad. M. D. je med rvanjem zabodel znanca v trebuh. Krvavečega so odpeljali v bolnišnico. Storilcu so takisto puščali kri — da bi dognali, koliko alkohola se mu pretaka po žilah. ENERGIČNI VASOVALEC Tržičanka sicer nima nič proti energičnim moškim, toda nekakšna merila morajo veljati. Ni ji bilo všeč, ko je ondan neki Savo tako ognjevito trkal na okno, da ga je razbil. Potem se je prestrašil, da bo moral poravnati škodo, pa jo je ucvrl. TOKRAT SO JI PRIZANESLI Ko ne bi imela Kranjčanka doma dveh majhnih otrok, bi morala zadnjič prenočiti na milici, tako pa so ji prizanesli. Bila je precej pijana in je tudi grdo žalila službujočega miličnika. Toda če jo zalotijo prihodnjič ... G LAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 29. JANUARJA 1985 TC Moški balkanski alpski pokal v slalomu in veleslalomu Izredna veleslalomska predstava Roka Petroviča KRANJSKA GORA - Znano svetovno podkorensko veleslalomsko in sla-lomsko smučišče je bilo dva dni prizorišče izredne mednarodne moške tekme za balkanski alpski pokal. V vele-slalomskem in slalomskem nastopu je nastopilo kar nad sto tekmovalcev iz enajstih evropskih in azijskih držav. Med njimi so bili tudi skoraj vsi, ki bodo svoje države zastopali v teh dveh tehničnih alpskih disciplinah na letošnjem svetovnem prvenstvu v Bormiu. Med najboljšimi so bili tudi Jugoslovani, ki so z zmago Petroviča v veleslalomu in četrtim mestom Bojana Križaja v slalomu dali vedeti, da so na domačem prizorišču. Da so bile proge res odlično pripravljene kljub dežju in novemu snegu, se moramo zahvaliti smučarskemu klubu Kranjska gora, delavcem žičnic in organizacijskemu odboru pokala Vi-tranc. Vsi so vložili veliko truda, da so v enem dnevu idealno pripravili vele-slalomišče in slalomišče. Iskrene čestitke vsem za tak uspeh! V petek so se tekmovalci na balkan ski pokal pomerili v veleslalomu. Izredno dobro se je odrezal Jugoslovan Rok Petrovič in dokazal da je med najboljšimi na svetu. Svoje mednarodne sposobnosti je dokazal že v prvi vožnji, saj je prevzel vodstvo. Od naših sta bila nekoliko slabša Jure Franko in Bo- ris Strel, medtem ko so dobro vožnjo pokazali še Avstrijci, Zahodni Nemci, Italijani, Švicarji, Japonci, Italijlni in drugi. Na drugi progi je prišel v ospredje Ločan Boris Strel, ki si je z najhitrejšo vožnjo prebil na tretje mesto. Zmago pa si je s ponovno vožnjo priboril Rok Petrovič. Več so ljubitelji smučanja pričakovali od Jureta Franka, zagrešil je le preveč manjših napak, da bi bil na vrhu. Pri naših se je s petnajstim mestom dobro odrezal še Jeseničan Matej Oblak, pa tudi ostali naši mlajši so dokazali, da se razvijajo v dobre tekmovalce. Rezultati — 1. Petrovič (Jugoslavija) 2:07,82, 2. Stangassinger (Avstrija; 2:08,50, 3. Strel (Jugoslavija) 2:08,54, 4. Walk 2:08,68, 5. Grabher 2:08,75, 6. Gruber (vsi Avstrija) 2:08,79, 7. Franko (Jugoslavija) 2:08,85, 8. Pfeifer (Avstrija) 2:09,53, 9. Schick (ZRN) 2:09,64, 10. Or-lainsky (Avstrija) 2:09,72, 11. Okabe (Japonska) 2:09,73, 12. Pieren (Švica) 2:10,19, 13. Camozzi (Italija) 2:10,40, 14. Woerndl (ZRN) 2:10,41, 15. Oblak (Jugoslavija) 2:10,47. Trojni uspeh sosedov Drugi dan tekmovanja za balkanski alpski moški pokal je bilo zastopstvo držav v slalomu še močnejše kot v pet- Od naših reprezentantov za Bormio je Ločan Boris Strel z odlično drugo vožnjo v veleslalomu osvojil tretje mesto. Občni zbor zmaj ar j ev Leta Najprej delo, potem letenje Kranj — Društvo za prosto letenje in gradnjo lahkih letalnih naprav Let je eno izmed desetih tovrstnih v Sloveniji in eno izmed treh na Gorenjskem. Obstaja sedem let in združuje v svojih vrstah 16 pilotov, štiri pripravnike in pet tečajnikov. Čeprav so člani lani veliko časa in moči porabili za reševanje težavnega gmotnega položaja kluba — denar za svojo dejavnost so si morali zaslužiti z delom — so kar precej časa (144 ur) prebili tudi v zraku. Nadvse uspešno je bilo njihovo letenje s Krvavca, saj so najizkušnejši pristali celo v Lescah. Avgusta so se mudili na Ble-gošu in ugotovili, da je vrh tega hriba zelo primeren za vzletanje in tudi za tekmovanja, saj je moč poleteti v,vse smeri. Poleti so pripravili društveno taborjenje v Medveji, združeno z letenjem z Učke, in novembra polet z Ljub-nika ter piknik na pristajalnem mestu. Udeležili so se treh tekmovanj. Na meddruštvenem tekmovanju na Lisci je bil Tone Svoljšak drugi in ekipa, ki je bila zelo ponesrečeno izbrana, četrta. N'a republiškem in državnem prvenstvu na Veliki planini je bil Ivo Volarič drugi, ekipa pa ponovno četrta. S temi uvrstitvami v društvu niso zadovoljni, saj so pred leti dosegli že boljše rezultate. Lani sta dva pripravnika opravila iz pit. za pilotu, letOS naj bi tO uspelo še štirim. Začetne šole letenja lani niso pripeljali do konca; upajo, da bodo letos, ko jo bosta vodila Boštjan Bernik in Tone Svoljšak, uspešnejši. Letos bodo pripravili tri klubska letenja — s Krvavca, z Blegoša in s Kriške gore. Ponovili bodo taborjenje v Opatiji in letenje z Učke ter pripravili polet z Jošta s piknikom na pristajalnem mestu. Obnovili bodo vzletna mesta na Joštu, Lubniku in v Družgošah. Za letos so si zastavili še zahtevnejše tekmovalne; načrte kot lani. Osem članov se bo udeležilo meddruštvenoga tekmovanja na Pohorju in republiške ga prvenstvu na Veliki planini ter še-, stenea državnega prvenstva v Tolminu, lin tekmovalec- nuj bi se uvrstil v državno reprezentanco zu svetovno pr- venstvo, ki bo v avstrijskem Kossnu. O tem ne odloča le športni dosežek, temveč tudi denarne možnosti kluba. Štartnina za enega tekmovalca znaša okrog 100 tisoč dinarjev, plačati pa jo mora društvo, iz katerega izhaja tekmovalec. Člani Leta so že začeli zbirati denar, pri tem računajo predvsem na pomoč delovnih organizacij in nekaterih posameznikov. Tako kot lani pa bodo morali precej tudi delati, da si bodo zaslužili denar za dejavnost in za obnovo opreme. t. d. Februarja mednarodni tek Treh dežel KRANJSKA GORA - Turistično društvo Kranjska gora in Trbiž ter Obmejno telovadno društvo Podklošter bodo tudi letos, torej že šestič organizirali mednarodni smučarski tek Treh dežel. Le-ta bo v nedeljo, 17. februarja, ob 9. uri s startom za hotelom Kompas v Kranjski gori, cilj teka pa je v Selčah nad Podkloštrom v Avstriji. Tako kot vsa leta bo smučina potekala po mejah Italije, Avstrije in Jugoslavije, časovni limit pa je pet ur in trideset minut. Za vse, ki bodo prišli v cilj, bo razglasitev rezultatov v Trbižu. Prijavnina za šesti mednarodni tek Treh meja bo znašala 800 dinarjev. Vsi, ki se boste prijavili do 5. februarja, jo morate vplačati na naslov: Turistično društvo Kranjska gora po poštni nakaznici ali pri blagajni društva vsak dan od 8. do 15. ure. Delovne organizacije in športna društva lahko nakažejo prijavnino za skupinsko udeležbo na žiro račun društva — 51530-678-81498. 1'n plačilu je potrebno navesti točen naslov in letnico rojstva. Naknadnih prijav ni, zato tistih, ki se bodo prijavili po 5. februarju, ne bodo mogli upoštevati. -dh Petintrideseto svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah Norvežani osvojili petnajst kolajn Jeseniški mladi alpski reprezentant Matej Oblak je v veleslalomu zasedel petnajsto mesto in osvojil točko v balkanskem pokalu. kovem veleslalomu. Vsi, ki mislijo na Bormio, so imeli na tem slalomišču ugodne razmere za tekmo in dbber trening. To se je poznalo vsem. Najbolje so se odrezali Avstrijci in dosegli trojen uspeh. Zoller, Heidegger in Pfeifer so bili namreč trojica najboljših. Od naših se je na drugi progi najbolje znašel Bojan Križaj, ki je bi na koncu četrti. Na prvi progi je vse kazalo, da bodo imeli Avstrijci najboljše može za zmagovalce. To se je res zgodilo. Od Jugoslovanov se je v prvem nastopu najbolje znašel Cerkovnik, ki je bil peti, medtem ko je moral Kuralt odstopiti. V drugi vožnji je Cerkovnik v prelomnici napravil napako in se tako poslovil od dobre mednarodne uvrstitve. Od naših mladih sta se izkazala še Jakopič in Bergant, ki sta osvojila točke v balkanskem pokalu. Rezultati: — 1. Zoller 1:41,01, 2. Heidegger 1:41,20, 3. Pfeifer (vsi Avstrija) 1:41,39, 4. Križaj (Jugoslavija) 1:42,22, 5. Woerndl 1:42,86, 6. Beck (oba ZRN) 1:43,50, 7. Kodama (Japonska) 1:44,30, 8. Trischer (Avstrija) 1:44,37, 9. Pistor 1:44,46, 10. Bittner (oba ZRN) 1:44,66, 12. Jakopin 1:46,00, 13. Bergant (oba Jugoslavija) 1:46,31, 14. Fortorelli 1:46,46, 15. Bulanti (oba Italija) 1:47,57. D. Humer Foto: F. Perdan Šahovske novice Tržič: velemojster Parma med tržiški m i šahisti — Velemojster Bruno Parma je pred nedavnim v tovarni obutve Peko odigral simultanko s 36 trži-škimi šahisti — z delavci Peka, s člani Šahovskega društva Tržič in z najboljšimi igralci tržiških osnovnošolskih krožkov. Velemojster je zmagal z 32:4. Med tržiškimi šahisti je le osmerici uspelo remizirati — Valjavcu, Gubiču, Uzarju, Kavarju, Moškonu, Megliču ter Pavlu in Jožetu Locu. — J. Kikel Tržič: pokal Zupanu — Športno združenje 5. avgust je v prostorih krajevne skupnosti Ravne pripravilo šahovski turnir. Zmagal je Ignac Zupan pred Stankom Knificem, Darkom Zupanom, Alešem Roblekom in Saldom Mehičem. — J. Kikel Kranj: Logar zmagal na novoletnem turnirju — Na prvem novoletnem hi-tropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo Šahovsko društvo Kranj s pomočjo pokrovitelja — Zlate ribe in številnih ljubiteljev šaha, je med 42 šahisti z Gorenjske in iz Ljubljane zasluženo zmagal Metod Logar s 7,5 točke pred Orlom, Zormanom in Plescem s 7 točkami ter Lazarjem, Halikom, Simonči-čem, Brglezom, Obleščakom in Mazi-jem s 6 točkami. Omenjena deseterica je prejela nagrado, Obleščak pa poleg te še posebno priznanje kot najbolje uvrščeni nižjekategornik. — D. Joko-vič Kranj: Ule zmagovalec tekmovanja za Pokai Kranja — Na zadnjem lanskem hitropoteznem turnirju za Pokal Kranja je nastopilo 45 šahistov, največ doslej. Zmagal je gost iz Ptuja, mladinski republiški prvak Rado Brglez, ki v Kranju služi vojaški rok. Zorko je bil drugi in Lazar tretji. Zmagovalec tekmovanja za Pokal Kranja, v katerem upoštevajo rezultate sedmih od skupno 12 turnirjev, je postal Kvald Ule z 61 točkami pred Miloševičem 60, Rakovcem 58,5, Lazarjem 57, Jokovičem 53, Si-mončičem 51,8 itd. Najboljši so prejeli nagrade in pokale, zmagovalec pa še veliki prehodni pokal, delo kiparja Slo-bodana Govedarice iz Niša. — D. Joko-vič Škofja I-oka: šahovski dvoboj — Šahovsko društvo Škofja Loka je v počastitev občinskega praznika pripravilo dvohoj na desetih deskah s šahisti iz Stražišča. Zmagali so domačini z 51:49. Največ točk so zbrali Miloševič — 9,5, Kupar — 8 in Vujičič — 7,5. Po osmih dvobojih je rezultat med tekmecema neodločen. Naslednji dvoboj bo aprila v Škofji Loki v počastitev 40-letnice osvoboditve. — V. Rozman Tržič: na januarskem turnirju zmagal Andrej Loc — Na januarskem hitropoteznem šahovskem turnirju je med 18 tržiškimi šahisti zmagal Andrej Loc s 14 točkami pred Stanetom Valjavcem z enakim številom točk, Francem Škrjancem 13, Janezom Uzarjem 12 in Tomažem Kavarjem z 9,5 točke. - J. Kikel SEEFELD — S tekom na petdeset kilometrov dolgi smučini se je v tem avstrijskem turističnem mestu končalo letošnje svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. V vseh dneh tekov, nordijski kombinaciji, teki štafet in skokov na dveh skakalnicah so največ uspeha imeli severnjaki, ki so dosegli v vseh moških in ženskih disciplinah največ svetovnih naslovov. Presenetili so jih v nordijski kombinaciji le reprezentance NDR, v moških tekih pa so presenetljivo kolajne osvajali tudi predstavniki Italije. V smučarskih skokih je na majhni skakalnici slavil reprezentant NDR Jens Weissflog. Seveda so največ prvakov in kolaj osvojili tekmovalci in tekmovalke iz Norveške, saj so v tekih in skokih osvojili kar petnajst svetovnih odličij. Pet zlatih, pet srebrnih in pet bronastih. To je izkupiček, ki so ga pričakovali. Na drugem in tretjem mestu severnjaki, Finci in Švedi. Finci so osvojili devet kolajn, Švedi pa štiri. Od tega svetovnega prvenstva so se zaskrbljeni poslovili prav favoriti za naslove reprezentantje SZ, medtem ko so Italijani presenetili, saj so njihovi tekači osvojili dve srebrni in eno bronasto odličje. Le Miran Tepeš med najboljšimi SEEFELD — Prenovljena smučarska skakalnica v Seefeldu je bila v soboto prizorišče predzadnjega dejanja svetovnega prvenstva. Za svetovni skakalni naslov se je na tej sedemdeset-metrski skakalnici borilo nad šestdeset najboljših svetovnih mojstrov skakalnega športa. Naslov si je z res odličnima obema skokoma priboril reprezentant NDR Jens Weissflog. Poznejši svetovni prvak Jens Weiss-flog, je že v prvi seriji skokov dokazal, da se bo tu resno spoprijel z vsemi, ki mu hočejo odvzeti zlato. Že v tej seriji je prevzel vodstvo pred Avstrijcem Vettorio in Fincem Puikkonenom. Od naših se je v tem vetru najbolje znašel prav Miran Tepež, medtem ko je s svojim skokom najbolje razočaral prav šesti na 90-metrski skakalnici Primož Ulaga. Ulaga je imel tak skok, da je bil komaj med prvo petdeseterico. Tudi Baje in Dolar nista pokazala tistega kar sta odnesla na uradnih treningih. Zaključna serija je nato pokazala vso lepoto skokov najboljših. Vzhodnemu Nemcu Weissflogu je uspelo zadržati prvo mesto in s tem svetovni skakalni naslov. Srebro si je priboril Avstrijec Felder, medtem ko je bil tretji svetovni prvak na večji skakalnici Norvežan Bergerud. Od naših je Miran Tepeš zadržal štirinajsto mesto, ki ga je dosegel tudi v Innsbrucku in s tem mestom tu- di v. Seefeldu bil naš najuspešnejši ■S k a k a loc Vrstni red - 1. Weissflog (ZRN) 225,3 (91 - 98,5), 2. Felder (Avstrija) 216,0 (84,5 - 90,5), 3. Bergerud (Norveška) 214,6 (84 - 89,5),... 14. Tepe« 199,7 (82 - 85), 33. Ulaga 179,9 (78 4 81), 41. Dolar 173,0 (79 - 76), 45. Baj« (vsi Jugoslavija) 170,1 (78 - 78). Svan kralj najdaljšega teka SEEFELD — Moški so z marton-skim tekom slovesno zaključili letos" nje svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Na startu tega petdeset kilometrskega teka se je zbralo skoraj devetdeset tekačev, ki naj bi dokazali, da so res pravi mojstri smučarskega teka na tako dolgi smučini. Največ moči i" kraljevstvo v tej najdaljši moški tekaški disciplini si je pritekel Gunde Svan, ki je ugnal presenečenje svetovnega tekaškega prvenstva Italijana De Zolto in rojaka Aunlio. S to zmago je Svan najuspešnejši moški na tem svetovnem prvenstvu, saj je osvov jil dva naslova in bil bronasti v svoj'; štafeti. Med vsemi temi, ki so nastopili zadnji tekaški preizkušnji sta nastopi' la tudi Jugoslovana Jože Klemenčič ijj Ivo Čarman. Od teh dveh je bil hitejš' Klemenčič, ki je bil dvaintridesetj, Čarman pa je zasedel oseminštirideseto mesto. Vrstni red — 1. Svan 2;10:49,9, 2. De Zolto (Italija) 2;11:52,6, 3. Aunli (Norveška) 2;12:37,7,... 32-Klemenčič 2;22:04,9, 48. Čarman (ob» Jugoslavija) 2;28:06,5. Kolajne na 35. SP — Norveška 5,5,5-Finska 2,3,4, Švedska 2,1,1, ZR Nemčija 2, NDR 1,0,2, SZ 1,0,0, Italija 0,2,1-Avstrija 0,2,0. D. Humer Kopač gorenjski prvak %ebenje — Smučarski klub Tržič " odbor za skoke je na 50-metrski skakalnici v Sebenjah pripravil gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih z* mlajše mladince. Med 45 tekmovalci § 12 klubov je zmagal Primož Kopač i* Žirov. Rezultati: 1. Kopač (Žiri) 213,3, 2. Ke-šar (Triglav) 209,4, 3. Kaltenekar 198,5- 4. Petek 195,7, 5.-6. Šmid (vsi Jesenice) in Lipar (Triglav) 190,1, 7. Gašper lin (Žirovnica) 187,3, 8. Jesenko (Zifl/ 186,9, 9. Globočnik (Triglav) 186,3-10. Kopač (Žiri) 185,9. J. Kikel Vili Špehar — dobitnik zlate Bloudkove značke Od orodne telovadbe do motokrosa Tržič — Na novoletnem srečanju najuspešnejših tržiških športnikov in telesnokulturnih delavcev je Vili Špehar iz Tržiča prejel zlato Bloudkovo značko — najvišje občinsko priznanje na področju telesne kulture. Nekdaj vsestranski športnik je z leti postal vsestranski teles-nokultumi delavec. V osnovni šoli je imel najrajši orodno telovadbo-Kot mladinec se je poskusil v atletiki, predvsem v tekih na kratke proge, kjer je bil med najhitrejšimi. Dvanajst let je igral nogomet, med drugim tudi za gorenjsko reprezentanco. Ko je opustil nogomet, se je posvetil smučanju. Opravil je izpit za smučarskega vaditelja, učitelja in za republiškega sodnika za alpske discipline. Veliko Tržičanov je naučil smučati, delaven je v področnem zboru smučarskih vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, srečujemo pa ga tudi na vseh večjih smučarskih prireditvah v tržiški občin'. Vili je tudi izprašani športni funkcionar v motošportu in rad pomaga tržiškemu komiteju za moto-kros pri prirejanju tekmovanj v Podljubelju. Pred desetimi leti se je vključil v delo organov telesnokulturne skupnosti; zdaj je predsednik zbora uporabnikov, član predsedstva in član odbora za organizacijske, kadrovske in statutarne zadeve ter odlikovanja in nagrade. J. Kikel IOREK, 29. JANUARJA 1985 ŠPORT 114 REKREACIJA .9. STRAN O Podgorje ni čakalo na družbeno podporo Trstenik — Pred letom dni ustanovljeno Športno društvo Podgorje, ki združuje ljubitelje športa in rekreacije iz krajevnih skupnosti Trstenik in Tenetiše, lani ni prejelo nobene družbene podpore, pa je bilo kljub temu zelo uspešno. Pripravilo je predavanje »Peru — dežela treh obrazov«, koncert Andreja Šifrerja, marca odprto prvenstvo v veleslalomu in smučarskih skokih ter izlet v Planico z ogledom sklepne tekme za svetovni pokal, junija nogometni turnir, na katerem je sodelovalo 35 ekip iz kranjske, trži-ške in škofjeloške občine, v počastitev praznika krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik kolesarjenje od spomenika do spomenika in nogometni turnir, julija delovno akcijo v Tenetišah za napeljavo elektrike v barako pri nogometnem igrišču, septembra ženski nogometni dvoipoj Podgorja in Iskre Telematike in novembra nogometno tekmo med »ledik« in oženjenimi. Nogometaši so sodelovali v občinski B ligi, v ligaškem tekmovanju v malem nogometu na Kokrici ter na turnirjih v Dvorjah, Aderga-su, na Lužah, Planini in v Struževem. Ljubitelji smučanja so v Pangerščici Urejali smučišče, skakalnico in naprave za elektronsko merjenje časa. V športnem društvu računajo, da bodo letos dobili nekaj denarja tudi od kranjske telesnokulturne skupnosti. Nogometaši bodo začeli trenirati Pod strokovnim vodstvom. Za rekreacijo svojih članov bodo najeli dvorano y Goricah. Tekaško progo bodo skušali podaljšati s Tenetiš do Pangerščice in morda tudi do Trstenika, razširili bodo nogometno igrišče in dogradili sanitarije ob baraki na igrišču v Tenetišah. Pripravili bodo tekmovanja v smučarskih skokih, tekih in veleslalomu, namiznoteniško in kegljaško tekmovanje, nogometni turnir in kolesarjenje ob prazniku krajevnih skupnosti, pohod na Lovrenca, izlet v Planico ter avgusta tudi veselico, da bodo dobili nekaj denarja za svojo dejavnost. Na nedavnem občnem zboru društva so za presednika ponovno izvolili Marka Markoviča in za podpredsednika Eda Hajdinjaka. D. Papler SPOROČILI STE NAM j^Stražišče: Rok Likozar najhitrejši — tradicionalnem veleslalomskem j kmovanju za Pokal Stražišča — pri-j K11 ga je Trim klub Sava Kranj - je \ ed 114 tekmovalci najhitreje prevozil p ?g° Rok Likozar, ki je tudi osvojil kat Tekmovanje je potekalo v šestih ^ategorijah. Vrstni red — ženske — do šaU barbara Perpar, 2. Maja Dol-j *• 3. Tatjana Tomažič; nad 15 let: .^ataša Sladic;'moški - do 15 let: Uroš Pikec, 2. Sandi Bertoncelj, 3. omaž Ferenčak; od 15 do 30 let: 1. Rok pK°zar, 2. Janez Porenta, 3. Edvin 2'^ar; od 30 do 45 let: 1. Aco Mesec, 45yktor Hafner, 3. Miha Bajželj; nad 3 m Jože Rozman, 2. Leon Pintar, • Mato Rozman. - M. Miklavčič , Okolja Loka: po prvem delu Gorenj-Ka predilnica — Končal se je prvi del pofjeloške namiznoteniške lige. V *eh skupinah sodeluje 22 ekip. V najkakovostnejši A skupini je v vodstvu poraza Gorenjska predilnica pred r*H I in Poletom I, v B skupini Iskra felezniki pred Podlubnikom 81 in Centom slepih in slabovidnih in v C skupini Obrtniki pred Jelovico II in ŠD Re-- J. Starman Škofja Loka: znani finalisti zimske '°gometne lige - V o*bčinski zimski li-g v malem nogometu sodeluje letos 36 anskih in 9 veteranskih ekip. Tekmo-1 Mnie. se je že prevesilo v sklepni del. vat Člani so nnalisti Alpina, lanski pr-Ve£Kiwi' Virlog-Union in Tehnik, med n ,rani pa imata največ možnosti za jjasiov prvaka LTH in Peks. Zaključek kovanja in podelitev priznanj bo-februarja v športni dvorani Po- gasi s^kmovanja in podelitev priznanj bo 4en fe?r"arja v *~ *■ —; J. Starman Radovljica: 140 tekmovalcev na novnošolskem namiznoteniškem pr- SKOKI ^onirji in mladinci *a pokal Kokte t^RA-Nj — Sjnučarski skakalci v ka-^0n°ri^ Pi°nirJev in mladincev so to se-k^okt sPet začeli tekmovati za pokal sVQ.e- Mlajši in starejši pionirji so Vj i6 nastope opravili v Zagorju ob Sa- 1 titovem Velenju in Sebenjah. fel.r.^n» red — ml. pionirji — 1. Kna- 8oJ Vri6lav)i 2- A- Kopač (Žiri), 3. Po-reilc ^T ve^njg^ 4 jagodic, 5. Zu- T (oba Triglav). 1 te vPioni«"Ji — Titovo Velenje ««J\ Sar (Triglav), 2. Tomše (T. Vele-p£\|: G1obočnik (Triglav), 4. P. Ko-c^ (Ziri), 5. Petek (Jesenice-Žirovni- Š^^nje - 1. P. Kopač (Ziri), 2. Ke-1> ^Ungiav), 3. Tomše, 4. Pušnik (oba Ca). enJe). 5- Petek (Jesenice-Žirovni- PaSal Kokta ~ !• Kešar 45, 2. Ko-W8,3- Tomše 35, 4. Petek 21, 5. Ga- ^'aJsj mladinci so imeli svojo prvo st^p ? .že na republiškem prvenstvu, ri^.6^ mladinci pa štiri. Med temi šti- VhiG ki*0 *ucu slovensko prvenstvo, ji J?**1' — ml- mladinci — Zagor-2 K xSavi — I- Pušnik (T.Velenje), 4. p*ar (Triglav), 3. Eger (Ilirija), s • Kopač (Žiri), 5. Debelak (Ilirija). J>a6 / adinci - Žiri - 1. Mur, 2. Ko 5. nVOba Žiri), 3. Golob (T.Velenje), Dolenc (Triglav); Podkraj (prven- jj >RS) - i. Mur (Žiri), 2. Debelak tJa), 3_ Verdev (Braslovče-Andraž) Kopač (Žiri), 5. Zupan (Triglav), ."kal U" ... _ __i„,i:„„: M »noi Kokte — st. mladinci *f 90, 2. Kopač 63, 3. Golob 60; »»lal Tstvent vrstni red (po desetih tek- 3. u> ~~ 1. Triglav 425, 2. Žiri 269, 4ifc23 ja 264, 5- Jesenice-Žiri 84, 7 Tr venstvu — Društvo pedagogov telesne kulture občine Radovljica in Namizno-teniški klub Ljubno sta pripravila v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici občinsko osnovnošolsko prvenstvo v namiznem tenisu. Nastopilo je 140 učencev in učenk iz osnovnih šol Lesce, Bled, Gorje, Radovljica in iz zavoda Matevža Lahgusa v Kamni Gorici. Pri učenkah je zmagala Mija Zupan (Bled) pred Natašo Fajfar (Radovljica) in Suzano Gujtman (Lesce) in pri učencih presenetljivo četrtošolec Urh Borut (Mošnje) pred Mirkom Pri-stavcem (Radovljica) in Viljemem Kobilico (Bled). — L. Eržen Zelenica: slalomska tekma za pokal Coca-Cole — Smučarski klub Tržič je organiziral na delu proge Triangel na Zelenici slalomsko tekmo za pokal Coca-Cole za mlajše pionirje in pionirke. Nastopilo je 149 smučarjev in smučark iz 33 slovenskih klubov. Rezultati — ml. pionirji: 1. Jazbec (Tržič) 1:03,85, 2. Košir 1:04,87, 3. Albreht, (oba Kranjska gora) 1:05,31, 5. Kraigher (Bled), 7. Slivnik (Kranjska gora), 8. Stojanovič (Triglav), 10. Golja (Bohinj); ml. pionirke: 1. Škrjanc (Novinar) 1:02,59, 2. Brleč (Domžale) 1:04,75, 3. Cerar (Ljubljana) 1:04,93, 5. Česnik (Alpetour), 10. Kotnik (Kranjska gora). — J. Kikel Tržič: mednarodni uspeh članov Prepiha — Člani tržiškega društva za letenje z lahkimi letalnimi napravami Dušan Grašič, Matjaž Brezar in Viktor Vreš so se udeležili mednarodnega tekmovanja v Avstriji. V neugodnih vremenskih razmerah — v hudem mrazu in visokem snegu ter v močni konkurenci zmajarjev iz večine evropskih držav so dosegli imeniten uspeh: Dušan Grašič je osvojil prvo mesto, Brezar peto, državni prvak in večkratni rekorder Viktor Vreš pa se je moral nastopu odpovedati, ker je tik pred poletom ugotovil napako na zmaju. Tržiški tekmovalci so potovali-in bivali v Avstriji na lastne stroške. — J. Kikel Idrija: najuspešnejši sankači iz Železnikov — Na 1100 metrov dolgi naravni progi pod Hleviško goro je bilo 9. slovensko prvenstvo v sankanju s tekmovalnimi sanmi. Med 71 tekmovalci iz petih klubov so bili najuspešnejši sankači Iskre iz Železnikov. Vrstni red — ml. pionirji: 1. Špendov, 2. M. Cesar (oba Jesenice); st. pionirji: 1. B. Cesar (Jesenice), 2. Šturm, 3. Nastran (oba Iskra Železniki); mladinke: 1. Štalec (Iskra); ml. mladinci: 1. Lu-znar (Jesenice), 2. Bahun (Tržič); st. mladinci: 1. S. Bernik, 2. F. Bernik, 3. Tušek (vsi Iskra); članice: 1. Tolar (Iskra), 2. Smolej (Jesenice), 3. Šmid (Iskra); člani: 1. Kališnik (Tržič), 2. Prevc (Iskra), 3. D. Česen (Tržič); st. člani: 1. Meglic (Tržič), 2. Frelih (Iskra), 3. M. Česen (Tržič); dvosedi — mladinci: 1. Bernik-Bernik, 2. Štalec-Lavtar, 3. Potočnik-Luznar (vsi Iskra); dvosedi — člani: 1. Česen-Česen (Tržič), 2. Kališnik-Perko (Tržič). — S. Kovač Državno mladinsko prvenstvo v smučarskih tekih Največ naslovov Triglavanom „. V štafetnih tekih pri mlajših mladin- cih so državni naslov osvojili Kranj-skogorci pred Triglavom in Bohinjem. Državni naslov pri starejših mladincih je v Kranju; medtem ko so mladinke tekmovale samo v eni kategoriji. Tu so spet s prvim mestom slavile tekačice Triglava. Rezultati — st. mladinci (10 km) — 1. Kerštajn (Rateče) 38:08,3, 2. J. Klemenčič (Triglav) 38:42,0, 3. Raišp (Pohorje) 38:54,7, 4. Ponikvar (Olimpija) 39:00,2, 5. L. Katrašnik (Triglav) 39:51,6, ml. mladinci (10 km) — 1. Nu nar 40:24,7, 2. Kolman (oba Triglav) 41:04,6, 3. Starbek (Ihan) 42:46,3, 4. F. Prevodnik (Triglav) 43:37,1, 5. Grujič (Sarajevo) 45:34,1, st. mladinke (5 km) - 1. Smrekar (Dol) 24:45,2, 2. Kovač (obe Dol) 25:28,8, 3. I. Bešter (Triglav) 26:03,6. 4. Lesjak (Lovrenc) 27:24,8, 5. Kavčič (Triglav) 27:53,1, ml. mladinke (5 km) — 1. A. Grašič (Triglav) 28:51,8, 2. Lačen (Črna) 28:55,1, 3. B. Hočevar (Triglav) 29:16,5, 4. Rozman (Bohinj) 29:31,1, 5. Slivnik (Črna) 29:36,0, zunaj konkurence — člani — 1. Graif (Pohorje) 34:55,5, 2. Slabanja (Dol) 36:48,2, 3. Kumer (Triglav) 42:24,5, članice - 1. Raišp 24:06,1, 2. V. Bertoncelj (Triglav) 25:35,1; štafete — ml. mladinci — 1. Kranjska gora (Klofutar, Oman, Zunkovič) Državni naslov pri starejših mladinkah je osvojila reprezentantka Andreja Smrekar iz Dola. JEZERSKO — Snežni veter, sneženje in dež je na Jezerskem v soboto na štiridesetem državnem prvenstvu za mlajše in starejše mladinke ter mladince gostil nad sto štirideset tekmovalcev in tekmovalk iz dvajsetih jugoslovanskih smučarskih tekaških klubov. Kljub tem težavam, ki so zamedle že pripravljene smučine je smučarski klub Triglav — tekaška sekcija, spet odlično organiziral to državno prvenstvo, čeprav so morali v solo tekih start prestaviti za uro in pol. A vseeno so vsi nastopajoči pokazali, da so dobro pripravljeni za smučarski tek. V štirih disciplinah mladincev in mladink so največ uspeha imeli prav tekmovalci kranjskega Triglava, ki so v solo tekih in štafetah osvojili kar štiri državne naslove. Po en naslov so osvojili tekači Rateč, Dola in Kranjske gore. V samostojnem teku mlajših mladink, si je v pet kilometrski smučini državni naslov priborila Triglavanka Andreja Grašič, ki je bila hitrejša od Nataše Lačen iz.Črne in klubske kolegice Barbare Hočevar. Naša državna reprezentantka, ki se je že vrnila iz svetovnega prvenstva iz Seefelda Dolanka Andreja Smrekar je bila tudi to pot najhitrejša v kategoriji starejših mladink, saj je z dokaj veliko prednostjo premagala vse svoje nasprotnice. Pri starejših mladincih na deset kilometrov si je zlato pritekel Ratečan Robert Kerštajn pred Janezom Klemenčičem iz Triglava in Iztokom Raišpom iz smučarskega kluba Pohorje. Na deset kilometrov so tekli tudi mlajši mladinci. Tu so največ uspeha imeli Triglava-ni, saj je bil prvi Borut Nunar, drugi pa Mitja Kolman, medtem ko je po zaslugi Štefana Starbega tretje mesto odšlo v Ihan. Kegljanje na ledu Vatrostalni pokal Bleda Bled — Na močnem mednarodnem turnirju v kegljanju na ledu — bilo je v športni dvorani na Bledu — je med 20 ekipami iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Jugoslavije zmagala jeseniška Vatrostalna, ki je v finalu prepričljivo premagala Murko. Tretja je bila ekipa Piber Bled in četrta Svetina Jesenice. Včeraj pa je bil na Jesenicah turnir, ki ga je priredila ekipa Zadruge. Med 13 moštvi iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Jugoslavije so prvo, drugo in tretje mesto zavzele tuje ekipe, na četrto pa se je uvrstila Vatrostalna. Danes bo na ledeni ploskvi v dvorani pod Mežakljo na Jesenicah še zadnje, 5. kolo kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo konec marca na Jesenicah. Piber Bled in Murka Jesenice sta si že zagotovili mesto med najboljšimi evropskimi ekipami; ekipa Vatrostalne, ki je po štirih kolih na tretjem mestu, pa bo morala to še potrditi v borbi s četrtouvrščenim Krivcem. Triglavanka Ivica Bešter je bila tretja pri starejših mladinkah. 1;18:41,4, 2. Triglav I 1;19:20,5, 3. Bohinj 1;21:55,0, st. mladinci — 1. Triglav (M. Kordež, Klemenčič, Katrašnik) 1,47:41,4, 2. Umior-Olimpija 1;48:11,9, 3. Rateče 1;50:29,1, mladinke - 1. Triglav I (K. Kavčič, A. Grašič, I. Bešter) 1;27:33,3, 2. Partizan Dol 1;31:01,1, 3. Triglav II 1:32:07,8. D. Humer Foto: F. Perdan -dh VABI NA BRUCOVANJE KRANJSKIH ŠTUDENTOV DELAVSKI DOM ta četrtek, 31. 1. ob 19. uri — ples — krst brucov — srečelov Ratečan Robert Kerštajn je v teku starejših mladincev premagal za državni naslov vse svoje nasprotnike. M H MARMOR HOTAVLJE Delovna organizacija na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA 2. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — da ima visoko izobrazbo rudarske, kemične, gradbene ali strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, ali — da ima višješolsko izobrazbo zgoraj navedenih smeri in najmanj • 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da je gospodarsko razgledan, — da izpolnjuje pogoje določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, — da izpolnjuje splošne in posebne pogoje določene z zakonom za ta dela, pod 2. — da ima visokošolsko izobrazbo komercialno-ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, ali — višješolsko izobrazbo zgoraj navedenih smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da je gospodarsko razgledan, — da izpolnjuje pogoje določene v družbenem dogovoru o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka, — da izpolnjuje splošne in posebne pogoje določene z zakonom za ta dela. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi tega razpisa na naslov: Marmor Hotavlje, Industrija naravnega kamna, Gorenja vas, Komisiji za delovna razmerja. Kandidate bomo o izidu obvestili v roku 30 dni po izbiri. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj TOZD REPROTEHNIKA b. o. Ul. Moše Pijadeja 1 Kranj — odbor za kadrovske in družbene zadeve OBJAVLJA prosta dela in naloge MONTAŽERSKA OPRAVILA — delo se združuje za nedoločen čas Pogoji: , 3-letna srednja grafična šola "in 1 leto izkustev, srednja šola za oblikovanje, ali druga ustrezna srednja šola. Delo je enoizmensko. Za opravljanje del in nalog je določeno 2-me-sečno poizkusno delo. Prijave z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije v roku 8 dni po objavi. PONOVNO SO V PRODAJI ŠTEDILNIKI CORONA, IZDELANI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE Posebno ugoden nakup v tovarniški prodajalni v Škofji Loki, Reteče 4, tel. (064) 61861 BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE Kranj, Tomšičeva ulica 3 Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEČ KV FRIZERJEV (moški, ženski in kombinirani) Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovnosti pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj, Tomšičeva ulica 3, Kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju podatkov. TOKOS TRŽIČ p. o. tržiška tovarna kos in srpov - tržič Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE ŠTANCARIJE IN MONTAŽE 2. VODJE MEHANIČNE DELAVNICE 3. VEČ DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI (kovačija) Pogoji: pod 1. in 2. — srednja strokovna izobrazba strojne usmeritve ali delovodska šola, — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — sposobnost vodenja in organiziranja dela v oddelku pod 3. — osnovna šola ali poklicna šola kovinarske usmeritve, možnost izobraževanja za bolj zahtevna dela v kovačiji z internim priučevanjem ali izobraževanjem ob delu. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim' časom, po potrebi delo v popoldanskem času. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TOKOS Tržič, p. o., Cankarjeva 9, Tržič — Komisiji za delovna razmerja. O izidu objave bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri. Iskra ISKRA ŽELEZNIKI TOZD ELEKTROMOTORJI Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA V SKLADIŠČU KUPLJENIH DELOV Pogoji: — srednja strokovna izobrazba strojne ali elektro smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, — poklicna šola strojne ali elektro smeri in nad 4 leta delovnih izkušenj, — poznavanje materialov, standardov in predpisov o materialnem poslovanju. 2. VODJE SKLADIŠČA RAZREDA 3 Pogoji: — srednja strokovna izobrazba strojne, elektro ali ekonomske smeri, — nad 3 leta delovnih izkušenj, — poznavanje materialov, standardov in predpisov o materialnem poslovanju. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Iskra TOZD Elektromotorji, Železniki, Otoki 21, v roku 15 dni od objave. m Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovni promet objavlja prosta dela in naloge: 1. ORGANIZIRANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA 2. VODENJE IZVOZA ŠPORTNE OBUTVE 3. VODENJE IZVOZA MODNE OBUTVE 4. VODENJE DEVIZNEGA POSLOVANJA 5. OBRAČUN IZVOZA IN UVOZA 6. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL (bolj zahtevno) Za uspešno opravljanje del se zahteva: pod 1. — visoka strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — sposobnost organiziranja in komuniciranja, — poznavanje zakona o blagovnem prometu', — znanje enega svetovnega jezika, —- poznavanje osnov AOP, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo pod 2. — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 4 leta delovnih'izkušenj na enakih ali podobnih delih, — znanje enega svetovnega jezika, — opravljen izpit o zunanjetrgovinski registraciji, — sposobnost vodenja in oganiziranja, — poslovna sposobnost, — komunikativnost, — sposobnost samostojnega in hitrega ukrepanja, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo pod 3. — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — znanje enega svetovnega jezika, — opravljen izpit; o zunanjetrgovinski registraciji, — sposobnost vodenja in organiziranja, — poslovna sposobnost, — komunikativnost, -— sposobnost samostojnega in hitrega ukrepanja, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo pod 4. — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnih jezikov, — sposobnost vodenja, organiziranja in samostojnega hitrega ukrepanja, — komunikativnost, • — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo pod 5. — 4-letna srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, —- pasivno znanje enega svetovnih jezikov, . — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo pod 6. — 4-letna srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, — znanje strojepisja, — 1 leto delovnih izkušenj, — uspešno opravljeno dvomesečno poskusno delo Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku objave. ODEJA tr Tovarna prešetih odej p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 80 Poslovni odbor objavlja prosta dela in naloge VODENJE SKLADIŠČA SUROVIN Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, — eno leto in pol delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, — poizkusno delo traja dva meseca. Kandidati sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Odeja, tovarna prešitih odej Škofja Loka, Kidričeva 80, 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo. HT SGP TEHNIK SSBftaBSS SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Gradbeništvo Objavlja proste delovne naloge VODJE GRADBENE ENOTE Pogoji: — višja ali srednja šola gradbene stroke, smer visoka gradnja s strokovnim izpitom in 3 oziroma 5 let delov nih izkušenj, — poskusna doba tri mesece. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi. Vse ostale morebitne informacije lahko kandidati dobe osebno ali telefonično na št. 064-60-371, kadrovska služba. » (Bi&ttCL « Kemična čistilnica in pralnica BISTRA ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 12 Razpisuje javno licitacijo za odprodajo lokala v izmeri 37 kv. m. v Škofji Loki, trgovski center Podlubnik. Izklicna cena je I. 900.000,00 din. Ogled je možen vsak dan od 6. do 14. ure. Licitacija bo v lokalu, dne II. februarja 1985 ob 10. uri. DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENČUR razpisuje prosto mesto HIŠNIKA v Domu upokojencev Šenčur (Jama) Pogoji za sprejem so naslednji: — da je član DU Šenčur, — da sta zakonca bFeZ otrok. Prijave pošljite v roku 10 drU po objavi na Društvo upokojencev Šenčur. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD GOSTINSTVO KRANJ Objavlja na podlagi sklep3 komisije za delovna razmer-ja naslednja prosta dela in naloge: — 2 točajev II Pogoji: — pomožni gostinski dela' vec in 1 leto delovnih iZ' kušenj, — poskusno delo tri mesece- Delovno razmerje bo skle-njeno za nedoločen čas s pol' nim delovnim časom. Pismene vloge sprejema 8 dni po objavi kadrovska slu' žba v Kranju, Koroška 5-Kandidate bomo o izidu ob' vestili v roku 60 dni po iztc ku prijavnega roka. ELEKTRO GORENJSKA DO ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, n. sub. o., Kranj, JLA 6 TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ, n. sub. o. KRANJ, Stara cesta 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in na' loge 1. OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH ELEKTROMEHANIČKIH DEL Pogoji: — elektrotehnik za jaki tok, — 6 mesecev deloV' nih izkušenj. Z delavci bomo sklenili delo' vnb razmerje za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev n<*J kandidati pošljejo v 15 dne«7 po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri ob' veščeni v 15 dneh po odloC tvi komisije. obvestjlo V GLASU — ZANESLJIV USPEH mali oglasi tel: 27-960 prodam Prodam 14 tednov brejo SVINJO in PRAŠIČKE, težke po 40 kg. Lahovče 17, Cerklje 570 ---kupim pim ali zamenjam za lastniško dvoinpolsobno stanovanje, s centralnim ogrevanjem v centru Škofje Loke. Ponudbe pod šifro: Gorenjec 734 (T . Prodam PRAŠIČA za zakol. Gori-če 7, Golnik 513 .Prodam PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh st- 41, Škofja Loka 643 , .Prodam PŠENICO. Lahovče 32, Cer-wJe 650 Prodam suha DRVA. Praproše 1, ^°dnart 657 Prodam mlado težko KRAVO, v de-Vetem mesecu brejosti ter ŽREBETA, Starega 8 mesecev. Mežnarec, Selo 22, kovnica 690 ^Prodam manjše in večje PRAŠIČJE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 641 Prodam dva meseca stare rjave pRKlCE. Stanonik, Log 9, Škofja ^ka 642 Prodam 6 tednov starega BIKCA si-mentalca. Telefon 064/62-854 709 Prodam 14 dni starega BIKCA si-m!fitalca. Perne, Zg. Besnica 20 710 Prodam brejo TELICO ali KRAVO, P° izbiri. Praše 2, Mavčiče 711 . Prodam KOMPRESOR trudbenik. ^22, Tržič 712 .Ugodno prodam dve novi moški us-Jleni BUNDI. Franc Hvasti, Drulovka Kranj . 713 Prodam PSA dobermana, starega 6 j*Jesecev, z rodovnikom. Zaplotnik, Pristava 34, Tržič, popoldan 714 r Ugodno prodam OTROŠKO POSTE-^ICO. Fon, Likozarjeva 23, Kranj 715 . Belo SPALNICO, nov ITISON V** m, modre barve, ugodno prodam. ielefon 45-269 popoldan 716 p Prodam 4 PRAŠIČE, po 20 kg težke. Podbrezje 49, tel. 70-184 717 . Prodam 8 dni staro TELIČKO frizij-JP- Zorko Blenkuš, Gasilska 12, Kranjca gora, tel. 88-731 718 ».frodam ZELJE v glavah in JABOL-Jeglič, Podbrezje 86, Duplje 719 Da&rvni TELEVIZOR selektomatic, t; odam. Mirko Urbas, Jesenice, C. na v*°jtop 4, tel. 81-850 od 6. do 14. ure 720 KOLESELJ (kombinacija kolesa, sa-s konjsko vprego, prodam za °u-000 din. Telefon 062/773-218 721 d Prodam TELICO simentalko, staro va meseca. Alojz Sodja, Poljče 8, Begunje 722 »Vodarn novo žensko krzneno, tur-go BUNDO št. 42. Lazo Kondič, Sp. °Uplje24/A '723 Vodarn črnobelo TELICO, staro 9 mesecev, za pleme. Pernuš, Leše 18, 725 Kupim stereo RADIOKASETOFON. Telefon 21-325 728 Enofazni MOTOR, od 0,6 do 1 KW, od 400 do 900 obratov, kupim. Štefan Čadež, Virlog 13, Škofja Loka 729 zaposlitve vozila Prodam ZASTAVO 750 L 1970 za 3 SM. Senično 2, Tržič Poceni prodam PEUGEOT 504 TI, z električnim odpiranjem oken in pomično streho. Telefon 47-278 742 Zaradi odhoda v JNA ugodno prodam CITROEN GS PALAS, letnik 1977, obnovljen, registriran do januarja 1986 in dve zimski gumi za Z-750, malo rabljeni. Kranj, Draga Brezar-ja 20, tel. 21-439 746 PEUGEOT 204, prodam (za dele). Telefon 28-427 252 Prodam ZIMSKE GUME 155x14. Levpušček, Kopališka 27, Škofja Loka 730 Pr.odam 5 GUM z zračnicami za tovornjak, 20x750. Telefon 064/69-350 dopoldan 731 Prodam VW 1200, letnik 1964, vozen, neregistriran, celega ali po delih. Telefon 27-123 740 Prodam JUGO 45, letnik 1984, temno modre barve. Telefon 064/78-018 741 stanovanja STANOVANJE v Kranju, vzame v najem par z dvema otrokoma. Šifra: Dober plačnik 732 posesti V Šenčurju pri Kranju prodam starejšo HIŠO, z večjim vrtom. Telefon 22-669 zvečer 685 GARAŽO na Planini, za Trgovskim centrom, zamenjam za GARAŽO v širši okolici Vodovodnega stolpa. Telefon 22-419 733 HIŠO z vrtom ali manjšo KMETIJO v okolici Škofje Loke ali Kranja, ku- Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 628 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA. OD po dogovoru. Jalen, Huje 23, tel. 23-870 629 Zaposlim ZIDARJA ali DELAVCA za priučitev v zidarski stroki. Naslov v oglasnem oddelku 686 Takoj zaposlim žensko ali dekle, ki ima veselje do dela v kiosku. Informacije v kiosku pri mostu na Primskovem 735 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku 736 Serijsko ŠIVANJE ali katerakoli druga sestavljalska dela sprejmem. Šifra: Honorarno delo 737 AVTO MOTO DRUŠTVO PODNART Objavlja razpis za oddajo POSLOVNIH PROSTOROV V DOMU AMD V PODNARTU Prostori se oddajajo v najem za opravljanje avtomeha-nične obrtne dejavnosti. Velikost prostora znaša 95,80 kv. m. Prostori so opremljeni z potrebno inštalacijo, telefonom in parkirnim prostorom. Stanovanja ni na razpolago. Pismene ponudbe sprejema AMD Podnart, v roku 15 dni po objavi. Informacije po tel.: 70-135 — tov. Vida Zdenko. Ugodno prodam HI-FI GRAMOFON «iac m »PANCARJE« št. 35. Telefon «'-358 726 2ftnS°r* H,trov KURILNEGA OLJA in RIT pr> ko železno CISTERNO in GO- BPt rxT^a ol;ie ter več uokvirjenih GO- 78 ni V' vse poceni Prodam. Telefon uoj 727 sjedam dva BIKCA, 8 in 10 tednov 4lara. Podboršt 27, Komenda 743 n*T"odam 3000 litrov KURILNEGA [*WA in novo MOTORNO ŽAGO dol-»R&r *er stro-' za rezanje navojev nems«. Naslov v oglasnem oddelku 744 ^frodam BANJO, 170 cm, MOTOR za Žal ter menjalnik za ŠKODO 110 L. .aietelj, Šempeterska 4, Kranj, Stra-ce 745 V globoki žalosti sporočamo, da je dotrpel naš dobri in skrbni mož in ata ALOJZ KRŽIŠNIK Od njega se bomo poslovili v sredo, 30.januarja 1985, ob 16. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. ŽALUJOČI: žena Marija, sin Dušan z družino, hčerka Saša z možem Gustelnom in drugo sorodstvo Škofja Loka, 27. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata MARKA FLORJANČIČA se iskreno zahvaljujemo Gorski reševalni službi in prostovoljcem pri iskanju našega Marka. Posebno se zahvaljujemo predstavniku Planinske sekcije in predstavniku delovne organizacije Planika za ganljiva govora ob odprtem grobu, sodelavcem in sodelavkam Planike Kranj za podareno pomoč, cvetje in vence. Hvala pevcem za ganljive žalostinke in g. župniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 23. januarja 1985 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta VINKA KOPAČA , iz Stražišča pri Kranju se iskreno zahvaljujemo za zdravljenje v Bolnišnici Begunje, Intenzivnemu oddelku Bolnišnice Jesenice. Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja in darovane vence. Zahvaljujemo se tudi sodelavkam in sodelavcem Kibernetike — TOZD Števci in Merkurja — Globus. Prisrčna hvala gospodu kaplanu za obred in poslovilne besede, pevcem in vsem, ki ste imeli našega ata radi. ŽALUJOČI: hčerke Milena, Ani, Marija z družinami Kranj, 25. januarja 1985 NOVO V DELIKATESI V KRANJU Okraski iz marcipana za vaše doma pripravljeno pecivo. ostalo Preklicujem POLICO ŽITIK za zavarovanje prašičev, št. 65117 — DO 65125 — 9 kom. Jože Katona, Ročevnica 34, Tržič — zavarovalni zastopnik 739 gradbena dela. Sprejemam naročila na širšem območju Medvod. Janez Peklaj, Vaše 29/B, Medvode, tel. 061/612-623 738 obvestila ELEKTROINSTALACIJE, napeljujem. Kličite po tel. 60-584 po 20. uri 172 SPREJEMAMO NAROČILA za oh-ceti, razne pojedine. Rezervacije po tel. 064/40-651. Bife pri »NANI«, Zg. Besnica 83 635 ZIDARSKA DELA, predelavo hlevov na naveze, gnojni kanali, jasli in druga Pri zahvali za pokojnim FRANCEM DOBNIKAR-JEM se zahvaljujejo za lep pogrebni obred tudi ključarjem in ne ključavničarjem, kot je bilo objavljeno. Za napako se opravičujemo! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in stare mame MARIJE BERLOŽNIK se zahvaljujemo vsem, ki so izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sostanovalcem za pomoč v težkih, zadnjih urah in za podarjeno cvetje. VSI, KI SMO JO IMELI RADI! Kranj, Nazarje, 23. januarja 1985 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica LOVRA KRIŽNARJA iz Trboj št. 5 se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, molitev, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem kolektivov KOGP, Exoterm in Iskra Commerce Kranj, sodelavcem Urološke klinike UKC Ljubljana, Save in Tekstilindusa Kranj, članom PGD Trboje in predstavniku za poslovilne besede. Duhovnikom pa hvala za lep pogrebni obred in obiske na domu, prav tako tudi pevcem. Vsem, tudi tistim, ki ste mu v življenju storili kaj dobrega, še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA V 84. letu starosti je umrl naš dragi mož, oče, ded, praded in stric JANEZ GAŠPERLIN p. d. Matevžev ata iz Luž Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in vence in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, Martinekovi mami; sestri Magdi Dolinšek za lajšanje bolečin, gasilcem, pevcem, govorniku Lojzetu za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Luže, Tupaliče, 16. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, brata in strica MATIJE ERMANA se zahvaljujemo vsem, ki so podarili cvetje, izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami in nam nesebično pomagali. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Černetu in dr. Grmovi. Najlepša hvala gospodu župniku za tolažilne besede in opravljen obred. Hvala pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Lipnica, Lancovo, Rodine, Ljubljana, Belgija, Kanada GLASOVA ANKETA Bolšji sejem Kupčija je cvetela Kranj — Se preden se je iz zvočnikov v kranjskem Delavskem domu, ki je bil zadnjo počitniško soboto prizorišče bolšjega sejma, razlegla razpoloženjska glasba, so gruče navdušenih prodajalcev založile stojnice v gornji mali dvorani in kupčija se je začela. Na lepaku, ki je vabila stare in mlade, kupce in prodajalce na so- poslikani keramični vrčki, na drugem si našel avtomobilske verige, pa tudi kaki odsluženi pancerji in bunda so našli mesto. In komaj odložim na mizo svojo službeno Praktiko, glej ga, šmenta: kar četvero kupcev se je drug za drugim zanimalo, za koliko jo prodam. Andrej Gregorič je imel na prodaj toliko igrač, kolikor jih niti kranjski Globus nima. Oko se mi je ustavilo na kockah, ki jih danes težko še kje vidiš. Udarila sva v roke. 5-letna Štela je za pet starih tisočakov kupila dobro ohranjenega Črnega Petra. »Z očkom bova kartala,« je dejala. Ponudba stripov je bila na sejmu naravnost razkošna. Ervin Lotrič je prodajal celo nemške in to po najugodnejšem deviznem tečaju. Tisti za 2 in 3 marke so pri njem po pet jurjev. botno prireditev, so organizatorji obetali na stojnicah vse od »stripa do plonkcegelca« in nekateri prodajalci so napoved vzeli dobesedno. Ponudba stripov je bila najbogatejša, pa tudi povpraševanje jo je kar dohajalo. Veliko konkurence je bilo tudi med ponudniki gramofonskih plošč. Bolj za šalo kot zaradi potrebe je Miloš Kecman kupil dva papirnati tarči. »Izbira je pestra,« je ocenil. »A lahko bi prodajali še kaj bolj smešnega.« »Precej so že obrabljene. Stare muzike nihče več ne posluša,« je omalovažujoče zbijal ceno kupec. »Odlična roba, kvalitetna roba,« so hvalili številni prodajalci oblačila, ki jih nič več ne nosijo. »Nikar m^ ne slikaj za časopis. Gorje, če mama izve, da sem prodal svoje albume z znamkami,« se je ob fotoaparatu in bliskavici zgrozil 16-letnik. Tik ob vratih sta dva možakarja ponujala malce zastarelo snemalno kamero, projektor in vse, kar sodi zraven, poleg pa še kalkulator. »Vzemi. Vse skupaj te stane dva milijona,« sta ustavljala mimoidoče. Na nekem pultu so se zvrstili ročno »Kolikor pač daš,« je rekla srednješolka Željka, ko sem povprašala po ceni doma narejenih metuljčkov. Ne znam barantati in sem takoj odštela prvič oklicano ceno. Kupčija je cvetela, čeprav so se v mali dvorani »delavca« gnetli pretežno mali kupci, ki jih ne odlikuje kdove kakšna kupna moč. Čeravno je kaka mama zavihala nos nad ponujenimi artikli, se je dala preprositi in je olajšala denarnico za borih pet ali deset jurjev. Med otroki in mladino, ki jim je bila prireditev namenjena, se je našlo tudi veliko odraslih »otrok«, pa ne zaradi pokroviteljskega strahu, da bi njihovi nadebudneži zapravljali denar za traparije, temveč iz gole radovednosti. Skoraj vsak, ki ga je v soboto prignalo na bolšji sejem, je kaj odnesel domov: plošče, stripe, odslužene igrače, dvojnike sličic, posterje, znamke, kak ličen izdelek domače obrti, droben lišp, vsi pa zvrhano mero vtisov o prvem kranjskem bolšjem sejmu pod streho. In prodajalci so možato trgovali, si knjižili izkupiček in imeli roke. Kaj si jih ne bi! Stojnice in tržni prostor v Delavskem domu so bili tokrat zastonj, dohodek pa neobdavčen, tako da jim je na koncu, ko so prodali vse, dražljivo cingljalo v žepu. Uspešno kupčijo so na koncu tudi »po moško« zalili za točilno mizo. S kokto seveda, pa je vseeno držalo. D. Z. Žlebir Na meji nič novega Januar je na mejnem prehodu Ljubelj miren mesec. Mimo so novoletni prazniki, zdomci so spet na tujem, na avstrijsko stran pa sem in tja zaide kak petični jugoslovanski smučar. Neugoden dinarski tečaj je razredčil vrste jugoslovanskih potrošnikov onkraj Karavank. Ljubelj — Na Ljubelj je nametalo snega, da so težki tovornjaki z one strani komaj lezli navkreber. Tovorni promet je zdaj skoraj najpogostejši promet na tem najbolj obremenjenem mejnem prehodu, prek katerega je lani šlo prek 4 milijone ljudi. Le redki potniki v osebnih avtomobilih s kranjsko registracijo, ki smo jih imeli priložnost videti v petek na Ljubelju, so se odpravljali po nakupih, nekaj ljubljanskih in zagrebških avtomobilov pa je otovorjenih s smučni hitelo na najbližja avstrijska smučišča. »Januar je vsako leto miren, saj si ljudje še niso denarno opomogli od praznikov,« je povedal Zdenko Guz-zi, komandir Postaje mejne milice na Ljubelju. »Še najgostejši promet smo doživeli minulo soboto, ko so Ljubljančani in Zagrebčani odhajali smučat v Bad Kleinkirchheirh. Celo zdomski promet je bil letos po novem letu oslabljen, tako da so bile okrepitve mejne službe odveč. Pred novim letom je bilo živahneje. V ta-koimenovani 'božični vstopni špici', ki za nas traja od 13. decembra do 10. januarja, je mejo prestopilo blizu 84 tisoč potnikov z 19 tisoč vozili. Prek meje je peljalo tudi 264 avtobusov. Najhuje je bUo^L^n 22. decem-bra.« Vfl meji je gneča le ob praznikifi, ko imajo opraviti z zdomci. Zdenko Guzzi, komandir postaje mejne milice na Ljubelju Minili so prvi tedni brez dpozita, kar je bolj odprlo meje, zato je bilo po 1. januarju pričakovati večjo gnečo na mejnih prehodih. Toda plitvejši jugoslovanski žep in nevabljive tečajne razlike sta zadostna argumenta, da se na meji kljub olajšavi ni nič spremenilo. Tudi ko so lani sprostili nekatere omejitve za maloobmejni promet, so pričakovali, da bodo ma-loobmejniki množično drli čez mejo. Pa niso, saj jim denarnica tega ni dopuščala. »Ob uvedbi depozita so se naši državljani zelo ogreli za maloobmejne propustnice, saj so. nudile obilo ugodnosti. Avstrijci iz maloobmejnega pasu še vedno prehajajo državno mejo v glavnem s potnim listom. Lani je prek 231 tisoč naših maloob-mejnikov s tem dokumentom prestopilo državno mejo, Avstrijcev komaj 1.300. Zadnje mesece med nosilci maloobmejnih propustnic ugotavljamo, da je številnim le-ta že pretekla (na Gorenjskem je vsaj 300 takih primerov), pa tudi neveljavnost potnih listin smo ugotavljali.« Veselo s kančkom domotožja Miinchen — Slovensko kulturno in športno društvo Triglav iz Miinchna je v petek na slovesni seji proslavilo svojo desetletnico uspešnega delovanja. Društvo je bilo vedno in je tudi zdaj trdna vez med našimi delavci, ki začasno živijo v tujini, in domovino; pa tudi med Slovenijo in Bavarsko. Ob njihovem jubileju jim je čestitala tudi predsednica mestne skupščine Ljubljana Tina Tomlje in jim izročila častno listino mesta Ljubljane. Zvečer je društvo v olimpijski dvorani v Miinchnu pripravilo slovesno proslavo, na kateri so nastopile različne kulturne skupine. Po proslavi pa je bila v dvorani tradicionalna Slovenska noč, na kateri sta med drugim nastopila ansambel Slavka Avsenika in ansambel Šok s pevci. Udeležili so se je številni naši delavci na začasnem delu v tujini. ramo govoriti slovensko. Tudi mati se je naučila slovensko tako dobro kot jaz. Čeprav se še nisem odločila, kako bo po končanem šolanju, me vse bolj mika, da bi študirala medicino v Ljubljani. Na Črnivcu delamo hišo in verjetno se bomo nekoč za stalno preselili tja. Jaz bi prav rada živela tam. Gorenjsko, Slovenijo in Jugoslavijo kar dobro poznam. • Večkrat na leto gremo na obisk; pa tudi na dopust. Najbolj mi je všeč poleti na morju v Splitu in Mostarju. Sicer pa je povsod v Jugoslaviji, kjer sem že bila, zelo lepo.« Vinko Meško (39 let): »Doma sem iz Maribora, osemnajst let pa že živim v Miinchnu. Voznik avtobusa sem pri mestnem prometu. Z delom sem zadovoljen. Zadnje čase pa imam precejšnje domotožje. Žena je z otrokoma odšla v Maribor. Hčerka namreč obiskuje sedmi razred osnovne šole in bi rada končala šolanje doma. Sin ima zdaj šest let in bo tudi kmalu začel v šolo. Doma sem že zgradil hišo in rad bi se čimprej vrnil. Iskal sem že zaposlitev pri mariborskem avtobusnem podjetju. Trenutno moji želji ne morejo ustreči. Obljubili pa so mi, da mi bodo omogočili zaposlitev, in seveda tudi vrnitev, takoj ko bo mogoče.« Anja Dremelj (16 let): »Oče je doma iz Ljubljane, jaz pa sem rojena tukai, v Zvezni republiki Nemčiji. Čeprav sem končala nemško šolo, mi tudi slovnična slovenščina ne dela nobenih težav. Oče je vedno vztrajal, da rao- Darko Soršak (23 let): »Rojen sem v Mariboru, s starši pa že 18 let živimo v Valdkraiburgu blizu Miinchna. Sem vodja ansambla Alpe Adria in letos praznujemo enajstletnico našega glasbenega delovanja. Tudi danes na Slovenski noči bomo nastopili. S kulturnim in športnim društvom Triglav pa sodelujemo že od njegove ustanovitve. Vodstvo društva si že vsa leta zares prizadeva, da je kulturno življenje v njem čimbolj vsestransko in bogato. In lahko rečem, da jim to tudi zelo dobro uspeva. Naš ansambel je prav s pomočjo društva navezal stike s slovenjebistriškim oktetom. Prihodnji teden bomo imeli nastop v Slovenski Bistrici. Drugo leto pa bodo potem oni nastopili tukaj. Vsi člani ansambla poleti radi pridemo v Jugoslavijo. Najbolj všeč mi je na otoku Rabu-Za zdaj še nisem razmišljal, da bi se za stalno preselil v Slovenijo. Nič se pa še ne ve.« A. Žalar V obmejnem pasu vlada režim, ki ga je treba spoštovati. Prehod državne meje z neveljavnimi dokumenti je resen prekršek. Lani so zabeležili kar 33 primerov, ko so bili potniki brez veljavnega potnega lista, nekaj se jih je tod okoli gibalo brez dovoljenja, mnogi niso prijavljali orožja, streliva, pa še nekaj prekrškov je bilo. V primeri s tihotapstvom, nedovoljeno trgovino in ponarejanjem listin (tega je bilo lani skupaj 11 primerov) so to majhni grehi, toda obmejni režim terja tudi spoštovanje drobnih predpisov. To bi morali potniki, ki prehajajo državno mejo, dobro vedeti. Če je bilo leto 1981 po številu prehodov čez Ljubelj, rekordno, potem se tudi lansko leto približuje temu rekordu. Čeprav je manj naših državljanov odhajalo po nakupih čez mejo, pa je številčnejši obisk naših zdomcev v domovini. Več je bilo tudi tovornega prometa (lani je čez Lju- belj peljalo 40 tisoč tovornjakov) J. tranzita, številčnejši so bili turis Vse več turističnega prometa S . zdaj prek Korenskega sedla, W 0 luž' imajo že dve desetletji tradiciona organizirano nočno menjalno s bo. In kaj bi obmejni delavci ta množično obiskanega mejnega P? hoda ljudem radi položili na srce^ . j »Poleg spoštovanja predpisov, veljajo na državni meji, bi jih v te -j času opomnili na opremljenost v°^Q za zimsko vožnjo,« poudarja Zde*1 j Guzzi. »Mnoge na to pomanjkljiv^ opomni šele zastoj prometa na aj gunjskem plazu. Rad bi omenil dobro sodelovanje z avstrijskim1 -mejnimi organi. To pride do jfr ^ zlasti v gneči, ko morajo lJu^e.: v meji čakati po več ur, mnogi *u; ati predoru. Tedaj je treba zadrže ^ promet, dokler se predor ne izP zni.« D. Z. Žleb