C. Corr. con la Posta IZHAJA VSAK PETEK ■aeešamat natua ur Psaamsaal izvod a« osa Uredništvo in opravniitvo: Trat. Via N UM pri«. MrtbM r|;.: E aiolica 10-19 :: Trat, 13. mre« 1925. - L«to VI. - it«*. 239. DELO Glasilo Komunistične stranke Italije Dan 18 marca, v kojem se ves svetoval revolucionarne proletariat spominja junaškega Cina pariškega delavstva, ki je z zavzetjem vlasti dalo svetel vzgled resne borbe proti krvoloCni burSuaziji, ta daa je doloCen kot propagandni dan za Mednarodno rdečo pomoč. V istem času, ko se bomo spominjali junaškega čina pariškega proletariata in na žrtve orjalke borbe, spominjajmo se tudi vseb žrtev danaSnje reakcije, žrtev razredne borba. Priskočimo na pomoč tistim, ki hirajo v jeCah, nabirajmo prispevke za Mednarodno rdečo pomoč, gradimo s tem mo-gočna orodja, ki nam pripomorejo h končni zmagi nad kapi* talističnim svetom! Pariška komuna 18. marca 1871. Je v Parizu »umiralo In Je bilo v poslednjih dneh meseca ninja i«tega let« premagano veliko ljudsko revolucionarno zibanje, ki Je v »irodovitil zabeleženo pod Imet ioni: Pariška komuna. MMin|ie'd«iet let, vsako leto meeeca morča. puoveea porletariat »voj »pomili trt vam prvega resnega proletarskega revolucionarnega poakuaa. Trnjeva pot delavskega razreda pucna mnogo žrtev Srena kri pogumnih naznanitev Jo pred In po 1871. letu premnogokrat pordečila proletarski kalvarij. Kljub letnu kljub vaemu oalane Pariška komuna »godov inaki dogodek, ki Je bil, je in bo »a proletariat v »ega »veta prvovrstne Njenim žrtvam gre tudi leto» nat PoriSka komuna je naravna po»le-ca poloma, ki je v njem propadlo ce-> Napoleona III. ID. julija 1870. Je Napoleon III v imenu Francije napovedal Nemčiji vojna Formalno je prililo do vojne tako: Španija Je hotela imeti •vojega kralja. Izvolila »i Je nemtkega k or za Leopolda lloenaolem proti kateremu »e Je poatavii Napoleon z vso »Uo. Pruski kralj »leer ni dal dovoljenja, da bi Leopold prevsel tpansko krona a to ni bilo Napoleonu III. dovolj. Hotel je na vae aUe imeti od pruskega kralja izjava da ne bo niti v bodoče dovolil kandidature svojega princa na »panski prestol. Pruski kralj te izjave ni hotel podati. Izgleda torej, da Je Napoleon sani zakrivil vojna Resnično Je pritlu do vojne radi antagonističnih interesov med ■taro Francijo in mlado Nemčijo, ki Je te tedaj pričela Iskali svoji Industriji Uge, ki bodo kaeneje od J e mali njene pridelke. V vojni Je bila Francija poražena V bitki pri Sedanu se Je Napoleon izročil nemtkemu kralju. Ko Je pariško prebivalstvo izvedelo za poraze in da Je cesar ujet. Je odstavilo dinastijo in pro-klaniiralo repubUko. Nem*ka armada Je medtem korakala naprej in obkolila Pa rta V meščanskih rokah ae nahajajoča francoska vlada Je pred nemško »Uo ka-pituiiiala. Izročila Je~Nein*ki Alzaško in Lotartngljo, ee obvezala plačilu 5 miti Jard In dovolila, da so nemške cete u-korakale v glavno mamo. Ta dejstva in dejstvo, da Je bila nova vlada preveč monarhistična, preveč klerikalna in premalo republikanska. Je bilo vzrok, da ni vlada vživela pri ljudstvu nobenega zaupanja 1» nezaupanja Je nastal boj. Na eni strani republikanski in revolucionarni Pari*, na drugi strani monarhistična vlada Parts je 1-mel umije, da brani republiko. Vlada Je imela orašje, da republiko uniči. Parts pa Je Ml skoraj izključno delavski. Imo-viti aloji so zapustili mesto te pred nemškim obleganjem. Beda je Idla tam splošna In velika V tem polotaju Je narodna skupščina, ki Je ztarovala v Versaillesu sklenila da morajo vsi plačati zaostalo etanprino In vse dolgove. Od 13. do 17. maivn Je hi lo v lot en ih na sodnijo nad 150 Ueoc vlog za iztirjanje stanarin in dolgov. Vse skupaj Je povzročilo, da kakor na komando »ta se dobila dva nasprotujoča si razreda eden proti drugemu v bojnih vrstah. Na eni strani konservntivnl kapitalisti, na drugi pa brezposelni delavci in obubožani srednji sloji. Kakor, da ni bilo Se vsega dovolj, ee J* zgodilo če to: Na trgu Hasliglia so pa n lani prisegli, da bodo branili republiko z vsemi silami. Narodna skupščina Je pa sklenila da bo razorožila narodno hrambo m vzela Parizu kanone. Tako Je imela namen odvzeti narodni hrambi plačilo, pid« plačilo, ki Je aiutiio, da so družine živele In odvzeti Parizu možnosti, da nastopi za republika 18. marca zjutraj na vsezgodaj J« Thiera m In istrski predsednik, naročil trem regimentom naj vzamejo Parizu o-rozje. Mali mot, ki si Je bil vtepel v gla vo. da je velik strateg Je ukrenil v»e Imtrobno. Natančno Je preštudiral vse podrobnosti, kako se n. pr. obkole topovi. Ni pa naročil voaov. da bi «• topovi odpeljali. Vojaki so topove sicer za sedli. Odpeljali jth pa niao mogli ker ni bilo voaov. Med lem Caaom Je narodna hramba izvedla za nakano. Ljudstvo Je prihitelo braniti svoje lopove. Vojaki au tacali se objemati z ljudstvom in vsi skupaj eo ujelt generala Lecomie. Kasne Je Je ljudstvo ujelo tudi general« elementa Thomas In ga Je ustrelilo ker Je v njem spoznalo morilca proletarskih očetov. Za njim Je ljudstvo usmrtilo tudi generala Leeomtr. Ta »ta edini dve irtvl revolucije in te žrtve ni nanvRa komuna, ki je se ni bilo. Takoj ko Je vlada izvedela, da m' P«ri/. noce pustiti razorožiti. )*• '*d*la is mesi« v Vereadles it, z njo je odelo se kar Je bilo v Parizu imoviiege Revolucionarni odbor, ki Je bil pri vseh dogodkih celega dne odsoten, Je i-mel zvečer mestne vajeti v rokah. Revolucija se je izvršila tako unrno kakor le mogoče. Vladu je talila iti Puri« si je Mini dal svojo vlado. 20. ninrča eo se vršile volitve, ki se jih je udeležilo 000 volilcev. UT. mutca je bila ua trgu pred llotcl de Ville prokin mirana komuna. Navdušenje je bUo splotno in veliko. tilede komisarjev ali ministrov komune Je rekel Mura, da je bila la do tedaj edina poštena vluda.* Imela Je vlada komune v svojih vrstah pac dokaj nesposobnih, toda tudi mnogo sposobnih in nad vse postenili olemen-tov. Večina ministraclev je bila v delavskih rokah, ki niso hoteli imeli za svoje delo nobenega plačilu in »o izvršili u-krepe, ki so se dane« v veljavi. A bilo je sojeno, da ne bo komuna dol go živela. Komunardi so sprejeli v svoj program vse točke komunističnega manifesta, ki ga Je izdala prva internacionala. Ali bili so revolucionarno premalo izvezbani. Državno bunko so ao bali namreč dotakniti bi so premalo pazili na špijone, ki so mrgoleli v vrstah narodne hrambe. Moti tem Je |ia načelnik monarhistične vlade, Thiera. organiziral svojo vojsko proti komuni, proU puntarskemu Parizu. ». maja so vemallleaki vojaki pričeli oblegati Pari« in napovedali komuni boj. In boj se je pričel bi se spremenil v klanje, ki so gn monarhisti vršili nad komunardi. Ti so se bili kot levi do zadnjega UT« maja je bila zmaga reakcio-narrev to odločena. Pariz Je gorel in nje gova*reka Je biln podobni* reki krvi, ki je iz srenih til pariškega proletariata tekla v morje. Komuna si Je prižgaia svojo bakljo in v njej je zgorela ona in njen* na‘'>olJti branitelji, lideca zastava prvega proletarskega |ioeku«a Je pa o-hranila iteomadezevuno svojo čast. Ni se udala, ni se prodal«. Padla je častno skupaj z zadnjim braniteljem komune napram katerim so bili reakcionarni ver saillci pravi pritlikavci. Padla Je barikada za barikado. ». in 20. so bili knmiinanJJ Aj«* š(|It bi streliva. V njihovih nlali Je bil šc ko tiček Pariza med ulico Kauhourg du Teinple. ulico Trola P.ouronnea bi boule-vard Uailevillc. Mala skupina borilcev, opasani z rdečim trakom, ki ao jo vodili komunanii Varlin, Form bi Dambon »e j« uprla premoči na barikadi boule-vurda VeReville. Četa komunardov je bila premagana in zadnji je jiadel z nle-čo zastavo v rokah in z vzklikom »živela Komuna*. Zmagujoča reakcija je Husi tem le pri- čela svoje krvuločno delo. Kdor ju 1*4 spoznun kol kotnunard, Je bil u»tr»IJ«itf Kotnur se je |toznalo mi rokuh, n« p le* čili ali drugače, da Je rabil »modnik, je bil ustreljen. Kduurd Moreau. Millierv lit na slo in na tisoče drugUi je bilo ualre* Ijenili. Itn. uiia »o, da Jo v bojih enega tednu in zlasti |k> roukrioiuimii zmagi j bilo |>ostroljenih okolu Xi tiaoc komu*' uurdov. Visoke dume bi veselo conske,' ki so se z reakcionarno vlado vrnile v Pariz, ito s petami iti |>alcuinl svojih dežnikov teptale mrtva trupla rdivlžj junakov iu uklonjene ujetnike. RcakcU j« ni bila tako kmalu sila proletarska krvi. Po zmagi je reakcija aretirala S« 14 tisoč oseb, ki Jih Je ali pomorilu ali kaznovala v večno Ječo ali deportacijo. Veliko je število padliji mladih bi »»«-_ rib muk. Od teh je bilo 81D postreljenih.* 7. njimi Je bilo postreljenih 547 7 do 14 lolnih dečkov in 4 oaomletne punčke. Thiers Je hotel izbrisati s krvjo spomin na pur Uku komuno. Ravno s tem je pa ustvaril njeno rdečo aureolo, ki nav-, dusujc in bo navdusevalu svet, ko ne bo vce nobenega spomina o krvoločnih Zverih reakcionarne versuillesko vlade. Zatretje komune Je bilo tako *trasno, da se zdi človeku sen ako čila o njej. Dramont, katoliški pisatelj, ki Je bil priča »tratnim dogodkom je napisal: • Proletarske revolucije niso krvoločne. Komuna je zmugula in njene znuiga je koncalu življenje dvanta generaloma. Ko je metčanatvo zmagalo, je |ioklalo 30 U-soc delavcev. Delavci, ki so ostali pri iivljenju In ki so bili prej med voditelji komun«, no po poraau se vrnili častno n« svoje staro delo.« Ko je hiša komuna popolnoma poražena. je bila liinkostna nedelja. Bil Je praznik reakcionarne vlade, reakci viar-nega meščanstva, ki si Je tisti dan mislilo, da Je za vedno zatrlo v proletariatu Dejunvko Je bilo narobe. Pariška komu na Je ohranila Franciji republiko. Rrrz Komune bi bil »tur orleanlst Thiera pro-klumiral zopet monarhijo. Pariška komuna Je dala mlademu sodaHatičnanu francoskemu gibanju modna rodni značaj In revolucionarni program. In J« umIsIb zgled proletariatu. Vsesplošen* zgled. Iz krvi tisočerih mučenikov proletarskega boja. ki Je 18. marca 1871 HFfTQnOTWf*iTr)nVne vajeti v roke, je zraslo ono veliko gibanje, ki Je izročilo vlado ruske drla v e v roke ruskega proletariata. In danest ko klonemo glave v spominu na žrtve pariške komun« »e s hvaležnim srcem spominjamo nu vse proletarske srt ve in mi zmngujučo ru«ko komuno. živela pa ruku komuna I Živela zmaga mednarodnega proletariatu ! S. 0 M- dali*«1 »ko 1«. M birmal i pravice Oprostitev faiistovskih morilcev V Boloniji se Je vršil proces proti nekemu Regazziju in vec dnigili fašistov, ki so bili obtoženi, da so vdrli v nek" kolonsko hišo v Molbielll (v Bolonjski okolici) ter ubili kolona Petru Maranl-ja. Pisali »mo svojecasno o zločinskem počenjanju zloglasnega Hegnzzija in njegove bande, na kok živinski način je preganjal tiste kmete v Mnlinclll. ki se niso hoteli podvreči črnim valpelnikofn. Kakor povsod. Je mogel Regazzi uganjati svoje lumparij« nemoteno, ker so oblasti blagohotno* zatisnile ne samo eno, am pak otie očesi. Ker Je pa bil njegov zidnjl ■ normalizačni* čin, to Je umor kolona Maranlja preveč očiten, ker eo bile priče, ki so dokazovale, dn ga Je on Izvršil, »o »e morale olduatl odločili, da aretirajo tudi njega, poleg drugih črnosrajčnikov. Bil Je aretiran, toda kaj pomaga, ko Je pa buržoazna pravica tako nepristranska. da »pušča na svobodo svoje ljubljence ! že od samega pričetka Je bilo ozračje tako, da se je predvidevala oprostitev črnosrajčnikov. V failalovskih krogih »e Je monllo tako-le: »Regazzi I«) tprosceii. kajti takšna Je logična rešitev s »trsni ene fašlstoveke vlade«... Na procesu so nastopile prič«, ki »o neizpodbitno dokazovale krivdo Itegazziju in drugih. Spričo tega dejstva je dršavni pravdnik izrekal energičen govor In zahteval, da se morajo krivci kaznovati. In idec, da ostajajo porotniki hladni napram dejstvom, napram dokazom, je s« dostavil, obrnjen k porotnikom: «In tedaj? Ca tako vjemajoča so in natančna Izprieevešija ne »dajo nič. potem zaprimo naravnost vrata pravici in dajmo krivcem polno svobodo da bodo izvrševali najbolj ogubne zločine!« Ne vemo. ako je mislil odkritosrčno aJl pa. ako mu Je tako narekovala oportu nilela. Toda. ako Je tudi mislil odkrito-mviio, ne pomaga nič. Intseeel kapitalizmu grado |*reko vsake morale. Regazzi Je bil kolovodja fagietovskih Urad. za ščitnikov kapitala. In porotniki so Imeli lo pred «vml lee je bil njih pravorrk tak. knkor »e Je pričakovalo: Vsi obtoženci »o bili oproščeni. Zanikana J« bila tudi to/ka glada prepovedane nošnje orožja. T« slučaj (in. ali Je pod oblastjo kapitalizma I« zadnji?) Je še enkrat dokazal. da »me burzuazija v«e. • Potrobn Je zakon«, to Je geslo buržoazne demokracije! Parlameatarno zasedanje Ktnmlslltii poslanci proll potreličevaiji nemškeialašlznia V prvem dnevu zasedanja italijanskega |>urlamenia. Je fašistični |»oslanec Fe-derzoni j*ro»lavtl »|ioniiii umrlega nemškega predsednika KlierU. Sicer Jo *o-žalje fašističnih vlaatodrzcev za bivšim nemškim predsednikom razumljivo. Njegove metode eo »s istovetilo z metodami italijanskega fašizmu. Po govoru Fstjerzonija Jo nastopil komunistični poslanec Dame n. s aledečo izjavo: • Komunistična |Mirlamentama sku|>tna me ju |Miol>la»tila, da lapregovorim glede proslave »iiomuia, |>a no radi soll-duruistfI, aut|Nik zato da obniera pozornost na to, koko da Je mnogo umorjenih. ki osvetljujejo s posebno »vellobo figuro umrlega predhodnika nemške repu bilke, Za vas, za vašo retoriko bo gotovo ne brez učinka dejstvo, da se »porabljal«. kako ds mt je čisto navaden sedlar povzpel do visokega državnega me»Ui. /a imim koiuunUts |>a je mnogo večjega |«omenu drugo dejstvo, to Je, kadar m« je Ebsrt pred |iorotniki. na pro-c-esu v Magdeburgu opravičovoi, ha »proti napram njemu obrnjeni obtožbi, da je izdajalec, da Ja on v»topU v štrnj-kovni odlior samo radi tega. da bi »n I...tiral stavko. »s Ta stavek vsebuj« vitega Kl>eria, v»o M>cinldemokracijo. Kbert ni bil izdajalec, uttipnk branitelj neinske burznazij«. K-dlnole za prolelarial Je bil izdajalec! i|'ro trati ranjo s strani fiubuicnih po-»lanrev. Komunisti kričijo: živ Jo Lšeb- knecht I živ Jo Roza Luzemburg I). Posl DazMi nadaljuje: To potrjuje nemško ljudstvo, ki premi Sa breme gospodarsko-|M>liiičncgu »u lenjstva, tako tartarokegu. kakor gu ne pomni svet. To pričajo Llebknerht bi Luzamburgova, ki so bili umorjeni v rdečih berlinskih dneh ! To pričajo |»o-■treljeni delavci v Hamburgu. Evo, zakaj »« komuniMti no pridružujejo spominjanju morilcev svojih tovarišev ! • Te izjave kom. poslanca »o sprejete e protesti » strani fašistov in živahnim o-dobravonjem s strani kom. skupina Poslanec Domen zaključi: • Živela Kom. stranka Nemčije I« leakciia inii iriletankni liski Mednarodna reakcija si Je postavila nalogo, da popolnoma zatre proletarski tisk, ki razkrinkava gnjusobe kajti tal i-etičnega režima. Posebno ltalkaneki krvniki »o ee »pravili ■ hijensko IjutoMjo na Usti tiak, ki ne odobrava njihovega V' Jugoslaviji Je bil izdelan novi U-skovni zakon. Poleg tega da Je ta zakon nenavadno drakonski, »e Pašičeva banda se cinično norčuje. Da *e upraviči ta zakon, eo si »mislili nekaj posebnega-namnv. da Je treba imeti glede Usks jasne določbe, tudi radi tega, da n« bodo vladnk funcionarjl |KMtopall samo-oljno in plenili liste 1 Zakon je tos interesanten. V prvem I>aragrnlu proglaša, da Je tl*k ivoboden in da .svoboda tiska obetoja v neoviranem izražanju misU v časopisju.« Potem sledi nič manj kot 9f» paragrafov, potom katerih »e sabranjuje in z drsko-ničnimi kaznimi otežuje »vobodno izražanje misli. Kakor doslej, sme policija za vsako malenkost zapleniti časopis, n. pr.. «če seje mrtnjo do oiicirjev ali es hujska en druzalml razred proti drugemu«. Ker ni nič natančnejšega označeno, ker ni |Mi»uvlJene nobene meje, od česar ul bi lo razvidno, kaj Je in kaj ni zločin, bodo vladni funkcionarji tolmačili zakon po svoj« in plenili kar na detalo ! Kar se pa tiče kazni, Ji ni podvržen samo glavni urednik, oziroma pisec, ampak *|>o meri krivde ali sokrivde« tudi ostali uredniki, izdajatelj, laatnik tiskar ne. prodajalec ter razna šal ec I V tem ob-iji la famocna »svoboda liska« ! In za-^da lio feišd|V» TT gVflbMmjšr &»'*' navlja novi zakon še neko drugo po-selinost. Oblasti bodo namreč imele pravico itošUJaii v list popravke. Prednik bo smel zavrniti popravek le. če bo več kakor dvakrat tako dolg kakor Je bMa notica. Na U način a« lahko opozinoual-ni list a samimi popravki Izpremeni v vladnega. Po vsem tem je jasno, da bo delavskemu časopisju naravnost onemogočeno Izhajanje Na Bolgarskem *e je krvnik Caukov vrgel s »e večjo ljutoeljo na komunistično časopisje. V parlamentu je bilo sklenjeno, da »e |k>o*trt zakon o zaščiti države. Na podlagi te poojatrltve, m komunistični tisk naravnost zatre Kaj pa »e smatra m* Balkanu za "komunistični tisk« ve vsakdo. Poročilo delegatov angleških strokovnih organizacij o stanju Z S. S- R. Delegati angleških strokovnih organizacij ki so bili v Sov. Rusiji, so podali sledeče poročilo; Zveza S. S. R. )« krepka država C.o-aiHKlnrsko "»trojstvo dobiva pomoč » strani pretežne večine delavskega raa reda in s strani naj večjega dela kmečke gn prebivalstva Federativni ustroj drža ve prepušča malim narodom popolno kulturno, politično in versko svobodo. Sovjetski državni aparat se popolnoma razlikuje od onega, ki obstoji v dru gili deželah Zato pa deluje veliko bolje kot v starih časih. Sovjetska vlada do seže » svojim a|>aratom take u«|iehe. • katerih nimajo na zapadu niti pojma« Angleški delegatje »o polog tega še ug. lovili visoko disciplino lu Izvrstno orga nisacljo rdeč« armade, oni pravijo, da rdečo armado ne vodi hinavski patriotizem, am|igk proletarska solidarnost. V armadi Je popolnoma odstranjena telesna kazen ter da se posveča veliko poaonmst prosveti, likvidiranju nept-■nenoslL Kar se tiče dela in plač. hvalijo angleški delegati |*osebno |M>lozaj /«n»k v Zvezi 8. 8. R. Končno pnejo »e : •Fo našem mnenju zagotavlja sovjet-la vladavina posamezniku mnogo več možnosti pri soudeležbi v družabnem življenju nego zapadni |*arlamentanio-dsmokratični režim« Banka u fradnjo stanovanjskih hi* Sovjetska vlada Je ustanovila osrednjo komunalno bunko, z glavnico štiridesetih milijonov rubljev, z namenom, da se Pospeši zidanje stanovanjskih hit na o-zemlju Z. s. S. R. Ta tanka bo dajala pre*Kram dolgoročna posojila. leriristitii laklepi priti snitMi voditeljem V oni zadnjih številk smo potacali, da so bUt v Moskvi aretirani trije nemški prot (revolucionarji, ki so imeli namen izvršiti atentate proti voditeljem Sovjetske zveze ih Ruske kom. stranke. Vse nemško meščansko čosopšaje Je pričelo krkaii proti tej aretaciji, češ, da so bili dotični Nemci znanstveniki, ki so se iKMiali v Rusijo s cisto miroljubnimi nameni, to Je v »vrbo študij. Preiskava pa Je dognala, da stojijo stvari čisto drugače tki polov ali so v Moskvo, s nalogom, ki Jim ga je dala nemška teroristična organizacija «Conzul«, da umorijo glavnega tajnika Ruske kom. stranke, Stalina. Nsuiška teroristična organizacija «Cun-SUl«, stoji pod vodstvom zloglasnega kapetana Eh rti srda. tistega nemškega (aiisla, ki Je organiziral razne monarhistične uslaje, rned katerimi tudi ono v Monako v pni, jeseni 1U&1. Ta organizacija Je Izvršila že nettevilo političnih umorov. Da Je ciljala sedaj za tem, da umori Stalina, Je razumlJKo. ker Je hotela s teni zadati smrtni udarec nasprotniku »e i š .acijp., komunizmu, in Je pri tem računala na to, da Je treba zadeti predli v sive, da Je treta "temneti ono mogočno žurišče svetovne revolucije, ki j« ravno Ruska kom stranka. Toda zanimivo in poučeno je. kako »e Je lem trem agentom reakcije posrečilo priti v Rusijo, •rceujaki« Kindernian, Ditmarin in Woi»t so me naj|>oprej pri-h lini h delavcem, ki »o sestavljali malo strankino tvoratško slanico v nekem malem nemškem mestecu. Od teh zaupljivih delavcev jim se Je poerortlo dobiti utranklne legitimacije in knjižice. l'o-lom teh d uk umen Lov so si pustili izdali v drugih podeželskih krajih nadaJJna luiporočila, potom katerih »o si pridobi It zaupanje oerednjlh strankinih organov. /a svoje naklepe pa »o potrebova- li še drugega. Zalo so »e zmenili z nekimi protirevolucionarnimi elementi, bivajočimi v Sibiriji. Ti eo pisali «učs-ujakonu ter jih povabili, naj pridejo v Sibirijo, da l>odo tam vršili znanstvena izaledovanja. Poleg tega so ti protirsvo-lucionarji v Sibiriji te opeharili vodstvo 'seučilišča v Tomsku, da Je to izdalo do-oljenjv za vselitev omenjenih lazi učenjakov. Z vsemi temi liiMinami v rokah. Jim Je bilo jiotem zelo lahko el pridobiti te zaupanje pri zastopstvu sovjetske vlade v Berlinu. In tako so se podali ta pot. Toda, ako so opehariš! toliko oseb in irganov v Nemčiji, Jim pa ni ilo tako gladko v Moskvi, kjer so Jim prišli končno na »led. Vso predzgodbo njih potovanja se j« z vedlo is samih izpovedb aretirancev. Kindcrmun Je n. pr. izpovedal: ilz Nemčije smo odpotovali v Moskvo z nalogo, da izvršimo atentate na S lak na in na druge sovjetske voditelje. Da izvr- ' širno to, nam se Je reklo, da moramo proučili vse življenjske navad« leb ljudi, v najmanjših podrobnostih. Organioacija «Coo»ul« Je znala o mojih predpripravah za potovauje. Iniciativa za teroristu na dajenja, ki naj bi se izpeljala pod kriuko znauat* enega potovanja, Je bila dana s strani t« organizacije«. Ta dogodek mora biti zelo po uči Ji V za -se strankorje, za vse delavce. Dokazuje, kako se, zbog neprevidnosti in lah-k umišljen osli vrinejo v vrste razred no-Itorbenrga proletariat« ljudje takega kova, kakor so ti trije člani teroristične organizacije «Consul>. Radi tega morajo vsi proletarci, ki m udejstvujejo v političnem gibanju, po »lopati zelo oprezno z vsakim novim »-lemetiiom, z vsakim tujcem in posebno le . takimi, ki bi »e *»ot«ll vrinki v naše v rove s tem. da se s pretirano gostobesednostjo kažejo nadvse •revolucionarne«. Pred pro v okat nji in vohuni moramo biti vedno na straži. Domače vesti I tetini a liiisl«. t ftini* teti Hm ' Kako se klerikalizem, tudi tedaj, kadar se skriva pod plaščem »krščanskega socializma« strinja s fašizmom in t mi reakcionar«!, pukazujejo sledeča dva j> rt me ra : Ob priliki smrti predsednika neintke republike Eberta. Je napisalo glasilo italijanskih fašistov ■Popolo d' Ilalia« »lede«« vratiče: • PradBednik, ki Je izginil, Je umel dali nemškemu socializmu odznak patriolične za«luznoali. On Je rešil Nemčijo pred usodo, ki se Je zdela neizogibna; in mi znamo dobro, kak »ne bi bile |*o»ledice one Nemčije, ki bi bila plen boljševizma, za nas, za vso Evropo in morebiti tudi za ves svet« Naravno Je, da Je piaaJo glaaiio ilaii jonskih fašistov tako, ker se branitelji burzuazij« strinjajo tnakar s hudičem, kadar gre »a zatiranje revolucionarnega gibanja. Italijanski faRsti »o hvaležni hivtemu voditelju nemške socialdemokracije, neglede ua to, da Je bil Nemec in da s« je do zadnjega nazlval .socialdemokrata«. ker Je bil po svojih dejanjih resnični fašist, ker Je deloval v korist mednarodnega kapitalizma.- Ruzumljivo Je pisanje vrag« kapitalističnega in socialdemokratičnega tiaka. ruj^iuUJivo je povelič«iauj« Eberta, ki Je dal iKMštrolJati neitevilo nemških delavcev, ko.lir »o zahtevali kruha, kadar so s« hoteli z oboroženo silo osvoboditi is-|ma1 kapitalističnega pritiska, poveličevanje tistega, ki je dal umoriti Lieb-kneclita in Luzemburgovo, najboljših dolav »kih voditeljev. lUtega Eberta, ki •e jo ponašal, da Je lomil Itrajke, da Je deloval za prospeh nemške domovine (to Je dožHoiin« kapitalistov, pod kajzerskiin režimom lu Istotako domovine kapitalistov potem, pod republikansko vladavino). Vse to Je razumljivo. Izguba ". niškega predsednika Je vazen dogodek in o njem so pisali še drugi čaaoptai Pital j*, tudi tržaški .Mali« Veliki prot (kapitalistk ni gromov nlk. - Pi»al je sledeče: Fe cesarje vsa* bega J« bil Izvrši Jea k«. Komuniste, ki s« hoteli še sada-l|e razsslatE Je z srežjem aetrahsval M rešil Cešels prt Komunisti m* torej ihotHI razsajati«? Kdo |ia a» komunisti, če ne pripadniki izkoriščanega In zatiranega delavsko-kme. kegs razreda? Revoluclocinnarno delavstvo Nemčije ei Je hotelo resnične revolucije, take. ki b» popoinnzna Dmitet Is kapitalista Revolucija. kV so Jo fl^ra- viii »ocialdemoknuje, Je samo odpravila .kajterja«. ampak izkoriščanje J« o-»talo. kapitalisti imajo še vedno moč v rokah. Družabni -rod« J« za delovno ljudstvo pravcati nerod, pravcato peklo. Malu lista raki član kar pa pravi, in v lem se pridružuj« kapitalističiuunu zboru, zapoje umrlemu zaščitniku buržuazije zalo-stiuke, — «da Je rešd deželo prod notranjim neredom«. Kakšnim .neredom«? — Komuniatlčnlm l pred proletarsko revolucijo, ki bi Idia pometla pijavke ljudske krvi, ki bi bile* napravila pravi ted, proletarski red. Pazljivi čilatelj pa mora poleg primerjanja pisave in tona fašistovskih » 11««-vo lakozvamh •ljudskih«, prutikapitali-stičnih krščanskosocialnih listov, primerjali še nekaj drugega Zanimivo bo, ako b ©primerjal razne članke v Iti Ib •tih samih, ista »teviška "Malega usta« piše, pod rubriko .Kako je s politiko« (Italija) na koncu članka sledeč« : Kje amsf Jemmm J« U tega *a «■»• “•*•! * sredi revslseij«. KaJU .r« vel sel ja. poaaal .prevrat«. Kapitalisti m sa-■zl prevrnili žsssdaajl demokratlšal politični rad- Ta prevrat jo kriv, da sa j« oiolltti uštel, k« ja ml^l priti aa vlad«. Kapitalisti a« pripravljeni braniti sro|a koristi tadi s orožja«. Oni es amsknejo za«« zhoroieai aiU. ao pa kaki« psIlUzaha latrigam, *e zaaaj pa .volji svobodnega ljudstva«. Citatolj »u mora pri tem vprašati, koga pravzaprav zastopajo ti lakosvaiii krščansko-socialni llsd \ pogledu Eberta, eo mueuja, .da J» rešil Nemčijo prod notranjim neredom-. Kakšnim, smo z« videli. Na drugi strani pa pravijo, «da »o kapitalisti priprav-IJcul branili švoj« koristi z orožjem, da »v umaknejo nam>> oboroženi sili.« 1'ameten dsiavro In kmet. ki bo botel videti Jasno, bo mnenja, da m a po :nko n« more barantati, kakor barantajo gospodje krščanski oocialri. ki ao podobni starorimskemu l>ngu Januau. ki Je imel dva obraza, enega resnega, drugega »mehljajučega. ZaJnan je slepljenje z -revolucionar-nootjo« in s .proiunagualarstvom« I To Je le |>«*ek v oei. ker gospoda pokazuj« na driigi strani, s |m>v e!W«vanJem proti-revoluclonarrev kot je bil Eberl, kakšna Je njena duševnost, namreč protirevolucionarna. okrajno nazadnjaška. Kdor poveličuje dej o zatiralcev, spada eno vrsto z njimi in Je vse njegovo laokanje ljudstvu le hinaviina Delavno ljudstvo pa mora |« m.-.ti lake dvorezne elrmenle e pntWcncgn poprišča. G: 'VM’ 1. I([| II. lili»!(!!!!! Tu jc |HM»ialu gu»h> |>rmn>i klerikalcev . v zadnjih • 'ili. H' i*-m geslom »lo|*uj» v boj j»ruU komunistom, z ujmi ni hočejo zu|M*i ul oliki kredit« nuni J*ode/cUkUli IjiMiMVitlU. Odgovarjali liu njih neumna poteze bi bili* odveč, Hočem navesti muiu* |*ur dejstev, it katerimi luij uehnuo !jud»lvi» na deželi odvrne klerikalno |>n>tikuinu iiieU« 110 huj»kanje. V nekem izmed svojih mlujili |xuui letov, vprašuje goruka tetko, koliko da »o komunisti žrtvovali za delavsko »tvor. .n «e nekoliko podobnih inodru»ti. Kmet-je In delavci naj vprnaju prej klerikul-ii» in sploh narodnjaško gos|*odu, koliko je bilo te slovenskih »rodoljubov* vr/ehir. v j*č*, koliko jih je bilo potr urjenih, kod* j in kako »o ee lzj>o«*tavlJuli, kot so m* izpu»tavjjnli komu ni ati? Slov enaki komunisti au baje zbezali v dobi reakrije. Na kakih barikadah pu •e je populimo borila klerikalna go»|M>-da? Ko je divjala proti delavetvu naj-liujfts reakcija, tedaj »e je klerikalna gosjioda ciniono amejala lit odobravala |MM»topanje fašizma! klerikalna baraka ae poUplja in g<> •podje Beeednjak in kompanjoni ae grabijo za vaako slamico. Našli ao »slučaj* Int. (.mlinčka, o katerem pravijo, da je zbezal. Toda delavci iz kraja, kjer je ta služboval, lahko zabnndjo hinavski go n podi v obraz, da ao čislo navadni lai-njivcl! Kdaj »o ne «soclalcl» a la Besednjak tako iz|*oetavljali, »tu bi hiii nblaalveno ialiruni iz detele. kakor je bil Int. Gu.lintlč? 1'oleg tega bi razaoiien človek navedel še ueitev Jl» primerov, kako »u klerikalna in narodna guapoda. «l*orn. za Ijud-etvo. II koncu i tualno politiko, kadar je rekel, da -nora Italija gledati za boljšo kolonialno po-Jfciko? Kaj pa pomeni «ko!onialna |x>-ntika*. os ne |N*hiep po tujih dszeluh? Torej, U naprej s tako «eorlaIuo* politika. Naprej • pctolizanje* in makur — a glasovanjem za kanone* kakor |">d bi v to Avstrijo I Slovenski kmet bo sedaj vedel, zakaj je gospoda tako pogumna. Ker se ji ni bali reakcije, kojo tako goreče podpira ! Stavbinskim delavcem Doznoli smo. da hodi neki gosp T»-rolla, fsftfzt okrog delavcev na raznih »tavto. podjetjih in jim daje v podpis neko Izjavo, ko|e vsebino Je za delavce Jako zapeljiva. Kdor se podpise se neredoma vpise v laiistovike sindikate, tesar si stavblaskl delavci gotovo ne želijo ker majo po tem dltijo. Delavci naj pazijo, da ne bodo zapeljani po teh manevrih kapitalističnih sindikatov In naj pred lem opozorijo svoje sodruge na delu. Pri ..Cera” st Radaljaje z nesramno kupčijo Spni im njo nam, da hodijo ugeutje li-kv Idorijskegii odboru «<>rg» po deželi okrog zodrugarjev in jih vnhijo naj .prejmejo jiovriičilo vplačane delnice. To se vrti tako. Nekateri možakarji, ki so Imeli pri zadrugi vedno svoje dobičke obiskujejo zadru gnije in jim pravijo, da je bilo sklenjeno, da »e |tovmo 50 od-totni znesek delnice. I.judi stružijo, če h, da Je bolje, da prejmejo gori na vodeno percentunlo. ker hi v nasprotnem riucn-ju zgubili vse. Slabiče m. ki jim verja -mojo, predložijo v podpis najprej pobot nlco za podporo, odgovarjajočo ftl odstotkom vplačanega zneska in potem izjavo, s katero »e podpisani odpove svojim delničarskim prav iriun. Najleptn pa Je ta, da Jim dajo v podpis tudi menico Icambiaile) v belem (znesek ni nnpi*nn!l v roli vrednosti doletov v njih (zodru-garjev) lasti. Torej, n« eni strani dobi zadrugar povrnjenih ,r«0 odstotkov vplačanih deležev, na drugi |>a podplie menico vhImI česar bo moral plnčati. prej li alej, reli znesek, njegovih deležev. Tisti, ki so nasedli na limanice tem gos|>odoni l>odo morali holA ali ne-liotč podpisano menico poravnati. ZgmIU »o in krivda je njih. ker m1 »mo Jih pravočasno opozorili, pred mu »vrt (»Utoru. Njih dolžnost Je bila, da • obrnejo zn svet do zaupnih ljudi. Tisti zadmgnrji pa. ki se ni »o ukloni li volji agentov In tisti, ki do seduj niso Ae 1*111 nadlegovali! naj ne spre|ma)o n»-kakaga povračila ali likvidacije, ki ne hi bila določena od regularnega ko-igro- dniornutorji" italijanske bariuuijc Fašistični dat *U 1‘opoto di Trisste* od 23. avgusta 1IM4„ je priobčil sledečo vest: ■V zadnji volilni borbi Jo bil gospod Besednjak, ki tedaj še ni bil podane«, obdolžen, da je Ml med vojno avstrijski vohun. (Obdolžili so ga videmski Italijanski nacionalistični Usti. - Prip. U-red.). Besnici na ljubo se mora povedati, da ni bU le po krivem obdulžen marveč, da je Ml celo v nevarnosti, ker da J« dajal obvselila Srbiji. To nam Je pripovedoval nekega večera dr. kngelliert. ki Je prhel v nate uredništvo In nam dal tudi dokaze. Poleg tega nam J» predložil zahtev«, naj priobčimo kratek člančič v njegovo re hobi lil hci jo. Ko smo ga začudeni vprašali, zakaj da se ubrani do nan In ne rajal do •Kdlnustt*. je odgo verU, da M Ml tak eleaeh v aleeaaakeaz Bata osvežen, zakaj — je rekel — nje-•mrl vati lož, M ae na dza tvojega ztaa M vadba zna raaasrt. M Izvedeli da je en spletka ril pesti Avstriji la bi »a poteši ae eaMlU Nloveneki kmetje bodo vedeli esdaj. zakaj misli Italijanska bunuazija o njih da so avslrijokonti! ako Ima takele • Informatorje*, kol je Besednjak . Beg za milijoni •eapadanz pel .Bertih! Straži., ki aa rt aadall e z lepe, da ehtakajeje k sataniste * zadevi «Oezp* zeata|znn. naj pnda h zpavedk saj pa vadb da aa aa lagali a ■—an—h da M napeljati veda v svoje astme ae at reg« ki je vedne bet] emh« ■ kaaaa naj aa ga ahaaaja ta azazda aa Uh ha Bap samim. Da ha Javnaat nate prt aaaz da eaaa, pe verni la la« Janahk hi aa teh« paramat. da llzeja pate veam vtedajeetm vade, da |a bOa •Oarg* pae v delavskih rekah a ae v ke-maalattcalh. ta da ja pekleaske dale tortama pegaMla la podjetje. Kar pa ni .pepamaa. vprekatl teši* atevake vlad«, katera z« podpira, rečna a« de|aa|r lartsma, je seveda betj kamra.. klanu hraom-te^ " -n ali Modnijc. l->t<.n»n» <>i»>zerjamo vse /juh ugorje In »ploii dolavce naj ne |>od-l uejo nikuk-ga dokutiuMitu predno M niso posvetovali s svojimi strokovnind sindikati ali / Kipnikov le teh. II koncu omenjamo že, kegit odbora sleludl gospodje; Bertok in kri/maticič (na GorUfccM), hivži upravni »votiuk Mnnlovnm iza (.ntdhko, Sagrudo in Bonc.hi). Kaziti je treba tudi na to. «!n ne pade v mrež« agentov kak družinski član (žena). I).godilo se je. dn pridejo biriči likvidirat najraje tedaj, ko je zadrugar na delu, dn lažje izvabijo |»Klpis žene itd. MLADINSKI VESTNIK Zini kmilstlUe Milin Italiji IZKAZNICE ZA LETU IMS- zo gotov« Sekcijah! odbori naj se požarijo s nabiranjem zneskov od posameznih Alanov. Izkaznice se bodo oddale deželnim odborom po L. 4.— . Letos n. bo vet poštenih Izkaznic za brezposelne. Za sodrnge. ki bi se nahajali v takem položaju, morajo preskrbeti same sekcije, to K morajo vzeti za njih izkaznice ln to s sredstvi lz lastnih blagajniških fondov. Bo-drug bo moral plaeati Izkaznico takoj ko bo zaposlen. Notranjim potom se bodo dala navodila za prevzem izkazal« Pod nobenim vzrokom ne bodo letos oddane Izkazale., ako ni bila prej vplačana tozadevna svot« lZVRtEVALNI ODBOR. Sestanek Pretekle nedelje se je vndl v Trstu sc »tRiick zastopnikov Zveze kom. mladine Julijske Kraj>nc. Poleg del.utto : iz I«dre, ‘i rsta, Kri va, Goriške in l ulnr.lje sta bila navzoča, en činu Osrednjega izv. odbora Zrete komunist, mladine Italije in znjdopn‘k odraslih. Na »oMtnnku se je razpravljalo c nu činu propagande med mladimi d 'lave. in kmeti, v sindikatih, med ženami: dalje o odnoftnjih z odraslimi in o preurediti okrožij. Hnzprave o vseh vpra.ur.ijih. ki zadevljnjo delavsko in kmetako min dino eo hMe Jako živahne, toku. da Je sestanek trajal *e.M ur. Glasovi z dežele Is Lokave« Na dopis Gorkkke žiraf* odgovorim le toliko, da Je lažnica odkar llvi, ln bo do svoje smrti. •ospod dopisnik, ta •Veliki človeho »l«4b» te teVhrie |oml*IJuJ«. da je nekake oreha s n c r o s a n l a ... alii |>a so celo kako olrlknnsko «velleanstvn», ki »mo pocenjoi kar re mu zljubi, (vsaj občinske reveže dn bi enkrat pustil v miru). Gonpodu nunčku jta bi priporočal, da oznanjuje evangelij In ne dopise i£ tako greftitegn li»ta kot Jo «Dulo». Gospod. le potegom«, ker vi ate ndvianl od nas In ne ml od vas. Potni»IIti* le l>e-sode. Veliko s« danes Irovuri, vuliko ae pi«e o »voltudi in o komunizmu, lx>di mi torej dovoljeno, dn nupDem tudi jaz par vatnih točk. eitumljcm v resen pravdo rek v po»tt ih diMih. Velik>) rus Imamo izkumja v lej lipi nagi domovini. I.Judem ne dati prepo trubne teobrazlie, ako |m »c jim do, tedaj Imajo zopot duhovni goajHnlJe prvo in zadnjo besedo. Vlada Jih pod/ira (In oni njo), zato ker ve, da bodo oni te skrbeli, da ljudstvo ostane neumno (po krenjnki »zabilo) dokler jih bodo imeli v rokah. Etvlnn ne ve, da jc močnejiu od človeka, anto se pusti voditi od njega. Ako bi pa imela razum, bi ae pa mandkomn slnlia godila, ln ravno tako Je z ljudmi. Vpmenm vos, renj. čitoleljl. ali »e v drugih krajih kaj boljle godi? Nič ! prav nič! Na eni strani milijoni delavsko-kmetskegn ljudstva, a na thugi kapilatl-»II. ki Imajo praviru lenariti od zore do mraka ln kopičiti milijone, ki ee Jih držijo kaplje ljudske krvi. dn jtti veselo zapravljajo In uživajo vee sladkosti lega avete. Odpraviti pa moramo to stanje, ker to Je naj večja krivica ki v nebo vpije. Toda IKMohUlmo se, vsaki dan smo bližji »vo-lm ciljem, vsaki dan «e svita todj zora, t)aananjajoi's trn m novi dan sreče in zadovoljstva. Vsaki dan doMv« list .Delo* nove naročnike, da Jih «Mk probuja ts •Itonja ter podaj« v n*ke ključ s katerim oilprrano vrata Indjže bodoenoetl. Imamo seveda tuisproUilke. ali to nič ne de Naprej po začrtani |>otl. ne oziraje se na deano In ne na levo. Naprej a geslom: -Kdor ne dala. naj tudi ne Je-! Strel Komunizem ! Rdea a žaljave rek«. I* Ko»lOT«lj* Kakor |"> drugih vaseh, imamo tudi pit tise .«;«»a|MMt«rako druživa*, katen*ga delovanje ne tulgovarj« deloma njegove m« imenu to njegovim pravBoov. ttno prirejvtje skoro '»ako ne-teljo ple.e, samo da polni svojo Magajno. Itoletn Ima mo »e pevsko društvo .Kentovelj*. katero tma v prngramn. da mora hiti njegovo delovanje strogo kultur«« Ne vem I*. 0.1 kettoi ephdsj** P'—< v kulturno »lovanje. VI mladi del«vel m k«»etje pe. ki sle In hočete biti »e v nadalje zavedat, ne nosu* denarja, katerega trdo zasluzite, v tiste r-kiL-kžllUUhJMMffte^1!" ••103 Zato proč s posedanjem po gostilnah! Proč s ploal! Dolo |n prava izobrazba naj bode val cilj ! RazkolJ Ix Jelaanske okolic« L >Dehm od 30. Januant ovo godlnv I-zaAiu* Je dopis |mm1 gornjim naslovom, u kojem re opisuje kako nat g. «*lndnro*< samovoljno vlada na naaoj opčini. M k koji se btžnoniu za ono tto »e Uogudja kod nate «*pč. uprave, inuulemo zato polpnno pravo jer se tu goa|*odnrii imo-vinom cijale opčiue, »toga nema |K)Jodl-nac prava da tu nosto samovoljno rodi nu žletii opciiuira, a na svojo vlaatitu koriti. A modju Inkove ljudi koji misle da inogii raditi Ato ih volja, s|*uila 1 nas čelnik. U dopisu tražilo so od njega, dn prijo nego ode ic svog mjeola da preda točili račun. No on zato koo da ue mari. »to re od njega traži, Jer se čuti sigurnim »to je znžtlcen oblati im«. A ov-dježnjl karal dni jer i stojo mu vemo na struni. To nuni dokazuje l zadnji slučaj. G. načelnik rado bi uni.ilo Joduim mahom komunisto, te sigurno ne može • iti da »pava nočtt pred strahom komu n Ulitke propagande, ono »to se mu u dopisu neti uje v roma ga razjarilo, le mjesto da re pnelutl sa protudokaziroa (ako Ut l-maf) on se |ms»1už.uJ'* srsdsžovn kojeg »e posl užit ju ljudi koji su |MiU na najnlži stupnnj svojega |H>»tenjn. Ilacio Jc »um n ju na nekoje iz JolAanake opčino, koje on oaobiio mrzi, tobož da su oni aaolaviU dopis u a Delu*, te je naložb* jodnotn od pnznotUt fožlsta lz nore opčitte neka nakupi te ljude skup« i nek« pokate tto Im kie. Jedon od oeumnjlčeniti blo je, pozvan na komando karaIbnlJera ii Jel-tatte, gdje mu Je blo predložen dopis 1 prevod u taltjnnskom jeziku, le se napadalo njega, dn je on nastavln dopis Pozimi je mo ono. koji simpatizira Ju kod nos e« kom. |x ikre lom. »II sa one koji su »•umnjtčecn radi dopisa u »Delu* moremo reči, da uiou nikada ustali u obranit komiintstlčke Meje. a posebno one j Jož matije, kojeg su |»*zvoll karabinijeri, nego ahipoče t ii svakoj zgodi na|mda nožu ideju i nož pokrel Sloga ne v jeni je mo, da je kn>« noč poslao komvutlsta, rto Id |*o pravom mora o apodalh u noge redove. A g načelnik, koji misli, da če na loj način oprali sebe »ve utte mri je I l»vgre«ke, Ijnto se vara. Govori se po-tojno I o drugim caprljanim »tv»rima u no*oj o|*č. upravi; no, »v« ra izoči na sv ijoilo. a »loči ra I otiaj tlon koda če se morati |*olaga!i račun zn »ve. M v im silama Istražujete i pragomte komuniste, n kod toga |*ortiuujete »v ih sred »tava No budite pvJerani da vam to ne korUti, a nitl ne,'e. Jer usprkos varth pregona noža se mo, učvržčuje. žrtve, koje »u |mle na natoj strani ve-, like su i one re mnoie diuiomtre. I to sn pssledtre Imržusteag pregona VH dobro znamo da !•«• trta v* ne postl-gne se nitto. a jo» manje rlijsve K.un. Internacionale, u danoenjem burtooteom poredku. INmomi smo Mo smo komunisti. jer u lete redove I »pa.tamo. Kato ra-dhno I rodili četno svi Stigneuio ona j cilj za kojeg se liorimo n nanta tlsu,*- i tisuče naših drugovn. Zato nekn žiai Sovj. Rusija ! Neka žhri Kom. Interen c ion rt s ! Komaaista. Is Volčanake okolic« Mi Irt id »lužimo k tub s ti dim dsloiu. to j« kmetje in delavci, imamo edini čseopls. ki (Ugovarja skozinskoz na »e pravice. In ta je »Delo*. Se več! .Delo ga« vodi in |H*dpi«'u v borbi proti kupi tnlizmu. dann»nj«vmu krivičneinu redu z vseiui njegovimi zagovorniki. Ne bom tu nnvnja!. kdo so zagovorniki i« kdo nusproiniki kupitulizmo, ker mislim, da vsak izmed nas to lahko s|*oznu. Vedeti moramo pu. dn je naAe mesto e lino v armadi delovnega ljudstva, brez razlike vere in narodnostk Zato se prav hudo motijo oni. ki mislijo komunizem zajezi U e lepimi frazami o veri u narodnost. Ljudi re ne dn vre omamiti tudi pri (ins ne da ne Hi nriMlili » svojimi lastnimi možgani in gleduli dejstva t« ko kot »o v resnici, /uto re obračajo proč od izkoriščevalcev in razumevajo, la velja tudi zn nas geslo našega učiže Ija Manca: »Proletarci vseh dežel, združite ee !» Zatorej kmetje In delavci, zavedajmo te, knj je nnšn dolžnost, stopajmo tudi mi v vrste Mirečega se proletariata, či-tnjmo nnše glasilo *De!o», obrnimo hrbet izkoriščevalcem in njUtovlm pomagačem. Ves meščanski lisk hoče pokazati komuniste kot fnlote in slopurjo. Pri tem delu se posebno trudi glasilo gori&kih kolarjev. Koliko uspeha pn rmn pri tem. vidijo lahko tudi tisti, ki so do sedaj blodili |*o krivih poteh. Ne ponuiga nič. Rdeče strašilo* se širi in širi. Živel n razredno zavedni kmet in de lavec ! Rdeti kazat Is Sempeterake okolice Vsnki dnn l*olj spoznavamo, koko raste naše blagostanje. Ml sicer tega ne vidimo in ue znamo, ker smo »e vedno preneumni, l*ač pa nam to povod o skrbni gospodje, ki nas upravljajo. Kar zapišejo, dn »o naši dohodki taki ln taki ht mi morumo molčati, ker gospodje zo u-čeni in če bi se jim upal kedo ugovarjati, dobi grd naslov »komunist*. Ker je tu naslov straAuo grd, rajrt molčimo in si mislimo svoja, ker smo tudi trmasti. Kaj »e novega? V Kozani je že 4. mesece Škrlatica. Hudobni jeziki pravijo, da je tako hotel zdravnik Cicerob (ali kakor se že kliče) it Postojne. Gotovo pa je revež pri vsej stvari nedolžen kakor je nedolžna njegova palača v Postojni, zgrajena ua ljudskem denarju, ki ga je on ozdravil. Rea je le to. da re je sprl s Škrlatico ln zahteval od nje plačUo. On •potna le planino Škrlatico. Občin« mu sicer da mesečno 50U lir, a za takega zdravniku, ki zn« dobili Škrlatico tudi ‘tam, kjor ni. Je to premntn. Ker ni neumno ljudstvo lega razumelo, re Je Škrlatica širil« in zahtevala dueti žrtev. Sedaj Je tamkaj drugi zdravnik lz Trst« in ljudstvo gleda, kdo I«* plačni te stroške. Pa »aj je lum obč. komisar z dvomu uradnikom«. AMl bodo izračunali kako se bo plačalo I občimi rji bodo prihodnje leto le pogledali za kaj se je računala Tako Mimo tnendu storili tudi zn lanski račun, čo ga bodo goH|>ndje izpostavili v |*ogled. Naj le pogledajo, tako iz radovedno*« i. Bodo vsaj vMell knko lepo znajo gospodje pisati. Bo sicer težko razumeti, ker učene glave mislijo in pišejo drugače kot mi. 1*1 vendar naj tako iz radovednosti pogledajo. Kaj še novega? Pravijo, da nam Je g. Musnolini leto« povišal aemlj. davek h> osebno dohodnina Ml tega ne verujemo, ker se Je položaj izboljšal. Saj lahko plačamo kruh skoraj 3 lira. Moj sored Zasluti v tukajšnjih togah celo do 15 lir na dnn. Ce poje 1 kg kruha na dan. mu ostane »*> znu-raj |-.» Ur. Kaj hoeo »e drugega? Elvjo Mtiteulinii In C.o I Kaj »e novega? Predvtsrajšiijira se je moj tovoriš čudno izrasli, d« no« lmdo kapitalisti toliko čas« «..»«li, doktor bomo hoteli sami mi dostavil, da smo vsi reveti: delavci in kmetje in d« se moramo adružiti. Čudno, da »o skoraj vsi zabiti leg« mnenja I Dobro lu bilo, da re oglasijo pametni In na« podučijo I RoTiijiko mIo 27. valjače umre Je poallj« kratke bo-lastl u visoko) starosti naš drug Sime Pornpnt. Tugujura obit olj Brajkovič naJIJ"p*e Zahvaljuje m Im«, koji su preaetUi |>o-kojnlkn time, šlo »u mnogobrnjno prt-purtvovnlt pogrebu pokojnlkovom. Poročenim sodrugom Dragi sodrugi! Dokler sle l*ili presti žene. je bilo presto tudi \a*e življenje. 8U sle na shode, sestanke, v družbo s sodrugi In sodnižh sini, a sedaj je tnalo tetko do svobode. Trepetate |*red senco vaših šenA. imate prepir v »dno med seboj. Kabaj? 7-alo, ker imate dve durt v enem telesu, to ae pravš dve stranki v eni družini. Kjer pa ste dve stranki, lam ni miru. i«m p. rn/kol. Pravi protelarer mora upostavltl red v družb*, d« poka/e svojim nasprotni kom. d« je zmožen vladati Ponvenš sodni«, hi hoče upnatavttt rad v dnitbl. mora. p«teg dragega de lovanj« tudi organkurati svojo »en»-andnttiro. d« postane tena enak« m.* »u. Kadar bo |M>*i«ln enaka lešd. b»š v Met druga, .m* življenj* pred teboj *e — je treh« učiti pr^etorakih zakonov bo znala uriti svoje otroke da hndn tudi oni vedeli, zakaj tu* na svetu iu m- dn ImmIo tr|K-li kot trpimo mi, da tiodo hvaležni naukom ovojih slsrišM, ■la »o ne zgodi laku. kož se je zg'i'ilo /. nami, da jih ne požene burtuazija v klavnico, kot je gnala nus. Nas je gi-nl« zato. ker nad »'ariM nam niso znali IMtvedali da gremo pobival reveži ra-\«t*. Rekli »o nam. «1« gre za s-ežo vero a za to .vero »mn danes tepeni, v verige ukb-njcni, naši »»dingi redijo v ječah, zato, ker hočejo pravire. Dragi NiMlrugi, pomiril naj re dobro, kaj se Ima od togn, da se ne »|>oštuje naših zakonov. «»d lega Imamo vejnl jarem, katerega »i »umi nakladamo. Iluržunzijn pn **e nam »meje v obraz. Zato drugi »odrugi, zahtevajte, da pridejo tudi vaše žene v proletarsko družbo. Ako bodo prišle tudi žene so-drugov v naše vrste, tedaj rii bomo hitreje prilmrili svobodo. Kličem-vam torej »odrugi: N« delo| TsptaaL Nekaj o velekapitalu I>a »e pravilno označi, kaj je vebpo-M*»tvo, moramo predvsem razumeti osnovne temelje zasebne lastnine to njen sistematičen razvoj ter koncentriranje iste v rokah vedno manjšega »trii« ljudi (veleposestnikov). Po mojem je zasebna InsUthuš kot laka, prcJukt nasilja, je rezultat brutalne moči, je tuijvečj* in najogabnejša uzurpacija, povzračenu od ene gruče ljudi na »kodu ogromne večine, je pod post« vi jen je naravne pravice, pravice do obstoja, ki ne sme biti pred|»ravica ene pe*-'ice. marveč dedščina vseh. >»estvo (last) predstavlja prvi napad brata na sobrata, človeka proti člo-eku. malega dela človeštva prot! celemu ostalemu človeštvu. Teh l*ar ugotovitev smatram |M*trebnim omeniti, predno bom v kratkih potezah očrtal kaj j« veleposestvu, oziroma veleposestniki. Razlikujemo v glavnem tri vrst* veleposestnikov. to so : 1) veleograrvi llo-tifundisti). posestiuki velikih zomljiič: 2) v elelndustrijalci (tovarnarji) to 3) veletrgovci, ki zo po navad tudi posestniki mnogoštevilnih poslopji in zemljišč. Stopnjevalno večanje posestva in osredotočenje istega v rokah •vedno manjšega števil« ljudi, sloni poleg upora!*« temeljnega sredstva, kakor gori omenjeno, to je nasiUtvas tudi in slasti na taknsvoni špekulaciji in poznavanju konjunkture. Kaj je špekulacija? Spekulacija je več ali manj točno pr čunjonje dobrih in slabili lastnnati do-tičnih elementov t predmetov , blaga, surovin, ljudi tžd.), ki se jih nameni vn izkoriščali v dobičkonosne namene svojo lastno korist. Oni. ki zna vm »kolnosti fimboll razumno %ln natančno prevdaritil Je dr4er špekulant, dotični. ki to slabše pozna in ranirar. Je slab špekulant Kaj Je konjunktura? Konjunktura (zveoa) je več ali manj dolira ali nlab« zvez« gospodarskih, carinskih, tarifnih, političnih Ud. razmer In odnošajev med eno deželo (državo) In drugo, med la-menjavo menih protovttdov ln njihovih različnih cen ita trgu (domačem ln mo-zemnkem), valutno razmerje pooamr/vih držav itd. V današnjem kapitalističnem družabnem redu. ki sloni na zasebni lastnini in ki daje pravico vsakemu 1»(edinemu do prost*«« in poroljnegs proizvajanj« postane lahko vsak, ki boljše razume pri špekulaciji in uzurpaciji. posestnik, kii se pa v vedno večjem pohlepu svojih bolj prebrisanih konkurentov ne more kot tak razvijati n materielno dvigati ter kljubovati eč jim |*o»estnikom. Cim vre hoče kdo izrabljati vse ugodnosti, ki mu jih nudi današnji ka pha listič ni družnimi rad. odnosno sedanja oblika države, vladgnr ud samih veleposestnikov In njihovih vernih lakajev : advokatov, notarjev, škofov, papežev, žurnallatov. banklrijev, generalov itd., tem lažje •• razvija v vedno večjega posestnika in tembolj uspešnejše izrablja in izkorišča neuke in naivne množice. Ko se en človek ali skupina takih ljudi z vso vnemo, strastjo, preudarnostjo to naailstvom enkrat udajo takemu »poku latov nemu pohlepu po preAtu in brezmejnem izkoriščanju ostalih ljudi In naravnih dobrin. se vedno bolj strnejo z svojimi ratnikami in koncantrirajo svoje naglo naraščajoče bogastvo v vedno bolj ožje kroge, kir jih imenujemo ■kartali* in *trustl* Najdov ršenejša oblika takeg« trust« j.- kapMaUsrtaaa drsava, • svojem Imperialističnem in ekspan zionUt lenem stremi jetiju in pohlepu ne najde nikjer svojih mej in Im« za svoj minimalni pngrnm zavzetje to vladanje svet«, na katerem ml živimo, tsok. kdor posšoluje take pohlepe asžnootl. Je zame liMI veleposest ni.ke kapitalistične) dtMrvnnolt to kot uk t*Hli enako sokriv sedanj««« zločinskega družabnega ustroja. Te skupine ljudi ao zgubile Z svojo duševno izprije-lutejo vsak smisel aa vzvišene c lov e •ke čute to pravice ter aa jih prepriča. d« postanejo spravljivi to enako-rednl z osuli m človeštvom samo z obnošeno to organizirano razradnoca-edno silo prolelariktA. Zborovanje izvrševahioga odbora Sovjetov V Tiflisu (na Kavkazu; se J« vršite konferenca Izv rte v a ln ega odbora Sovjetov /veze S. S. H. Iz lega Zborovanja Je bilo razvidno, kako re sovjet *k« držav« edho bolj utrjuje go»|XMlarako iu potV-iičtto. /onimi\a je bila izjav« ricenaa ki je dejal: -Napram opoziciji ntedna-rodneg« itn j*e rial izma, se n Luno »e uik-dar čutili tako močite kot oeduj.* Meščanski tisk ki sl ni rnugel šlo pred kratkim dati miru, je prisiljen prigna->oti dejstva, to je vsea|*tešn<* povoljno Kuspodai-Hke stanje Rusije, kakor tudi druge uredbe, o katerih ni v meščanskih državah no duha ne alub«. Iz poglavitnih lock razprav te konfe-rence »e da posneti sledeče: Kmečka in industrijska proizvodnja »e jc dvignila škodo do predvojne stopnje. Dostavke Izdatkov za Ijedake rosvato bode v prihOšUjeas lat« pevi-šana, do take stopnje, kJ se ne da nižl od tlaleč primerjati s lem, kar ae Je trošilo pod carskim režimom, za ljudski prosveto. Poleg tega se bodo zvišali krediti za podporo poljedelstvu. Najvažnejši skleji konference je la, da aa beda znatne znižali žarki, ki Jih piaiaJH« kmetje državi. Do sedaj so kmetje plačevali za davke 'rega skupaj 47« milijo nov rubljev. Od sedaj naprej bodo plačevali le 300 milijonov. Povišanje troškov za ljudsko prooveto in znižanje davkov. Kakšen kontrast je to. med jiroletarsko vladavino v Kuriji in kapitalističnim državnim ustrojem v •demokratičnih* državah I Tukaj pri na» guljenj« delavca in kmeta z najrazličnejšimi davki hi luvenje stroškov za šolstvo, poneumnjevanje ljudstva. V Sovjetski Rusiji pa ravno narobe. Naj le rohnijo proti Sovjetski Rusiji in proti komuniainu plačanci. -- turnolieti. popje in vsi tisti, ki bi hoteli povratek starih, lepih caristii-nili časov. Naj I« pl »an-jo, «da bo šel komunizem za božjo gnado*. Dejstva govore! Dejstva pa tudi govorijo, kako postopajo ■ krščanski* sociale!. t iu u kjer je njih strank« n« vladi. Te dni so n. pr. listi priuesli vest, d« je mlčburški kongres krščansko- eociatoe »tranke pozval strankino vodstvo, da se v | mr la mentu zavzame v prid hi v še habsburške dinastije, to Je, d« ee epre-ment zakon o zaplembi habsburških posestev. Zavzemanje z« mogočneže, to J« ■socialna* politika klerikalizma : - Vojaika pofodba med Litvi jo in Estoflijo V Revolu se j« z vellktok jrrasiKivala zaključitev | ti tkani državami l.ltvljo Litovski mtoi»t«c ruiuvnjh poslov je iž javU, »da se gre za vzajemno pomoč In ol*nunl*o». Kakšna je t« vzajemna pomoč hi obramba, pove meščanski ttet •Frankfurter /eltung». ki prani. «4« ta ve-jaški dogovor obrača svojo fronto proti Sovjetski Rualji*. N« p«!! praznovali jih je bil prisoten tudi glavni tajnik Zveze narodov, Krte Drununond. Zato. ker ju pač naloga Zveze narodov ts, d« čuva svetovni mir s prijM-avljsazjem protteovjelake fronte I - Potovanje balkanskih krvnikov, kakor tudi jiolovaaja angleškega zunanjega ministra pričenjajo dajati sadove. Svetovni proletariat bo moral stati na straži, da prepreči kapitalistične protirevolucionarne komplote. Poravnajte naročninah Tiskovni sklad Praf izkazanih L 1L1SM1 Skorje «a Kras«: -Na zgubljeni Igri* L Nevavaa v Istri. Nnlirano med kmeti ob obletnici smrti lani na ... L 40.— Mfinji -Ker me je žena k mati lovita* L L— Trati 1'baid Vrnliec............L 2.— Zbale vol ji -Iz Kontovelja v Gabrovci* L i,- kjdevšrtnai llden v Ajdovščini, da bo mauj kukiHlakanja in vee jajc, v upu. d« bode Francelj razumel, kar mislita, Lukner. Cene, Mrtirek, Ti-sti, K. An K. J., B. A. po 2; Graditčan. Zoro Francelj ia Sturij, Tomaž, ker ne mor* l»Mlati lire nazaj. K. JL. M. M. po 1; ptentoski drotarjl iraubšicij. F. M. večni komunist po 5; i. H. ObO L 30.50 •reaje prt Seeasli Mah. prta 27St R. Perhavec, Krnil Perhavec, Franc, Lej-ze In Franc Cerkvenik, A. Kobeja po 2; Janez ia Brezovce «fošinl*. Iv. Malnar-Člč, Jan. Gerželj. Lojze Cerkvenik, Pavle Mnhočrič. jote GertelJ po |; Josip Marušič IM; A. Fonda S; Jože Kuret 5;................................................L 27» Noh. peta 277: J. Obe renti, Andrej Bizjak, Gregor Ceh. »trle boljševlk. Franc Črnogorec, doli a fašizmom!, Anton G rud eh. Iv Cerna. Viktor Miar. Rudolf Vesel. |ni I; ttortMJ ne pozoM n m- |».rabljeni žagar In mlinar, ra rdort prapor, ra vse na«e slabe fante, bolJševIške stranke pri naprednjak. Franc rdeč pod koto po 2; A. Feri u ge 0.20; Jote Net*o)srga Nenad olje 040. Pvrtr: G. J. 3: M. M., ubnžni komunlgt. povsod ln vedno rdeč po 2; F. P. IM; rdeči angel) I; N. N. 0.40 .L 35» Tssgs »opal L tl MUS V zadnji številki Usta (23S) objavi)* n« svot« L. 23» je bite nabrana v Framski dsttei ln ne v Ne tani V Isti štev je bil objavljen zuraek L ■■O nslfon ' Tržiču