—   2   —
Slovenci — slovenski jezik.
Vodnik lepo pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novicah — drugi kos pa borno prinesli letaš.
Cmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje odgovorimo Jeto:
Kakor se kaže, bojo letaš Novice veliko novih prejemnikov dobile, v kterin se je Ijubezin do materniga jezika vžgala, kar nas prav veseli. Tem novim bravcam je treba saj kratko povedati: kdo de je Slovenec, in kaj de je slovenski jezik.
Tudi od naših kmetov na Krajnskim smo se že večkrat prepričali, de ne vedo, de so Slovenci. ;,Krajnci smo" — pravijo — ;,in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki Slovani zato Krajn imenovali, ker na kraji, na meji laške dežele stoji. Krajnci smo tedej nar k raj ni rod ene matere, eniga naroda, ki se že od nekdaj Slovenci imenujejo. Slovenci smo na Krajnskim , na Koroškim, na Staja rs ki m, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slo venski jezik ; „win d i-scheSprache" ga Nemci imenujejo. Ze nas stari pisa-
vec Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajn-ske dežele (jVersuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozna Krajnca pod imenam ;,Slovenec", in njih jezik je slovenski jezik."
Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozna, de nam je beseda ;,S love ne c" ptuja beseda postala! Val-vazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi neki rekli, ko bi iz grobov vstali in take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedo: kteriga rodii de so!
Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno tisti jezik kot mi: ali smemo zato reči, de govorijo pokrajnsko ali po š tajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroški-ga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija.
Naj bi si ta kratki poduk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo, — de bo konec vsih nepotrebnih razpertij, in de se nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali.
-   3   -