Štev. 31 (Tek. račun s pošto. -. C. cen la Posta)
V Trsta, petek 30. jalila 19Z6.
Leto iv.
izdaja vsak petek dopoldne. Naslov: TRST-TRI ESTE CASELLA CENTRO 37 :: ali pa: Via tmbrianl 9/111.	::
 0O0-------------
Izdaja: konsorcl) MALEGA LISTA
LIANE
Stane: ena številka 25 stotink. ... Eno leto 10 lif ...
, j KNJI--’	ogl	!lf
UUBUANA vJUGOb
tmmiik za novice
« .n-— f
a<wi/vv\<wvwwvvwwwv—-—aaofiaafloaflftaaaoaaaoaoflaoaaofloaoaaflofloflflaafla
Mali koledar.
Petek, 30 julija: J,ulita. — Sobota, 31.: Ignacij (Ognjeslav) lojolski. — Nedelja, 1- avgusta: Vezi sv. Petra. Ponedeljek, 2.: Alfonz, porcijunkula. — Torek, 3.: Najdba ■sv. Stefana; Lidija. — Sreda, 4.: Dominik; Jan Vianej. — Četrtek, 5.:	Marija
snožnica. — Petek, (3.: Gospodovo spre-tnenjenje.
MALE NOVICE
«MAU LIST« POSVARJEN.
Odgovorni urednik «Malega lista» je Prejel dekret sledeče vsebinB :
St. 082-6542. Prefekt tržaške dežele videč, da se slovanski tednik «BCali list«, ki ga izdaja v Trstu Spazzalova tiskarna in ki mu je odgovorni urednik gosp, Ivan Prešel, dTŽi take smeri, ki ni v skladu z načelom državne discipline, katerega se mora javni tisk v prvi vrsti držati, ter pogostoma objavlja napačna vesti in tendenčne pripombe, kakršne zamorejo razburjati duhove do nevarnosti za jav»i red;
vpoštevajoč, da je ta časnik iz takih razlogov že devetkrat bil zaplenjen ( od tega petkrat v tem letu);
zaslišavši mnenje komisije, o kateri je govor v 2. členu kr. odloka z dne 15. julija 1923. št 3288 (spremenjenega v zakon dne 31. dec. 1925. št 2309)
POSVARI v smislu in za učinek 2. in 3. člena kr. odloka s 15. julija 1923. št 3288 (spre-tttenjenega v zakon 31. dec. 1925. št. 2309), odgovornega urednika slovanskega tednika «Malega lista» v osebi gospoda Ivana Prešla.
Trst, dno 17 julija 192«.
Za prefekta : ZANCONATO.
Svarilo.
Navedli smo dobesedno svarilni odlok tržaškega prefekta. Postava je taka, da sta svarili samo dve. Ako pride še eno, potem lahko oblast odstavi odgovornega urednika in treba je iskati drugega. Tistega novega pa oblast pripozna, če ga hoče, če noče, pa ne. Brez priznanega odg. urednika pa noben list ne sme izhajati. Z drugim svarilom tedaj lahko oblast ustavi izhajanje vsakega časnika.
Hkrati z «Malim listom« so dobili 'Anale o svarilo «Pučki Prijatelj«, «Istarska Riječ« in italijansko pisani «Corriere delle Giulie».
Oskar Kozulič.
V pondeljek 28. julija je nagle smrti Uftlrl v Portorozah pri Piranu Oskar Kozulič, 40 let star. Bil je glavar znane rodbine Kozuličev, kateri imajo ladjedelnico v Tržiču, plovno podjetje v Trstu in veliko denarno podjetje v Rimu. Poko-Pali so ga v Trstu v sredo ob 10. ob velikanski udeležbi občinstva. — Kozulič jo letoval v Portorozah. Peljal se je s ■iletnim sinčkom v čolnu. Otrok je po neprevidnosti padel v morje, oče pa je skočil zn njim, da ga reši. Prihiteli so drugi na pomoč, otroka dobili živega, o-feta pa je bila zadela srčna kap in ga niso mogli več oživiti.
DzjerzinskL
Načelnik «Čeke« v boljševiški Rusiji, veliki revolucionarni rabelj, ki je na tisoče ljudi pokončal, je sedaj nanagloma Umrl. Vlada pravi, da vsled srčne slabosti, drugi pa domnevajo, da je bil
zastrupljen.
Kit
Pri Porto Ferraio ob Tirenskem morju ao opazili v morju dva kita. Enega so Ujeli. Dolg je bil 12 m. in težak čez 40 kvintalov.
Nova vlada v Franciji.
Herriot (izg. Erj6) je vrgel Brianda in postal ministrski predsednik. Sedel je tri dni. Ko je stopil pred parlament, so ga grdo gdedali, kajti v treh dneh njegove vlade se je angleški funt podražil za 40 frankov. Parlament je kar brž zavil vrat v Ladi g. Herriota. Novo vlado je sestavil stari državnik Poincare (Poen-kar6). Zbral je može raznih strank, da bi bilo to nekaka vlada narodnega sporazuma ali «odbor za javni blagor«, ki naj reši dtržavo propada. Briand in Herriot, ki sta se ravnokar metala, si nista še utegnila ©krtačiti frakov in že stfa prijateljsko sedla k vladni mizi. Poleg njiju in Poincardja so še trije nekdanji min. predsedniki v ti vladi :	Barthou,
Leygues in Painlevč. Francozi so poka zali zaupanje v novo vlado in frank se je močno popravil.
Wrangel.
General Wrangel je sedaj tudi uradno razpustil svojo armado.
Wrangel je bil naslednik generala De-nikina. Posrečilo se mu je, da je zbral razbito Denikinovo vojsko in z njo pomagal Poljakom in Francozom, ko so leta 1920. stale rdeče čete pred Varšavo. Wrangel ni zmagal. Prodrl pa je do Dnjepra ter na Krimu in Ukrajini delal boljševikom toliko preglavic, da so opustili borbo proti Poljski in se obrnili na Krim. Wrangel je ostal brez pričakovano pomoči in je moral Krim izprazniti. 25. nov. 1920 je 140.000 Rusov na 126 ladjah zapustilo domačijo in se prepeljalo v Carigrad. Odtam so se jeli razhajati in iskati po Evropi košček kruha. Evropsko državo so jim malo pomagale. Oprijeli se se raznih poklicev in služb in si skušali ustvariti novo življenje pozabivši na preteklost. To so bili večji poštenjaki, nego razni grofi in knezi, ki so se natepli v Pariz nadaljevat grešno živjjenje, ki so ga bili v Rusiji vajeni.
Poldan je luč.
V Trstu smo bili navajeni, da je vsak dan točno opoldne ustrelilo s topom pri svetilniku, obenem se je dvignila 'zastava in zabliskala luč. Zdaj se je to prenehalo. Profesor Černeka, ravnatelj astronomič-ne opazovalnice je sporočil javnosti, da ne more garantirati za točnost, ker električne žice ne delajo, popraviti jih pa nobeden ne mara. Že prej smo opazili včasih, da topovski strel ni bil točen, zdaj pa je sploh prenehal.
«Težki» možje.
V Parizu so se sešli guvernerji ali ravnatelji državnih bank in sicer Norman za Angleško banko, Strong za a-meriško «Federal reserve fooard«, Mo-reau za «Francosko banko« in Schlacht za nemško «Reichsbank». Mimogrede sta prišla sna vrček piva ameriški finančni minister Mellon in siromak Pier-pont Morgan. Mellon se je časnikarjem pridušal, da ni prišel v Evropo na nobeno posvetovanje, in kdor hoče, mu lahko verjame.
Vročina in nevihte.
V Ameriki je v tedlnu pred sv. Jakobom pritisnila strašna, vročina. Solnča-rica je zadela v samem Njujorku 00 oseb. V vzhodnih državah je bilo okrog 100 mrtvih vsled vročine. Za vročino so prišli viharji, ki so grozno razsajali. V sadovnjakih samih cenijo škodo na(300 milijonov dolarjev.
Komisar v Trstu.
Občinsko oblast v Trstu je prevzel ko-mendator dr. Ernest Perez kot vladni komisar (commissario prefettizio). Doma je iz Sicilije.
Pozdravi lantov-vojakov.
Slovenski fantje letnika 1905., ki služimo pri 4. ženijskem polku v Bolonji, pošiljamo tople pozdrave vsem zavednim fantom, dekletom, staršem, bratom in sestram ter kličemo :	V kratkem
nasvidenje ! Ambrož Fran, Slavina; Lapajne Viktor, Idrija; Čufar Gabrijel, Cerkno; Kovačič Stanislav, Sv. Lucija; Rovšček Ivan, Modreje; Jermol Ivan, Tolmin; Stanič Miroslav, Kanal; Markič Avgust, Drekonja Jožef, Solkan; Prinčič Fran, Ste ver jan; Čandek Miroslav, So-vodnje; Vendramin Rudolf, Kojsko; Arčon Arnold, Bukovica; Gruden Alojzij, Šempas; Dovgan Fran, Stara Sušica; Mozetič Marij, Pregelj Marij, Batistič Roman, Žnideršič Srečko, Renč©; Pahor Jožef, Lokvica.; Gorjan Karel, Perič Fran, Opatje selo; Vovk Jožef, Male Žablje; Benčina Alojzij, Col pri Vipavi; Petelin Jožef, Komen; Sardoč Jožef, Prečnik; Košuta Jožef, Sv. Križ pri Trstu; Bak Jožef, Vato vije; Gerbas Fran, Korte.
Stavka rudarjev na Angleškem še vedno traja. _ Začela se je 1. maja. Obe strani sta trdovratni. Trije meseci so pretekli in ■ še nič se niso pobotali. Posredovati so skušali angleški škofje, pa brez uspeha. Vlada drži bolj z gospodarji rudnikov, delavci pa dobivajo podporo iz Rusije. Ker manjka angleškega premoga, se nemški lažje prodaja. Tudi trboveljska družba je zadnji čas odprodala veliko nakopane zaloge.
Išče se konzul.
Časniki so objavili glas, da je bivši jugoslovanski konzul v Trstu, Dušan Stepanovič, izginil. Dognalo se je, da je veliko državnega denarja poneveril, menda 1 milijon 200 tisoč lir ali kaj. Opažalo se je že prej, d:a je zelo gosposko živel in se zabaval po Trstu, a poneverba je prišla na dan šele, ko je prišel novi konzul in zahteval račune in spise. Stepanovič se je slednjič v zemljo udrl.
Varčevati in delati.
V Jugoslaviji naročil j-e ministrski predsednik Uzunovič vsem tovarišem i ministrom, naj privarčujejo 10% od do-I voljenih izdatkov. Ukazal je tudi, da naj se pazi po uradih, da bodo uradniki res pridno delali, ne pa samo cigaret pu-šiJi in pili črne kave, kakor se je to ponekod godilo.
j	Trgovci,	profesionisti!
Za uspešno reklamo nudi lepo priložil nost »Ljudska pratika«. Obrnite se na u-! pravo «Malega lista« za pojasnila. Ured-1 ništvo «Pratike» skrbi, da je reklama ! čedna in vidna. Odločite se tekom avgusta. Na željo Vam uredništvo sestavi tudi reklamno besedilo.
OPOMBE
«Poslušaj ga, kako jo on zavije«. Član-kar tetke «Edinosti» je v razpravi o sežanskih razmerah to napisal («Edinost», 15. VII.) : «Dvojno je (bilo narodno pohujšanje. Najprej moramo omeniti nesrečno strankarstvo, katero je naravnost porazno vplivalo na ves sežanski okraj. Divje strujarske gonje proti tržaškim narodnim voditeljem so ustvarilo najprej splošno dezorientacijo. V hipu, ko so bile tudi pri nas posledice vojnih dogodkov še sveže, ko je bilo vse še pod neposrednim dojmom negotovosti, nestalnosti iz katastrofalnih vojnih let, v hipu, ko je bil glavni znak vse naše duševnosti splošna nervoznost — ravno tedaj se je pojavila namesto prepotrebne obnovitve divja strankarska strast, ki je nastopala z brezobzirnimi razdiralnimi pohlepi in načrti. Namesto obnovitvenega složnega dela, ki je bilo tedaj bolj potrebno kot nikdar
JAKEC
■ Kdor se pisariti boji,
• naj o vremenu govori, i In kdor še to prezira,
• ta naj filozofira.
prej, ko se je nahajal ves naš narod še v nekaki omamici spričo še svežih velikih zgodovinskih dogodkov, pa je bil vrhunec našega političnega življenja na Tržaškem in Goriškem v strankarskih borbah, katerim smo morali prisostvovati Z odobravanjem nas je ogroriina večina sledila pisanje »Edinosti«, ki je odločno in vztrajno odbijala napade ter rotila vse, n,aj ohranijo slogo in mir v interesu skupnih koristi našega ljudstva. Kljub temu pa divja strankarska gonja ni mogla ostati brez vpliva — rodila je dezo-rijentacijo in demoralizacijo v najširših vrstah«. — Ste slišali ? Ogromna večina je z odobravanjem šla za tetko in vendar — je v najširših vrstah nastala dezo-rientacija in demoralizacija. Iz tega sledi jasno ko beli dan, da je pisanje ((Edinosti) zanič in da so njene vrste deaso-rientirane (t. j. da ne vedo, kje se jih glava drži) in demoralizirane (t. j. da jim je srce v hlače padlo). Res je tako.
Dolgo spoved je naredila «Edinost» v člankih o sežanskih razmerah. In pravilno je skesano spoznala svoje in svojih pristašev grehe. O nekdanjih edinjaških magnatih jo zapisala :
«Drugi udarec je izšel iz naših narodnih vrst samih. Dasi je morda nastal v veliki meri pod vplivom gori opisane strankarske in osebne politične gonje, je vendar po svoji obliki tak, da predstavlja neoprostljivo dejanje, katero bo tvorilo žalostno stran naše nove zgodovine. Mislim pri tem na one nekdanje naše veljake, najboljše može, ki smo jih bili vajeni videti vedno v prvih narodnih vrstah, a so v zadnjih letih popolnoma obrnili hrbet svojemu narodu. Poudaril sem že, da je mnoge med njimi dovedlo do tega koraka ravno osebno napadanje od strani gotovih listov, toda to dejstvo bi moglo biti kvečjemu olajševalna okoliščina, nikdar pa razlog za njihovo oprostitev. In to predvsem radi tega, ker so že po svojem socialnem položaju med ljudstvom, dalje po svojem nekdanjem položaju v naših narodnih organizacijah in sploh po svojem velikem osebnem vplivu zavzemali že kot taki med našim narodom vodilno mesto. Ljudstvo jim je zaupalo in verovalo in uravnavalo po njih obnašanju tudi svoje obnašanje, ne da bi dalje razmišljalo«' — Tako «Edlnost.» v četrtek 15. julija. Popolnoma pravilno. Edinjaštvo in edinjaška politika se ni moglo drugače končati. Mi smo že več let poprej vedeli, da bo tako, pa nas jo mo dra in vsevedna tetka za to grdo zmerjala.
Prazen prepir. Zagrebški «Obzor» in ljubljanski «Slovenec» se prepirata radi Prekmurcev. Neki Matosi č jo v «Ob zoru« začel trditi, da so Prekmurci Hrvatje. V Slovencu mu odgovarja dr. Slavič, da so Slovenci. Nam se zdi ta prepir prazen. Prekmurci bodo pač sami najbolje vedeli, kaj so in kaj hočejo biti. Njih vprašajte !
Potovanje po Francoskem
(Iz poročila poslanca Besednjaka).
Prišel sem v Pariz v zelo kritičnem času. Brž, ko sem izstopil iz kolodvora m pogledal po mestu, sem dobil vtis, da francoski narod preživlja težke dneve. Povsod, kamor se ozreš, vidiš nabite lepake, ki poživljajo Francoze, naj pomagajo rešiti francoski frank pred grozečim polomom. Ko bereš, se ti zdi, da je Francija v vojni in da gre za obstanek republike. Kakor za časa svetovne vojne naj francosko ljudstvo združi vse svoje sile k obrambi domovine. Tako govore lepaki, ki jih vidiš celo pod zemljo na progah podzemeljske železnice. »Rešite frank, podpisujte prostovoljno posojilo !» pozivajo električne žarnice, napete zvečer od ene do druge strani glavnih ulic.
Nervoznost
Položaj francoskega denarja je res težaven, Ko sem prišel v Pariz, je stal angleški funt 135 frankov, koj nato je poskočil na 150, nato na 180 in ko sem odhajal, je stal že več ko 200 frankov. Francoskega občinstva se polašča nervoznost ki se je tujec prav hitro zave. Sprevodniki na tramvajih, razprodajalci časnikov, delavci, uradniki: vse je nestrpno in nekam jezno. Za vsako malenkost vskipi-jo in se skregajo. Vidi se, da se širi med občinstvom globoka nezadovoljnost z razmerami. Kakor nekoč v Nemčiji in Avstriji rastejo skokoma cene potrebščin. Ljudska nevolja se znaša rada nad tujci, ki z dobro valuto prihajajo v deželo. Isti dan, ko sem se odpeljal, je naskočilo občinstvo v ulici Montparnasse sprevod tujcev, najbrže Angležev, in jih preteplo. Francozi so po svoji naravi morda naj-vljudnejši narod na svetu. Da se tolikanj spozabijo napram gostom, je značilno in kaže, da se čuti francoski narod smrtno zadetega v svojem ponosu. Francija, ki je bila nekoč bankir Evrope ter se ponašala s financami, kakor jih sijajnejših ni imela morda nobena druga država, nosi svojo današinjo usodo kot jarem, ponižanja.
Parlamentarne zmede.
Povrhu pa je še politični položaj skrajno zapleten in negotov. V parlamentu ni nikjer prave večine, na katero bi se lahko oprla in zanesla vlada. Po močnih strank je, ki se drže v ravnotežju. Nobena ni tako velika, da bi mogla sama vladati, a vsaka je močna dovolj, da vrže lahko sleherno vlado, ki ji ni po volji
V	parlamentu in v deželi sta dve struji: eni hočejo rešiti frank s posojilom na tujem, drugi so nasprotni in zahtevajo, naj vlada poišče sredstva donm s teni) da odvzame bogatinom del njihovega premoženja. Ne ena he druga struja nima večine v parlamentu. Zakaj med oboma stoje stranke, ki se ne morejo odločiti Ne strinjajo se ne z enimi ne z drugimi popolnoma in vlečejo zdaj, na levo, zdaj na desno. Z vsakim sunkom pade soveda vlada in noben minister danes ni gotov, ali mu jutri ne iapodnesejo stolca. Edino;
kar je »talno in Se razvija varno in premišljeno, je zunanja politika.
«Njegovo Veličanstvo« Mulaj Jusef.
Francozom se je posrečilo zlomiti upor Abd el Krima v Maroku in ga drže ujetega že par mesecev. Domače prebivalstvo v Maroku je zgubilo poslednje upar nje na osvobojenje in je globoko potrto. Čemu so bili vsi junaški boji, čemu vse nepopisne žrtve ? Zgubili bodo poslednjo troho prostosti in nad njimi bo zavladala neomejeno francoska oblast.
Francija izrablja premišljeno in odločno svojo zmago v Maroku in se ne da prav nič motiti po padcu franka. Dne 14. julija so praznovali v Parizu z velikim sijajem zmago francoskega orožja v Maroku. Povabili so k svečanosti tudi sultana Mulaja Jusufa, ki je nazunaj še vodno vladar maroškega cesarstva. On, je vladar dežele, Francozi pa ga «varujejo in, ščitijo». V resnici nima seveda gospod Mulaj Jusef prav nobeno besede v Maroku; Francozi delajo, kar hočejo, in niti v sanjah jim ne pride na misel, da bi Jusefa vprašali za kako dovoljenje. On je pa vendarle «vladar» in Francozi ga imenujejo «Njegovo Veličanstvo«. V Parizu so ga sprejeli z velikanskim navdušenjem. Streljali so s topovi, vojaške godbe so igrale, mesto je bilo v zastavah, predsednik republike je stal vedno na levici Njegovega Veličanstva in- ko se je vozilo po mestu, so spremljali njegovo kočijo beli konjeniki.
Primo de Rivera.
Istočasno je naznanil svoj prihod v Pariz diktator Španije Primo de Rivera. Hotel je priti, da podpiše s francosko vlado pogodbo, s katero si razdelita Španija in Francija vojni dobiček v Maroku. Španci in Francozi so se skupno bojevali proti Abd el Krimu, skupno hočejo zdaj uživati sadove.
Proti prihodu španskega diktatorja so dvignili protest delavci in demokratični republikanci. Napadali so ga po časnikih in posebnih lepakih. Vkljub grožnjam je Primo de Rivera prišel v Pariz. Nasprotniki diktature so mu prirejali sovražne demonstracije in policija je imela polne roke dela, da je vzdržala red. Po odhodu španskega diktatorja je pisal «Paris-Soir»: »Sprejem, ki ga je doživel Primo de Rivera, je dokaz, da v Franciji ni še nastopil čas diktature«.
Državna kriza.
In vendar preživlja francoska demo-, kracija težko in resno krizo. Gospodarske in politične razmere, ki sem jih uvodoma opisal, so vzele mnogo ugleda parlamentu in demokratičnim strankam. Ljudstvo je strašno nezadovoljno in obupuje. To daje močan pogon komunistom, fašistom in nacionalistom. Vse kaže, <ja nacionalisti niso prava nevarnost. Pač pa dvigajo glave nacionalisti in deloma tudi fašisti. Po padcu Briandove vlade so dobili pogum colo takozvani «rojalisti», pristaši
starih kraljevskih družin. Nabili so po Parizu lepake, kjer zahtevajo, da je tre ba odpraviti republiko in postaviti na čelo države kralja. Edino kralj da bo rešil valuto in vzdignil moč Francije doma in na tujem
Kdor biva nekaj časa na Francoskem, dobi vtis, da bodo prišli nad to bogato deželo še težki dnevi, ako ne pokaže vlada kmalu velike odločnosti in parlament potrebne discipline.
V	Parizu, meseca julija 1926. i	Dr.	E.	Besednjak.
Za mladeniče!
(Dopis).
V	boj proti kvantanju ! Ne dolgo tega, kar sem se peljal zvečer z železnico iz Trsta nazaj v Istro. V vagonu nas je bilo polno moških in ženskih. Vmes so bili tudi trije fantje-dielavci iz neke tovarne, ki so so vračali domov. Ti fantje so začeli prav grdo kvantati, videlo se jim je, da so tega posla zelo navajeni. Ko je vse drugo v vozu molčalo, pa se naenkrat oglasi mož, pošten kmečki mož in jim z vso odločnostjo reče : «Fantje, tukaj pa ne boste kvantali. To je nedostojno za poštenega človeka, v dostojni družbi se tako ne govori«. Mladi fantje so ostrmeli in utihnili. «Kako pa naj govorimo, ko smo vedno v tem govorjenju. Tega se človek nava/Ji, kakor vsakdanjega kruha, ko se vam cel dan tako kvanta na ušesa v tovarni. Kako pa naj se odvadim? Saj me je res sram takega govorjenja«. V tem fantu je bila še poštenost doma. In mož mu je dal tale svet:	Narediva	po-
godbo: za vsako kvanto boš plačal 5 lir kazni, pa se boš kmalu odvadil. No in mladi delavec je udaril v roko možu, ki je bil iz njegove vasi in pogodila sta, se.
Ko bi bilo malo več takih mož — poštenjakov, kot je bil ta, potem bi bilo pri nas kmalu bolje. Kolikokrat se sliši po tovarnah, delavnicah, železniških vozovih najgrše kvantanje, pa ga ni moža, ki bi imel toliko poguma in bi nastopil proti tej sramoti našega naroda, Kvantanje je nekaj sramotnega za človeka in silno žalostno znamenje za narod, v katerem se to razširi. In žallibog Slovenci v tej «umetnogti« nismo najzadnji.
Človek se mora zavedati tudi svojega dostojanstva. Ustvarjen je podobi božji. Po svojem telesu že je najlepša stvar na zemlji, po svojem duhu pa je plemenito bitje,^kateremu se ne more primerjati nobena žival na zemlji. Človek je kralj stvarstva na zemlji. In tega svojega dostojanstva se mora človek zavedati !
Če s'e pa mora človek zavedati svojega dostojanstva in sam sebe spoštovati, mora spoštovati tudi to, po čemer je postal človek. Bog se poslužuje očeta in matere, da ustvarja novega človeka. To je nekaj velikega, nekaj veličastnega: skrivnost postanka življenja, skrivnost ustvarjanja človeškega bitja.
In kakor mora dostojen človek spoštovati človeško dostojanstvo, tako bi moral spoštovati tudi to, po čemur je on postal človek, živo in umsko bitje ! Oče in mati
PODLISTEK
Starine iz Osapske doline
MAČKOLJE.
Slovenci pravimo vasi Mačkolje, Ita-ljani Caresana. V župnijskih knjigah, ki segajo nazaj do leta 1610., sem zasledil že v prvem letu naziv Mačkolje in šele kasneje Carison, Caresan, Caresana. Leta 1610. je umrl v Mačkovljah neki Mihael Sodnik. Leta 1648. je umrla v Mačkoljah neka Antonija Eler, ki je učakala častitljivo starost 100 let. Leta 1611. je umrl v Mačkoljah neki kmet. Koščak; sploh sem naletel v knjigah tiste dobe na več Koščakov. Pogosto se nahaja priimek Hlačon.
V	župnem uradu je dobro ohranjena ko-ženica (pergamena), na kateri je pisano, da jo tržaški škof Marenzi (lastnoročno podpisan), baron Marensfelt 7. feibr. 1658.
posvetil cerkev v Mačkoljah v čast sv. llufa, škofa in mučenca in da je vložil v glavni oltarski kamen ostanke sv. Socerba, sv. Krištofa, v levi stranski oltar o-stanke sv. Katarine, sv. Boštjana, sv. Justa in na desni stranski oltar ostanke sv. Jerneja in sv. Valentina. — Zanimiv je priimek Smotlak. Prvič je zapisan v listinah ta priimek leta 1610. Pisali pa so se tudi Smotlaka. Jugoslovanski poslanik v Berlinu, dr. Josip Smodlaka, rodom Dalmatinec, se je meseca majn.ika lani obrnil do osapskega dekana, da mu sporoči, odkdaj so Smotlake v Mačkoljah. Dr. Smodlaka je sodil, da so prišli iz Češkega leta 1620. po bitki na Beli gori. To pa ni res, ker so bili v Mačkoljah že 1. 1G10. Gotovo je samo to, da so češkega po-koljenja.
slovenska oblika priimkov.
V	17. stoletju so bili župniki v Ospu de-
loma Slovenci, deloma Lahi, pa vsi so dobro znali, slovenski. V matične knjige so zapisovali ženske priimke v pristno slovenski obliki. V letih 1620.-1640. beremo tale imena: Marina Zajka, žena Antona Zajca; Jedrt Illačonica, Jedrt Ilelerica, Jelenka Purgarica (Purgar), Marinka Lo-katelka, Marinca Illabjanska, Polonca llrovatinka, Neža Krašovica (mož Krašovec), Tomažina Šuštariča (mož Šuštar), Mara Požarica, Marina Voukovica, Marina Tulica (mož Luka Tul), Neža Turkinja (mož Urban Turk), Marina Kapu.nioa, Lucija Krašovka, Matejka Gombačica, Katarina Rihtariča, Tomažina Voučica. To so prave oblike slovenskega ženskega priimka. Potemtakem pomeni Anton Zajec gospodarja, Ana Zajka gospodinjo, Marina Zajčeva hčerko, Frane Zajčev sina. Da je bilo to nazivanje in pisanja priimkov splošno v navadi, pričajo primeri v
sta ga rodila v ljubezni, na skrivnosten način, ki ga je Stvarnik določil. In kdor o tem skrivnostnem postanku človeškega življenja nespoštljivo govori, ni vreden človeškega dostojanstva. Ni vreden, da je postal človek. Kdor o zadevah očetovstva in materinstva govori z umazanimi izrazi, s tem sramoti svojega očeta in mater, in ni vreden materinske ljubezni; še manj pa je tak človek vreden, da M kdaj sam postal oče. Očetovsko dostojanstvo je nekaj velikega, nekaj skrivnostno velikega, pred čemur mora vsak dostojen človek v spoštovanju kloniti glavo.
Kam je bil propalica, ki ni spoštoval očetovskega dostojanstva in je v frivol-nih izrazih govoril o njem. In kaj j« storil oče Noč, ko je zvedel o tej grdobiji svojega sina? Proklel je njega in njegovo potomstvo rekoč : Proklet bodi sin Kamov, suženj bodi svojih bratov.
V	vsaki župniji naj bi se ustanovil klub proti nedostojnemu govorjenju. To jo za mladeniče danes najpotrebnejši klub. Kar vas ljubi naš rod, kar vas spoštuje svoje človeško dostojanstvo, vsi se združite v boj proti nedostojnemu govorjenju. Vsake opolzke besede se sramujte; kjer slišite umazano govorjenje nastopite proti dotičniku z ljubeznijo, a tudi z odločnostjo, zakaj tu gre za čast človeškega rodu in za čast slovenskega naroda.
O nekem kraljevem sinu sem bral tole : Nekoč se je napil in v pijanosti je pred svojo materjo rabil umazane besede. Ko se je drugo jutro zbudil, so mu dvorjani povedali, kako se je obnašal pred svojo materjo. Sramoval se je svojega dejanja. Vzel je kozarec in ga napolnil z vinom in šel z njim k svoji materi. Tu se vstopi pred njo in izpije kozarec dlo dna, nato pa pravi : «Mati ! to je bil zadnji kozarec, ki sem ga spil v živiljenju«. In držal je potem celo življenje besedo : nikoli ni več pokusil opojne pijače, da ne bi več rabil nedostojnih besed.
Fantje ! Nekaj vitežkega junaštva si vzgojite ! Odrecite se vsemu, kar vas napeljuje v nesramno govorjenje: nezmerni pijači, nedostojni družbi, slabi knjigi !
Bodite dostojni, olikani fantje, ki se zavedajo svoje človeške vrednosti.
Mladinoljub.
Dijaška Matica v Trstu
Vlaganje prošenj.
«Dijaška Matica« v Trstu naznanja, da sprejema prošnje za šolsko leto 1926-27 do vštevši 31. avgusta t. 1. Vse prošnje brez izjeme morajo biti spisane na obrazcu, ki ga je izdalo društvo in ki se dobi pri dijaških društvih Julijske Krajine in v uradu «Dijaške Matice«, via Fa-bio Filzi 10,1., Trst (102). Kdor želi obrazec naravnost od urada D. M., naj pošlje natančen naslov in naj priloži znamko 60 cent. Opozarjamo, da se bodo vpoštevale
osapskih farnih knjigah do ieta 1728., ko je 8. marca umrla neka «Mara Požarica«.
Razni priimki.
Nekateri priimki, ki so bili v navadi še leta 1615., so menda izginili: PeteE Jagoda, Ivan Jagodič, Koščak, Vingar.
Priselili so se Italijani: Locatelli, danes Lokatel, Desco (danes Deško), Corda (danes Korda). Mogoče, da se glede priimka Deško motim, češ da je italijanski-28. febr. 1621. je umrl namreč neki Jero-lim Dašak («Besach») in Gabrovice. Priselili so se Nemci: Kinsperger, danes jih ni več, Purger, danes Purgar. Korošci so prišli s Koroškega. Dne 2 februarja 1651-je umrl Ivan Korošeo, ki je bil čez 100 let star. En priimek se nahaja v 3 oblikah. Ileler, Eler, Jeler; odtod vas Elerji-1651. leta umrli Jakob Borut je nosil pristno slovansko ime, že nad 1000 >et staro. Danes je priimek popačen v Barut-
samo prošnje onih dijakov, ki bodo nabrali kaj članov za D. M. Pristopnice za nove člane dobijo v uradu D. M. in pri vseh dijaških društvih. D. M. pripominja obenem, da so dijaki, ki so dovršili 17. leto, sami člani. V nasprotnem slučaju so člani starši. ysaki prošnji, v kateri morajo biti navedeni razlogi, radi katerih se prosi podpora, morajo biti Priloženi sledeči dokumenti : 1. ubožni list, 2. dokaz, da prosilec obiskuje šolo, 3- ako ni začetnik, dokaz, da je prejšnji letnik z uspehom dovršil; pri visokošol-rih, da je položil predpisane izpite oz. kolokvije, 4. domovinski list (potrdilo o <lržavljanstvu). V prošnji mora biti še navedeno vse, kar naj tvori podlago /-a njeno pravilno rešitev.
Navodila za nabiranje članov za »Dijaško Matico«.
Redni člani so lahko osebe stare najmanj 17 let. Ustanovni član postane posameznik, ki plača enkrat za vselej 100 lir, in društva, ustanove itd., ki plačajo za dobo petih let 100 lir. Redna članarina za društveno leto, ki traja od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta, znaša 6 lir; vpisnina 2 liri. Vsak novo pri-stopivši član mora izpolniti pristopnico. Znesek 0 lir plača potom položnice Zadružne Zveze v Trstu. Ko dobi društveni urad izpolnjeno pristopnico in znesek lir 8 potom Zadružne Zveze, pošlje novemu članu društveno izkaznico. Proti plačilu 1 lire za poštnino dobijo novi člani tudi društvena pravila.
Kaj nam se dežele pišejo
STUD ENO.
Zahvala.
Podpisani se v imenu predstojništva romarske cerkve M. B. na Planinski gori zahvaljuje veleslavni lesni družbi «Sclabsa» v Trstu, ki je podarila cerkvi ias za kritje strehe v vrednosti 1.736.65 lir. Marija s Planinske gore naj bo bogata Plačnica !
Župni urad v Studenem, dno 23. julija 1926.	Dom.	Janež, župnik.
VOLČJA DRAGA.
Pri nas, kakor je že znano, so začeli graditi novo železnico. Ko so prišli podjetniki sem. so povpraševali, če se dobi par sto delavcev domačinov. Mi smo zagotovili, da bo dovolj domačih. Nismo pa takoj razumeli, zakaj žele domačih delavcev. Pokazalo se je, da so boljši za delo. Plačajo pa jim po 1.80 L. na uro. Dela se 10 ur na dan. Torej zasluži delavec 17 lir dnine. Ce odbijemo, kar gre za bolniško blagajno, ostane mu 17 lir zanj jQ za družino. Kako naj živi, posebno ob rastoči draginji?
«Boča» se ni bil javil vojaški naborni komisiji, ko je bil čas za to. Neki dan so prišli kr. orožniki ponj in so ga zaprli. Čez teden dni je prišel za 1. dan domu, potem pa hajdi k vojakom. Zdaj pa smo radovedni, kdo bo klofutal ljudi po vaseh okoli.
PLANINA pri Vipavi.
Kruta smrt je ugrabila 1A junija iz naše sredo 20 letno zavedno članico našega dTuštva Marijo Žvokelj iz Dolenj. Kal bolezni sušice je dobila v ajdovski predilnici. Ljudje so ji nanesli mnogo cvetja na grob in dekleta so ji položile šest zelenih vencev. Društveni zbor je ubrano zapel v ■cerkvi in na grobu.. Ob grobu je govoril v imenu društva br. Kete Fran tako pre-trosljivo, da se jo mnogim porosilo oko. Pokojnici večni mir, družini pa naše sožalje.
Naš društveni odbor se je potrudil, da je čim sijajnejše organiziral sodelovanje 9 bratskih društev gorenje-vipavskcga okrožja na naši prireditvi 29. junija. Vreme je bilo ugodno. Program se je izvajal točno in s kratkimi odmori. Pisati nočem kritike o posameznih točkah, ker to še zmiraj pričakujemo od g. Rejca, zastopnika Zveze prosv. dr. in poročevalca «Kdinosti», ki je bil med' udeleženci naše prireditve. Povem pa, da je bil celoten uspeh zelo zadovoljiv. Celo Tržačani so se zavzeli, kako da jo kaj takega mogoče pri nas na deželi. Ta dan smo videli, da zeleni še mnogo rož v srcih naših deklet in fantov. Le visoko dvigajte zastavo krščanske prosvete in pogumno korakajte naprej ! Bog živi !
DTRSKI vrh pri Sebrcljah.
Novic imamo več slabih kakor dobrih. Dež neprestano lije; koruza je tako majhna, da ni upanja, da bi dozrela. — Kar >ma kmet za prodati, je vse zelo poce-°i. Ako pa greš v trgovino kupovat, je Pa tako drago, kakor da bi bilo pripeljano s Kitajskega. Kmet povsod' le plačaj in plačuj. Sedaj prodajajo gozdove, <la dobe potrebni denar za kritje stroškov. Kaj bo pa s poznejšimi rodovi, ko ne bo Pe denarja, ne gozdov? — Ustanovili smo
mlekarno, ki dela dobro maslo, toda cena masla je bila tako nizka, da bi bila Mlekarna skoro propadla. Naši kupci so plačali maslo po 13 in pol lire. Ali ne bi bilo boljše, ko bi dajali maslo Zadružni zvezi v Gorici ? — Poti so tod sila slabe. Kaj se ne bi mogli združiti ter popraviti, da ne bi tako po kozje skakali, če človek gre do soseda — Pred časom so nepoznani tatovi prignali tu sem konja in ga skrili v zelo grd gozd. Najbrž so ga hoteli po noči gnati naprej, ,pa so ga pravočasno zapazili delavci, ki so delali v bližini gozda. Iz Spodnje Kanomlje so prišli ljudje 1 po sledu iskat konja. Alojzij in Janez Čr-nilogar sta tudi po sledu podkovnih odtisov prišla, odgnala tatove in izročila konja gospodarju. Naš kraj je kakor past za tatove; že_ večkrat 'se je primerilo, da so tukaj ujeli katerega. Torej tatovi pozor !
ZGONIK.
Moški zbor našega »Prosvetnega društva« je napravil v nedeljo kratek izlet čez Veliki dol v Pliskovico, kjer je bil zelo gostoljubno sprejet. Med popevanjem lepih narodnih in umetnih pesmi so se utrdile prijateljske vezi. Srčna hvala ! Bog živi in nasvidenje !	Član.
TOMAJ.
V nedeljo 18. julija smo pokopali posestnika Antona Puppis v starosti 84 let. Bil jo vzoren krščanski mož in gospodar, krepkega značaja in samostojnega mišljenja. Pokojnik je bil dolgo vrsto let cerkveni in občinski starešina, mnogo let tudi župan. O njegovi priljubljenosti in spoštovanju, ki ga je užival pri ljudstvu je pričala udeležba na zadnji poti. Društveni pevski zbor se je v 3 žalostinkah poslovil od Njega. Takih mož, kakoršen je bil pokojni Popiž nam manjka. Zaslužil je lep nagrobni govor. Naj počiva v miru.
TOMAJ.
Zaključek šolskega leta. V nedeljo 5. julija so priredili dečki prvo predstavo. Podanih je bilo več laških pesmi in igrica, ter slovenski deklamaciji Gregorčiča: «Ob nevihti« in «Siromak» Duh sedanjih razmer se je dobro pokazal. Po predstavi smo si ogledali še razstavo deških ročnih del. Poleg risb in raznih izdelkov je bilo razstavljenega — kar je tudi pravilno — mnogo kmetijskega orodja: vozov, plugov, bran, dalje kuhinjskega orodja itd.; opazilo pa se je, da so bili ti izdelki premalo pazljivo in lično izdelani v primeri z nekaterimi nabrežinskimi kamni. Slednji so namreč vzbujali splošno pozornost in občudovanje, ter bi delali čast še kaki drugi razstavi.
Sledečo nedeljo 11. julija se je vršila slična prireditev v samostanski dekliški šoli. Ob 4. popoldne je bila najprej mična otroška prireditev. Slišali smo 'nekaj laških in slovenskih deklamacij in pesmi. Posebno nas je ganila igra «Mala Judinja«, «Ponesrečena deklamacija« in »Narobe svet«, slednja za misleče ljudi. Cela prireditev nam je nudila obilo nedolžne zabave, ter je vplivala kakor balzam na naša srca v sedanjih časih. Po predstavi smo si ogledal razstavo dekliških ročnih del. Razstavljene so bile jako lepe
in okusne vezenine in pletenine. Posebno lep je bil kelih s sv. hostijo. Občudovali smo zlasti nove slike na steklo, razne ptice, cvetlice in geometrične risbe. Človek se je težko ločil od tako lepe razstave občudovaje delo naših deklic in trud šolskih sester.
ČRNIKAL.
Pretekli petek je šel tukajšnji vaščan Andrej Križmančič na vse zgodaj na delo v njive. Okoli sedme ure mu je prinesla hčerka Angelka zajutrek. Doma sta ostala sama šestletna Milka in petinpol-letni sin Davorin. Ko sta otroka spila kavo, sta šla pred hišo, kjer se nahaja vodnjak, ki ni še popolnoma dodelan. Bil je pokrit samo z deskami, katere so v dveh deževnih letih postale precej trhle. Deček je prav gotovo skakal po deskah, od katerih je ena počila in fantič je zdrknil v vodnjak, globok 8—9 metrov. Ker ni bilo nikogar blizu, je kmalu utonil.— Tako nesrečno je izgubil Križmančič tudi ženo 16. julija 1. 1923. Ko se je vračala iz Trsta, se ji je splašil konj na železniški progi v Žavljah vsled sopihanja prihajajočega vlaka. Uboga ženska je padla z voza ter se hudo pobila. Prepeljali so jo hitro v tržaško bolnišnico, kjer so ji odrezali desno nogo. Ali radi notranjih poškodb je kmalu izdihnila,
LOKA v Istri.
V nedeljo je bilo na predloškem pokopališču slovesno odkritjo nagrobnega spomenika dvema karabinijerjema, ki sta bila dne 14. oktobra 1. 1924. oh enajstih in pol predpoldne ustreljena na cesti, ki pelje iz Kopra na Ilerpelje. Umor je bil izršen kakih sto korakov daleč od Ši-škovičeve gostilne pod Čmimkalom. Morilec jo izginil. Zločina je bil osumljen znani Molk, ki je končal svojo žalostno karijero pri Prestranku. Sumnja upravičeno pade nanj, ker je četrt ure pred zločinom bil v goriimenovani gostilni. Pri razpravi v Ljubljani je tajil zločin ter je bil od porotnikov popolnoma oproščen. Odkritja spomenika so se udeležile vojaške in civilne oblasti, zastopniki okol-nih občin in mnogo ljudstva. Mnogoštevilno so bili zastopani posebno karabini-jerji. Spomenik, ki jo napravljen po načrtu inženirja Petronio iz Trsta, je postavljen z dobrovoljnimi doneski prebivalstva občin Dekani, Herpelje-Kozina in Materija,
na postava berača v puščavi žene dejanje od zapletka do razvozljanja energično in verjetno do konca. Posamezni prijavi kot «Božja sodba«, «Solnčna ladja«, »Čarobna podoba« so pisani z občudovanja vredno fantazijo in vendar nazorno, prepričevalno do zadnje pike. Zvezdoslo 'je i-gra nemalo vlogo in je verno posne(a slika iz življenja starih Egipčanov.
Prevod je lep, jezik gladek, snov in njena obdelava vseskozi zanimiva, zato bo našla «Jutranja zvezda« pot v vsako knjižnico, ker ni le vzgojna ljudska povest, ampak tudi literarno pomembno delo velikega angleškega pisatelja. —
Knjiga se dobi v knjigarni J. Sloka, Trst, Via Milano 37.
ZANIMIVOSTI
Zgodovina vinske trte na Koroškem.
Vinarstvo je bilo nekdaj na Koroškem dosti bolj razširjeno kakor sedaj. Žlahtno vinsko trto so zasadili že stari Rimljani, četudi v manjšem obsegu, ker so bili preveč navajeni na močna, vina južnih krajev. Po listinah je dognano, da so gojili vinsko trto že leta 1334. v Labud-ski dolini, posebno okoli Volšperka, kjer so pridelali okoli 600 štartinov1 na leto. Vinogradi so bili v Krški dolini, pri O-strovici, Trušnjah. — zato še sedaj ime Sv. Jurij na Vinogradih — v Kamnu, pri Tinjah, celo pri MilLštattu na Zgornjem Koroškem. Tudi pri gradu Humberk so imeli vinograde, kjer so še leta 1834., bilo je rodovitno vinsko leto, nabrali šest po-lovnijakov. Posebno pa je cvetelo vinarstvo v Podjunski dolini, kjer so solnčni bregovi kaj ugodno uplivali na dozorevanje vinske trte. Posebno so gojili vi-norejo v Globasnici, Št. Lipšu, zlasti okoli grada Ženek, o katerem že piše Valvazor, da so bili bregovi pod gradom zasajeni z vinsko trto, ki je rodila belo in rdeče vino. Vinogradi so bili tudi v Žitari vasi, o čemer še danes priča krajevno ime Vinogradi ter so segali od Malčap pa 'do Goslinjskega jezera.
Darujte za sklad Malega lista!
Knjige in časopisi
»Oče, budi volja tvoja«, spisal dr. Ivan Pregelj. - Katoliška knjigarna v Gorici je izdala knjigo pod gornjim naslovom. Obsega 108 strani, 12 risb Šaše Šantla. To knjigo je izdala že prevaljska Družba sv. Mohorja, toda nova izdaja je nekoliko spremenjena in ilustrirana. To krasno povest iz domačega življenja bo-bo vsi z zanimanjem čitali. Priporočamo! Prodaja se v Katoliški knjigarni v Gorici, via Carducci 2, v Štokovi knjigarni, via Milano 37 v Trstu, po 3.50 lir.
Radi Oreha. • Katoliška knjigarna v Gorici je izdala priprosto trodejanko Dragotina Vodopivca «Radi oreha«. Prav dobrodošla za kmečke odre. Prodaja Katoliška knjigarna v Gorici, via Carducci 2, štokova knjigarna v Trstu, via Milano 37. — Cena lir 3.—.
H. Hider Haggard, »JUTRANJA ZVEZDA«. Iz angleščine prevel P. M. Černogoj. Ljudska knjižnica 21. zvezek. Ljubljana, 1925. Cena broš. L. 16, vezano L. 22.
Rider Haggard je vsemu kulturnemu svetu prav dobro znano ime, ki ima v lepi umetnosti dober glas in častno mesto. Najbolj znano pisateljevo delo je «Deltle z biseri«. «Jutranja zvezda« je napeto pisan roman iz egiptovske zgodovine, ki ga bere bralec od prve do zadnje strani z enakim zanimanjem, ki miijer ne popusti. Snov celega romana je po-zeta iz egipčanske zgodovine, doba je orisana natančno po zgodovinskih virih. Ves roman pa je prepleten s staro egipčansko mitologijo. Božanstveni K., dvojn k. osebnost v osebi, igra veliko vlogo, ki zapleta in razpleta dejanje. Tudi simpa.ič-i
PRIMARIJ
%
Ravnat,lj očesnega oddelka v gorički mestni bolnišnici. Izučen na očesni kliniki dunajskega vseučilišča.
Specialist za bolezni ni očeh
Sprejema od 10-12 in od 3-4
Gorica, Corso G. Verdi 24.
J
8 Zobozdravnik
dr. Sardoč D.
ordlnira
v Trstu
via H. R. Imbrlanl 16, I.
|Pre| via S. Glovannl)
od 9-12 in od 5-7.
''mJ
ZOBOZDRAVNIK
specijalisf
za zobne in ustne bolezni
sprejema
? Gorici na Travniku 15, II.
od 9-12 in od 3-5
GOB RO DARSTVO
Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru
sprejema prošnje za vpis v to šolo do 15. septembra t. 1. Pouk prične 1. oktobra. Rodni učenec je lahko tisti, ki izpolnjuje sledeče pogoje : A. Sprejemajo se le taki učenci, ki imajo vsaj 15, a ne več ko 19 let; vsaj 14 let stari učenci se sprejemajo le, če dokažejo z zdravniškim spričevalom, da so telesno dovolj razviti. B. Prosilec za sprejem mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realčni razred ali popolno (štirirazredno) neščansko šolo. Tisti, ki so dovršili kako kmetijsko šolo z najmanj dvoletnim tečajem, se sprejemajo za redne učence šele po povoljnem sprejemnem izpitu. Prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Absolventi 5. ali višjega razreda gimnazijo ali realke smejo izjemoma takoj vstopiti v drugi letnik srednje vinarske in sadjarske šole, toda napraviti morajo izpit iz predmetov prvega razreda te šole po odločitvi nastavniškega sveta. Neuspeh u-čenčev v klasičnih jezikih ne ovira prestopa v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo. C. Prosilec mora biti lepega vedenja. C. Biti mora državljan kraljevine SHS; o sprejemu tujih državljanov odloča minister kmetijstva in vod. D. Biti mora povsem zdrav in krepak. Lastnoročno na celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosilčev točen naslov, je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnjo je kolkovati z din. 5 + 20 in priložiti ji je: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. zadnje šolsko, odnosno odhodno spričevalo; 4. zdravniško spričevalo; 5. nravnostno spričevalo pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake druge šole.
Učenci so eksternisti, t. j. stanujejo in prehranjujejo se — dokler ni zanje posebnega internata — v mestuj na lastne stroške ali pa z državno štipendijo, za katero pa morajo v dopisu za sprejem posebej prositi in to prošnjo podpreti z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Ob vstopu v šolo se mladeniči preiščejo tudi po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo vzlic temu, da je njih zdravniško spričevalo ugodno.
Sprejem se naznani pismeno vsakemu prosilcu septembra meseca. Program pošljemo na zahtevo brezplačno.
Direktor: Andrej Žmavc.
Odberi žitno seme. Ko žito žanješ, od-beri že tedaj za seme tisti del njive, ali tisto snopje, katero je lepše zrastlo in rodilo. Če hočeš z vso skrbjo doseči izboljšanje semena, izberi fino klasje, z njega osmukaj proč vrhnje in spodnje zrnje ter obdrži za seme zrnje s sredine, ki je vedno najlepše doraslo, polno in močno ka-ijivo. S tem je sicer opravek, a uspeh je nedvomno zagotovljen. Poskusi za letos nabrati na ta način 10 litrov semena, prihodnjič ga vsej posebej in opazuj: če bo sicer rastlo v enakih razmerah kakor drugo, bo razlika očividna.
Kjer so vojaško vaje, se morajo posestniki za povračilo škoda obrniti na občinski urad ali na takozvano likvidacijsko komisijo (Commissione liquidatrice). Likvidacijski komisarji se spoznajo po zelenem traku1 na rokavu. Njim pritiče oceniti škodo. ;če njih ni v kraju, pa naj se prizadeti posestniki obrnejo na županstvo. Prijava se naredi pismeno brez ko-leka. Glavno je: prijaviti takoj po odhodu čet ali še pred odhodom. V prijavi naj gospodar škodo opiše in v denarju o-ceni. Komisija ceni po svoje in potem je treba «zglihati».
Sclnce in gnoj. Pri vsej hvali raznih u-metnih gnojil je vendar hlevski gnoj najboljši in najcenojši. Zato naj bi vsak gospodar imel zanj primerno skrb. Gnoj se ne smo izsušiti, ostati mora «masten». če solnce nanj sije, izhlapi iz njega najholj-ša moč (amonijak) in kmet raztrosi po
njivi suho dračje in listje mesto mastnega gnoja. Dokler nisi naredil pri hlevu primernega gnojišča, kjer bo gnoj dobro stlačen in v senci, toliko časa ne troši lir za umetna gnojila — i-maš škodo. Ponekod pokrijejo kmetje gnojni kup z vejevjem, ki ga nasečejo po grmovju, nekateri ga pokrijejo s plastjo prsti. Ti vedo, kje leži «šac».
Draginja raste. Družina 5 oseb je potrebovala za tedensko prehrano v juniju 1. 1920. 112 lir 15 stotink, v maju tega leta 149 lir 43 stotink,a v juniju tega leta 152 lir 95 stotink.
Žitna uš. Ta škodljivec napada korenine pšenice, koruze in drugih rastlin. Ponekod se opaža velika škoda, ako se uš razmnoži. To uš podpirajo mravlje kakor svojo ljubo živinico, zato je navadno opažati veliko uši tam kjer je veliko mravelj. To uš zatiraj s tem, da zgodaj preor-ješ strnišče: s tem ji uničiš hrano, ker brez zelenja ne more obstati in se množiti; tudi mravljincem oranje škoduje. Na zemljiščih, kjer gospodari uš, sej zgodnje in hitro zoreče pridelke ter dobro zagnoji: tako bodo koristne rastline dozorele prej, nego se uš razmnoži do velike škode. Pozne rastline trpe veliko huje.
Poštna hranilnica. Vloge, ki so bile v nekdanji avstrijski poštni hranilnici, se dosedaj še niso izplačale. V Rimu delajo sedaj nove knjižice italijanske poštne hranilnice. V avgustu bodo jeli polagoma te nove knjižice dostavljati tistim, ki so stare avstrijske knjižice predložili v zamenjavo.
Delavska pritožba
(Dopis).
Precej naših fantov gre delat na tržaške vrtove, kjer jih nekateri vrtnarji skoraj dobesedno smatrajo za sužnje. Hvala Bogu, da je tudi precej častnih izjem. Plače so za razmeroma težo in poleti do petnajst ur trajajoče delo, malenkostne. Žalostno je gledati, kaka ležišča so marsikje na razpolago ubogim delavcem. So gospodarji, kateri mislijo, da lahko obelijo delavcu zelenjavo z ribjim ali podobnim oljem. Večina vrtnarjev pozna malo praznikov — toda, če jih oni zase ne pripoznavajo, za delavce bi jih morali. Razumljivo je, da tudi ob nedeljah silijo delavce k delu, samo da so brez maše. Sicer so pa delavci tudi marsičesa sa mikrivi, da jih imajo ogspodarji za tepčke. Morda spregovorim še kaj o vrtnarskih delavcih.
Delavec.
Cena oglasov v «Malem Iistu».
Za 1 centimeter višine v eni koloni 4.— L. Pri	5	kratni	objavi	20% popusta
»	10	»	»	30%	»
»	26	»	»	(pol leta) 40%	popusta.
Pri	52	kratni	objavi	(celo leto)	50%	po-
pusta.
MALI OGLASI
Cena »Malih oglasov»: navaden tisk 30 stotink beseda; mastno 40 stotink beseda ; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 50 stot.
______beseda._________
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ngodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5.
GLYKGL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le.«Gly-kol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 pteklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vsporedno z ulico via deli’ Istria).
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst (San Giacomo -Sv. Jakob), Via Giuliani 42.
MRAMORNA MIZA za mesnico se proda. Trst-Rojan, via S. Ermacora 6, pritličje.
PRIDNEGA KOVAŠKEGA VAJENCA se
sprejme. F. Širca, Štorje p. Sežana.
P« čem je lira?
Dne 28. julija si dal ali dobil: za 100 dinaijev — 55.50 L. za 100 i. kron — 93.55 L. za 100 fr. frankov 76.— L. za 100 Šilingov — 425.— L. za 1 dolar — 31.10 b. za 1 funt, — 152.75 L.
.jiiaiiiMiiiiaigssasiiaiiiiiaiiiiin im.*
II	Primarij kirurg sanatorija	j:
L'	Villa S. Giusto in občinske	>
= bolnišnice v GORICI
Dl.
..v,
prej asistent na dunajski vseučiliščni ;j kliniki profesorja Hohenegga, spreje- ;I ma vsak| delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21-11, telefon štev. 1§6. ,v.v.vr>\\v.v.sv.v.\\v.v.v.\v.v.,.,.,.wX'
Brivec
lin Dojit - Gorita
Via Seminario 2
se priporoča za vsa brivske in lasničarska dela.
Jakob Bevc
urarna In zlatarna
TRST * Čampo S. Slacomo St, 5
ZLATO kupuje v vsaki množini po (najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
^JIIIIIIIIIlIHIimilllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIIIIIIIHIIIII^
| Zobozdravnik
= specialist sa sobe in usta sprejema
| v Sorici na Travnilm št. 201
in v AJdovSčini nasproti |	posojilnici
^iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiil^
Andrej Purii
TRST
Via Medla it. 8 B B
Kovalkl------
—1	mojster
IZVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela-Železne ogreje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave,spopolnitve.
iz
PRIMARIJA
dr. M.	de
===== v Gorici	■
Corso Vittorlo Em. 7/7. 74
Sprejema od 9-12 in od 2*4
Ba-d^G/5V90a-^eN^e^v£)0SNj^č>eNA^ai Slab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste.
^tiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii? mmitiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii%
Največja zaloga pohištva
= na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 ~
Ustanovljena leta 1897.	=
Na izbiro 50 celotnih oprem	§
= bodisi za spalnice	bodisi za obednice j§
od prav preprostih d« najbolj razkolnik
3 Cene zmerne!	Delo	trdno! |
Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
IANTON BREŠČAK I
=	VIA	CARDUCCI	(OOSROSKA	U	L_.)	IA	=
  ...........
Čevljarnlca FORCESSIN
•dUAovcn« v Petrimu In Genovi 7934. m vodko premil m. diplomo In eloto svetinjo
TrSt ***** Capr*in 5 tn»i S«y. Jakobu Jfj|
NI vseeno,
kje:
kupujete obutev.
Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri
FORCESSINU!
ljubljanska kreditna banka
podružnica v Prstu: Yia XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana * Telefona: 5-18, 22-98
Podruinlcui
GOBICA. BrillH, Ciin, fmomilj, Krn!, Logatec, Maribor, Matkovič, H. Sad, Ptuj. Sarijivt, Split. * . ' .
•	v
M
Ce»tr«la v Ljubljani
Belnilka glavnica in rezervni zaklad:  «0.000 000 dinarjev------------
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS)
Blagajna je odprta od 9% do 12.3010 gg rv2 go 16 ure.
--------------- -■ J'	■	■«■■■■	..	■	—imŠ