fPBLUUill) AMD DISTRIBUTED
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Valja sa celo leto..........$ 800
pol leta.................$3.00
Zi New York celo leto.....$7.00
2a inotemitvo celo leto.... .$7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. BT 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANT.
Bfttgra* M Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 187».
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 13. — ŠTEV. 13.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 17, 1921. — PONDELJEK, 17. JANUARJA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
RUMUNSKA OBDANA OD MOČNIH SOVRAŽNIKOV
ROMUNSKI NAROD SE SMATRA LATINSKIM TER SE NAHA J A V MOČNEM ZEMLJEPISNEM POLOŽAJU, A JE BREZ NE POSREDNIH ALI BLIŽNJIH PRIJATELJEV.
Poroča Paul Scctt Mowrer.
Paris, Francija, 15 januarja. — V seriji člankov. tikajočih se *• balkaniziran* Evrope*', se je posvečalo posebne pozornost Avstriji Madžarski in Bolgarski. prejšnjim sovražnim državam ter tudi tako/vanim manjšim zaveznikom kot sta Poljska in f'eško-Slo vaška. V Vd t. <ra je treba razpravljati še ) Romunski, Jugoslaviji in Grški.
Romunsko kraljestvo je oči vidne določeno, da igra važno ulogo v novi Evropi. Rom«in>ka ne kontrolira le obeli bregov teka reke Donave tt*r izliva te reke v Črno morje, temveč predstavlja njen zmp 1 i«-pi*ni položaj neke vrste vopelni kamen, kajti t& dežela pripada ob istem času centralni Evropi, iztočni Evropi in Balkanu.
Nobene zveze ali ftderaeije ni mogoče zasnovati v teh pokrajinah. ne da bi se vzelo Romunske vpoštev. Prebivalstvo Romunske, ki je znašalo pred vojno sedem milijonov in pol, znaša sedaj skoro £ Enajst milijonov. Zavarovana močno na severu in zapadli od Karpatov. na jngn od Donave in na iztoku od Dnjestrn se je možna vojaška sila te države več kot podvojila. Razvoj, ki bi prišel ali vsled domačega napora ali vsled zunanje pomoči, bi napravil Romunsko sra eno glavnih sil v Evropi, čeprav je najti gotove kritike, ki izjavljajo, da manjka Romuneem železnega temperamenta in značaja, vsled česar ne bodo nostali nikdar tako popolni vojaki kot so njih bojeviti sosedje. Bolgari, Srbi in Madžari.
Plemenski izvor modernih Romuneev je nekoliko teman, kajti njih dežela leži na poti velikega preseljevanja narodov iz iztoka proti zapadu ter je bila prepažen asedaj od ene«;a sedi.j od drugega i a roda. Verjetno je, da so Romunci mešanica Dacijeev, naroda tra-škeira izvora, ki so prebivali v deželi, ko je bila prvič- podjarmljena od Rima. nadalje Slovanov, k.ir je razvidno iz Številnih slovanskih l;or<-nik v njih jeziku — in končno vojakov-kolonistov, Ibereev. Ra-<anov, (ialeev in Rimljanov, katere je poslal Rini v deželo. Romunski jezik pa je «le«le sv.j^a ustroja komaj kaj drugega kot narečje latitjšrine in vsled tega se smatra narod ponosno za latmskega.
Ta nar<*d. obdan od eelepa oceana slovanskih narodov, ki ni>o ni«*- manj utrjeni in rodovitni kot j<» romunski narod sam, se čuti zelo osamljenim.
Xajnovci><» oživi j t!je vscslovanskega pihanja je le še povečalo zavest o nevarnosti, v kateri *.e nahaja romunski narod. Kje dobiti prijatelje? Rusija, iz k« je rok je Romunska pred kratkim iztrpala Besarabijo. bo v bodo'-nosti potovo sovražnica Romunske. C'eho-Slo-Vi>ška naj! olj «r«.rka prijateljica Rioije. Bolparska, l ateri j»» vzela
Romunska leta 101 rt IH-brudžo. jc za Romunsko potov sovražnik. _
Jugoslavija. ki š.» vedno nominalen zaveznik Romunske, se je prepirala s slednjo plede razdelitve Kanata in raz wilt epa so Juposlova-ni vst -slovanskega razpoloženja, ki bo v slučaju, da postane bojeviti; hitro uničilo Romunsko kot samostojno državo.
Poljska j.- dejan* ki sovražna napram Rusiji v sedanjem času ter vsled tepa prijatelj Rrmninske. Kakšna jamstva pa obstajajo, da < bo Poljska potegnjena v tok narasajočega panslovanstva? Mad-'.'rska. e.lini neslovanski sosed Romunske, je bila sovražnica Romu-? ije v zadnji vojni. Madžari so opustošili Romunsko in Romunei so; v povračilo pregazili in oplenili Madžarsko. Madžari prisepajo da se ne h odo nikoli odpovedali Transilvaniji, ki je prišla vsled mirovne pogodbe poti oblast Romunske.
Z izjemo Rusije in Oprske se prilizuje sleherni izmed sosedov Romunski. Ta izolirani latinski narod pa je sprejel dozdaj tozadev-
rr prizadevanja z rezervo, kateri je primešan dobršen del suma. _
Poljski, ki je povabila Romunsko, naj se ji pridruži v vojni proti bol i še vi kom. je odpov^rila tardno in odločno, da hoče ostati v defen-/iviin da se bo borila le v slučaju, če bo napadena. Čeho-Slovaški in Jugoslaviji. ki sta jo povabili, naj se pridruži njih 44 mali ententi" proti Madžarski, da simpatizira z njih stališčem in da bo potovo po-mapala pregnati madžarsko nevarnost v slučaju, da bi prijeli Mad-, žari za orožje, da pa ne more pnati svojih zvez predaleč, dokler se trt vari končno ne razvijejo.
Celo sredi tepa sovraštva ter strahu pred Madžarsko, je dala
POSLANIK GEODES JE POKLICAN V LONDON
—	I
Angleški poslanik v Združenih državah, Sir Auckland Geddes, je bil poklican v London.
Washington, D. C., 16. jan. — Tukaj se splošno domneva, da je vzrok povratka angleškega poslanika v Združenih državah, Sin Auckland Geddesa želja, da se' ustanovi boljši temelj za bodoče i i odnosa je med Anglijo in Združe-inimi državami. Pričakovati je, da j se bo poslanik vrnil na svoje sedanje mesto potem, ko se bo po-l svetoval z ministrskim predsednikom Lloyd Gcorpe-om ter lordom Curzouom, ministre m za zunanje zadeve.
Nadalje se povdarja potrebo boljšega razumevanja ameriških razmer od strani angleškega zu-nrn" o„ _.-ada.
Poslanik ja odpotoval iz New York a proti Londonu in angleško poslaništvo je izdalo naslednjo objavo:
— Sir Auckland Geddes, angle-!
Ški poslanik ;-e odpotoval v Angli jo preko New Yorka. Poklican je bil v London, da se posvetuje z
Slika nam kaže ameriškega mornariškega poročnika S. A. Farrella (z družino), enega izmed treh neustrašenih zrakoplovcev, katere je vihar zanesel v canadsko pustinjo.
PRMilMPI ICVI VHMIQAD I>ola?a^° z deaarjem ter vrše pre-rnUmOlUlJOM MJmiOAll povedano trgovino z opojnimi pi-
VD1IICD Dn nnCTflDII !jaC'ami: Ker pa ra2P°loženje za
RltAlVlLtl DU UliOlUriL prohibieijo stalno narašča (!), bo-__j de butlegerji konečno prisiljeni
Vrhovni prohibiciiski komisar iopustiti svoj Posel- <Ali bil še Kramer se je naveličal svoje služ-kedaj na svetl1 kak človek» ki bi be ter bo odstopil dne 4. marca. tak način samega sebe varal?)
__Izvidi v prohibicijskein uradu
Washington, D C 26 jan _| k«žejo, da zahteva manj ljndi kot j Komisar za notranjo carino,* Wil-Y Preteklem letu dovoljenja, da liam M. Williams in prohibicijski; Smej0 na Praven način prouaja-komisar John P. Kramer, bosta tf °P°>ne	(ZakaJ bi zahte"
odstopila s svojih mest dne 4J!aU ?ovolJe^a> ko la^ko proda-ivarea.	jaj° brez nJlh?)
KOMISAR CAMINETTI IN PRISELJEVANJE
GLASOVANJE BELGIJSKIH DELAVCEV.
BOUŠEVIŠKI VOJAKI NA POUSKI MEJI
BOLJŠEVIKI ZBIRAJO BAJE VELIKE SILE NA POLJSKI MEJI. — KONCENTRACIJA ČET POMENJA OFENZIVO. — PROTI ESTONCEM IN LITVINCEM NIMAJO SOVRAŽNIH NAMENOV.
Pariz, Francija 16. januarja. — Velika koncentracija boljševi-ških čet. koje namen je očividno ofenziva proti Poljski, je predmet vseli ofieijelnih brzojavk, ki so dospele danes na zunanji urad. Mobilizacija na ruski strani meje je postala tako mrzlična, da so voja-šfci izvedenci mnenja, da ne bodo boljševiki čakali do spomladi, temveč da bodo pričeli s svojo fenzivo najpozneje dne 1. februarja, najbrž istočasno skozi Litvinsko in Estonsko.
Najmočnejše gromadenje čet je opaziti na črti Smolensk-Mohi-lev, kjer manevrira vsaki dan štirideset kompletnih divizij, močno opremljenih z materijalom, katerega so pustile na Krimu poražene čete generala "Wrang'a.
V okraju Minsk pa so bili mobilizirani vsi razredi. Od prvega januarja naprej je bilo oživotvorjenih osemnajst polnih kavalerij-skih in infanterijskili divizij.
Poleg tega imajo boljševiki pripravljenih deset dodatnih divizij ki so sestavljene v glavnem iz kitajskih tolovajev. Te čete nameravajo porabiti boljševiki kot kanonfuter. to je za prvi naval
Poljaki niso videti posebno vznemirjeni radi položaja, a zavezniški vojaški svetovalci opozarjajo Poljsko neprestano, naj bodo pripravljeni na udarec.
Ob severoiztoeni meji so boljševiki zagotovili Estoncem in Li-tvineem, da ne nameravajo vprizoriti ofenzive proti njim in da bodo le uporabili deželo za pohod boljševiških čet proti Varšavi.
Soglasno s francoskimi opazovalci je Troeki definitivno sklenil uničiti Poljsko, tudi če bi bilo treba pognati dva miljona Rusov proti poljskim topovom. Pred zadnjim kongresom jc napovedal vnaprej neizogibni uspeh takega napredovanja. Čeprav je svaril pred
_______možnim zavezniškim pritiskom od Kavkaza sem. Vse je bilo storje-
ministrskim predsednikom ter mi-|no> da se odpomore temu in boljševiške armade so bile koncentrirane nistrom za zunanje zadeve. So-|Pr<>ti Georgijcem, pripravljene, da zavrnejo vsak napad z dotične glasno z dosedanjimi načrti se bo strani, vrnil v "Washington tekom meseca februarja.
Tekom njegove odsotnosti bo načel oval poslaništva prvi tajnik Craigie.
Prihod administracije ^Hard-inga obenem z možnim uvel javi je-njem nove inozemske politike, je ustvaril potrebo, da dobi London nadaljne informacije, katere bo dal Sir Geddes, očividno na razpolago angleškemu kabinetu. Vpoštev pride pri tem vprašanje Lige narodov v zvezi z drugimi vprašanji največje važnosti.
Odhajajoča Wilsonova administracija je tudi nudila nekaj novih problemov, ki zahtevajo zelo
nejše vkreavalne točke. Ni hotel podati nikakega definitivnega ko-
-------------mentarja glede poročil, da name-
delikatno ravnanje. Wilsonova| rava priti 25.000,000 Evropejcev
On je mnenja, da bo veliko ino-zemcev navalilo na Združene države. — Potreba inspiciranja.
Anthony Caminetti, priseljeniški komisar Združenih držav, se ic vrnil pred nekaj dnevi s par-i
Bruselj, Belgija, 16. januarja. Kovinarski delavci v Chatelineau, devet milj iztočno od Charleroi, so baje vprizorili tajno glasovanje v prilog zasedenja in obratovanja topilnic v dotiČnem okraju na temelju komunističnih principijev.
Kraj Chatelineau šteje nekako 15,000 prebivalcev ter ima številne topilnice Charleroi se nahaja v
ni kom 4 * Adriatics potovanja po|sredini zelo bogatega premogar-Lvropi, ki je obsegalo vse vaz-'sk ok a
skega okraja.
EOLJŠEVTKI V ČRNEM MORJU
administracija si je prizadevalajv Združene države, vendar'p^^^je1 N^ acseci snorazum z Janonei. kar i« n<>n>i»i. i /u	——x:i„ „ ...
Tekom pretekle-
Oba «ita obin\nla dntipc da hn 1	Je v	70,000 ta- .	_ . _ . i .	—----' ------r- --.i^a vse lauje z zaveznisKimi zasta-
Oba sta objaMla danes, da bo ^ dovoljenj a v tekočem letll aoseci sporazum z Japonci, kar je namignil, da smatra poročila v vami ki se bodo približale na r»r
rS£Jrfe - -^ZoT« sj^kot— -pit
... .'	..	.	bali ob Črnem morm. bodo strp-
kladniškemu tajniku, kakorhitro bosta slednja dva prevzela urad.
manj.
Kramer je radalje izjavil da so bili nekateri zvezni sodniki in dr-
Komisar Kramer, čeprav demo- Ž£Tni pravdniki preve5 popTlstlji-krat, je bil deležen simpatične Ai napram kršiicem prohibicijske-podpore prohibicijskih in drugih ga zakonaj ker so postavo reformnih voditeljev v Washing- ?ali na drus^en na5in kot je bi_
, _____labko vsled tega ostal treba Kljub temu pa je mne-
Romunska Madžarom razumeti, da bo prišel mogoče dan, ko se bots* nadalje v uradu. Kljub temu rja> se bodo razmere v teko_ treba braniti proti slovanski agresiji in ko bo skupna obramba po- P& je sklenil lesignirati kot bodo ]etu	y tem	^p^.
Ktala bolj bistvenega pomena kot pa bi 6ilo nadaljevanje privatnih |resignirali vsi ostali demokratični menjie na boliše sporov medj>bema državama. Na naivne ponudbe Bolgarske pa je uradniki, ter se je izrazil napram
cdirovorila Romunska:
KONEC REŠKE BLOKADE.
Rim, Italija, 16. januara. — Ge-mral Caviglia, poveljuik italjan-skili čet ob Jadranu, je danes odredil konec reške blokade. Odredba bo stopila v veljavo v nedeljo
ob eni uri popoldne.
%
fcAH JE ODPOTOVAL IZ TEHERANA.
DENARNE POŠHJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
P&ri«, Francija. 1(5. januarja. — Soglasno s poročilom, ki pra je dobil danes francoski zunarji urad. je perzijski šah. A hm id Mirza. odpotoval iz Teherana Spremila ga j angleška posadka. Če je odstopil ali ne. se dosedaj še ni moplo dognati. &ali je jako nepriljubljen pri PerzijoOi.
PREDNO SE ODLOČITE
aa trojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poalati denar v domovino, da n ga potnik um kupi pišite najpr ▼o sa tozadevna pojasnila na sna no in lanesljiro tvrdko
FRANK aire nodtMmffiiMi,!.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Včeraj smo računali za poši-ljatve italjanskih lir po sledečih cenah :
50 lir	--------$ 2.30
100 lir	---- $ 4.00
300 lir	....	$11.40
500 lir	____ $19.00
1000 lir	....	$37.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, me?mja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej.
Mi računamo po ceni istega dne. ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft.
Tvrdka Frank Sakser, 88 Cortland* St., Now York, V. T.
svojim prijateljem, da misli resno s svojo resignaeijo.
Prohibicijski in drugi reformni voditelji v Washingtonu, so pričakovali, da bo republikanec, imenovan komisarjem, za notranjo carino ter so s.e sedaj tudi udali v to, da bo irneinovan nov prohibicijski komisar. Senator Harding je dobil v tem oziru številna priporočila in vsa znamenja kažejo, da je governer Milliken iz Maine najbolj priljubljeni kandidat za to mesto.
Washington, D. C., 16. jan. — Prvo leto "narodne prohibicije se je končalo in prohibicijski komisar je v svojem poročilu izjavil, da so Združene države države že pričele odvajati svojega popivanja.
— V prvem letu, — je rekel Kramer, — smo videli, kako so se privatne zatone pijač posušile kot se 'posuši jezero sredi puščave. Prepričani smo, da smo napravili življenje neprijetno za butlegerje in druge trgovce z opojnimi pija-
NOVA ANGLEŠKA NESRAMNOST.
London, Anglija, 14. januarja. V irskem okraju Mayo so angleški vojaki z revolverji prisilili pet Ircev, da so nosili po cestah razvito angleško ter vlekli za seboj po blatu irsko zastavo.
Ko je bil ta sramotni pohod končan, so morali irsko zastavo zažgati.
earni. To je postal težaven in včasih zelo nemaren posel in mi, ki smo bili na delu ves ta eas, vidimo izpremembo na boljše.
— Treba pa je Se dosti storiti, — je rekel komisar. —Nastale so različne kombinacije ljudski raz- 82 Oortlandt ftt, H«r York Otfty,
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR
sa leto 1981.
Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za
40 CENTOV (s poštnino vred)
Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo.
Cena za Jugoslavijo Ista.
Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, salo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov:
Bovflok Publishing (k,
v ~	.	, ,---•	;bali ob Črnem morju, bodo stre-
se bo razpravljalo, 3e razpolaga- Izjavil da mi sicer ni bilolljfile baterije Da k	in te ]a_
nje ^zaplenjenimi nemskmu ka- mo?oče obiskati vseh dežeU iz ^ „ bodo ^ izpogtavljene napa.
^ , .	.	\Urih prihajajo priseljenci v Zdr. dom od strani ruskih podmorskih
. PTi°I^rte-a Pa pridejo vpoštev države, da pa je kljub temu ob-!čolnov. _ Tako se glasi v nekem se nadaljna vprasal3Ja kot so na-:kkal osem dežel _ Damreč Angli- sporočilu, ki je dospelo iz Moskv™ primer brezplačni prevoz skozi ,jc, Fraacijo, Italijo, Belgijo, Ho-1	^
Panamski kanal za ameriške o- lundsko> Poljsk0f Ceho-Slovasko ZDRAVSTVENO STANJE BIV-
brežne ladje, razširjenje ameriške trgovinske mornarice, povečanje ameriške bojne mornarice ter bolj močna in individualna politika od strani Združenih držav.
Uradniki državnega department a so danes zanikali poročilo, da namerava ameriški poslanik v Angliji, Davis, odstopiti dne 4. marca. Glasilo se je, da je nezadovoljen raditega, ker je državni tajnik Colby naslovil svojo poslanico glede Mezopotamije direktno na lorda Curzons. preko glave ameriškega poslanika in da je tudi ogorčen raditega, ker ni mogel videti predsednika Wilsona tekom svojega zadnjega obiska v Washingtonu.
Priznava se, da bi se Davis iz privatnih razlogov rad umaknil iz diplomatične službe, da pa bo zaenkrat ostal na svojem mestu.
ŠEGA CESARJA KARLA.
ter Jugoslavijo.
— Izseljeniške oblasti teh narodov se je oGeijelno obiskalo in; Ženeva, Švica, 16. januarja. — .istotako ameriške diplomatične in j Zdravstveno stanje bivšega av-konzularne zastopnike v' dotičnih; strijskega cesarja, ki je zbolel na deželah.	I iufiuenei, se je pričelo obračati na
Po mnenju Caminettija sicer ni boljše, pričakovati takega priseljevanja
P0JA8IIL0.
Mnogo potnikov, ki so zadnje ease prišli iz starega kraja, se je pri nas pritožilo, češ, kakšnega zastopnik^. imamo v Ljubljani. Na vprašanje, kdo je ta zastopnik, so odgovorili, da je Leo Štrukelj, ki preži na odhajajoče potnike na Kolodvorski ulici v Ljubljani. Izvedeli smo še-le od potnikov, da se izdaja za našega zastopnika.
Na tem mestu izjavljamo, da Leo Štrukelj ni nai zastopnik in nismo injim t "H^H zvezi.
kot se je glasilo iz raznih virov,
bodo skušali priti v Ameriko,
da pa bodo trume Evropejcev, ki kljub temu velike.

Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo -v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim, neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne po&ljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanes-Ijivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih. cenah*
800 kron .... t255	1,000 kron .... $ 7.50
400 kron .... $3.10	5,000 kron .... $37.26
600 kron----$&86	10,000 kron .... $74.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako« rano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nam Je podati najbolj po Domestic Money Order, ali po Mew York Bank Draft.
Tvrdka Frank Sakser, 83 Oartlandt ftt, Hew York, tf. Y.
/
___S______-_______•
_
GLAS NARODA. 17. JAN. ,1921
"GLAS NAHODA"
MLtVtNIAN BMLYI
iMVBDO rOBUaHPrg OOKPiVI mww, lihimi_'_uwn »knkpik. tu—■■■
**mm	of th* Corporation an« OMnmi of Afeo«« OWil—l .
_** Co*«*«"* ttrwt. ■urBMjfc of UmOitUn. Now Yorte C>ty. N. V.
________N>ro4<' tetmja v— k 4mn t«v—m*l r>odo<J In proxnlteoo._
HM M Ammrite	Ca Nw Yark u colo !•*»	jT^I
«■	>f_njr m—	_ijai?
•LAI NARODA
k^M mw lay oxoopt lunityt mmm mmow
_Subscription yooH> HJI_•_.
__ft HI« Wilt	MBHII1_
* kroa nljlM la aaataaatl aa BO prtoMaJaJo. Daaar aaj aa llnwil i^lHilj «• 1—r OHw Prt una ■■til kraja naroCatkor pi nof. «a aa M udf _alo bl^amao aaananl. da hltraja najdoaao »aalomlka._
flLAI NARODA • MMM Mraaa. Borough of Manhattan. Maw fwa. t. V, _TMaaHonoi Cartlandt in_
Avstrija v konkurzu.
Ni še gotovo, re je avstrijska vlada v resnici izročila deželo v roke zavezniške rqMUlfijllrf kflllilijr Jmom pa je, da je vlada objavila. da ne Ih> od petnajstega januarja naprej več v stanu vladati in da vsakdo, ki hočv poskusiti eksperiment in pomagati deželi zopet na uoge, lahko stori to. Profesor Red He 11 se nahaja na poti v Združene države, kj«*r bo skušal zainteresirati Mr. Hardinga. Ni še gotovo, kako srečo h » imel, a l>olj praktičen je predlog. da naj se tla avstrijski s«k<iji repara^jske komisije nalog prevzel? baukerotno driavo, kajti že tekom zadnjega oktobra je sestavila komisija načrt, ki je .okušal na novo ustanoviti Avstrijo. Ne sme se pa domnevati, da L-odo med tem časom prenehale vse funkcije uprave. Najbrž se bodo vršile naprej tako kot preje, a predsednik llainisch in njegovi ministri se bodo ozirali na. nekega drugega, da najdejo pota in sredstva za plarilo.	*
Kaj je mogoče storiti.* Zveza z Nemčijo bi mogoč« rešila' problem pred dvemf leti ali |>a bi vsaj izročila rešitev v čruge roke. — Francozi pa še sedaj odločno nasprotujejo takemu koraku. Najti je tudi veliko število Avstrijeev, ki nočejo ničesar slišati o tem. V vsakem slučaju pa bi moge! storiti tak korak le malo neposredno dobrega, Vprašanje, katero mora s«jdaj rešiti svet, je, kaj storiti, da bo Avstrija lahno vzdržala samo sebe. To je težko, a najbrž ni nemogoče. Kriza je bila pospešena, ker ni bilo mogoče ustreči zahtevam državne plačilne listine. En vzrok za to je. da je skoro vsak človek na tem plačilnem seznamu. Državni socializem je šel naprej do skoro nemogočih daljav. Oči v id no je bilo to pripisovati manj socialističnim teorijam kot pa slabo presojeni domnevi, da bo mogoče na ta način obdržati stvari v teku, a posledice tega so bile naravnost usodepolne. Kazveutejr apa je bil živilski položaj kompliciran vslcd političnega »pora in politične ueedinosti. Avstrijska republika ne more prelil a-njati snine sebe, a poljedelski okraji, še vedno katoliški in cesarski, niso hoteli prehranjati socialistih. Dunaja ier imeti pri tem še izgube. Pred dvema mesecema je kongres avstrijskih združenih kon-sumnih društev izjavil, da bi veliko lažje odpomogel živilski kr:zi kot pa vlada sama.
Avstrija je seveda ovirana od glavnega mfcbta, ki je trikrat ali štirikrat tako veliko kot ima vsprieo sedanjih razmer praviti "bi t i. Dokler je mesto vsebovalo bogat dvor. razkošno plemenltaštvo ter administrativne urade cesarstva, ki je štelo 28.000.000 duš, je lahko podpiralo veliko prebivalstvo ter celo vrsto nebistvenih industrij. h«<ia5 pa je dvor v izgnanstvu. Nekateri plcmcnitaši s;> fzpremenili svojo narodnost in »ečina njih je fiuancijelno uničena, ozemlje n, katerim se je preje vladalo z Dunaja, se vlada m daj iz Prage, Varšave, Belprada. Bukarešte in Kima. Ogroženo je celo finančno vodstvo podonavskega ba^ina, ki je bilo poaledica političnega prevladovanja Dunaja. problem Duiurja se ni dosedaj predlagalo po nobene primerne rešitve.
Avstrija kot taka pa ni v tako obupnem pot« :aju kot se splošno domneva. V Avstriji je najti rudnike, številne med njimi še i.e-rj zvite ali pred kratkim zanemarjene, katere j* v e mogc "*e napraviti trgovsko dobičkartosne. Najti je tudi velikansko imtoslnp nerazvite vodne sile,-ki bi lahko dol^vljale silo velikim in številnim industrijam. V Avstriji je tudi veliko skladov soli in dosti gozdov, ki bi lahko nudili velike dohodke, če bi jih na primeren način izrabljalo. Avstrija ue more preživeti same sebe, a kakorliiti ► bi stala zopet na svojih lastnih nogah, bi lahko kupovala živila, ki bi se jiii ira-portiralo v deželo. Z drugimi besedami rečeno j;1 k • nširukcija videti mogoča, ne da bi bilo. treba deželo prikiopiti Nemčiji. Tozadevno de-» lo hi seveda ne bilo lahko. Vse to bi laliko izvršil le skrajno zmožen administrator, kateremu bi se poverilo veliko avtoriteto, p#titič io m ekonomsko, nad Avstrijo samo «r katerega bi ipirali upi i vi, zmožni izvajati pritisk na sosedne države. Imeti pa 1 i moral razente-ga na razpolago veliko množino denarja.
Avstrija ni bila v stanu se postaviti na svoj" 'astM-.- noge deloma rndi vojne izmučeno-.i i deloma radi izčrpanosti in stradanja, deloma pa tudi radi neizkušenosti in m konipetener*. KonLurzni upra* i-lelj bi moral imeti na razpolago dost i-denarja. da vpreže v službo vodne sile. da razvij * rudnike, da reformira valu-o in da prehranja Dunaj. Zmanjšati bi moral izdatke mesta in države s tem, da bi skrčil administraeijske ;l»- na minimum. Prepričati bi moral ostale podonavske države, da politična antipatija ne izključuje po potrebi ekonomskih stikov. Ta zadnja zahteva pomen.ja. <la bi moral imeti oni. ki bi se lotil rekouštrukeije Avstrije, za sebaj ali oporo Lige narodov ali pa ono reparaeijske komisije. Restavracija trgovine v jro-donavskem bazinu bo potrebna še predno bo mnjroče Avstrijo postaviti na noge ali še predno bodo njeni sosedje v stanu resnično uspevati. (c s** ne bo kaj pripetilo Hortvjevi vladi na Ogrskem, bo težko' podreti seči oo mejah. Srednjeveški reakcionarji v Budimpešti so bolj odgovorni kot katerikoli drugi za polom Avstrije.
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio.
. Sodnik Stevens je 10. januarja zopet kaznoval štiri osebe, ki so prodajale pijačo, na $1000 vsako. Žrtve te silne kazni so: George Kuhar. 1418 K. 49. St.; Stephen Metlak, 2725 Commercial Road; Frances Jerman. 3840 St. Clair Ave.* in Prank Orešek. 2231 St. Clair Ave. Pet jih je bilo obsojenih po $500 vsak, eden na $700 in dva na $100- Vpra&uije je. če se "bo moglo vse to plačati. Postava pravi, da če ne more kdo plačati, mora v zapor. V zaporu zasluži taka oseba vsak dan 42 centov, in T-e je bil kdo obsojen na $1000 kazni, bi moral sedeti 7 let. predno bi odplačal, ali če je dobil $3000 kazni, bi moral biti v ječi 21 let.
Dne 10. januarja zjutraj sta, se sprla John Kačič, stanujoč na 4526 St. Clair Ave., in Frank /£itz, ki stanuje istotani. Prepir se je končal s tem. da je Zitz Ka-eiča precej nevarno z nožem oklal. tako da so ga morali prepeljati v St. Clair bolnišnico. Xa-padalea je policija aretirala.
Ponesrečil se je 10. januarja v tovarni New York Central želez-niee rojak Josip Kralj, stanujoč na 4-">l K.	St. Ko je oprav-
ljal svoje delo. se je vrtilni most 'turning table) naenkrat začel vrt iti. ne da bi bilo preje dano kakd znamenje. Pri tem je prišla vmes njegova noga, tako da mu jo je domalega zdrobila.
Ko je šel 11. januarja zjutraj rojak John Novak v bližini iztočne 41. ceste preko St. Clair Ave., ga je zadel neki tovorni avtomobil. pri čemur je dobil hude i>o-ŠkoJdbe in mu jc zlomilo tudi eno nogo. ^adel ga je okrilnik avtomobila ter ga zagnal 15 čevljev v stran. Nahajal se je na poti na
delo. Sedaj se nahaja v St. Clair bolnišnici. Ponesrečenec je star 60 let.
"Peljiva se v Akron in obiščeva tvoje sorodnike", je dejal v nedeljo 9. januarja Martin Hahn, stanujoč na 3354 St. Clair Ave., svoji 271etni, ženi Klizabeti, ki je prišla dan prej iz Avstrije, kjer se je nahajala šest let. ker radi vojne ni mogla nazaj. Žena je bila zadovoljna in je odšla V svojo sobo, da se preobleče. Ko je bil Hahn gotov z napravi j an jem, je pogrešil svojo ženo. Ko je iskal po hiši, jo je dobil mrtvo v kleti, kjer je izvršila samomor. Nobenega povoda ni, zakaj bi se žena usmrtila. Res čuden slučaj.
Poročno dovoljenje sta dobila Anton Strniša. 1214 Norwood Road, in Kristina Seniea.
Društvo "Lira" priredi v nedeljo 6. februarja izvanreflno zanimivo predstavo "Enajsta zapoved". To bo igra, katere nihče ne bo hotel zamuditi.
Slovenska šola za državljanstvo v Collinwoodu se zopet redno \ rši vsak torek zvečer <nl 7. do 9r ure v eerkveni dvorani na Holmes Ave. Učitelj je znani profesor Tomič.
Dne 12. aprila začno šolske oblasti popisovati vse za šolo godne otroke. Kadar pridejo dotične o-sebe v stanovanja rojakov, naj jih sprejmejo prijazno in dajo točna pojasnila o svojih otrocih.
Ker je delala zmečkan krompir na tleli kuhinje, toži William Perry iz 861 East 141st Street svojo ženo za ločitev zakona.
Euclid, Ohio.
• Starišem Dolšak je umrl sinček John star dva meseca. Starišem Novak je umrla za vratico hčerka Ida. stara deset mesecev.
Peter Zgaga
Govoreč o družinski sreči, je vprašal govornik:
— Kdo je bolj srečeu: milijonar ali pa oče, ki ima pet hčera?
Med poslušalci je bil pa v resnici oče, ki je imel pet hčera. In cn je odvrnil:
Oba sta srečna. Le to je razloček, da bi človek, ki ima miljon,
petimi hčerami, noče* imeti deset hčera.
Torej danes pred enim letom je lila uveljavljena prohibicija; z drugimi mi besedami. rečeno, da ne sme nihče zavživati jedi ali pijače, v kateri je več kot pol procenta alkohola.
Narod se pa ne pokori tej po-siavi. Prej so ljudje pili po salonih ter šli lepo tiho domov v posteljo.
Sedaj pa doma pijejo ter se hodijo pijani kazat na ulico. To je t. do 9rjpoglaviten in menda tudi edin razloček.
* _ *
SugosUmauBfea
Ustanovljena L 1898
Katnl. 3fel>turta
Inkoroorirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:	FRAXK &KRABEC, 4S22 Washington
Predsednik: RUDOLF PEBDAN, 933 St., Denver, Colo.
E. 185th St., Cleveland. O.	__
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box	Porotni Odbor.
106, Pearl Ave.,Loraln, O.	LEONARD SLABODNIK, Box 480,
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, \FAMinn-	_
Minn.	GREGOR J. PORENTA, Box 176, BL
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Diamond, Wash. Minn.	PRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave,
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN Cleveland, O.
MOVERN, 624 K. 2nd Ave., W. Du-	Združevalni Odbor.
lnth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Ohio
VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave
Rockdale, Joliet, 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd St.,
La Salle, 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Ave, Pueblo, Colo.
Roek ANTON CELARC, Waukegan, 111.
706 Market St.,
glasilo: "GLAS
Y civilizaciji se jc človek degeneriral. Njegovo telo potrebuje nečesa, kar mu, bodisi oživi, bc-disi pomiri živce. V ta namen je civilizacija rodila tobak, alkohol morfij, opij in druga omamljiva sredstva. Alkohol in tobak, uži-
Iz Slovenije*
Nezadovoljive razmere.
I/. Ri4mice na Dolenjskem. Na naši deški in dekliški ljudski šoli so za časa ukrepov sedanjega višjega šol«d<ega sveta čudne, za občinske denarne šolske sklade nič kaj zadovoljive razmere. Na obeh šolah jc otvorjenili 6 razredov s tremi paralelkami, tedaj na vsaki šoli H razredov z 18 učiteljskimi močmi. Kot nekdanji 'šolnik pa smelo trdim, da se poučuje prav uspešno in z lahkoto po vseli pravilih učne metodike v razredu, ki šteje nad 50 do 60 otrok, in sicer v višjem ali nižjem razredu. Na tej šoli pa šteje n. pr. 6. razred 15 učenk. 6. razred deške šole pa 1J* učencev; ali bi se ne dalo teh 15 učenk prikiopiti 5. razrohu in jih tam prideliti drugemu višjemu oddelku 5. razreda, če bi bile v resnici že "preučene" za goli •"">. razred in 5. razred bi štel rav-
ne poškodbi na glavi, na levi roki. bolečine pa čuti tudi v spodnjem životu. Ponesrečenko so takoj odpeljali v bolnišnico v Novo mesto. Železniška uprava bi morala poskrbeti za varnostne za-tvornice rib takih prelazih.
Prepir in nož.
Dne G. decembra zvečer sta v Yelesovem' napadJa Andrej Ahčin in Andrej Maček s Praprotim Police 1 Dietnega sina Janeza Petrina ter ga ranila z železom na glavi in rokah.
Dne 10. decembra zjutraj sta se prepirala v Rožni dolini brata Ivan in Franc Peternel. V -prepiru je sunil lRletnega brata,Franca z nožem in ga težko ranil.
Maks Yavhnik je v gostilni pri Hrusu pri Sv. Miklavžu v mariborski okolici sunil z nožem v levo oko 22Ietnega postajnega de-
uo primerno število učenk: 45!Javca Franca Lešnika. Lešnik se
zdi ■avi v ljubljanski bolnišnici.
S fi. razredom deške šole bi se u-krenilo i stota k o. Dva oddelka •*. razreda na obeli šolah bi se strnila v 1 razred in .število učencev bi bil o 6."» v razredu. Potemtakem bi bile kar 4 učiteljske moči brezlKitaka i/. Ormož«
najmanjšega oškodovanja šolske-ga pouka samega na razpolago, da se jim od k a že v resnici nujno potrebno učiteljsko mesto. Poudarjamo še to. da je ribniška fa-ra razsežna. po 5 četr.ture hoda na obe strani, in da je zaradi tega v zimskem časi^ in ob slabem vremenu navzočih v imenovanem
Izpred porote v Celju.
Celjska porota je obsodila 27-letno Terezijo Kitak. ženo Jožefa pri Žetalah na 4 leta težke ječe. ker je 19. oktobra 1920 tako dolgo s polenom tolkla svojega nekoliko vinjenega moža. ki jo je ozmerjal, v temni veti po glavi, da je umrl. Zakonska se nista razumela, sicer se pa med njima ni zgfKlilo ničesar posebnega, razen da je mož bil strog go.spodar, žena pa se mu
razredu le 5 ali 0 otrok. Kaj najjni hotela pokoravati, se s temi počenja v soli? ali sfi-j	#
Mednarodna železniška konferenca.
"Telegraaf"' javlja iz Londona, da se je v Memorial Hall otvo-riia mednarodna železničarska konferenca, ki jo je sklicala mednarodna zveza transportnih delavcev. Zastopanih je bilo 1.357.000 železničarjev iz Nemčije, Ilolaiulije. Švedske, Danske, Franeijej Luk-semburške. Avstrije, ^jiglijc in lietgije. Yodiiclj angleških železničarjev Thoma je v svopem govoru izjavil: Yojna je povzročila, da se delavski razredi vseh dežel ne dajo več izkoriščati. Sedaj ko je vojna končana čutijo delavci da morajo prizadete rane ozdraviti in da se mora delavstvo ined seboj spraviti. Ako bi se bili delavci že med vojno razumeli bi morda ne prišlo do dogodkov zadnjih fet. Nismo Se dosegli konca boja. V Angliji se pripralja za prihodnje me-scce srdit boj, in sicer se bo bil ta boj za čisto druge zahteve delavcev kakor doslej. Angleško delavstvo meni, da mu ne bo treba le prenašati breman, temveč da se bo lahko tudi udeleževalo smotrene u-prave železnic. Tn zato udeležbo pri upravi železnic Jie bo vodil prihodnji boj. Železničarscka konferenca je sprejela"renohicijo, v ka-lert pozdravlja splošno uredbo 8-ufnega delavnika in poživlja so-druge vseh držav, v katerih se tej zahtevi protivijo, da uporabljajo lYpjo gospodarsko »95, . ___ i_______ ____^ J
počenja
»no izprašuje. ponavlja, razlaga, kratkočasi ali še to odslovi? Resnost, šolskega pouka se v takih "razmerah kratkomalo neha.
Prestop h k&toličanstvu.
Od Sv. Križa pri Kostanjevici. Y katoliško cerkev je bila sprejeta 8. decembra Lucija "Strojin. roj. Grimberg. TVila je luteranske vere. V Sv. Križ.je prišla s svojim možem Francetom Strojinom, ki je bil ujetnik t Rusiji.
Dobrota je sirota.
Dne 2. decembra je prišel Andrej Cerin iz Sp. Novakov v Dav-če št. 53^,kjer je naprosil Nežo Gataj. katera je bila sama doma, naj mu gre k sosedu kupit kruha, ker je lačen. Dobra ženica je res šla k sosedu po kruha, ko pa se je vrnila, je videla, da je Čerin bkradel obleko v vrednosti 5097 kron in ušel Čez mejo ž njo.
Vlak je starko povozil'.
Na Gomili pri Mirni je 6. decembra vlak povozil Marijo Poz-nik z Brezovšee. Ker je močno snežilo in je 601etna starka, naglušna. jo je zadel vlak ravno, ko* je hotela prekoračiti cesto, kjer jo križa železniška proga. Vlak je ženo porival pred seboj kakih
Vlom in tatvina.
Davorinu Svctfc v Vodmatu št. 17 je bilo ukradeno različno blago v vrednosti 6180 kron.
Tigrasta odeja, vredna 4000 K. jo bila ukradena Henriku Som-merju z Dunaja iz vratarske lože pri Slonu v Ljubljani.
Kavarniška sraka.
Detektiva Kline* in Požar
sta
100 metrov daleč in jo slednjič zasačila v neki ljubljanski ka^ vrgel h tira. ne da bi se vstavil, j vami Gradčanko Heleno M., ko Ko je vlak odvozil naprej, se je si je prilastila neko pozabljeno žena če, .sanja vzdignila in odšla J ročno torbico. Ko so preiskali v lia/bližnjo hišo, pobila je znat-'stanovanje ^ospe Helene, so našli
vana mali meri, nistu soglasno z izjavami znanstvenikov, škodljiva človeškemu, telesu, dočim so ostala omamljiva sredstva škodljiva.
....
Veliko je ljudi po Združenih državah, ki so se pred enim letom zadovoljili s esšo dobrega piva ali vina. Sedaj kade opij ali si pa kokain vbrizgavajo. Postali so žrtve prohibicije.
• * *
Angleži pijejo, Francozi pijejo, Nemci, Italjani in Jugoslovani. Da so to krepki narodi, je pokazala zadnja vojna.
Turki ne pijejo.
Najbolj žalostna država na svetu, je turška država, * •
S tem seveda ni rečeno, da je alkohol pogoj vsega napredka. Nepobitno dejstvo je pa, da narodi, katerim vera oziroma vlada
s , ,	,
prepove pijačo, niso napredovali. * * *
Velikodušen človek je boljši kot dobrosrčen.
Troosrčen je boljši kot ozkosr-čen.
Kdur hoče postati bogatejši, ne bo nikdar bogat.
Kdor hoče postati boljši, je že
dober in ne bo nikdar bolj. * * *
Solaivek je prinesel domov mesečno poročilo svojega učitelja, v katerem je bilo zapisano: — priden in pazljiv, samo govori preveč.
Poročilo, je bilo treba dati podpisati očetu. In oče je podpisal ter pristavil:
— Oh, če bi vi slišali njegovo
nsater, gospod učitelj!
* *
*
Ko je bila pred kratkim slovenska primadona 'v New Yorku na plesu jako dekoltirana, se je (lo
kosti blamirrila.
* * *
Na Kitajskem kaznujejo graft s smrtjo kaznijo.
Če bi bilo to tudi pri nas v veljavi, bi lansko ljudsko štetje povsem drugače izpadlo.
Nadzorni Odbor.
MAX KERŽIŠN1K, Box 872, Springs, Wyo.
MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Jednotino uradno Ave., Chicago, 111.	y NARODA".
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne posiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na'vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi pehati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S^ K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnL te na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S. člani ali Članicami.
Oborožena Madžarska.
Luzatti o laških financah.
V anglškem p^lamentu je pred ratkim interpeliral Char. White
V "Corrieru della sera'' pravi kratkim interpeliral Char. White znani Pijanski finančni politik državnega podtajnika za zunanje,Luzatti nastopno: Izdatki stalno zadeve Harmswortha, ali ie infor- rastejo in presegajo prejemke že miran, koliko ima Madžarska o-'dvakrat. Ne preostja drugo, nego rožja in munieije. Drugo interpe-lnovo P°-sojilo. Za mejami je nc-lacijo je vložil Thomas Brams- ™goče, nikdo ne posodi nič več. d oils glede števila moštva, katero ,Mc^o0c ^ posojilo samo doma: imajo Madžari pod orožjem. POvi	Tako bo dosegel ves
linljanski dolg 00 milijard lir. Že pri zadnjem posojilu so bile obre-si zakladnih nakaznic zvišane na jO odstotkov.. Ako se ne reši krušni problem, naraste množina nakaznic do vrtoglavosti, pa smo
18 kavinih žlic, katere je, kakor je priznala, ukradla v raznih kavarnah. Sploh so se leta 1919 in 1920 v-ljubljanskih kavarnah zelo kradle žlice. V kavami Prešeren je bilo pokradenih čez 300, v Zvezdi čez 100 in v kavarni Central čez 60 srebrnih žlic.
Gospodje kapucini v Mju
niso dajali odveze, če je kdo izjavil. da bo volil "§amo«tojno kmetsko Stranko". Odvezo je dobil le tisti, kdor se je.odpovedal ""Kmetijskemu listu" in kdor je obljubil, da, bo volil "klerikalne "Z veza rje". Kristus pa je dejal, dn njegovo kraljestvo ni od tega sveta, a za ta božji nauk se sedanji njegovi "učenci" ne menijo. :Med duhovniki vera pesa!
Državni podtajnik Ilarmswortli je odgovoril na prvo iterpelacijo, "da Madžari ne razpolagajo z znatnimi količinami orožja in muniei-j je. "/a drugo f>a je odgovoril, da sloji danes na Ogrskem pod orožjem kakih 30 000 vojakov in okoli 100,000 mož oborožene poli"i.je. V slučajih sile pa morejo Madžari oborožiti okoli 100.000 mož. ampak z municijo bodo imeli težave. —
Angleški državni podtajnik je odgovarjal na stavljene mu interpolacije seveda na podlagi' poročil, katera mu je poslal angleški zastopnik pri ententni komisiji v Pešti. To poročilo je ocividno napačno, ker Horthy razpolaga z znatno večjo vojaško močjo, ki se skriva pod raznimi imeni, kakor "probujeni Ogri'% ki sicer niso vojaki, ampak so vsi oboroženi od glsve do pete. Horthy razpolaga sv.mo v zapadni Ogrftki (na o^rr-sko-avstrijski meji) s 4 divizijami. medtem pa vzdržuje tudi ui» češkoslovaški in na jugoslovanski meji prav znafno vojaško moč.
Angleži in v družbi z njimi tu c 1 i Francozje tuje torej, da ima Iforthy innogo-večjo armado, kakor bi jo smel imeti po določilih mirovne pogodbe, in mu dajejo potuho. To j3 razumljivo. Eni in drugi so namreč boje boljšovikov [Jalti ii» si mislijo dobiti v H«ythyju dobrega zaveznika in pomočnika*. Pri Ioni pa pozabljajo, da pomeni Horthy in njegov režim na Odrskem najbolj resno nevarnost za demokracijo v Srednji Evropi. Horthy svojih čet ne bo uporabil za obrambo pred boljseviki, ampak za vse drugačne namene. — Obramba pred boljševiki je za Kortliyja samo krinka, za katero sr skriva najtemnejša reakcija in nacijonalni šovinizem Madžarov.
nad bankrotom! Kratek obrok za izplačilo bi napravil ežko glavo zakladniškemn ministru tudi v normalnih letih, v strahu, da bi se moglo zahtevati na«rlo veliko izplačilo, kar se lahko zgodi pri zmanjšanem državnem kreditu ali pri možnosti ugodnejše denarne naložitve. Vojni dolg od leta 1914 znaša oil milijard (30 v Italiji in 29 v tujini) na f» odstotkov.
Tako dere kalija v gospodarski propad, kateremu naravno mora s'edili politični. Vrtopralvi so ita-ljanski državniki že tako, da no uvidijo več nevarnosti. Priti mora katastrofa in po katastrofi nova. razsodnejša Italija.
Dopis.
Matica polnokrynih konj.
Ministrstvo za kmetijstvo izda državno matično knjigo vseh pol-no krvni h plemenskih konj v Jugoslaviji. Vsi, ki imajo take kon-nje. imajo to prijaviti glavarstvu «em pride, ter priložiti potrdilo o rodu.	^ rojaskim pozdravom
Bruin, Pa.
Skoro vem. da ni bilo še nobenega dopisa i/, te naselbine, zato sem se namenil napisati par vrstic o tem kraju in razmerah.
Bruin leži vzhodno od Butler-ja. Pa., približno 2."> milj, ob progi more & Ohio železnice. Tukaj se nahaja premogorov, v katerem dela okoli 1,25 delavcev.. 1'remog j«- od fi do 8 čevljev visok in ima dve plasti kamenja. Premogorov obratuje vsak dati razen nedelj in praznikov. Plača' je po unijski lestvici. Delo se sedaj se dobi. vendar pa ne svetujem rojakom sem hoditi /.u delom, ker ne vrjamem, da bi kakšen tukaj ostal, ker je kraj preveč v sanmi i: kateri pa je vajen živeti v samoti, podomače rečeno v grmovju. poten* pa naj le pride.
Tukaj sta samo dve slovenski družini in jaz. ki sem pa še proti svoji volji samec in če tukaj ostanem. oni tudi še zanapbrcj .samec ostal, ker tukaj ni slovenskih deklet. Ako pa katero veseli stopiti v zakonski jarem, potem pa naj
Brezposelni delavci v Londonu
so zasedli eelo vrsto javnih poslopij-in praznih zasebnih stanovanj, da odpomorejo stanovanjski bedi, ki jih je tlačila. Ustanovili so zase nekako javno kuhinjo, urad, kopališča in eelo brivski salon. Prehranjujejo se z živilskimi darovi, ki jih dobivajo v velikih množinah od ljudstva in proleta-
Jaeob Skeri, Box 48.
Razdelitev Jugoslavije na okrožja.
O tem razpravlja v Zagrebu posebna komisija, v kateri je tudi en Slovence, namreč profesor dr. Josip Kus. Država se ne sme razdeliti v več kot 3» okrožij. Na čelu vsakega okrožja bo načelnik ali župan. Okrožne skupščine bo-
rijata na delu. Organizirali so ne- ,i(, rii,r..M.*-i ;uiA	i
, . .. , .	. . ... , ao ' azpi a\ Ijale o financah, polje-
kake%ljudske godbe, ki jih danes drbtvu, privet i zdravstvu soci-Mdiš po celem Londonu in katere j„l„i politiki itd. Potomlak^n od-ne hirajo darove za prehrano zve- padejo nekatera poverjen ištva
ze nezaposlenih delavcev,	pritok raj inskih vladah,
» f
r
\ •

GLAS NARODA, 17. JAN. 1921
f Podpredsednik Marshall in naša vlada
PODPREDSEDNIK MAB8HAT.T. JE MNENJA, DA POTREBUJE NASA VLADA MNOGO IZBOLJŠANJ, — PREDLAGA TERMIN ZA« PREDSEDNIKA ZA DOBO &ESTIH LET.
Poroča Donald McGregor.
TIk •mis Riley MitrNliall je bil pmlprodsfdiiik Združenih držav skoro osem let. — to je dobo, ki je bila najbolj bistvenega pomena kot katerikoli druga stična doba v zgodovini Združenih držav.
To je bilo osem let vojne, mednarodne uravnave ter kočljivih domačih problemov, lstotako je bila to doba vladnih novotarij, ki so bile* pogosto naravnost revolueijonarneea značaja.
Tekom eele te clobe je predstavljal Mr. Marshall kot predsednik
i.L______r__i tt »:__»	• i
ve čopiče, kar je bila njena na-j POZDRAVI IZ NEW TORKA.
senata, mogočno silo pri rešitvi teh vprašanj. Yennocasa
del na svojem -tolu t r mirno izvaja', svoj upliv sempatam, kjerkoli ceiih pet ief je zahtevala prilika. Istočasno pa si je prisvojil j»ar definitivn;.h na-/iranj glede naš«* metod« vlade. Vsa ta naziranja so odkritosrčna ter Volna zdravega razuma, čeprav pogosto niso laskava.
Marsh..II bo zapusti)Washington dne 4. marca in že predno je uveljaviti dejanski pričel pospravljati svoje stvari, sem ga obiskal v namenu, d.j se seznanim r. njegovimi naziranji. Našel sem ga v uradu senata i»! pogovor, ki je trajul eno uro, se je tikal izključno le vlade.
— Moji stiki v Wushingtonu so bili zelo ugodni. — je pričel Mr. Marshall, — in v*led tega nočem biti kritičen. Ob istem času pa je ju-no. da so številne stvari napačne v našem vladnem sistemu, kate-i" bi bilo mogoče in bi se jih moralo popraviti. .7az sem starokoniten \ marsikaterem oriru in \>led tega ne bo mogoče moje mnenje ugajalo »pl"šuosti.
V prvi vrsti smo so popolnoma odstranili od prvotne ideje
. Pozdravljam tudimojega "ba-dita" Frank Dušo in Županovega sina ter mojega velikega prijatelja Frank J-ikuša, njegovo družino in vse njegove fante, kar jih tem biva. Sploh pozdravljam vse Slovence in Slovence na Meln-tvre in Coal Run. Ph.
Nadalje pozdravljam And rejca Petkovška in njegovo soprogo ter druge družine: Riukove, Krivče-ve. Martinove, Filipove, Vidmarje ve, Želetove in gospo Mano 31 o-čilnikar, kakor tudi 1'rednika. no pozabim sploh nobenega. Pozdrav ljam vse Slovence in Slovenke na Homer City iu Lucinsboro, Pa. —
Vam želim, da bi bilo delo uspešno, katero ste započeli, tla bi rodilo sad. da ne bi bil trud zaman. Želim, da bi bila stavka dobljena, tla bi enkrat dobili kapitalisti klofuto.
t< pr</eiit»tiXn<> vlade. Nikdar ni obstajal namen, da bi morala to biti čista diinokrarija. Očetje, ki so uveljavili sistem, so bili prepriča in, da je najboljše izročiti silo vlade onim, ki so najbolj usposobljeni izvajati jo.
—	Ce je nekaj napačnega v vis. pokličete zdravnika, ne pa plumberja. <V hočete postaviti hi«*;, greste k stavbeniku. V tej deželi j«' brez dvomanajti ljudi, ki so bolj usposobljeni pehati se z vladnimi zadevami kot pa drugi. To dejstyo bi se moralo sprejeti vna-
piej.
Anglija ima po r.vojem mnenju idealno obliko vlade. To je sistem. v pomočjo katerega se privabi najboljše duhove k vladnem delu. Kna izmed naprav angleškega sistema bi bila ^elike prednosti tudi v Združenih državah in to je glasovanje glede zaupnice vladi, katero se vprizarja od časa do čprsa.
Naš sedanji sistem izvolitve predsednika in podpredsednika bi se moralo izpremeniti tako kot se je to prvotno nameravalo. To je l ai in^kakor so bili cuminirani "Washington in drugi naši prvi predsedniki. Predsedniško primarne volitve, katere imamo sedaj, ne po-n enjajo ni.-esar. Veliko bedastoče tudi spojene z našimi narodui-i .i političnimi konvencijami. Veliko zla je tudi v običajnih predsedniških kampanjah kot Mno jih uveljavili.
Ta dežela bi morala izbrati i;ajboljše svoje može kot elektor-je ter jih poslati v Wafhington, da izvolijo predsednika. Ti možje, i brani od naroda, z ozirom na njih prav posebno usposobljenost za ti poael, bi brez dvoma glasovali za najbolj usposobljene može, da zasedejo najvišja mesta v deželi.	^
—	Mogoče se tem ne spoznava splošno, vendar pa je resnica, «<•> M More soglasno s sedanjo metodo nobena stvar preprečiti pri-iih rno izvoljenega elektorja, da glasuje za kateregakoli hoče kot predsednika. Mi pravimo, da je bil senator Harding izvoljen predhodnikom. Kadar pa pi i<Je do glasovanja v zboru elektorjev, ni no-Im ne stvari na svetu, ki bi mogla preprečiti tetra ali onega elektorja «! i glasuje /a nekega drugega moža in kaj takega se lahko zgodi pri vm'Ii elektorjih. Lahko hi naprimer imenovali generala Wooda in i i".j hi ne moge) storiti ničesar drugega kot zabavljati na elek-torje.
—	Z< lo r. siio dvomim, da je več kot peščica prebivalcev Združenih držav čitala platformi dveh velikih političnih strank, sprejeti na njih nafodnih konvencijah. Ti platformi sta bili dolgi, suhoparni tir prikrojeni tako, da lovita plazove. Potreboval sem dve uri in tri-«- trt, da sem prečita! demokratično platformo v San Francisco. — Platforme nf
^Brmt' ne pomenjajo ničesar in nominacija kandidata kot voditelja strank-- nima nobenega drugega uspeha kot da se spravlja osebnosti v kampanjo.
Ta narod uničuje svoje predsednike. Uničeval pa jih bo Še raiiaJje. dokler bo obstajal sedanji sistem. Napaka je zahtevati od predsednika, da je v wlitelj stranke in obenem tudi prvi eksekutivni uradnik dežele. Vsakokrat, kadar hoče kak posameznik ali kaka sku pina imeti kaj. brzojavk ali piše predsedniku in če se želja ne izpolni, se dolži predsednika.
Po mojih mis! h bi moral -obstajati za predsednika le en termin, ki hi se bolje prilegal našemu načinu volitev kol pa sedemletni termin, kot «ra zagovarjajo nekateri Najboljši bi bil po mojem mne-ijn šestletni termin. Tudi predsedniki so ljudje ;n treba je odstrani-i možnost, da bi stale predsednikove akeije pod uplivom politike. !
Kar se tiče senala in poslanske zbornice, se mi zdi, da je dol-'_< st javne službeJcapitid in korist za deželo. Ljudje se posvečajo za dolge dutie zakonodajni službi ter proučevanju vladnih zadev, in ti liudje so brez dvoma bolj usposobljeni kot pa oni, ki imajo manj izkušenj na tem joJju.
V.-lika napaka tiči tudi V neprimernem sistemu. Dolgo Jasa s. m mu nasprotoval rad i tega. ker je otvarjal pot v javne službe le dvema skupinama ljudi. Prva skupina je obstajala iz onih. ki so bili zadosti bogati, da so se lahko na svoj račun vdeležili tekme in druga i7 onih. ki si.-er sami niso imeli sredstev, a so imeli prijatelje, pri-? ravljene založiti denar, ki je potreben za kampanjo. V slučaju mož ki sami niso ipieli denerja iu katere so podpirali prijatelji, so imeli ti možje .obveznosti proti tem prijateljem in to je stvar, ki nikakor ri dobra za vlado.	_
Ali bi vi odpravili tak sistem* — sem ga vprašal.
—-; Zagovarjal bi posredni sistem. — je odvrnil Mr. Mashall. _
tak. ki l>v*»dpravil vse pritožbe glede političnih bosov. To bi se dalo izvršiti na ta* način, da bi se vršile voljtrbne in prostovoljne primarne volitve na zahtevo petindvajsetih državljanov tega ali onega o-kraja. To bi se zgodijo v namenu, da se izvoli delegate za državno konvencijo.
—	Kandidati za delegate bi morali.podpisati izjavo, da niso dali svoje besede nobenemu kandidatu za urad. temveč da bodo šli na konvencijo s sklepom, da uporabijo svojo najboljšo sodbo pri izbiri najboljših in najbolj kf#mpeteninih kandidatov. Nominacije lii seveda izvršila konvencija.
. — Nobenega vzroka ni. zataj bi se tak sistem ne razširilo na iz-volitev predsedniških elektorjev. ki bi nato izVolili najboljšega moža za predsednika.	•	v
—	Zelo priljubljena stvar ravno sedaj je govoriti o proračunskem si*temil za vlade a le malo ljudi, ki govore o tem. ve, kaj je rravzaprav proračunski sistem. Le lepo se sliši, če se govori o tem. A »ak proračunski sistem, vreden tega imena, bi moral dajati na razpolago izvide glede dohodkov in izdatkov v zadnjih petih letih.
—	Ena izmed zadreg vlade Združenih držav je ta. da eksekutiv-na panoga vlade nepiestano raste. Nobenega dvoma ne more biti o tem. da se je delo podvojilo. <V imate kako stvar, ne veste, karo iti, da dobite potrebne informacije.
—	Kna izmed tež koč. ki se pojavijo, kadar se hoče skrčiti stroške. obstaja v tem. da ima vsak jjmed vladnih uslužbencev doma 25 ali 30 prijateljev, ki uporabijo ves svoj vpliv, da ga obdrže n^ mefctu l .vvsem naravno je. da izvajajo ti prijatelji pritisk na Člane kongres*. Kakorhitro se glnsi. da bo ta ali oni uradnik odpuščen, pohiti Clan senata ali kongresa iz njegovega kraja k načelniku departmeii-.. t .... ' / m
ve čopiče, kar je bila njena navadna nalaga. Tega dne pa ji je velel ostati doma, ker je pričakoval svojega prijatelja, mojstra van Daksisa iz Haarlema, in Ge-novefa je morala ostati doma, da ga v sprejme in gostoljubno postreže. Srce ji je upadlo v spričo tega, kajti vedela je, kaj to pomeni. Vendar se ji je zdelo bolje, da ne pusti Kvintina čakati, da ga ne bi nazadnje razočarala; radi tega je poslala Marjetico sporočit mu, da je ona primorana ostati doma. da vpraša po njegovem zdravju in prijazno pozdravi gospo Matis.
V	kovačevi hiši še niso prižgali luči. Mati je sedela pri oknu, kakor Genovefa. veaidar ne z namenom,da bi gledala na ulico, marveč, da bi vjela poslednje žarke dnevne svetlobe in še pri dnevu zakrpala perilo za svojega sina. Semintja se je ozrla na posteljo in opazila, da je bil Kvintin bolj bled in bolj upadel kakor po navadi. Temue sence so se premikale onega večera preko njegove-ga.^braZa, prav kakor so oblaki hit ro plavali po nebu, ki je postalo naenkrat viharno.	|
44Mati", je vzkliknil Kvintin, ko se je po dolgem molku vzdignil na svojem ležišču in se oprl na1 svoj komolec, "mati, ozri se malo venkaj in poglej, ako dežuje." 1
V	tem trenutku je Marjetica potrkala na vrata. Plaaiil je pokonci, vendar se je razočaran zgrudil zopet nazaj, ko je videl, da je bila Marjetica.	'
"Moja gospodinja", je rekla služabnica, "vam pošilja prijazne pozdrave, gospa Matis, in to skuhano sadje, katero je, kakor mi je naročila povedati, sama pripravila, ter prosi, da bi ji sporo-' čili, ali je vašemu sinu bolje, ka-( kor je bilo minulo noč, ko se je uglasila pri vas. Danes zvečer ne nKire od doma. ker pričakuje moj gospodar gostov."	•
"Gostov!" je rekel Kvintin tiho.	'
"Da, gostov izz Haarlema. Van I Daksis, slikar onega mesta, pride j k nam. On prinaša s seboj slovito sliko Lazarja, katera se razstavi v mestni dvorani, da dobi nagrado, kakor se sodi. Kakšen odgovor naj ponesem svoji« gospodinji? Bojim se, da se ne počutite bolje, gospod", je pristavila, ko se je mladi človek smrtnobledega obraza in tresočih ustnic naslonil zopet nazaj-
"Povej Genovefi, da naj moli za naju", je rekla gospa Matis z žalostnim glasom.
"Kaj pomaga moliti?" je vzkliknil njen sin bridko; in ko so se zaiprla vrata za Marjetico, je .začel strašno tožiti. "Cele dneve sem molil, molil sem cele dolge noči brez spanca, molil, da bi bil rešen gladu, nečasti, molil, da bi se ta slabotna roka toliko ojači-la, da bi mogla delati. In poglejte, mati, kako slabotna je danes, bolj slaba kakor kdaj poprej. Nikdar se nisem počutil tako slabo kakor danes. To je ves odgovor, ki so ga dobile moje in tvoje ter njene molitve. In vendar sem tako trdno upal, da bodo uslišane radi Gcnovefe! Ako je bila kdaj kaka dobra duša na svetu —"
"Je gotovo ona", mu je segla mati v besedo. "Najboljše bitje, kar jih je kdaj živelo in najlepše. Sramota in greh je. ako jo hoče njegov oče prisiliti, da se ornoži s tem stari ni v odurnim van Dak-sisom ravno radi tega, ker zna ta človek snkati slikarski čopič med svojimi prsti."
"O. mati, ne gfivorite o tem j mučite mučite me, — delate me obupnega! Moja glava je vroča in jaz ležim tukaj in premišljujem, da se mi zdi, da možgani go-i rijo."
"Ne, moj dečko, tako ne ozdraviš nikoli", je rekel nekdo v nje-; govi bližini.
"Doktor Armen! Ali ste vi? Oi gospod, vi ne morete ničesar zame storiti," blažena Devica pa mi no-š če pomagati."
"Tn ali ne moreš ničesar storiti, da bi sr-pomagal, dečko? Čemu ležiš tukaj in tratiš svoj čas?" !
"Gospod doktor, to je okrutno. Bog in moja mati vesta, da bi dal polovico svojega življenja za moči da* bi mogel samo en dan delati."
"Nikdo noče polovice tvojega življenja, niti kojega drugega dela ; toda temu brezdelju mora biti konec!"
! "Vendar ako nima človek niti toliko moči, da bi vzdignil kladivo!"
(Konec iirihodnjič.) !
| Predno se podam v staro domovino s parnikom "Pannonia", pozdravljam še enkrat svaka Antona Nemanic in njegovo družino na Sunny side, Utah, svaka Marka Russ iu njegovo družino v l,ead-ville, Colo., sval^a Jožeta Petric in njegovo družino v Kenwood, Cal., svaka Marka Nemanič in njegovo družino v Sail Francisco. Cal., brata Marka in njegovo soprogo v Sacramento, Cal., brata moje žene Janeza Stariha v San Francisco, Cal.. svaka Antona ■Bratanič in njegovo družino v San Francisao, ('al.J ter vse prijatelje na Sunnyside, Utah. Vseni tistim, kateri nameravajo potovati v staro domovino, priporočam tvrdko Frank Sakser, pri kateri bodete dobro postrežem. Z P»o-1 gom! — Janez Netuanič, >na potu v Dragoinljovas na Kranjskem.
i * * *
' Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in znance na Irwin No. 3, Pa., in na Ilerniiiiie, Pa., ter vse Slovence v Združenih državah. Na zdar! — I Val. Gravos, Marko Anžur, Josip Frelih, Frank lJevc.
i * * *
Predno se podam v staro domovino s parnikom "Pannonia", prav lepo pozdravim vse Slovence in Slovenke široin Amerike, posebno pa mojega brata, njegovo ženo in sine ter se mu prav lepo zahvalim, ker me je spremil •na kolodvor. Pozdravljam tudi Jožefa.Dimea in Franka Jarca iu njegovo družino, vsi v Brown-fieldu. Pa., ter jim želim obilo napredka, »ebi pa srečno potovanje. Janez Novak, na potu na Mirno
na Dolenjskem.
* * *
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje ill znance sirom Amerike, posebno !pa družino Franka Dejak v Federal, Pa. Z Bogom in na svidenje ! — Andrej Šolar. I ^	* * *
i
j Predno se podam v staro domovino s parnikom "Pannonia", prav lepo pozdravim vse Sloven-,ce in Slovenke sirom Amerike, posebno pa vse tiste, ki so me spremili na kolodvor. Srčna hvala Franku Kovaču, Štefanu Kro-jačiču in Franku Koistelcu, ki so me sprefhili do Indiane. Želim .vam vse dobro, sebi pa wečno po-ftovanje v Jugoslavijo. — Štefan Sinkovee, na potu v Obrežje na .Dolenjskem.
I * * *
j Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance sirom Amerike, posebno pa moja dva brata Alojzija in Rudolfa Milavec v Man isti que. Mich., družino Štefana Gašelj ter ^tamburaško društvo, ki mi je bilo ,vse pbvolji. Z Bogom! — Janez Milavec.
* * *
Preti no grem na lužo s parnikom Panonia, pozdravim svojega brata Frank Peterncla in njego ve družino v Sheboygan,, Wis. — Nadalje pozdravljam tudi svojega sorodnika Frauka Rojerja in njogovo ženo na Large, Pa, mo-jjega zeta Jožef Camlalia na Mcln tyre, Pa., ter mojo hčerko Mici , in njih punčko Pavlo. Pozdravljam tudi mojega hišnega gospodarja Frank Streinerja in njego vo družino ter se jim še enkrat prav lepo zahvaljujem za \^se, kai 'so mi dobrega storil:, ker so takr ljubeznivo prenašali mojo sitnost ■tin napotje na Coal Run. Pa.
Saj dali petje so bogovi,
da lajša dušo nam trpečo. , __Ivan Jenko.
Zdaj pa na gl;is zaklieem : Na svidenje v Jugoslaviji, ali pa zopet v Ameriki!
Mihael PetermJ, iz Dobrave pri Radečah.
POSESTVO NAPRODAJ
pri Novem mestu na Dolenjskem.
lit*pa prilika za vsakega, ki se misli za stalno vrniti v stani domovino.
Natančnosti se poizve pri lastniku :
JOIIX ŠKT1NA. c o Medved. Bliss Avenue, Euclid. Cuyahoga Co.. Ohio. (17.19.21,24,26.28—1)
Rad l»i izvedel za naslov H5NA-CIJA I'KHANVK'. Doma je iz Bača pri Št. Petru na Notranjskem. Prosim ga. da se mi javi. Njegovi starisi iz starega kraja poizvedujejo o njem. ker ne vedo. ali je živ ali mrtev. Ako si med živimi, torej oglasi s<\ ker ti imam več stvari poročati od tvojih starišev. — Anton Cvet-nic. ISox fi2. Pickens, W. Ya.
(17-18—1) ——---1
Doctor Moy=
je uspešno zdravil astmo, božja-tne napade medlevco. otrpljcnje živcev, srčne, ledične, jeterne in želodčne bolezni; bolečine v glavi, trebuhu in v hrbtu; bolečine v prsih. očeh. nogab ali v križu; otekline revmatizma; kožne bolezni, srbečico. mazule; oslabelost, možke in ženske bolezni sploh- kakor tudi slabo kri; brez operacije v najkrajšem času za najnižjo ceno. Uradne ure: Meti tednom 0. .zjutraj do R. popoldan.
Oli nedeljiili: 0. zjutraj do 1. poj>olilnn.
Doctor JIN FUEY MOY
308 Grand St Pittsburgh, Pa.
Tisočeri slave "v Juvito Krvni Caj
Zakaj bi vi ali katerikoli v vaši Iružini se nadalje trpel vsled že« odčnih, ledičnih, jeternih ali črevesnih bolezni, glavobola, nepre->ave» zaprtja, revmatizma, bolečin v križu, nečiste krvi, prehladov in^ kaslja, če vam bo dal JUVITO KRVNI ČAJ, sestavljen iz najr-is-ejših in najboljših želišč, rastočih la vseh krajih sveta in uporablja-jočih od tisočerih, hitro in trajno pomoč.
r> jp vas lekarnar ali pnwor slurjijno brez njega, ne vzemite nk'esnr druge-sra,* ampak pošljite nam $I.OO za veliko družinsko škatljo. ki bo zadostovala za stodvajset »Ini. «Ii $.",.0<> za O škntHj. Denar dobite nazaj, ce ne boste zuilo* .•oljni z uspehi.
Juvito Laboratory
Soath Hills Branch 50;Fittsbnrgb,Pa.
P. S. Z veseljem vam bomo poslali brezplačno po$kušnjo. če pii^e ponjo.
NOVI CENIKI
s& zlatnino, srebrnino, možke in ženske ure, uhane, zapestnice, ovratnice in vse drugo, tako tudi za prave glasne Columbia Gramofone in prave Vaše slovenske rekorde, so gotovi. Pišite dopisnico, mi ga Vam takoj pošljemo brezplačno.
Ivan Pajk,
24 Main St., Conemaugh, Pa.
vltyj ;jaz [zdravim uspešno v kratkem času.
Štirideset let sem preživel v zdravljenju tisočeri* In clao&erlh oseb od naslednjih bolezni. In če imate kako t«h bolezni, pridite k meni, da vam vrnom zdravje. Jaz imfcm največ IzkuienJ pri zdravljenju bolezni želodca, črevesa In Jeter; bolezni ledic In mehurja; revmatizma 'late lile, naduha, srbečico, nečisto !n zastalo kri, izDahke, Oriiče, katar trakuljo, glavobol, bfečine v križu, vse kožns 4n -živčne bolezni, slaba pljuča, splošno oslabeiost, ženske bolezni itd. Jamčim za najboljše zdravljenje. Moje Cfenp to najbolj zmerne In -zdravljenje najbolj&e. Pridite in se sami prepričajte. Govori se vaš jezik. Urtftoe ure: cb delavnikih od 9. do 6. Ob nedeljah od 10. do 1.
•Dr. M0LUN, flPECUALIST S 40 L. PRAKSO 411Fouth Ave. ^na^proti T»'.*te) Pfttsbur^h, Po!,
Kovač iz Antweepna.
Angleški opisala Lad y Georgina Fullertou.
fNadal je vanje.)	prišla iz cerkve, je vedno iskala
Genovefa Kles je sedela pri priložnosti, da bi obiskala Kvin-svojem oktm in gledala Marjeti- tina in povprašala po njegovem co, ki je šla po ulici. Poslala jo je zdravju; toda oče ji je dal obilo' z dotua po nekem opravku, ki bi opravila v delavnici, kjer je pri-ga rada sama izvršila. Odkar je previjala barve in snažna njego-
ta ter mu reče: — Ne cdpustite Bill Smitha, vrzite ven kakega dru-i pega. —	I
—Tipičen vzgled za to je povest o Zemljiškem uradu v Springfield. Mo. Že skoro dvajset let ni bilo v Missouri nobenega košeka i javne zemlje. Pokojni seiiaTdr Stone je preprečil odpravo tega ura-' da kmalu potem, ko sem prišel jaz sem, in ali veste, da je preteklo celili pet let. predno je bil urad v resnici odpravljen? Republikanci1 držali ta urad kot patronažo in isto so storili tudi demokratje. |
—	Ko sera bil jaz froverner v liftliani, smo ustanovili urad. ki je, bil znan pod imntom State Board of Accounts, kojega naloga je bila. uveljaviti v različnih državnih uradih enakomeren sistem knjigovodstva. Naloga urada je bila pregledavati kujige vseh uradnikov, ki so imeli posla s fiskalnimi zadevami ter jih zaključiti vsako leto. j V prvem letu. odkar je bil urad na delu, je prihranil narodu Indiane več kot en milijon dolarjev izključno le v zadevi dobave za šole.
—	Zdi se ini. da bi bilo treba nekaj takega ustanoviti za zvezno vlado. Edina zadrega b* bila, da bi pomenjalo tu ustanavljanje na-tlaljnega urada.
—	Tak urad bi moral imeti polnomoč, da reorjAmizira delo v ck-J sekti ti Vil ih »department ih ter odpušču uardnike. Moral bi imeti zad-, njo besedo pri odpuščanju uradnikov iu nobenega priziva bi ne smelo biti. Dovoliti vladnemu uradniku, da postane "pohištvo", pome-j rja velikansko trošenje, katero je treba odpraviti. Razventega pa bi bilo treba takoj uveljaviti osemnrno delo za uradnike mesto sedem-urnegH. Potem bi takoj lahko izhajali z sno osmino manj uradnikov.
—	Ali mislite, da obstaja kaka možnost, da bi se dalo ustanovi-t? tak urad za reorganizacijo eksekutivnih departmentov? — sem vprašal.
—	Ne, — je odvrnil Mr. Marshall, — in tega ne bo mogoče storiti, dokler ne bo prišla vlada tako daleč, da ne bo mogla iztisniti iz naroda niti enega dole rja več v obliki dwavkov.
—	Ali mislite, da je dosti trošenja v dovolilih za reke, pristanišča. poštne urade in drugo?
—	Well. — je odvrnil podpredsednik, — nobenega smisla nima, J »iti l»i imela vsaka vas v deželi svoj poštni urad, dočim je najti mesta 7. 10.000 prebivalci, ki nimajo poštnega urada. Jaz mislim lastnega poslopja za pošto.
—	Navedlo se je argument, da služi poštni urad domoljubnimi namenom in da se javno domoljubje poveča, če vihra raz pošto ame-!' riška "zastava. Po mojem mnenju ne tiči zft tem argumentom ničesar. Nekatere najbolj nelojalne osebe tekom vojne so bile one, ki so ho- 1 rlile naokrog z ameriškimi zastavicami v svojih gumbnicah.
—	Imam največje zaupanje v integriteto armadnih inženirjev i ler sem mnenja, da bi morale biti svote dovoljene za izboljšanje vod nili poti in pristanišč, okrogle svote. Inženirji naj bi nato po svoji ; lastnf previdnost-i določili, kaj je treba popraviti in kaj ne. Dobra itvar je imeti dobre ceste za trgovino, a na drugi strani je treba na rsak način ustaviti dovolitve za izboljšanje Brezkoristnih potokov.
—	Kaj pa je bilo vaše najbolj zanimivo delo v senatu ? _ sem ,
sra vprašal.
—	Razprava glade Federal Reserve postave, — je odvrnil.
—	Zgodilo se je, da sem bil jaz eden izmed petih članov državnega demokratičnega komiteja v Tndiani, ki niso resignirali leta 189G tekom kampanje Brvana. Jaz nisem soglašal z onimi, ki'so odstopili, kajti zavzemal sem stališče, da je veliko bolj važna ustanovitev sistema, ki bi dajal deželi denarni sistem, zmožen ekspanzije v slučaju potrebe.
—	Ce se oziramo na stvar v tej luči, je bila posledica kampanje Icla 1896 zanimiva. Glasovanje je pokazalo, da je dobil McKinley vsako državo, kjer so obstajale zdrave bančne prilike in kjer so lju~ flje reševali svoje posle s čeki. Države, v katerih je zmagal Brvan, pa so bile one, ki niso imele takih zdravih bančnih prilik in kje^ so nosili ljudjesvoj denar v svojih žepih. Pokazalo se je nezadovoljstvo radi Gabili bančnih prilik.
—	Vsled tega sem se vedno zavzemal za boijši bančni sistem in ko je bila vložena Federal Reserve predloga, sem z največjim zanimanjem zasledoval debate. Zgodilo se je nekaj, kar je bilo zelo zanimivo. Veliko se je govorilo o potrebi, da se ima petnajst odstotno Klato rezervo. Nekega due sem se sestal s senatorjem Burtonom, katerega smatram za enega najbolj skrbnih financirh proučevalcev dežele in vprašal sem ga. zakaj je potrebna petnajst odstotna zlata rezerva.
—	Viilite, — je odvrnil Burton, — čital seir. skoro vsakoknjigo t»!ede financ in v nobeni teh se ne pojasnjuje potrebne petnajst odstotne zlate rezerve. T« se je smatralo za potrebno in sprejelo. Nikjer pa ne navaja vzroka.	%
—	Čudna stvar je, a možno je bilo videti pri natančnem zasledovanju debate v senatu glede Federal Reserve postave, da se nahaja evropska vojna na poti. Bilo je v decembru 1913, ko je bila predloga sprejeta, a vojnaje prišla šele naslednjega avgusta.
—	Spominjam se. da sem napovedaf vojno v Evropi v teku petih let. ko sem popisal predlogo potem, ko je bila sprejeta v senatu. To se mi je zdelo povsem enostavno. Debata je seveda krila široko polje ter se je razpravljalo o1 finančnih sistemih vseh važnih velikih narodov.
—	Vsak možki, vsaka ženska in vsak otrok v Nemčiji je plačeval dohodninski davek desetih odstotkov. Kaizer je imel 800.000 mož pod orožjem ter gradil velikansko mornarico. Socialisti so postajali vedno močnejši in najmočnejša in najbolj priljubljena njih politika je btfa ona razoroVnja. Socialisti so pričeli ogrožati kaj-zerja. Videl je prihajati nevihto, a ni hotel* da-bi ga socialisti vrgli s prestola. Vsled tega je moral pričeti vojno, da opraviči velike iz-c'.atke za oboroževanje. Hotel je iti v vojno z narodom, katerega bi. lahko nabil. Na podlagi tega seirf izprevidel, da prihaja Vojna. !
—	Kaj je po vašem menju dolžnost podpredsednika! _ sem ga
vprašal.	i
—	Predsedovati senatu ter biti zagovornik administracije, _
j<* odvrnil Marshall. — Jaz nikakor ne simpatiziram z idejo senatorja Hardinga, da bi podpredsednik prisostvoval kabinetnim se-1 jam. Za to svoje stališče imam dosti razlogov. Podpredsednik je ali'
sposoben biti predsednik, če pride do tega. ali pa ni sposoben. _'
Ničesar bolj žalostnega in nevarnega si ne morete misliti kot to, da ' bi podpredsednik, kakoihitro bi postal predsednik, skušal izvesti politiko moža, kateremu je sledil. Imeti mora svoje lastne ideje ter biti v stanu izvesti jih, popolnoma neoviran.
—	Tefpa še neka nadaljna stvar. Na seji kabineta bi podpredsed nik. če bi bila njegova navzočnost upravižljiva, predložil svoje ideje, kako izvesti to ali ono stvar. Njegove ideje bi se lahko sprejelo ali' pa tudi ne. Ce bi
se jih ne sprejelo, bi bila uničena njegova korist- • nost kot brtyiilee administracije.	j
—	Mislim, da niso bili ljudje v deželi vedno pravični napram' Mr. Wilsonu. Po mojem mnenju je bil prisiljen v vojno vsled javne-' g." razpoloženja. Ko je prišla evropska vojna, je izdal predsednik proklamaeijo nevtralnosti Mislim, da sem jaz edini človek, ki je to, nevtralnost dosledno majal. Še pred potekota pat mesecev je bila ! cela dežela skoro izključno za zaveznike.	|
—	Ta ideja se je razširila tudi v Nemčijo. ,Bilo je šele takrat,, ko je pričela Nemčija izvrševati nasilna dejanja, ki so nas spravila | v vojno. Oe bi se vsi držali proklamneije nevtralnosti, bi ne obstajal položaj kot obstaja danes.
GLAS NARODA. 17. JAN. 1921
ŽENSKA VOJNA.
Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander D u m a s.
Za "Glas Naroda" priredil 6. P.
NiiduJ jevauje.
Vicointe se j** oziral na Caitoliesa z očividnim nezaupanjem ter j Kje sta ALOJZIJ in TEREZIJA
je bil oeividno v zadi*e«ri, kako naj odgovori.
—	Pri moji veri, — je rekel Canolles ter se smejal. — človek bi' mislil, da vas strašim. Ali ste moproee Malteški vitez ? Ali so vas določili za eerkev ali pa vas jr vaša družina vzgojila v sovraštvu do} Canolles-ov? Pri Bogu, jaz vas ne bom uničil v eni sami uri. tekom katere bova"sedela skupaj pri mizi!
.— Nemogoče mi je priti k vam doli. gospod baron.
—"Dobro, ni vam treba priti k meni doli, a ker sem jaz prišel k Začimb* ielttča t* ujrunomt v am gdri.	aejie
—	Še bolj nemogoče, gospod moj. Jaz pričakujem nekoga.	doillQ.CS. zdrSlvllft
HAt'IX? Več let že ne dobim poročila («1 njiju, zato prosim rojake, če kdo ve zanju, da ju opozori na ta oglas. — Pavel Ožina. št. 5. pusta Zagorje ob Savi. Slovenia. Jugoslavia.
I
Rad bi izvedel za svojega svaka Kje s«> moji sorodniki: JOIIN
JOHNA DOBXIKAR. Pred 2.-letoma je bival v East Helena1 in Butte. Mont. Prosim ga. da se javi. ali pa če kdo ve za njega, da mi pošlje njegov naslov.' Ako sam bere te vrstice, naj se mi pa sam o«lasi. — John Alieh c o West Groves & Sons Co..' IS North 5. Ave.. Duluth. Minn.!
(13-21—1)
itenk. frank 1thnr in joe ItKNIC' 1 Ce k<h» ve za njih naslov, prosim, da mi blagovoli naznaniti, ako pa sami lerejo ta i»gl«s. naj s*- mi javijo, ker jim imam dosti za sporočiti iz starega kraja. —* Anthonia Žnidaršič. li«>x J7t>. Davis. \V Va.	t 17-18—1
Canolles je podpisal to pismo, polno ga-skonskega bahaštva ter se z- vcdal utiša, katerega bo napravilo na Nan on, ki je bila tudi Ga-t-.:<mk;i. Nato pa je poklical svojega služabnika, ter mu rekel:
—	Tukaj, mojster Castorin. in povej mi odkrito, kako daleč si prišel pri gospodični Franeinette?
—	Mil osti j i vi gospod, — je odvrnil Castorin, ves presenečen Vsprič-o tega vprašanja, — ne vem....
—	Le bi » z skrbi bodi tepee, jaz nimam nikakih namenov glede nje in ti ne bo užival časti, da bi bil jaz tvoj tekmec. Jaz zahtevam cd tebe le enostavno pojasnilo.
—	A, pot^m je nekaj drugega, milostljivi gospod. Gospodična Franeinette ima dosti pameti, da zna črniti moje lastnosti.
—	Tor»-j že zelo dober z njo, ti lopov? Dobro. Vzemi to pismo, pojdi preko travnikov____
—	Natančno poznam pot, — je rekel Castorin z ošabnim izrazom.
—	To je dobro. Potrkaj na zadnja vrata. Brez dvoma poznaš zadnja vrata ?	,
—	Gotovo.
—	Vedno boljše. Potrkaj na zadnja vrata ter izroči to pismo gospodični Franeinette.
—	Ton j lahko pri tej priliki____— je vzkliknil Castorin veselo.
—	Lahko torej greš ter ima deset minut časa za tja in nazaj. To p'smo je treba v enem trenutku izročiti gospodični Nanon de Lar-tigues.
—	Milostljivi gospod — je rekel Castorin. ki je voiial neprijeten doživljaj. — Kaj pa. če mi ne bodo odprli vrat?
—	Ti si osel. Brez dvoma moraš poznati gotov način trkanja, v spričo katerega se poštenega človeka ne pusti zunaj. Oe pa je stvar drugačna, sem jaz zelo obžalovanja vreden plemenita«, da imam takega neumnega tepca v svoji službi.
—	Jaz imam svoj lastni način trkanja, — je odvrnil Castorin zmagoslavno. — Potrkam najprvo dvakrat v enakih presledkih in nato tretjič.
Jaz te nr vpraši-m, na kak na<"in trkaš, t glavna stvar je. da - oilpro. (V te ujamejo, požri ta list. Ce tega i e boš storil, ti bom Jrez.il po povratku ušesa če jih sploh še imaš.
Castorin je odhitel kot blisk. Spodaj pri stopnjicah pa je obstal r i taknil pismo proti vsem pravilom za svoje čevlje. Nato pa se .' odstranil *kozi zadnja vrata, napravil lok po travnikih, se splazil l ot lisi,-a skozi grmovja ter potrkal na zadnja vrata hiše na način kot ga je skušal opi>ati svojemu gospodu. To trkanje je bilo tako nplivno, da so se vrata takoj odprla.
Deset minut ]*>znej.- s«, je vrnil Castorin. ne da bi se mu zgodilo
•	a žah-ga ter sporočil baronu Canolles. da se nahaja sporočilo v ••pili rokah gospodične de Lartigues.
« anoolbs je poru bi l teb deset minut za t:>. da je odprl vrečo. \z njo spalno suknjo ter dal pogrniti za večerjo. Poslušal je * Wterl«* /. najv- ."jim zadovoljstvom, š«>l nato v kuhinjo. '	glasom svoja povelja ter zeval pri tem tako kot člo-
j aj »a k a na trenutek, ko i>n prišel v posteljo. Ce ga je i;i «i- Epernon opazovati, naj bi prišel na temelju tega •i ,!.. prepričanja, da ji i imel baron nikdar namena iti pre-' kjer se jeu stavil kot navaden i:\ neškodljiv potnik. ai ' U večerjo in prenočišče. Ta načrt je imel v resnici uspeh, a si y želel baron. Neki človek, ki je izp-ledal kot kmet ter h v najbolj ttmmvm krta gostilne, j.- poklieal natakarja, plačal ^"j raeun. vstal ter >e odstranil, žvižgajoč pri tem narodno popev-
( anoUes mu je sledil do vrat ter videl da se je obrnil proti sku-rr:i dreves. D^set minut pozneje je bilo čuti udarjanje konjskih ko-t K Zaseda je bila razpušrena.
Baron se j<» vrnil in ker n; imel nobenih nadaljnih skrbi glede vanon je mislil le na to. kak« bi preživel ve«'er na najbolj zabaven način. Tkazal je vsled tega Castorinu, naj pripravi karte in koe-W> ter gre nato k baronu de Cambes ter ga vpraša, če mu hoče izkazati čast ter ga sprejeti pri sebi.
Castorin je ubogal ter našel na pragu sobe rekega starega hlapca z belimi lasmi, ki je držal vrata napol odprta ter odgovoril na
kompliment z os orni m glasom :
—	Nemogoče, gospod Vicomte ima v tem trenutku posle.
—	Zelo dobro, — je odvrnil Canolles, — bom čakal.
Ker pa je čul velikanski šum. ki je prihajal iz kuhinje, se je podal tjakaj, da vidi, kaj se je pripetilo v tem važnem delu hiše.
Ril je ubogi kuhinjski deček, ki se je vrnil bolj mrtev kot pa živ. Na ovinku ceste so ga ustavili štirje možje, ki so ga pričeli iz-I raševati glede cija njegovega nočnega izprehoda. Ni njegovo izjavo da prinaša večerjo dami v osamljeni hiši. so ga oropali njegova čepice, beleira jop:."a in predpasnika. Najmlajši med temi štirimi je nato obl. kel te make kuharskega dostojau >tva. postavil jerbas r a svojo glavo ter nadaljeval pot proti hiši mesto ubogega kuhinjskega tajen. a. Deset minut pozneje se je vrnil ter se pričel na tihem lazgovarjati / onim. ki je bil videti načelnik ecle družbe. Nato so vrnili kuhinjskemu dečku njegovo čepico, jopič in predpasnik, mu I ovadili na glavo jerbas ter mu dali brco v zadnjo stran, s čemur s» oznanili snn-r. v katero mora iti. Več ubogi vrag ni zahteval. Te-k.-l j.- kolikor -.o ga le nesle nogf ter padel. n»pol mrtev od >trahu na pr»g frostiloe. kjer so ga pobrali.
Ta doživljaj je bil povsetn nerazumljiv za celi svet, z izjemo Catiotl. .a. Ker pa ni videl slednji nobenega vzroka, da bi dajal polnila. je prepustil ugibanja gostilničarju, natakarju, deklam in
•	< ku t«-r od m-l sam !$ Vieomtu. Odprl je vrata brez vsakih okoliščin fer vstopil.
Sredi »obe Je stala razsvetljena miza. pogrnjena za dva človeka, ho je CaiipUe* zapazil to. smatral vse za dobro znamenje.
Ko pa ga je zapazil Vicomte. je vstal s tako naglo kretnjo, da ,)e vsakdo lahko videl, kako ga ta nenadni obisk preseneča in da ni
•	Jrugo mesto določeno za Canollesv-a, kot je slednji domneval.
Ta dvom - > tudi potrdile prve besede, kaiere je izgovoril Vi-eomte.
—	Ali sm«tn vprašati, gospod baron, — je rekel. — kateri novi
•	Koiii* ini se imam zahvaliti za čast vašega zopetnega obiskat
—	Ej. — je odvrnil Conalles. ki je bil nekoliko presenečen, — I c je . i*io navadna okoliščina. Postal sem lačen ter bil mnenja, da
'e lačni tudi vi. Vi ste umi in jaz sem sam in vsled tega sem botri utaviti predlog, da večerjava skupaj.	____J
jgjjfcjr. /fiigjp|i
V tem slučaju pa jc bil Canolles dvignjen iz sedla.
—	Torej vi pričakujete nekoga? — je vprašal.
—	Da.
—	Pri moji veri. — je rekel Canolles po kratkem molku. — ljub-! še bi mi bilo, če bi me pustili iti naprej po moji poti, tudi kljub nevarnosti kot da pokvarite z odporom, katerega kažete proti meni. uslugo, katero ste mi storili, za katero se vam očividno nisem dosti zahvalil.
Mladenič jc zardel, se približal Canollesu ter rekel s tresočim se glasom:
(Dalje prihodnjič.)
Kozake nase!e na Kosovem I kimi materijaimmi izdatki ter tudi radi tega. ker bi se na ta način zavlekla kolonizacija naših drža-raz" jvltianov, ki so se že prijavili za naseljevanje. Večji del članov komisije pa zastopa mnenje, da se
Jugoslovanska vlada je pravijaia o prošnji "Wranglovega generalnega štaba v Carigradu, v
n	r	Vladl T0l-° vprašanje lahko povoljno reši.
n	? - JUZ" Kozaki bi se naselili v kosovskem
m Srbiji. Vlada je to prošnjo v.okrožj v Metopiji in Dremici
načelu sicer sprejela, vendar hoče,To SQ kra<ji M sPQJzelo redkQ
imiTl '0 PT3l F kat.e"!-Jieni, ker je velik del pfebival-rimi naj bi se vršila kolonizacija lva iz?ubil ^vljenje v vojni. _
O teh pogojih bo razpravljala po- L- Kosovem bi se naselilo 7000 sebna komisija, ki je sestavljena|donskih kozakoy g ^^ ££
iz delegatov notranjega mini, :žinami Ministrstvo za a?rarne re. s.va, ministrstva agrarno re-;forme bo d naseiitve kozakov formo, socialno politiko, zunanje- moralo vračunati v proračun za ga in vojnega ministrstva. Komi- bodoče leto zvoto 120 milijonov kjo je sestavilo predsedništvo vinarjev. To je po občnem mišlje-de ko so se pričela predhodna po-j7lju minimalna svota, ki jo bo svetovanja. Nekoliko članov tejmoralo ministrstvo za agrarno re komisije se je iz mnogih vzrokov [form oizdati za kolonizacijo na-protivilo naseljevanju kozakov.državljanom, bo vse-a sku-ponajvec radi tega. ker je to vpra'paj koloniza^ijskih stroškov 250 sanje poleg ogromnih tehničnih-milijonov dinarjev
COLUMBIA
OD $35.50 — $350.00 ^TOLIKA ZALOGA —
GRAMOFONE Km- BREZPLAČNE OB-
NIKE DOBITE PRI:
VICTOR NAVINSEK, 331 6reeve St., C0NEMAU6H, PA.
katera priporoča mtgr. Kneip>, imam vedno ▼ nlogL PiMte po brcspImSnl' ecnlk.
MATH. PEZDIR
P. O. Box 773, Oity Hail Btettos ▼ou orrr
i Kad bi izvedel, kje se nahaja I ŠTEFAN LiAUŠIN, doma iz
Ribnice na Dolenjskem. » kratkim je bival v Johnstown.!
KBETANJE PARNIKOV
kedaj približno odplujejo iz Pred	new yorka,
Pa. Po poklicu je krojač. Cenj.
Dospelo je qoyo
suho grozdje.
Mučkatel zelo sladke debela jagode, beksa 50 timtoy —
Cipar grozdje največje in naj-sladkejše, jagode taksa 50 funtov..............111.50
Halo črno grško groedje, telo sladko, boksa 50 fant. $9.—
Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in po-slali bomo takoj.
*	m
Balkan Importing Co.
51 — 53 Cherry St. New York, N. Y.
adriatic IMPERATOR
rojake vljudno prosim, ako kdo Prance ve za njegov naslov, da mi ga belvedere
, j ®	.	° finland
nemudoma naznani, ker mu saxonia imam poročati zelo važne stva- Rotterdam ri. — Fr?nk Haffner. 1025 East argentina
la savole
italia
71. St., Cleveland, Ohio. (11-17—1)
aouitania kroonlano la lorraine
NAPRODAJ POSESTVO zeeland
. albania
'v vasi Gorica, fara Leskovec pri pres. wil&on t Krškem. Cel grunt, lesena hiša, rvn'o^!!? !2 sobi in kuliinja, hlev za 10 glav adriatic
1 v. .	j • o 1	" •	„ leopoldina
.živine, pod in 1 kasei, ena ima na FRANCE dveh sttenah predale za žito z za- N- Amsterdam
, 1	, . FINLAND
turnieami, druga pa velike skri- Rotterdam
•nje. kozolec, toplar, 2 štanta in 6
...	i	. .	. imptrator
svinjakov, drvarnica, hosta, vino- zee lanu
grad 16 tisoč štirjaških metrov, "Yamsterdam
j vinski hram. kamen, preša in vsa ciede cen za vozne n«tk J vinska posoda, 21 parcel velike	n* -
njive in vsaka je dovolj en dan j orat in še več. Vse podrobnosti i in ceno pove: Mrs. Mary Arch,i
Slovensko -Ame-rikanski Koledar za leto 1921 se dobi pri sledečih zastopnikih:
CLEVELAND. O. Poddružrvica Frank Sakser
6104 St. Clair Avenue. Jakob Resnik. 3599 E. 81 Street. Charles Karlinger. 108*> Addison Rd.
LORAIN. O. John Kumse. 1735 E. 33 Street. Louis Baiant, Box 106. Pearl St.
BARBERTON. JO. Albin Foljanee, 188 Melvin. Street. Frank Poje, 807 W. Tus:jri«a) Ave
V/F ST NEWTON. PA. Jos. Jovan. R. F. D, 2. *o< 101.
GREENSBUR >, PA. Frank Novak, R. R. 7,
forest cir«. PA. Mati'a K;min.
\V ! L LOCK PA. Jos. Peterrel.
SOUTH VIEW. PA. Frank Strainer.
AMBRIOGE. PA. Frank Jakshe 112 Washingtor, St.
BROUGHTON. PA. Anton Ipavec.
BESSEMER. PA, Louts Hribar.
DUNLO. PA. A. Oshaben.
JOHNSTOWN. PA, John Polanc. 54« Woodland Avl,
PITTSBURGH. PA. Zvonko Jakie. Ignac Magister.
Jos. Pogačar. 6307 Berlin Allay.
EXPORT, PA. Jurij PrevIČ.	t -
FARRELL. PA. J. Okoren 1108 Beech Street.
CONEMAUGH, PA. V. Rovanšek, 347 Greeve Street.
CLARIDGE. PA. Anton Yerina.
STEELTON. PA. Anton Hren, 262 Main Street.
IMPERIAL, PA. /al. Peternel. ■
UNITY STA., PA. Frank Schlfrar.
AURORA. ILL. Jernej Verbid, 615 Aurora Ave.
NORTH CHICAGO. ILL. Math. Ogrln, 10 — 10 Street.
JOLIET, ILL. Prank Laurich, 624 Summit St. Prank Bamblch, 745 Summit St.
CHICAGO. ILL. Joseph Bilsh, 1944 W. 22 Place.
SPRINGFIELD. ILL. Mat. Barborich, 1504 jB. 15 Street.
SHEBOYGAN, WIS. H. Svetlin 1016 SL Clair Avenue,
WEST ALLIS. WIS. Frank Skok. 445 — 52 Avenue.
INDIANAPOLIS. IND. Louis Rudman, 737 N. Holmes Ave.
CLINTON. IND. L. Bolskar. 318 N, 9 Street.
PUEBLO. COLO. Peter Čulig, 1245 So. 8. Fee Ave. 'rank Janesh. 1212 Bohmen Ave. John Germ, 734 Moffat Avenue.
ROCK SPRINGS WYO. 4nton Justin.
GOWANOA. N. Y. Karl Stmisha. 114 Miller Street.
LITTLE FALLS. N. Y. ' Frsnk Mult. 39 Danuse Street.
ST. LOUIS, MO. M. Gabrljan. 2834 Lyon Street.
GILBERT. MINN, ^culs Vessel.
ELY, MINN. * Joe. Peshel.
VIRGINIA. MINN. Frank Hrovatich.
EAST HELENA. MONT. Frank Hreila.
KLEIN. MONT. Geo. Zobec.
FRANKLIN. KANS. Frank Leakovec.
SAN FRANCISCO CAL. J. Lausln, 558 San Brunno Ave,
Cena 40 centov.
19	Jan. — Cherbourg
20	jan. — Cherbourg 20 Jan. — Genoa 20 Jan. — Havre 22 Jan. — Trst 22 jan. — Cherbourg 22 jan. — CMSuOurg 25 jan. — Cherbourg
25	Jan. — Boulogne 29 Jan. ~ Trst 29 Jan. — Havre
1 febr. ~ Tr«t 3 febr. — Cherbourg 12 febr. — Cherbourg 5 febr. — Havre 5 febr. — Cherbourg 8 febr. — Cherbourc 9. febr. — Tret 19 febr. — Cherbourg 12 febr. — Boulogne
16 febr. .— Cherbourg
16	febr. — Havre
17	fabr. — Havre 19 febr. — Boulogne
26	f_or. — Cherbourg 1 marca — Boulogne 8 marca — Havre
10 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg 19 marca — Bo'.rc^re 26 marca — Boulonr.e
listka in vsa druga
vrd^-o.
FRANK SAK8ER Cortandt St.. New York
Moon Run. Pa.
(13-19—1)
Blaznikova Pratika
Cena je 15 centov.
LLOYD SABAUDO
3 Stxt* Street New Y-rk
Prihodnji odulutje Is N. Y cam Ik *j S vijaka reg1na d* italia — 2C. Jan.
RE D* ITALIA — 26. febr. Iidaj&jo se direktni t osni listki So Klavnih meat ▼ Juiroelavtfl-Br#spla£no vino potnikom 8.
French Line
Posebno izdajo za Ameriko ®:*no prejeli iz starega kraja.
Kdor jo hoče imeti naj poš je takoj poštne znamke in natančen CQMFA6NIE GENERALE TRANSATLANTIQUE naslov in poslali mu jo bomo jy JUgg^y,^ p^Q ^
Slovenic Publishing Co.,
I _A TOURAINE .
82 Cortlandt St., New York. N. Y., ™Zo?b
LA LORRAINE
V Clevelandu, O., se jih :lobi v leopoldina naši podružnici;
6104 St. Glair Ave.
20. januarja . 20. januarja 29. januarja 5. februarja 15. februarja 16. februarja
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Kol«r ]• nai ata.rej«i »loTfniiki zdravnik. i^oe^Jt-U»t w Pltt«bar»hu.
ki lmi ;*-l«tr*o
prakso t aamvljc cju fsob atodklk
kolesni.
lutrnuDenlt fcr vi »d;RVi ■ cLa-•ovitem «0». ki cm ]« liumel <5r. »rof. Erllch. Ce Imate mosoUe aM menur-£ke po teleau r rrlu. lzpad&nje las. bolečine ▼ koatek. pridite In isčlatll vam bom kri. No ftaJcaJta. kar ta fee
Vse moike bolesenl sdrsvlm »o o umJSarl motodl. Kakor hitro opašite da vam prenehuje sdravje. ne iaka] te. tasnee pridite in Jas Tam ca kom sopet porrnlL
HydrooaJe ali vodno kilo oadravlat ▼ M. arah In sicer bres operaelie.
notami Mlum. kt ponrotejo bo Mm ▼ Krltn ln krbtn ln vč*alh tadl pri poHula vod«, osaravia ■ nto-
tntsnl«. loitflu •
tekllne. srbefilc«. ikraCIe ln drase ko-tna bolesnl. ki nastanejo vsled negate krvi. osdravlm ▼ kratkem Časa ni potrebno MatL
Uradno are: vsak dan od t. aro sta-traj do t. sveCer: v petkih od t. nfa-tra] do B. popoldne: ob nedaUah od afatral do t. popoMaa.
POSEBNA VOŽNJA ! NARAVNOST DO HAMBURGA
NIAGARA	1. marca
I Direktna železniška zveza Iz Pariza v
vse glavne točke Jugoslavije. Hitri parnlkl n štirimi ln>Jvema vijakoma. , Poseben zastopnik jugoslovanske vlade K« pričakat potnike od prihodu naših par-
Inlkov v Havru ter Jih točno odpremM. kamor so namenjeni.
Parnlkl Francoske črte ao tranaportirall tekom vojne na tisoče- čehoslovp^kih vo-| Jakov brez vse neorlllke.
Za šlfkarte In cene vpraš«]** v
DRU2BINI PISARNI, 19 State St4, N. t. G,
a.I pa pri lokalnih attntlh.

Cosulich črta
Direktno potovanje t Dnbrtraffc
(GrsTom) ln Trsi. BELVEDERE 22. januarja ARGENTINA 29. januarja PRES. WILSON 8. februarja Potom listkov, izdanih sa vse kraje v juaoelavlji In Srbiji. Razkošne ugodnosti prvega, Srusesa In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivale brezplačne vino.
PHELPS BROTHERS. & 00.
Passenger Department
4 Wert Strni	Mew Twfc
U.S.MAIL
Iz New Yorka v Italijo naravnost ..
v Napolj, « Genovo
PALERMO, — MESSINO.
PRINCESS MATOIKA 'fffi^ter
bo odplul 20. Januarja — 8. marca. Izvanredne udobnosti. — Izborna služba. One r Napolj: za kabine od $150. naprej. Za tretji razred $95.00 ln $5.00 vojnega davka. Potniški oddelek: 45 Broadway. New York. Telefon: Whitehall 1^00. Oddelek za tovore: 120 Broadway. New iork. Telefon : Rector (jwo.



ANCHOR LINE
Parnik "ITALIA"
odpluje dne 1. februarja v Dubrovnik in Trst.
Cena za tretji razred:
$125 00 $115.00
V	Dubrovnik .......................
V	Trst ........................7.7.7.-;
in $5.00 vojnega davka.
V	vaiem mestu je Cnnard Anchor agent. Pojdite k njemu.
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic Publishing Co.
82 Ccrtlandt St	New York
Poučne knjige.	Marijina otroka	.45
Angleščina brez učitelja $ .(JO	Princ Evgeiiij Savojski
Hitri racunar .50	Prvi«- Indijanci	.45
Nemški abcednik JJ5	Pet tednov v zrakoplovu 2.00
Nemško-angleški tolmač .60	Požigalec	#30
Pravilo dostojnosti .30	Petrosini znani N. Y.
Slovensko-nemški flovar	detektiv	.45
(Janežie Bartol) 4.00	Sveta Genovefa	.30
Slovensko-nemški slo-	S prestola na morišče	30
vareek 1.00	Tiun-Ling. morski raz-
v osei In 1 listi .30	bojnik	30
Poljedelstvo >60	v gorskem zakotju	^30
Umni kmetovalec .50	Voljnn 100
Vrtomirov prstan	.30
Zlatokopi	45
Zabavne m razne druge Doli z orožjem	.50
Zbrani spisi Jakob
Amerika in Amerilcan-	Alesovec
ei 5.00	sem se jaz likal.
Andrej Hofer '30	P1^ 1.25
Avstrijska-Srbska-Ruska	Drugi del 1.25
. . .35	Tretji del 1.00
Avstrijski junaki i.25	Ljubljanske slike.
Cas Je zlato ,30	Četrti in peti del 150
Tvet.na Borograjska .60 . a,, -1'	—
Deteljica, življenje treh	wT7
kranjskih bratov .30	^ del Dama s kamel jam i 1 50 . „_t s Fra Disvolo % Gledahike igre.
kočevski katekizem	*30*	Andrejček	.50
Oozdo\-nik. 2 zvezka	1.00	kliči vraga	40
Oeneral Landan	.30
Ireh in ^meh	*80	Zemljevidi.
Hipnoti/em	.35	Združenih držav	.25
FCrvna osveta	39	Celega sveta 25
Knjipa za lahkomiselne	Kranjske dežele	.10
ljudi-spisal 1. Cankar	1.75	ZemUevidi : New York,
Mala sanjska knji«^	Kan«., Colo.. Mont.
Msrjetiea " -	^	^ Minn.. Wis., Wyo„
\r x . _	-80 W. Va.. Alaska
Materina žrtev	«a
.r.. , „	ou	vsaki po	25.
Miklova Zala	eo
Marija hči polkov«	.30	Razglednice
^lin0	K	Ne wy o rake, dueat po	.24
Pro k leta, 6 knjig	3.00	Slovenske narodna nosa	I i
Prokleta, trdo v platno	po ^	.04
vezano	4^00 ducat	.35
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vredost, bodisi t fotoriid, poitni nakenrici ali poštnih znam-kah. Poštnina je pri vseh cenah vračunjena.