iiij-jci—ira^^\wcifi	i ict 3s-
Naročnina za Jugoslavijo:	B	{/J	JH	^B^B	^B^B^ |H	|B |fl	||H|	Uredništvo	ln	upravnlitvo
celoletno 180 din, za 'it	HR	Bfl	ffp|	IBj	[H	je	v	Ljubljani	v	Gregorči-
za ■/<	45	din,	Bl^ ^B^^r £p	(P	BUB BP	—	RokoPlaoT
mesečno 15 din; za lno-	ne	vračamo.	—	Račun prt
eemstvo: 210 din. - Pia- *	.	_	.,	.	.	_	poSt.	hranilnici	v	Ljubljani
ča In toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo St. 11.953. — Tel. St. 25-53.
Izhaia ££*£*£*£	Ljubljana.	sreda 31. marca 1937	Cena	Sl	f'50
Nad 3000 prošenj za službe — a vsa mesta zasedena
Vsa težka gospodarska beda, ki jo preživlja Slovenija, se najbolj vidi, kadar (je razpisana katera služba. Komaj je le eno mesto razpisano, že se oglasi 200 pa tudi več prosilcev. V tem oziru je bilo zlasti značilno, ko se je za 50 razpisanih mest dohodarstve-nih paznikov v Ljubljani oglasilo nad 2000 kompetentov.
A ni niti treba, da bi bilo službeno mesto razpisano, kljub temu prihajajo na vse urade in na visa večja podjetja neprestano prošnje za podelitev službe. Zato čitamo vedno znova opozorila uradov, naij se prošnje za službe ne vlagajo, ker so vsa mesta zasedena in bodo zato vse prošnje zaman. A tudi ta opozorila ne morejo ustaviti vlaganja prošenj, ker so pač ljudje v silnem pomanjkanju in morajo gledati, da pridejo kje pod streho, pa čeprav pod zelo neugodnimi pogoji.
Kako so preplavljena naša večja podjetja s prošnjami za sprejem v službo, dokazuje zlasti nazorno sporočilo Kranjske industrijske družbe v zadnji številki »Tovarniškega vestnika K. I. D.«, ki objavlja na 1. strani naslednjo objavo:
>2e nad 3000!«
V našem evidenčnem uradu leži nad 3000 prošenj za sprejem na delo. Dnevno prihajajo od vseh strani nove prošnje, nova posredovanja, nova priporočila. Opozarjamo vso javnost, da preneha z vlaganjem prošenj. Mi jih ne moremo upoštevati, saj je število ponudb višje, kakor znaša ves naš stalež.
Vemo, da bi vsak rad prišel do boljšega kruha, toda KID ne more vseh sprejeti. Jih je za celo novo veletovarno.
Energično zavračamo ponudbe, ki navajajo, da so prosilci pripravljeni delati za manjšo plačo, ker imamo v našem podjetju s kolektivno pogodbo urejene razmere. Take prošnje v načelu zavračamo.«
Vsa čast tvornici, da ne pripušča licitacije navzdol pri službenih pogojih ter da odklanja izkoriščanje bede, v kateri se nahajajo ljudje. Naravno je tudi, da 2600 delavcev ne more nastaviti še 3000 novih.
Kakor je torej postopanje tvor-nice razumljivo, tako pa je onim, ki prosijo za službe, s pojasnilom tvornice zelo malo pomagano. Kajti vsi ti tisoči potrebujejo delo in zaslužek ali pa morajo v boju za svoj obstanek omagati. Zato je neodložljivo, da se nekaj več stori za zaposlitev ljudi in zlasti v čisto pasivni Sloveniji. Teh 3000 brezuspešnih prošenj za službe le v enem podjetju nujno dokazuje, da ima Slovenija mnogo premalo javnih del in da bi teh moralo biti v Sloveniji relativno več ko v drugih pokrajinah, ne pa da jih je znatno manj!
Letina slaba, najvišja davčna obremenitev, popoln zastoj vsega kreditnega zadružništva, dolgotrajna gospodarska kriza, izpadek dohodka od izseljencev itd., vse to je spravilo Slovenijo v obupno težaven gospodarski položaj. Zato tudi neprestana povodenj s prošnjami za službe, pa čeprav prosilci vedo, da bo njih prošnja brez-
uspešna in da bodo za prošnjo šli I jemljejo tudi bilke in oni, ki vla-morda še zadnji dinarčki, ki so gajo vse te brezuspešne prošnje, še ostali. Potapljajoči se, se opri-1 so takšni potapljajoči se ljudje.
veiiKimi javnimi ti tisoči rešeni pogina.
Naši bodoči odnošaii z Italiio
Izvozili bomo za	800,	uvozi	milijonov
dinarjev blaga
»Jugoslovanski Kurir« objavlja celo serijo notic o naših bodočih trgovinskih odnošajih z Italijo. Iz teli notic posnemamo naslednje podatke.
Nova dopolnilna pogodba stopi v veljavo dne 1. aprila, ko ugasne začasna trgovinska pogodba z Italijo. Ustanovila se bo posebna stalna komisija iz zastopnikov Italije in Jugoslavije, ki bo določevala uvozne in izvozne kontingente, urejevala funkcioniranje kli-ringa ter določevala tečaj lire v razmerju do dinarja. Komisija se bo sestala že v začetku aprila.
Dosedaj nam je Italija priznala polletne uvozne kontingente v vrednosti 80 milijonov lir. Ti kontingenti bodo sedaj, kakor se zatrjuje, podvojeni, da bi vse leto izvozili v Italijo blaga za 320 milijonov lir ali za približno 800 milijonov din. Možno je, da nekateri kontingenti ne bodo v celoti izkoriščeni, toda v vsakem primeru se pričakuje, da bo znašala vrednost našega izvoza v Italijo najmanj 700 milijonov din. Nekateri celo postavljajo vprašanje, če bo morda Italija v našem izvozu zopet zavzela prvo mesto in potisnila Nemčijo na drugo. Zaenkrat pa to ni posebno verjetno, ker znaša sedaj naš izvoz v Nemčijo že nad eno milijardo din. Prvo leto Italija te višine prav gotovo ne bo dosegla.
Po teli informacijah bi bila torej naša trgovinska bilanca z Italijo aktivna za 250 do 350 milijonov din. Drugo vprašanje pa je, kako bo v primeru tako visoke aktivnosti s plačilom našega izvoza. 0 tem pa še ni nobenih jasnejših informacij.
Te optimistične prognoze glede naših bodočih trgovinskih odnošajev z Italijo se opirajo tudi na potek zunanje trgovine med Jugoslavijo in Italijo v času prvih štirih mesecev sedanjega provizc-rija.
Od 1. oktobra do 31. januarja je namreč znašal naš izvoz v Italijo 107‘7 milijona din, naš uvoz iz Italije pa 141'5 milijona din. Bili bi torej po teh številkah pasivni za 33‘8 milijona diri. Med tem pa smo skozi Brajlo prodali Italiji pšenice za 49 milijonov lir oz. za 110*3 milijona din. To pšenico pa nam je Italija plačala z devizami ter je bila s tem naša trgovinska bilanca dejansko aktivna za 76'5 milijona din.
Po novem sporazumu ne bo treba Italiji več plačevati pšenice, koruze in orehovih debel z devizami, temveč bo mogla to blago plačevati skozi kliring. Položaj Italije je s tem znatno olajšan.
Jugoslavija dobi iste ugodnosti ko Avstrija in Madjarska
Po 51. 3. dopolnilnega sporazuma si dovolita Italija in Jugoslavija iste ugodnosti, kakor sta jih priznale kateri tretji državi. Jugoslavija bi torej dobila iste ca-
rinske in prevozne ugodnosti, kakor jih uživajo države rimskega sporazuma. Po čl. 5. novega sporazuma se morejo za poglobitev trgovinskih odnošajev skleniti tudi posebni regionalni sporazumi. Iz tega se sklepa, da se misli tudi na možnost gospodarskega sodelovanja ne le z Italijo, temveč tudi z Avstrijo in Madjarsko.
Italijani bodo zgradili v Jugoslaviji tvornico avtomobilov?
Za novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo se je zlasti zanimala italijanska industrija, ki upa, da bo znatno povečala svoj izvoz v Jugoslavijo. Velik del italijanske industrije je v rokah velikih italijanskih bank.
Te so mnenja, da bi se mogli nekateri italijanski industrijski izdelki najbolje plasirati v Jugoslaviji na ta način, če si dotične industrije ustanove s pomočjo italijanskega kapitala lastna podjetja v Jugoslaviji. Posebno se proučuje vprašanje zgraditve velike tvornice avtomobilov v Jugoslaviji. Italijanski industrialci so prepričani, da je njihov optimizem glede bodočih odnošajev z Jugoslavijo upravičen, ker bo nova pogodba določala posebne ugodnosti za italijansko industrijo.
Banca Commcrcialc Italiana v Milanu, ki je tudi glavni delničar Hrvatske banke v Zagrebu, namerava ustanoviti svojo banko v Beogradu. S tem bi bilo znatno olajšano plasiranje it. industrijskih izdelkov na jugoslovanskem trgu.
Spomenica
zbornice za TOI
proti kolkovanju prepisov faktur pri carinjenju
Zbornica za TOI je poslala na carinski oddelek finančnega ministrstva naslednjo spomenico:
»Po odloku št. 3322/IV z dne 15. februarja 1937 (»Službene No-vine«, br. 33-XI od 13. februarja 1937) se mora priložiti vsakemu originalnemu računu o vrednosti blaga tudi prepis, opremljen s kolkom za priloge, to je kolek za 2 din. Ta odredba po našem mnenju ni povsem v skladu z zakonom o taksah in carinskim zakonom.
Po odloku ima prilaganje prepisa računa ta namen, da se more proveriti, jeli po uvoznih carinskih deklaracijah pravilno odmerjen in pobran skupni davek. Po členu 6. št. 1 zakona o taksah se oproščajo plačila takso vse vloge, vročbe in njih priloge, s katerimi izvršujejo državna oblastva uradoma posle, odrejene z zakonom. Ako se hoče torej kontrolirati, ali je skupni davek pravilno predpisan, se lahko zahteva poleg originalnega računa tudi njegov prepis, toda napačno jo, če se "zahteva od stranke, naj ta prepis kolkuje, ker se prepis priloži le, da se omogoči kontrola, če je skupni davek pravilno preračunan, da se torej omogoči uradno poslovanje, predpisano z zakonom.
Navedeni odlok pa tudi ni z zakonom utemeljen. Člen 34. carinskega zakona nikjer ne govori o prepisu fakture, ampak samo o originalu, ki ostane pri carinski deklaraciji. Tudi s členom 273. carinskega zakona se zahteva po tem prepisu ne da utemeljiti. Ta člen pooblašča samo finančnega ministra, da predpiše navodila in pojasnila, ki so v skladu s carinskim zakonom, ne daje mu pa nikakršne pravice, (la s temi navodili in pojasnili izpreminja in dopolnjuje zakon.
V ostalem navajajo interesenti, da ministrstvo s tem odlokom posega v trgovsko poslovanje na način, ki omogoča konkurenčnim podjetjem, da zvedo za dobavne vire svoje konkurence, da zvedo za ceno, po kateri se je blago kupilo, in da izrabijo vsa sredstva, da odkrijejo to, kar je za vsako firmo predmet najhujše trgovske tajnosti. Iz prepisa, ki leži v carinskih spisih, se namreč morejo brez nadaljnjega ugotoviti razni podatki, ki bodo spretnim konkurentom omogočali, da o kaki trgovski tajni v tem oziru v bodoče ne bo mogoče govoriti.
Zato naprošamo finančno ministrstvo, da goiri navedeni odlok z ozirom na te pomisleke izvoli preklicati, ker — kakor smo dokazali — ni utemeljen niti v taksnem niti v carinskem zakonu.«
Na to predstavko je carinski oddelek odgovoril z odlokom z dne 19. marca 1937 št. 4604/1V naslednje:
»Iz samega besedila odloka štev. 3322/IV se vidi, da je izšla iniciativa za njegovo izdajo od glavne kontrole. Cilj tega odloka ni bil, da se ogrozi gospodarsko poslovanje posameznika, temveč da se nasprotno prihrani poslovnemu svetu dodatno plačevanje za carinjenje blaga. To se je dosedaj vedno dogajalo, kakor hitro se je pri kontrolnem pregledu deklaracij izkazala potreba, da se zahteva od uvoznika naknadno predložitev faktur. V bodoče pa se to ne bo dogajalo, ker se bo poleg unikata uvoznih deklaracij nahajal tudi prepis originalnih faktur.
Uvedbo predpisa glede predložitve faktur deklaracijam je zahtevala ne le devizno-valutna kontrolna služba, temveč tudi činjenica, da so posamezne krajev, kontrole pri pregledovanju prijavljene vrednosti blaga z originalnimi računi,
ki so se zahtevali od strank, ugotovile neskladnost glede vrednosti blaga na škodo države.
Strah, da bi se s tem sklepom resno ogrožala trgovska tajnost gospodarskih ljudi, je neutemeljen. To pa zato, ker tudi dosedaj ni bila trgovska tajnost ogrožena s predlaganjem originalnih faktur. Zato tudi odpada za bodoče vsak strah, zlasti še, ker bodo imeli s prepisi faktur opravka isti organi, ki imajo posla tudi z originalnimi fakturami — državni uradniki. Prav tako je neumesten očitek, da se z ministrovim odlokom ne morejo izpreminjati pozitivni zakoni, ker citirani odlok ni niti najmanj v nasprotju s pozitivnimi zakonskimi predpisi. V členu 34. carinskega zakona niso limitativ-no navedene vse listine, ki se morajo pri vlaganju deklaracij predložiti. Zato je finančni minister, poslužujoč se pravice, ki mu jo daje člen 373. istega zakona, zahteval tudi predložitev prepisov faktur, kar ni v nasprotju s čl. 34. carinskega zakona, ki te možnosti ne izključuje.«
Zbornica za TOI v Ljubljani je nato ponovno naprosila carinski oddelek, da oprosti prepise faktur vsaj takse v višini 2 din, zlasti še, ker se bo s 1. aprilom ta taksa povečala na 4 dinarje.
S svoje strani pa moramo izjaviti, da nas odgovor carinskega oddelka ni niti najmanj prepričal. Člen S. taksnega zakona pravi, da se oproščajo plačila takse vse listine, ki služijo uradnemu poslovanju. Člen 373. taksnega zakona, na katerega se sklicuje carinski oddelek, pa govori samo o tem, da sme finančni minister zahtevati tudi predložitev novih listin. Te pravice tudi finančni minister nikomur ne odreka, temveč le pravico, da od teh listin zahteva tudi plačevanje taks. To pa je nekaj čisto drugega, v to bistvo vprašanja pa se carinski oddelek niti ni spustil.
Zato vztrajamo na tem, da se prepisi faktur, ki se prilože originalnim računom pri carinjenju, oproste vsake kolkovne dolžnosti. To tem bolj, ker je ta zahteva utemeljena tudi v zakonu.
Visoke cene pšenice ostanejo
Ameriško kmetijsko ministrstvo je izdalo svoje poročilo o stanju na svetovnem žitnem trgu ter o verjetnem rezultatu nove kampanje. V poročilu se naglaša, da je treba še nadalje računati s sedanjimi visokimi žitnimi cenami, ker so zaloge žita zelo majhne. Te zaloge so tako majhne, da bodo le prav malo vplivale na cene. Vse je odvisno le od nove žetve ter se bodo samo z njo mogle napolniti zaloge.
Sporazum z Nemčijo podpisan
»Jugoslovanski Kurir« poroča, da je bil v Berlinu podpisan sporazum z Nemčijo. Za Jugoslavijo je podpisal sporazum podguver-ner Narodne banke dr. Belin. Da se izenači saldo, bosta izdale Nemčija in Jugoslavija skupni ukrepe. Vplačila v Berlinu1 bodo za 10 odstotkov manjšal >kd vplačila v Beogradu. Našaktivni saldo se bo nadajte (Zn?$y»£k* di^vnj^.flp.
Novi borzni razsodniki
Zbornica za TOI v Ljubljani Je
dopolnila imenik članov razsodišča Ljubljanske borze za blago in vrednote ter so bili vpisani naslednji gospodje kot novi razsodniki ter tudi že zapriseženi:
Kristjan Čermelj, veletrgovec z vinom, Ljubljana,
Svetozar Hribar, lastnik firme Amerikan Motors, d. z o. z. v Ljubljani,
Ivan Lazftr, solastnik firme M. J. Lazar, mehanično pletenje v Ljubljani,
Fran Novak, lastnik firme Novak F. & Ko., manufakturna trgovina v Ljubljani,
Slavo Simončič, prokurist firme > Lesna«, družbe z o. z. v Ljubljani in
Josip Zalta, lastnik firme Jos. Zalta & Ko, trgovina z železnino v Ljubljani.
Državni svet ugodil pritožbi Politične vesti
«« f š\m I	§\
Uredba o prepovedi veleblagovnic
izpremeniti
Dalmacija dobi več novih hotelov
V Dalmaciji se bo zgradilo letos več novih hotelov ter bo v ta namen investiranih okoli 30 milijonov din. Zveza nabavljalnih zadrug drž. nameščencev namerava zgraditi v Ulcinju moderen hotel s 100 sobami. Hotel bo veljal skoraj 5 milijonov din. Nabavljal-ne zadruge imajo pač denar in zato morejo zidati celo hotele. Seveda čisto v duhu zadružne misli!
Neka švicarska skupina pa hoče porabiti svoje vezane dinarje za zidanje modernega hotela v Splitu. Tudi Jugoslovenska hotelska družba namerava zgraditi v Splitu moderen hotel. Na Rabu in v Vi-nodolu pa bo zgradila moderna hotela neka češkoslovaška družba.
Kar so se trgovci bali, to se je tudi zgodilo. Državni svet je ugodil pritožbi veleblagovnice »Ta-Ta« in razveljavil sklep uprave mesta Beograda, da bo mogla veleblagovnica »Ta-Ta« kljub uredbi prepovedi veleblagovnice nemoteno poslovati.
Kakor rečeno, razsodba državnega sveta po lanskih izkušnjah ni presenetila, zlasti pa ne, ker kljub vsem zahtevam trgovcev ni bila uredba o prepovedi veleblagovnic in velikih trgovskih niaga-cinov izpremenjena tako, kakor so predlagale zbornice, temveč je bila kratkomalo podaljšana stara uredba. Da pa stara uredba ni izpolnjevala svojega namena, to se je že izkazalo, ko je državni svet že enkrat kljub tej uredbi ugodil pritožbi družbe »Ta-Ta«.
S tem je bilo pač z najbolj odlo-ilnega mesta dovolj jasno povedano, da stara uredba ni bila dobra, ker je bila premalo jasna in precizna ter je zato vedno dopuščala najbolj raznovrstna tolmačenja. Prav iz tega razloga so
i. Lavrič, Pariz:
Romunija nam je prvič priznala posebne kontingente
Po sklenjeni trgovinski pogod bi z Romunijo bi nam morala ta dovoliti posebne uvozne kontingente. Sedaj je bil sporazum o teh posebnih kontingentih tudi 'podpi san. Ti posebni kontingenti so: 30 ton živih krapov, 100 ton nasoljenih krapov, 200 ton drugih sladkovodnih rib, 30 ton nasoljenih morskih rib, 60 ton ribjih kon zerv, 50 ton raznih kož, 2 toni pa pirja, 10 ton svilenega papirja, 40 ton mlinskih kamnov, 350 ton 1'e-rosilicija, 300 ton železa, 2 toni zobotehničnih predmetov, 20 ton trikloretilena in 200 kg morfija.
Hrvatski obrtniki so zadovoljni
Zadnji »Obrtnički vjesnik«, gla silo hrvatskih obrtnikov piše, da je bil mesec marec najbolj srečen mesec za hrvaške obrtnike v vseh zadnjih letih. V tem mesecu so namreč dosegli hrvatski obrtniki — seveda tudi drugi — te velike uspehe, t. Pavšaliranje plačevanja pridobnine se je razširilo na vse obrtnike, ki delajo v mestih z do 20.000 prebivalcev.
2. Trgovcem je prepovedano, da bi prevzemali naročila za obrtni ke. Takšna naročila smejo prevzemati le trgovci, ki imajo za to pbsebno obrtno dovoljenje. —
3. Tvornica Tivar bo opustila svoje prodajalnice gotovih oblek. — 4. Uvedba trošarine na obutev bo dvignila konkurenčno sposob nost čevljarjev. Bata tudi že na poveduje povišanje cen čevljev.
Carinska unija držav Male antante?
Romunski list »Adeverul« piše, da je bilo na zadnji konferenci gospodarskega sveta Male antante v Dubrovniku sklenjeno, da se sklene med vsemi tremi državami M. A. popolna carinska unija. Pri pravljalna dela da so prepuščena romunski delegaciji. Ta tudi že proučuje carinske zakone in tari' fe vseh treh držav.
Sirite »Trgovski list«
tudi zbornice sestavile novo besedilo uredbe, s katerim so bile vse te nejasnosti odpravljene. Če se kljub temu ni upošteval predlog zbornic, potem se pač ne more reči nič drugega, kakor' da je manjkala dobra volja. Zahtevam trgovcev se pač ni hotelo ustreči.
Sedaj čutimo posledice te slabe volje in čuti jih tudi avtoriteta države. Kajti za javnost ni nobenega dvoma, da je z razsodbo državnega sveta zmagala tuja družba »Ta-Ta« nad našimi oblastmi, ki so ji na podlagi veljavne uredbe prepovedale poslovanje, ki pa sedaj vendarle more nemoteno poslovati. Prav ima torej tuja družba, ne pa naša oblastva!
Vso zadevo pa je treba presojati še z drugega vidika. Vse jugoslovansko trgovstvo je podprto od vsega jugoslovanskega obrtništva solidarno zahtevalo, da se veleblagovnica »Ta-Ta« prepove. Formalno je bilo sicer z uredbo o prepovedi veleblagovnic tej zahtevi ustreženo, ne pa tudi dejansko, ker more sedaj veleblagovnica
»Ta-Ta« kljub uredbi nemoteno še naprej obratovati. Z drugimi besedami se pravi to, da vsi deset In sto tisoči jugoslovanskih trgovcev in obrtnikov nimajo dejansko te politične moči, kakor jo ima eno samo tuje velckapitalistično podjetje. Ali ni takšna konstatacija za našo nacionalno zavest nekaj tako obupno žalostnega, da bolj kar biti ne more? Na eni strani tisoči in tisoči naših zavednih narodnih trgovcev in obrtnikov, na drugi strani eno samo tuje velepodjetje, a stališče tega velepodjetja zmaga!
Že samo zaradi tega razloga se mora izpremeniti uredba o prepovedi veleblagovnic v smislu predloga naših gospodarskih zbornic. Pričakujemo, da se bo sedaj, ko je dokazano, da ta uredba ne zadostuje, to tudi zgodilo.
Ali pa bodo morali trgovci in obrtniki s skrajnim bojem to iz-premembo tudi doseči. V interesu vsega našega gospodarstva bi bilo želeti, da bi se ta boj s pravočasno izpremembo uredbe preprečil!
Naš izvozni
Skupščina, časniki, zbornice in vsi na izvozu interesirani gospodarski krogi se čimdalje bolj in s skrbmi bavijo z vprašanjem našega ogromnega klirinškega dobro-imetja proti Nemčiji. Ko je naša Narodna banka hotela na svojo roko omejiti, začasno spoloviti naš klirinški izvoz v Nemčijo, je le-ta seveda takoj protestirala — in izdane odredbe so bile preklicane. V današnjih časih je dolžnik močnejši od upnika in Nemčija se seveda brani izgubiti tako izdatne brezobrestne kredite.
Pretekli teden se je podal viceguverner naše Narodne banke v Berlin, da pospeši rešitev tega tako perečega vprašanja. Gotovo bo prišlo do rešitve z dobavami nemških tvrdk za naše železnice, pošte itd. Vprašanje pa je seveda, če ne bi mogli dobiti brez tega pritiska ali pri svobodni mednarodni konkurenci na mednarodnem trgu dosti ugodnejših cen in pogojev. Ne gre za milijone, nego za stotine milijonov. Nemčija dobro ve, da hočemo na vsak način, da moramo na vsak način dati dobave nemški industriji in kot dobri trgovci bodo seveda izrabili konjunkturo.
Naša enostranska izvozna politika pa vsebuje še druge nevarnosti, in sicer na političnem polju. Ni lahko najti od danes na jutri novih tržišč, nove odjemalce in ako se nam nemški trg nenadoma zapre, nam ostane četrtina našega izvoza na hrbtu. Naši lesni trgovci že dobro poznajo to pesem in z njimi tisoči lesnih delavcev. V sedanjih razmerah je Nemčiji dana najlepša prilika, da izvaja na nas ne samo gospodarski, nego tudi politični pritisk, ker se pač zaveda, da smo v veliki meri odvisni od nemškega trga. Politična zveza naših dveh največjih odjemalcev, Italije in Nemčije, ki nam skupaj odvzemata skoro polovico vsega našega izvoza, to nevarnost naravno še povečuje.
Da se ognemo vsem tem možnostim, je treba, da pravočasno, to je da stalno in takoj delamo za razširitev našega izvoza na čim večje število drugih tržišč. Stroški v tej smeri se bodo na direkten in morda še bolj na indirekten način bogato poplačali. Posameznik tu ne more mnogo doseči, zato treba, da država bolje organi žira na vseh važnejših mestih
praktično informativno službo. Ne zadostuje samo navzočnost trgovskih atašejev v inozemstvu, treba tudi, da so sposobni in da imajo tudi praktično predizobrazbo. — Dvomim, da za to zadostuje kvalifikacija profesorja filologije, lci jo ima naš trgovinski ataše na nekem zelo važnem mestu. Tudi ne zadostuje, da se pošlje v inozemstvo
nov trgovinski ataše, a da se ne skrbi za potrebno pisarno. Tako sem naletel na nekega trgovin skega atašeja, ki se mi je bridko pritoževal, da na konzulatu nima na razpolago niti lastne mize ...
Seveda se ni potem čuditi, če so naša konzularna in diplomatska zastopstva v tujini v tako majhno pomoč našim izvoznikom.
SLOVENIJA BO OBREMENJENA Z NAD 20 MILIJONI DIN
Pri skupno 86.000 zavarovancih pri OUZD in 6000 drugih zavarovancih ter povprečni dnevni za-zarovani mezdi din 22‘60, oziroma din 34‘—, bi znašal starostni prispevek v Sloveniji približno 21 milijonov din. Vsi socialni prispevki Slovenije bi s tem narasli na približno 122 milijonov din.
Goringov trud za nemško avtarkijo v živilih
General Goring je govoril v Berlinu pred 359 kmetskimi voditelji, kaj je ukrenil, da bo Nemčija sama proizvajala dovolj živil. Že sedaj je Nemčija dosegla, da krije 83% vseh svojih agrarnih potrebščin. Da pa se avtarkija še poveča, bo ukrenila Nemčija naslednje:
1. Že letos bo izdala Nemčija za melioracije 200 milijonov mark. Ta znesek se bo vsako leto povečal in znašal 1. 1940. 300 milijonov mark. Na ta način se bo pridobilo 2 milijona ha nove orne zemlje.
2. V večji meri se bodo uporabljala umetna gnojila. Zlasti na Bavarskem je to potrebno. Tovarne bodo morale zato znižati cene gnojil za 25—30%. Tudi prevoznina za umetna gnojila se bo s 1. julijem znižala.
3. Proizvodnja krompirja in rži se bo povečala in se bo zato cena zgodnjega krompirja povišala od 17 na 20 pfenigov za 50 kg, rži pa od 8 na 9 mark za stot.
4. Povečala se bo kreditna pomoč kmetovalcem.
5. Da ne bo primanjkovalo na kmetih delavstva, bo izdala vlada 30 milijonov mark za stanovanja poljedelskih delavcev. Beg z dežele se bo v bodoče smatral za dezerterstvo.
Zaradi dviga kovinskih cen izpremenjene cene v ceniku za zavarovanje valute
Bančni in valutni oddelek fi bančnega ministrstva je sklenil, da se zaradi dviga cen kovin iz-premeni cenik za zavarovanje valute takole:
za železno rudo od 14 na 25 din za kilogram, za svinec v ploščah od 550 na 690 din za 100 kg, za surovi baker od 1300 na 1750 din za 100 kg ter za surov cink od 350 na 670 din za 100 kg. Ta iz-prememba velja že od 16. marca dalje ter bo ostala v veljavi, do kler bodo ostale cene kovin na se danji višini.
v	barva, plesira in
Ze»24 urah sj-jsE
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon SL 22-72.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 27. marca objavlja Uredbo o podaljšavi roka za iz meno platišč na obstoječih tovor nih vozilih — Pravilnik o zaseb nih loterijah, tombolah in drugih igrah na srečo — Pravilnik o iz premembi pravilnika o prehrani in obleki obsojencev kazenskih in drugih podobnih zavodov — Popravek uredbe o kmetijskih zbor nicah — Preračunavanje nemške državne marke v dinarje pri pobiranju carine »ad valorem« (po tečaju ena marka = 13 din) Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge spremembe.
Konferenca Male antante se prične jutri v Beogradu, ki se je osebno udeležita zunanja ministra Krofta in Antonescu.
Predsednik dr. Beneš prispe v Beograd 5. aprila in bo gost namestnika, kneza Pavla, V prestolnici se pripravljajo njemu na čast velike svečanosti in velika revija naše vojske.
Kralj Viktor Emanuel je poslal
knezu namestniku najvišje banansko odlikovanje Presvete Anun-ciate s prisrčno brzojavko, v kateri poveličuje kraljevsko rodbino in našo državo.
V soboto ob II. uri dopoldne je bil novi italijansko-jugoslovanski sporazum ratificiran ter je novi sporazum s tem že stopil v veljavo. Ratifikaciji so prisostvovali poleg zunanjih ministrov dr. Stojadino-viča in grofa Ciana, tudi italijanski poslanik v Beogradu in jugoslovanski v Rimu ter sodelavci grofa Ciana in dr. Stojadinovida ter številni italijanski in jugoslovanski diplomatični uradniki.
Pri tej priliki sta imela grof Ciano in dr. Stojadinovič krajše govore, v katerih sta poudarjala koristnost novega sporazuma za obe državi, ki sta sklenile ta sporazum, ter za evropski mir. Grof Ciano je nato obiskal zemunsko letališče, kjer se je zelo zanimal za jugoslovanske aparate in jugoslovansko aviacijo. Kapitan Eroegoj Je na lovskem aparatu proizvajal tako drzne akrobacije po zraku, da se e vse čudilo. Grof Ciano mu je z navdušenjem izrekel svoje čestitke.
Diplomatski urednik »Agenzije Stefani« piše: Beograjski sporazum pomeni brez dvoma velik uspeh za Italijo in za Jugoslavijo. Predvsem pomeni ta sporazum veliko moralno in politično pomirjenje na meji. Nadalje je zajamčeno mirno sodelovanje obeh narodov. To je velik dogodek! In nato navaja urednik celo vrsto sporazumov, ki jih je sklenila Italija v zadnjem času in ki majo ta skupni cilj, da more Italija živeti v miru.
Sovjetski poslanik v Londonu Majski je v imenu svoje vlade predložil odboru za nevmešavanje v španske zadeve predstavko zaradi sodelovanja Nemčije in Italije v španski državljanski vojni. Najmanj 60.000 Italijanov, večinoma rednih vojakov, se bori v Španiji pod poveljstvom italijanskih oficirjev. Sovjetska vlada zahteva zato, da se takoj izvede preiskava z ozirom na pritožbo španske vlade. Nadalje zahteva, da pošlje odbor svojo lastno komisijo v Španijo, ki naj dožene, če je Italija še po 20. februarju pošiljala svoje čete v Španijo.
Dr. Hodža sc je sestal na Dunaju z dr. šušnikom, o čemer je bilo izdano tudi uradno sporočilo. Dopisnik pariškega »Figara« pravi, da dokazuje sestanek znatno zboljšanje politične situacije v srednji Evropi. K temu je mnogo pripomogel tudi italijansko-jugoslovanski sporazum.
Dr. Hodža je izjavil, da je češkoslovaška sicer še nadalje odločno proti obnovi habsburške monarhije, kateri bi se tudi uprla z vso silo. V tem pa ni nobene ovire, da ne bi bili med Avstrijo in češkoslovaško najboljši odnošajl. Hočemo neodvisno Avstrijo, ki bo sodelovala z drugimi podonavskimi državami. Te države mordjo dati združene več ko zadostno jamstvo za sodelovanje tudi z Nemčijo in Italijo.
Hitler je ob sklenitvi jugoslo-vhnJsko-italijans|kega sporazuma poslal knezu namestniku in italijanskemu kralju svoje čestitke v imenu rajha.
V Budimpešti se pripravljajo na sprejem italijanskega kralja, ki pride na Madjarsko še to spomlad.
Podpredsednik romunske vlade je izjavil nekemu francoskemu novinarju, da je zaenkrat mogoča v Romuniji samo liberalna vlada. Ta bo zato tudi izvedla prihodnje parlamentarne valitve, ki bodo naj-brže šele prihodnjo jesen.
Tudi v Sofiji so potekle občinske volitve v popolnem redu. Posebno številno so prihajale na volišče žene, ki so v nedeljo prvič volile v Sofiji.
»Gazzetta del Popolo« piše, da je napetost med Anglijo in Italijo v zadnjem času popustila.
Glede belgijske nevtralnosti je bil za časa bivanja belgijskega kralja Leopolda v Londonu dosežen naslednji sporazum: Belgija ni več dolžna, da priskoči v smislu pakta 16. Zveze narodov na pomoč državi, ki bi bila neizzvano napadena, zavezuje pa se, da se bo uprla vsakemu poskusu kršitve njene nevtralnosti. Francija in Anglija pa se odrekata svoje pravice, da pošiljata v primeru vojne svoje čete čez belgijsko ozemlje.
Dnarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz z dne 22. marca navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din):
Skupna podloga je narasla za 1‘06 na 1.649'6.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 12'2 na 646 3.
Obtok kovanega denarja se je povečal za 18'5 na 413'3.
Posojila so narasla za 1 na 1 tisoč 692'6.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 53'2 na 5.269'3. Obveznosti na pokaz pa so se povečale za 89'4 ter presegle VRoto 2 milijard za 78 milijonov din. Prvič od i. 1929. so naložbe v žiru narasle nad eno milijardo, kar smatrajo nekateri listi kot dokaz, da se glede likvidnosti denarnega trga vračamo v 1. 1929.
Skupno kritje se je zmanjšalo od 28'97 odstotka na 28'84 odstotka, samo zlato kritje pa od 28 39 ua 287 odstotka.
Narodna banka proti turističnemu dinarju
Uvedba turističnega dinarja za novo tujsko sezono je naletela na razne težkoče. Narodna banja je mnenja, da je za turizem že dovolj storjeno s sedanjimi devizno-valutnimi predpisi. Po teh predpisih niso tuji turisti zavezani, da menjajo svoje valute v Jugoslaviji po uradnem tečaju, temveč jih morejo menjati po svobodnem tečaju, kar pomeni, da dobe naš dinar za 10 odstotkov ceneje. Turistične ugodnosti v drugih državah pa znašajo največ 8 odstotkov. Nemški turisti pa uživajo že sedaj ugodnost v višini 20 odstotkov. Zato je Narodna banka mnenja, da ni treba uvesti turističnih dinarjev. Drugega mnenja pa so naše turistične organizacije, ki bi pač bile v tem vprašanju bolj kompetentne.
Jugoslovanski Feniks bo prevzela družba Assicura-zioni Generali
V jugoslovanski javnosti se govori, da bo prevzela življenjski portfelj Jugoslovanskega Feniksa italijanska družba Assicurazioni Generali. Ker se ta vest od nobene strani ne demantira, se smatra za resnično. Proti tej nameri je odločno nastopil »Slovenec«, ki zahteva, da se prepusti Jugoslovanski Feniks domačim zavarovalnicam. Cela vrsta tujih zavarovalnic je v Jugoslaviji že morala prenehati S svojim poslovanjem, do-čim vse domače zavarovalnice redno poslujejo. Domače zavarovalnice so za prevžeih tudi dovolj močne. Zato bi se morala popraviti uredba o Feniksu ter dodati čl. 13., da sme trgovinski minister izročiti posle Feniksa le domači zavarovalnici. »Slovenec« zato apelira na uvidevnost vseh faktorjev, da prepuste posle Feniksa samo domačim zavarovalnicam.
Po izkazu za 1. 1934. je iinela družba »Phoenix« v Jugoslaviji za nad 432 milijonov din zavarovanega kapitala. Samo za življenjski posel je znašala letna premija skoraj 39 milijonov din. Pač razumljivo, zakaj se tuje zavarovalnice tako potegujejo za prevzem poslov Feniksa.
*
Privilegirana agrarna banka je
obvestila denarne zavode, da jim bo od 23. t. m. dalje zaračunavala 5°/0 obresti od onih zneskov, ki so jih pobrali denarni zavodi od kmetskih dolžnikov po uveljavljenju uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Denarni zavodi so računali s tem, da jim bo vknjižila PAB pobrane zneske kot akontacijo na račun prvega obroka ali pa za stroške pri sestavljanju obračunov. PAB pa bo vrnila denarnim zavodom samo plačane premije za zavarovanje, kakor hitro . bodo te vinkulirane v korist PAB.
Aleksinska hranilnica je konsta-tirala v svojem letnem poročilu, da se po prvi uredbi o razdolžitvi
kmetov 30 °/o kmetskih dolžnikov sploh ni menilo več za svoje obveznosti. Naslednje leto se je ta odstotek dvignil na 45"/«, tretje leto na 60 “/o, četrto na 75 %>, po uredbi o likvidaciji kmetskih dol-
gov pa je narastel na 100 Vo. Pač žalostno poglavje o posledicah prevelike licitacije navzdol, da se z njo pridobe kmetski glasovi.
Zlata podlaga romunskega leja se je z revalorizacijo zlata Narod-
ne banke povečala na 43,29»/o. Obtok bankovcev se bo zato povečal za 10°/o. Novi bankovci se bodo uporabili za financiranje del, za katera ni zadosti zasebnega kapitala na razpolago.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ^TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče
Tendenca stalna; promet din 4,853.228-52
Vkljub temu, da so bili v minulem tednu radi velikonočnili praznikov le trije borzni sestanki, znaša skupni devizni promet sko-ro prav toliko kot v predzadnjem borznem tednu, ki je zaključil s skupnim prometom 4.946 milij. dinarjev.
Po posameznih devizah sodeč, je temeljem spodnje razpredelnice narastel promet v devizah New York, London, Dunaj in Curih za 880 tisoč dinarjev in nazadoval za približno isto toliko v Din-devizi, Amsterdamu in Bruslju, pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(v6e v tisočih dinarjev) Amsterdam Berlin Bruselj Curih Dunaj London Montreal New York Pariz
Din-deviza Praga Solun Trst Madrid
Narodna banka je še nadalje intervenirala v Curihu, Parizu in Londonu, vse seveda le v obsegu običajnega dnevnega deviznega kontingenta. Skupno je dala na razpolago za 100 tisoč dinarjev deviznega blaga, in sicer angleške funte po din 238'—.
V privatnem kliringu je tekoin zadnjega tedna notiral:
Angleški funt:
22. marca din 238'—	—
23. marca din 237’20—238'80
24. marca din 238'—	—
Avstrijski šiling:
22. marca din 7'98—8'08
23. marca din 7'95—8-05
24. marca din 7'95—8'05
Nemška marka:
22. marca din 11’89—12'09
23. marca din U'79—11'99
24. marca din 1P90—12T0
Od ponedeljka na sredo prejšnjega tedna dosežena tečajna razlika je znašala pri Bruslju —0'35 poena, pri Londonu —0'03 poena, pri Pragi —0'05 poena in pri Parizu +005 točke. Amsterdam, Berlin, New York in Trst so 24. marca beležili na bazi notic z dne 22. marca 1937. Edini Curih je ostal neizpremenjen in bil stalno
443	— ■
1688	1713 priv. ki ir.
198	—
128	241
620	722 inkl. pr. ki.
816	1079 inkl. pr. ki.
296	698
57	48
622	319 avstr. pr. ki.
4	7
—	21 boni
40	5 priv. iklir.
34	—
trgovan na bazi			dosedanjih te-	
čajev.				
Devize			Povpr.	Pon.
			din	din
	1937			
Amsterdam	22.	III.	2394'66	2409-25
	24.	IIL	2394'66	2409'25
Berlin	22.	IIL	1759'03	1772'91
	24.	III.	1759'03	1772‘91
Bruselj	22.	III.	737-05	742-11
	24.	IIL	736'70	741'76
Curih	22.	IIL	996'45	1003'52
	24.	III.	996'45	1003'52
London	22.	III.	213'46	21552
	24.	III.	‘213'43	215-49
New York	22.	III.	4344-76	4381'07
	24.	IIL	4344'76	4381'07
Pariz	22.	III.	200'87	202'31
	24.	III.	‘200'92	202'36
Praga	22.	IIL	152'54	153-64
	24.	IIL	152'49	153'59
Trst	22.	IIL	229-69	232'77
	24.	III.	229'69	232'77
Efektno tržišče.				
Tendenca za državne papirje še zelo stalna
Situacija je ostala na tukajšnjem efektnem tržišču skoroda povsem neizprenrenjena in tudi zaključkov ni bilo nobenih.
Tečaji državnih vrednostnih papirjev so tekom zadnjega tedna za malenkost popustili, le vojna škoda je utrpela znatnejši tečajni pa-
dec celih 10 točk v povpraševanju in 12 točk v ponudbi.
Na prvem in zadnjem borznem sestanku minulega tedna so bili doseženi tile denarni oziroma blagovni tečaji državnih efektov:
1937 din din 7% inv. pos. 22. III. 88'—
24. III. 87'-8% Blair	22. III.	95'—
89'-88— 97'-
24. III. 93'- 95'-22. III. 87‘- 88'-24. III. 83'-
85'-
100'-
99'-
7% Blair
7% Seligm. 22. IIL 98—
24. III. 97'-
4% agr. obv.
iz 1.	1921.	22.	lil.	54'—	56'—
24.	III.	52'-	53—
4% drž. garant.
obv.	1934.	22.	IIL	51'—	54'—
24.	III.	51-—	53'—
6% begi. obv.	22.	III.	76'—	78'—
24.	III.	73--	75'-
2'5% voj.	škoda	22.	III.	415'—	420 —
24.	III.	405'-	408'-
Od privatnih papirjev je tudi tokrat beležila edino Trboveljska premogokopna družba, in sicer le dne 24. t. m. na bazi din 260'— za denar ter din 270'— za blago.
Žitno tržišče
Tendenca za koruzo in pšenico čvrsta
Zaključeno je bilo na ponedeljkovem borznem sestanku dne 22. t. m. štiri vagone pšenice in en vagon koruze. Cene so se zopet okrepile za din 1'— pri 100 kg, in sicer pri vseh vrstah žita razen pri rži, ovsu ter ajdi. Tudi mlev-ski izdelki so se podražili, tako predvsem moka za	din 5'— in
pšenični otrobi zamdin 1'— pri 100 kg.
Na zadnjem borznem dnevu so notirale te cene:
Žito: t’	din	din
Koruza:	f
času primerno suha, e kvalitetno garancijo,
Iranko nakl. postaja	87'—	89—
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v aprilu 1937	89'—	91'—
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v maju 1937	91'—	93*—
prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, Iranko naklad, postaja . 115’— 116'—
llčnnipa *
banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja...................171'—	173'—
bačka, 78 kg, 2% pri-mesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja . . 171'—	173-—
Rž:
72 kg, 2%, fco. vagon
gornjebačka postaja 138’  141'—
Ječmen: spomladanski, 67 kg,
2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja . 137'— 141'— Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu 114— 116 — Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 125'— 130'—
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 265'— 270— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 265'— 270‘— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 245'— 250'— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 225'— 230—
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 101'— 103'— pšenični, drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . .	91'—	93—
Lesno tržišče
Tendenca še vedno nespremenjeno stalna.
Nedavna zaključitev nove trgovinske pogodbe z Italijo v Beogradu je navdala naše lesne producente z upanjem na skorajšnjo poživitev predvsem izvoza slovenskega lesa. Kajti že neštetokrat smo baš na tem mestu opozarjali vse naše odločujoče faktorje naj imajo stalno pred očmi činjenice, da je od izvoza slovenskega lesa v Italijo predvsem odvisno tudi uspevanje pretežnega dela slovenske trgovine in delavstva, saj zaposluje ravno ta industrijska panoga čez dva tisoč malih žag in nekaj desetin večjih produkcij, od čijih procvita ter zaposlenosti je zopet odvisen obstoj več deset-tisoč slovenskih delavskih družin. Zato je naravno povsem razumljivo veselje in zadovoljnost, ki jo kaže sedaj naše podeželje, čigar edini vir življenja in zaslužka je bil doslej — les! Iz srca želimo, da se naše delovno ljudstvo ne bi vračunalo v svojem toplem pričakovanju in da bi tudi naši domači lesni trgovini napočil čas živahnejšega udejstvovanja v mednarodnem prometu, a zdravega razmaha in koristnega napredka v domovini.
Važen korak v tej smeri je storjen in treba je paziti, da bo Slovenija — ki je bila zaradi zloglasnih sankcij najobčutneje prizadeta, sedaj tudi najizdatneje podprta ter uvaževana!
Nove cene	lesa:	
Smreka, jelka:	din	dih
Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi . .	90'-	120'-
	130'-	140'-
Bordonali merkantilni	125'-	135'—
Filerji do 576’ . . .	120'-	130'—
Trami ostalih dimenzij	130-	140 —
ftkorete, konične, od		
16 cm naprej . . .	300'-	320-—
Skorete, paralelne, od		
16 cm naprej . .	330'-	360'—
Škorete, podmerne, do		
15 cm 		220'-	‘250’—
Deske-plohi, kon., od		
16 cm naprej . . .	240'—	260—
Deske-plohi, par., od		
16 cm naprej . . .	270'-	300—
Kratice, za 10© kg .	25—	30'—
Bukev:		
Deske-plohi, naravni,		
neobrobljeni, monte	235'-	‘255—
Deske-plohi, naravni,		
ostrorobi, I., II. .	320'-	340'-
Deske-plohi, parjeni,		
neobrobljeni, monte	260'-	290'-
Deske-plohi, parjeni,		520'-
ostrorobi, I., II.	470'—	
Hrast:		
Hlodi I., II		205'—	235'—
Bordonali		810'-	910—
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni boules . . .	900'-	930-
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I., II. . . .	720'-	820-—
Deske-plohi, ostrorobi		
(podnice) ....	800'-	900'—
Frizi I., širine 5, 6 in		
7 cm		745'-	795'—
Frizi I., širine od 8 cm		
naprej		820'-	910-
Oreh:		
Plohi, neparjeni, I., tl.	800'-	880—
Plohi, parjeni, I., II.	850'-	940'-
Parketi:		
hrastovi za m* . . .	46-	55—
bukovi, za m’ . , .	34'-	42'-
Železu, pragi 2'60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad	32'-	36'—
bukovi, za 1 komad	21-	25—
Drva:		
bukova, za 100 kg .	12'-	13'—
hrastova, za 100 kg .	11—	12'—
Oglje:		
bukovo, za 100 kg .	31 —	37'-
»canella«, za 100 kg	38’-	42'-
Povpraševanja.
Večje količine smreke in jelke v angleških dimenzijah.
L, II. hrastove frize: v debelini 26 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
I. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone). v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoča.
Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II.
Hrastovi boulsi.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje tvrdke:
Fr. Strupi, trgovina z mešanim blagom v Celju.
Robert Kosenfeld, trgovina z mešanim blagom in kolonialnim blagom ter eksport deželnih pridelkov, jajc in sadja, imetnik Robert Rosenfeld, trgovec v Pttfju, Ljutomerska cesta 28.
Sil, d. d. Rogatec. Obratni predmet: izdelovanje stolov na mehaničen način in produciranje drugih lesnih izdelkov, nabavljanje potrebnih surovin, predelovanje surovin ter trgovina s stoli in lesnimi izdelki ter lesom vobče. Temeljna glavnica delniške družbe znaša 100.000 din in je razdeljena na 100 v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 1000 dinarjev. Ta glavnica se more s sklepom občnega zbora povišati na 1,000.000 din. Člani upravnega sveta so: Marija Kobi, roj. Polak, soproga ind. v Kozjem, Alojzija Polak, rojena Fogar, zasebnica v Ljubljani, Karol Polak ml. industrialec v Ljubljani. Ravnatelj s prokuro je Vladimir Kobi, indu-slnalec v Kozjem. Družbo zastopata dva Člana uprave ali en član in prokurist.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri naslednjih tvrdkah:
Bratje Bacher in drug, družba z o. z., Tezno-Maribor. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: dr. Pretnar, odvetniški pripravnik v Mariboru; Izbriše se poslovodja Bacher Hans.
Kollner & sin, tovarna kos, Slovenj Gradec. Obratni predmet se izpopolni s tem, da se kose izdelujejo za prodajo v tu- in inozemstvu.
Oskar Marič, trgovina z deželnimi pridelki, Ptuj. Obratni predmet odslej: izvozna trgovina z deželnimi pridelki.
Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, d. d. podruž. v Mariboru. Izvršil se je 90% odpis delniške glavnice od 12,000.000 na 1,200.000 din s tem, da se je delnica od 100 din znižala na 10 din, obenem pa se je zvišala delniška glavnica z izdajo nove prioritetne delniške glavnice na 20,000.000, katerih prednost je v tem, da se na druge delnice ne sme izplačevati dividenda, dokler niso prioritetne dobile 4% dividendo. Izpre-menjenih je bilo tudi več določb pravil. Izbrišejo se Člani upravnega sveta: Ivan Zabret, dr. Ant. Brecelj, Janko Jovan in Franc Gabrovšek, vpišejo pa se novi člani upravnega sveta: dr. Josip Voršie, odv. v Ljubljani, dr. Fran Schaubach, odvetnik v Mariboru, Konrad Gologranc, stavbenik v Celju in Matko Curk, stavbenik v Ljubljani. Izbriše se namestnik dirigenta dr. Alojzij Juvan in namestnik vodje podružnice Franc Balanč in njih pravica podpisovanja tvrdke.
Anton Kobi v likvidaciji, Breg pri Borovnici. Družbo zastopa odslej le Anton Kobi, ind. v Borovnici.
»Papiroteka«, družba z o. z. Vpiše se poslovodkinja Marija Koritnik, Ljubljana, Karadžičeva cesta 14.
Vsak trgovec mora biti
naMH#iiili Tvimutbiiiia lidla11
narOiniK M i i go vlitega iisia
Fr. Zelenik:
Iz razgovorov
Nekje, kje je popolnoma postranska stvar, sem slišal razgovor o ravnanju z osebjem. Eden je priznal, da ije tako nervozen in razburljiv, da pri vsaki napaki vzkipi in da mora potem izbruhati vso svojo jezo. Ve prav dobro, da to ni v redu, ali ne more si pomagati. Drugi je priznal, da /elo leto ne izraža svoje nevolje in razburjenosti, le enkrat v letu se pa pošteno »izbruha«, da se osebje zave, kdo je šef. Priznati se mora, da je lepo od tega šefa, če celo leto ne rentači in upamo, da je tudi v resnici tako. Čuditi se pa moramo njegovemu izbornemu spominu, da si more vse zapomniti in tudi njegovemu odličnemu obvladanju samega sebe, da more zbirati snov skozi celo leto in da se potem na en dan iznebi celoletne zaloge. Zal ni povedal, če obvesti svoje uslužbence, kdaj bo iztovoril in prezračil svojo zalogo jeze, kar bi bilo vsekakor dobro. Osebje se gotovo tudi zave, kdo je šef: Tisti, ki zmerja. Najbrže ta trgovec ni tako hud, kakor pa bi hotel s svojimi besedami prepričati.
V trgovinah se žal še vse preveč graja in zmerja. V neki trgovini n. pr. je trgovec vpričo strank ošteval uslužbenko, ker ni dovolj hitro splezala na lestvo in vzela s police neki predmet. Neki drugi (je strankam tarnal, kako malomarni in brezbrižni so nastavljen-ci itd.
Vse to ni v redu! Vzbuja obojestransko razburjenje in dolgotrajnejšo trpkost pri nastavljencu. Kaj koristi trgovini, če se strankam govori slabo o uslužbencih in o njihovi strokovni zaostalosti in drugih dozdevnih napakah? Marsikatera stranka se potem boji priti v tako trgovino, češ če nastavljen-ci niso dovolj izvežbani, potem se tudi ne bodo dovolij brigali za dobro postrežbo strank.
Izpraševal sem nekega trgovca z večjim številom nastavljencev, ali je zmerjanje res umestno in ali res ni mogoče vselej izogniti se glasnemu izražanju svoje nevolje. Dejal mi je:
Zmerjanje je dostikrat le izraz nezadostne izobrazbe, nedostatka v značaju, na drugi strani pa tudi prevročega temperamenta. Za zadnji primer je dobro sredstvo obvladanje samega sebe. To je sicer zelo preprosto sredstvo, ni pa tudi tako lahko, se v resnici obvladati.
Vendar gre s trdno voljo tudi to in donaša te koristi: Manj razburjanja, manj izgub, boljše živce in ... boljše nastavljence.
Poznam tudi gospodarje finega nastopa in obnašanja, kateri svojim nastavljencem nikdar ne rečejo žal besde. Če se dogode ne-dostatki, se razpravljajo na lep način. Pa kako delajo nastavljen-ci pri takšnih šefih z veseljem in v vsem občevanju vlada neka prijetna domačnost.
Dejansko ima vsak gospodar take nastavljence, kakršne zasluži. Lahko se tudi vrine kaka gar-jeva ovca, toda ne more dolgo vztrajati v dobri čredi; prej ali slej izgine. Nastavljenec, ki kaj zna in ki ima značaj in spoštovanje do samega sebe, ima dve lastnosti, kateri se sicer posebej ne plačujeta, čeravno sta dragoceni. Takšen nameščenec pa ne vzdrži dolgo pri gospodarju, ki se ne zna obvladati.
Kakor zborovodja daje glasove zboru, tako daje šef glas, ki izvaja muziko v trgovini. Če zmerja šef, začnejo zmerjati tudi nameščenci in kaj lahko se pripeti, da sliši kako grenko tudi gospodar, kar ni ravno v korist njegovi avtoriteti. Kakor se kliče v gozd, tako odmeva iz gozda. Če gospodar govori prijazno in očetovsko z nastavljencem, vpliva ta način obče-
vanja vsestransko ugodno v trgovini in se čuti to tudi na zunaj.
Za tiste, ki so živahne in razburljive narave, se priporoča naslednje sredstvo: Če čutijo, da se bliža viharni izbruh, naj se takoj vprašajo, kako bi njim prijalo, če bi jih kdo nahrulil. Že sama misel na odgovor v mnogih primerih popolnoma zadostuje, da splahne jeza. V urah miru se naj vpraša, odkod mu pravica, da zmerja nameščenca, ki prodaja svojo delovno moč in gospodar jo kupuje in plačuje. Če kdo ni zadovoljen s
Les in lesni izdelki:
316 — Dunaj: orehova debla,
317 — London: leseni proizvodi za gradbene namene.
Deželni pridelki:
318 — Saugues (Haute Loire): razne vrste gob (mavrahi),
319 — Berlin: ponuja se zastopnik za agrarne proizvode,
320 — Marseille: deželni pridelki,
321 — Bruselj: koruzni škrob, dekstrin, kostanjev in krompirjev škrob,
322 — Pariz: ponuja se zastopnik (naš rojak) za hmelj, krompir, kislo zelje, ko tudi za vse informacije o razmerah na pariškem trgu,
323 — Budapešta: konzerve iz paradižnikov in graha,
324 — Genčve: sveža povrtnina proti kompenzaciji za švicarske kemične proizvode,
325 — San Francisco: suhe gobe,
326 — Trst: črna čebula (200 ton).
Proizvodi sadjarstva:
327 — Genčve: župska, ljutomerska in dalmatinska vina z 10 do 12 stopinj, rdeča, bela in rožnata,
328 — Pariz: sadne konzerve,
329 — Budapešta: sadne konzerve,
330 — Genčve: sveže sadje in vino proti kompenzaciji za švicarske kemične proizvode.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
331 — Dunaj: sirotka (industrijski sir),
332 — Carigrad: kazein,
333 — Berlin: ponuja se zastopnik za živino in živalske proizvode,
334 — Pariz: polži,
335 — Praga: kazein vseh vrst,
336 — Pariz: zastopniška tvrdka se zanima za prašiče in gosi.
Proizvodi rudarstva:
337 — Beuthen (Nemčija): svinčena ruda.
Razno:
338 — Le Caire: ponuja se zastopnik za vse proizvode,
339 — Bruselj: platno iz konoplje in lana,
340 — London: kadi za kopanje, klozeti, umivalniki in zadevna oprema ko tudi vsi drugi gradbeni predmeti,
341 — Amsterdam: zastopniška tvrdka išče zveze z našimi izvozniki različnih predmetov,
342 — Marseille: ženske in moške nogavice, navadne in svilene,
343 — Chicago: klej iz kosti,
344 — Anvers: ponuja se zastopnik za razne proizvode,
345 — Dakar: zastopniška tvrdka, ki dobro pozna tržišča Senegalije, Sudana, Gambije ter Francoske Gvineje se ponuja za razne predmete, zlasti pa se zanima za steklene goblete v mavrskem slogu.
346 — Bagdad: neka tvrdka se zanima za zastopstvo železnine, živil ter raznovrstnih predmetov.
Opombe:
Št. 1. — Stuttgart: išče se zastopnik za prodajo volnenega blaga ter blaga iz umetne svile ko tudi drugega modernega blaga.
to pogodbo, se pač razveljavi z lepo besedo in v miru.
So tudi šefi, ki pravijo, da zmerjanje zaleže in da nameščenci drugače sploh ne slišijo. To je pač posledica načina občevanja. Zopet drugi pravijo, da je njihova robatost le znak odkritosrčnosti. Ti so v zmoti. Zmerjanje in odkritosrčnost si nikakor nista v sorodu in ne v zvezi. Kdor je odkrit, še ni robat in kdor je robat, je lahko veliko manj odkritosrčen, kot sam domneva.
Razveseljivo dejstvo je, da postaja ravnanje in občevanje gospodarjev z nameščenci vedno bolj primerno. Izginili naj bi še oni ostanki, ki še obstoje.
Št. 2. — Haag: nizozemska tvrdka išče vpeljanega strokovnjaka za prodajo v Jugoslaviji nekega arse-nobencolnega preparata (podobnega salvarzanu).
Št. 3. — Dunaj: tvrdka, ki zastopa razne češkoslovaške tvornice hišne in kuhinjske posode, bižuterije ter tehničnih predmetov, ko tudi nemške tvrdke tehnične stroke, išče pripravnega zastopnika v Jugoslaviji za plasiranje navedenih proizvodov.
#
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave^ Za boniteto tujih tvrdk Zavod qe jamči.
Zunanji trgovina
Prizad je zopet povišal ceno za pšenico ter plačuje od 24. marca dalje potisko pšenico po 180, banatsko in baško po 179, srbijansko in sremsko po 177 din. Koruzo plačuje Prizad po 94'50 din. Tendenca je še nadalje čvrsta.
Po vesteh tržaških italijanskih listov bo naša država naročila v Italiji blaga za 60 milijonov lir. s tem bi se v znatni meri plačale naše stare terjatve.
Nemčija je v letu 1930. povečala svoj izvoz v Jugoslavijo za 109%, v vse balkanske države za 50 %, v Grčijo pa le za 29%. Nekateri angleški listi pišejo zaradi tega nemškega izvoza o gospodarskem prodiranju Nemčije na Balkan.
Pravica izdajanja uvoznih dovoljenj, ki jih je dosedaj izdajala na Poljskem samo posebna komisija trgovinskega ministrstva, je bila za nekatere predmete sedaj podeljena tudi trgovinskim zbornicam.
Avstrija jc dovolila Argentini uvozni kontingent za 150 vagonov jabolk.
Belgija je odpravila posebne takse za uvoz žitaric, ker se je njih cena na belgijskih trgih v zadnjem času zelo dvignila.
Italija je dovolila Romuniji naslednje uvozne kontingente za lesni uvoz: mehkega lesa za 3,5, trdega za 2,5, in drv za italijanske kolonije v vrednosti 4,5 milijona lir.
Doma in po svetu
Dr. Ljudevit Pivko, bivši narodni poslanec, vojni dobrovoljec, ki se je med svetovno vojno proslavil s svojim carzanskim bataljonom, je umrl v Mariboru po težki bolezni v starosti 57 let. Pokojnik je vse svoje življenje zvesto služil svojemu narodu, tvegal za njegovo svobodo tudi življenje ter ves čas deloval za njegov napredek tudi kot kulturni delavec. Slava spominu velikega pokojnika!
V Ljubljani je umrl trgovec z usnjem in hišni posestnik Karol Pečenko, znan kot odličen trgovec in dober gospodar. Bodi mu ohranjen svetal spomin!
V Škofji loki se je ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev mužeja v Škofji Loki.
Težka nesreča se je pripetila na velikonočni ponedeljek na Storžiču. 28 smučarjev je odšlo pod Storžič, kjer so hoteli tekmovati v smuku. Utrgal pa se je plaz, ki je zajel vse smučarje, vendar večino le od strani, da so se mogli rešiti. Devet pa je našlo pod snegom smrt. Reševalci so šli takoj na delo, bili tudi sami v veliki nevarnosti, toda vsaka pomoč je bila zaman ter niso mogli izkopati niti še vseh trupel. To je naj večja nesreča, ki se je pripetila v naših gorah, če izvzamemo še mnogo težje nesreče za časa svetovne vojne. Ko je javnost pod vtisom te grozne nesreče, pa se tudi sprašuje ali res ni mogoče pri nas takih nepotrebnih nesreč preprečiti. Sedaj, ko je nevarnost plazov naj-večja, vendar takšne tekme, kakor je bila sedanja na Storžiču, ne bi smele biti dovoljene.
Reševanje ponesrečenih smučarjev pod Storžičem se nadaljuje s pomočjo vojaštva. Pogrešajo še sedem žrtev.
V Libercah na Češkoslovaškem je umrl bivši konjeniški podpolkovnik in vodja žrebčarne v Selu pri Ljubljani Etbin Ravnihar. Bil je eden tistih redkih avstrijskih oficirjev, ki je bil vedno zaveden Slovenec. Znan je bil kot izvrsten jezdec, ki si je priboril na mnogih mednarodnih tekmah prva darila.
Na Češkoslovaškem je umrl senator Vrany, glavni urednik »Ven-kova«, glasila agrarne stranke, ki je največja čsl. vladna stranka. Vrany je slovel kot eden najboljših čeških publicistov. — Umrl je nadalje bivši glavni urednik dunajske »Arbeiter Zeitung« Auster-litz. Njegovo ostro pero je v bivši Avstriji izvojevalo marsikatero sijajno zmago, a mu tudi še pozneje pridobivalo ugled celo pri nasprotnikih.
Aretirani blagajnik beograjske električne centrale Popadič je na
sodišču izjavil, da bo pri razpravi razkril, kako so tudi drugi kradli in kako je marsikatero poneverbo zagrešil le pod pritiskom drugih.
V Beogradu je umrl Miša Poli-čevič, ki je bil svoje dni največji trgovec z manufakturo v Beogradu, ki pa je za časa stabilizacije dinarja izgubil vse svoje ogromno premoženje, da je umrl v veliki revščini.
Stavka v tvornici Tivarja v Varaždinu je preprečena, ker je bilo nesoglasje med delavci in vodstvom podjetja likvidirano.
Japonska vlada jc sklenila, da se uvede nad vso jekleno in električno industrijo vojaško nadzorstvo. Z vsemi sredstvi bo nadalje vlada podpirala naseljevanje Japoncev v Mandžuriji.
Večino delnic kino-podjetja ,Ufa‘, ki so bile preje last Hugenberga, je sedaj kupila Deutsche Bank ter je s tem Ufa indirektno prišla v vladne roke.
Grof Ciano se je vrnil z letalom v Rim. Na poti skozi Jugoslavijo ga je spremljalo več naših bom-barderjev.
Vsa italijanska dalmatinska iredentistična društva kakor »Pro Dalmazia«, »Mare nostro«, in »Ar-diti di Dalmazia« bodo zaradi italijansko-jugoslovanskega sporazuma razpuščena. Kljub temu pozdravlja celo zadrski »San Marco« novi sporazum, ker bo ta v korist Italiji in Jugoslaviji.
Jugoslaviji.
Za predsednika zagrebške občine je bil imenovan dr. Teodor Pejičič, član državnega sveta. Dr. Pejičič je lojen v Bjelovaru ter je študiral v Zagrebu.
Fapež je izdal posebno okrožnico glede razmer v Mehiki, s katero poudarja zlasti poslanstvo duhovnikov in humanitarno delo katoliške akcije^ a obravnava tudi kmetsko vprašanje.
Na španskem bojišču je vladalo za časa velikonočnih praznikov večinoma zatišje. Oba nasprotnika sta tako dobro utrjena, da so potrebne za uspešno ofenzivo prav znatne čete.
Velika častniška zarota v Francovi vojski je bila zadnji hip odkrita, in sicer po zaslugi nemške tajne službe. Kakor poročajo iz Gibraltara, bi naj upor izbruhnil v vseh večjih mestih istočasno in osvobodil vojne ujetnike. Vzrok upora je bilo nezadovoljstvo domačih oficirjev zaradi nemškega vohunstva.
Cesta Madrid—Valencija je osvobojena, ker so vladinovci zalili Francovo vojsko na tem mestu z umetno preusmerjenim vodovjem naraslih rek.
Barcelonska vlada je odstopila in se sestavlja nova pod vodstvom prvega svetnika generalidade, Ta-radelasa.
V Tetuanu je bilo po istih poročilih ustreljenih okoli trideset častnikov in vojakov. Velika noč je bila torej za Špance krvav praznik, ki poaiva vse ljudi k pameti in poštenju.
Pariško svetovno razstavo bo moglo obiskati samo 50.000 Nemcev, ker ne bo dovolila Nemčija za več turistov deviz.
Občni zbori
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani ima 54. redni občni zbor v soboto, dne 10. aprila ob 16. v lastni sejni dvorani v Ljubljani, Tyrševa 18. Na dnevnem redu je tudi volitev predsednika, podpredsednika in članov načelstva.
AGA-RUŠE, združene jugoslo-venske tvornice acetilcna in oksi-gena, d. d. Ruše imajo redni občni zbor dne 15. aprila v prostorih tvornice za dušik v Rušah. Delnice s seznamkom številk je treba položiti najkasneje do 9. aprila pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Ljudevit Marx, tovarna lakov, d. d. v Domžalah ima redni občni zbor dne 15. aprila ob 17. na sedežu družbe v Ljubljani, Beethovnova ulica 14/1. Delnice treba položiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri blagajni tovarne ali pri Zadružni gospodarski banki ali pri podružnici Splošnega jugosl. bančnega društva v Ljubljani.
»Slavija«, jugoslovanska zavarovalna družba ima 14. redni občni zbor dne 15. aprila ob pol 10. v prostorih Ljubljanske kreditne banke. Glasovalno pravico imajo samo delničarji, ki polože najmanj 10 delnic osem dni pred občnim zborom pri zavodovi centrali, Ljubljanski kreditni banki ali pri Vzajemni zavar. banki v Pragi.
Združenje trgovcev za srez Radovljica
ima redno letno skupščino v nedeljo, dne 4. aprila 1937 ob 14. uri v hotelu Starki na Bledu-Mlino.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika,
2. predložitev računskega zaključka za leto 1936.,
3. poročilo nadzorstvenega odbora,
4. predložitev proračuna za leto 1937.,
5. sprememba pravil,
6. slučajnosti.
Sklepni račun in letni proračun sta članom v pisarni združenja na vpogled od 17. marca do 31. marca t. 1.
Ako ob določeni uri ne bi bilo navzočnih zadostno število članov, bo skupščina eno uro pozneje ob vsakem številu navzočnih članov.
Predsednik:
L. Fiirsagcr s. r.
Radio Ljubljana
Četrtek, dne 1. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Operetna glasba (radijski orkester)
— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac ura: Južna Srbija v antični dobi — 19.50: Plošče — 20.00: Velika Pavlihova pratika — Odgovorno uredništvo: Jožek in Ježek & Co. Eksekutiva: člani rad, igr. družine
— Za smeh in dobro voljo — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Bojan Adamič in njegov orkester.
Petek, dne 2. aprila. 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: ženska ura: Kje naj se žena karitativno udejstvuje (gdč. Anica Lebarjeva) — 18.20: Operetni venčki (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Mesečni politični pregled — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Rezervirano za prenos — 21.15: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila
— 22.30: Angleške plošče.
iajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar tiska tiskarna »Merkur« d d., njen predstavnik Otmar Mlhalek
vsi v Uubllanl
Povpraševanje po našem blagu
v tujini
Z zmago nad novosadskim šahovskim klubom si je Ljubljanski šahovski klub priboril prvenstvo v |