Uto vi., št. 182.
PoSinUna pfažasna v gotovini.
If Ifubliani« v iovmh 15- avgasta 1922,
IS, 75 p.
IflPIEJ
Glasilo	slratske	Jsi^®slawile0
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
K£23*ESS3Bn«SBSS*
Za svobodo stavke.
, Ne »noremo si predstavljati demo-.acije brez pravice organiziranja ter orovanja, brez svobodnega tiska in „,ez. svobodnega govora, brez vsega le-i • 5ar le potrebno za propagando in za ni rfev.anje tega, o čemer smo prepriča-vicP riJe boljše- Toda brez popolne nra-boch o s^avke, ki je bistveni del svo-r,.» ~3s:a organiziranja ter zborovanja, si je* ?-0r.eni° zamisliti pravice do koalici-2ab -e temeljni element demokracije, ue ^an[tev stavke pomenja kršenje oseb-zabrV° .e delavca — državljana. S to
Svofovi1*V^c> Se ovira- ^a si s sv°j° sja v: .no voljo izbere delo in kraj, kjer
ši. 'r-1Zvr§eval. če se mu zdi ta ugodnej-
Ishko^6, ^ zanj na ta na^in Pritiskaj(>, smatramo — ne oziraje se na to,
kot tatove edinega imetja,
fa so -
ki
lavsk lr!}a delavec, namreč njegove de-lova*f- ’ sa Prisilijo, da to silo oma-0stro Meščani in kmetje so vedno nastepall proti vsakemu vmešava-so s„ Doste zasebne iniciative: istotako žalitev ^r?^Vi'ii Proti vsem rek vi žici jam, kljCa •aj°č v vsakem slučaju svobodo postavk 0 ^oviPe. Kršenje svobode do ninjeil1M Dornenia. odstopanje od teh ukore-br0 J Pravil, ki jih buržoazija prav doto no na.’ v kolikor se je namreč tičejo: cleia^enja tudi prisilno rekvizicijo nad cija *° silo, in to v času. ko rekvizi-ravzaprav nikjer ne obstoja.
ve, ^a]' razume o socialni politiki, držav-	ol1a	biti	poosebljena	skrb
^aištp m .^‘.te družabne razrede, ki so našton I«^i 'n ^ največ pridelujejo, in Pati proti onim, ki so v manjšini ter
izkoriščajo prve pri svojih zasebnih poslih. če bi pa ne bilo organiziranega odpora v delavskem razredu, bi imela država dolžnost, ščititi one. ki so najbolj koristni, ker največ pridelujejo, ki so pa gospodarsko najslabši — ker jih drugi izkoriščajo.
Res, da je naša zakonodaja uvedia enakopravnost vseh državljanov, svobodno organiziranje delavcev v zaščito njihovih gospodarskih interesov, državno zaščito delavske sile. Vse to predvideva in priznava temeljni državni zakon, ustava. Toda kako je v praksi?
Ogromnemu številu delavcev so odvzeli državljansko enakopravnost, ker so jim pod raznimi pretvezami odvzeli pravico do stavke. Sem spadajo vsi delavci in nameščenci v vseh državnih uradih in podjetjih in v samoupravnih oblastih. Vsi ti delavci in nameščenci so postali državljani II. razreda, in s tem se je lepa fraza o enakopravnosti vseh državljanov pokazala v pravi luči. Ta reakcionarna naredba je zadela nad 200.000 delavcev, toda ostali niso samo pri tem.
Zakon o zaščiti države ni zadel samo te delavce, temveč je dal priliko udariti tudi na pravico stavke vseh ostalih delavcev v državi, v vseh zasebnih podjetjih.
Naše zadružne organizacije so bile uničene vsled neumnosti »komunistov«. Mesto vsakdanjega boja. s katerim bi naš delavski razred izboljšal svoj življenski položaj, so oni trosili fraze o »diktaturi«, in trosijo te fraze še naprej, kljub temu, da je delavski pokret že izdiktiran v prahu. Mi smo jim ponovno pomagali. Naše zadruge vsestransko delujejo in se trudi-
lo popraviti življenski položaj delavstva ter nazaj pridobiti to, kar se je izgubilo po krivdi »komunističnih« pogreškov.
Naše zadruge se borijo na vse strani, komunisti pa rušijo to. kar mi ustvarjamo: oblasti, policija in sodišča, napa-* dajo skupno z »nevtralci« naše zadruge, držeč v rokah zakon o zaščiti države. Policija, sodišča in »nevtzalci«, izvršujejo, vsak iz svoiega stališča, svoje delo v korist delodajalcev.
Pisali smo že o tem, kako je bilo povodom stavke v tovarni Westen v Celju 30 zaupnikov zaprtih in potem obsojenih* ker so »drage pri delu ovirali«. V Bjeloi varu je policija iz istih vzrokov zaprla predsednika organizacije in ga držala v zaporu skoro dva tedna. V čem pa ob-i stoji to oviranje? V tem, da so stavkun joči delavci opozarjali vse svoje sodru-i ge. češ, tam in tam je stavka v teku. Po-: stopanje policije, da takoj zapre človeka, o katerem se govori, da »ovira druge pri delu«, kaže dovolj jasno njeno pristra^ nost, ki sc postavlja na stran delodaial-: cev. Policija dovoljuje delodajalcu, da na-, jerna stavkokaze, s pomočjo katerih hoče zlomiti moč delavcev in jim znižati me-: zde: prepoveduje pa delavcem sprejemati nove sodruge. s katerimi bi skupno dosegli zvišanje mezd. če zapira policija delavce, ker skušajo pridobiti nove sodruge, potem mora zapreti tudi delodajalce, ker najemajo stavkokaze. Policija nima pravice posegati v stavke, razen v slučajih, v katerih bi se rušil javni mir. Tak slučaj pa sc ni zgodil ne v Celju, ne v Bjelovaru.
Sodišči sta v teh dveh slučajih razsodili različno: celjsko sodišče ie kazno-
nzev pot itaiijanskega proletariata.
soflj^občujemo ta članek italijanskega 0 Sedani'h italijanskih razmerah. terijJ.a Uam dobro sliko o težkočah, s kation i fe italijanski proletariat bojuje in a katerimi trpi).
1.
Sknr j1"0 ^ve leti že gospodujejo fašisti. UlorU i.e ieti se v Italiji dan za dnem UiCp 'O delavci in sežigajo delavske zbor-tero’r Konsumna društva in zadruge. Beli okruf-	v	sv°ii	najostudnejši in naj-
krali nCJS' obliki in vse to v večji polovici Seve Vm?- Y. on'*1 provincijah srednje in ,tvar»e Italije, ki imajo največ prebiva!-teh f najveo industrije. Grozodejstva v ter . st°vskih »kazenskih ekspedicijah« kaj "Piori so v italijanskem časopisju ne-kov i° vsakdanjega, da se bralci časniki n«** ne brigajo več za ta poročila, dolžn- meščanski listi prinašajo pod nc-kair.-1Jn naslovom »O borbi med stransko <{'	°.b't° na, čc živi ta bralec čas-
v v Rimu. Drugi pa— ne samo de-
lavci in kmetje na deželi in v provincah — tudi rokodelci, mali meščani in mali obrtniki v Bolonji in Firenci, v Pizi in na Livornem. ti pač čutijo, da so preblizu »fronte«, da bi se jim zdelo vredno čitati poročila o teh grozodejstvih, ki jih mo-raio vsak dan sami doživljati. Če pa kljub splošni brezbrižnosti v zadnjih tednih zopet osredotočijo vse strastne razorave na fašizem, ne samo na Montecitoriju, temveč tudi med vsem prebivalstvom; če se danes po kavarnah, na korzu in ua cestni železnici skoro edino le o fašizmu govori, je to razumljivo radi tega, ker je fašizem v zadnjih tednih prestal novo fazo svoiega razvoja, ker je državo postavil pred novo situacijo.
Kot časovno izhodišče tega novega gibanja lahko smatramo krvave spopade v Rimu v zadnjem tednu meseca maja. Toda motil bi sc. kdor bi mislil, da sta vrsta in potek teh dogodkov nekaj novega in da sta kriva temu splošnemu razburljivemu učinku zadnjih dni. Taki spopadi so se vršili zadnje leto v vsakem mestu, v vsakem kraju gornje. Italije. Saj fašisti sami priznavajo, da nimajo te mno-
gobrojne rodoljubne in narodne spominske slavnosti in obhodi nobenega drugega pomena, kakor da »utrdijo narodno zayest« in da »jo oiačujejo proti nasprotnim elementom«, to se pravi, da delavstvo na vsak način izzivajo, da najdejo priložnost za krvolitje med delavci. Uprava ie vedno ena in ista. Pred kratkim pa so se fašisti hudo zmotili; po pogrebu nekega narodnega ranaka so se vračali zvečer domov, prišli so v oni del mesta Rima, kjer stanuje izključno samo delavstvo. Korakali so v bojni vrsti z zastavami in praporii — seveda čisto mirni! — mimo socialistične čitalnice. Ko sc jim je res posrečilo povzročiti »prvi strel iz delavskih vrst«, se ie pokazalo v bitki, ki se ie potem razvila, da se delavci ne dajo brez upora uničiti. Do polnoči sc je v celem delavskem okraju vršila pravcata bitka, na obeh straneh so delovale vse vrste strelnega orožja, d očim je policija in vojaštvo delovalo z oklopnimi avtomobili in s strojnicami. Generalna stavka, ki se is začela dan pozneje in ki se ie vsled skupnega nastopa srečno končala, Dotem meščanskega življa skoro enotna
val o 30 zaupnikov, bjelovarsko pa je ; osvobodilo od policije obtoženega pred- ' sednika organizacije, ki je bil 14 dni v policijskem zaporu.
Mi najodločneje protestiramo proti takemu postopanju oblasti napram delavcem. ki se nahajajo v stavki. Če se oblast noče postaviti • na stran delavcev in ščititi gospodarsko slabejši razred, kar bi biia njena dolžnost, naj bo vendar pasivna. nevtralna in naj pusti, da se borba med delavci in delodajalci odloči po moči ene ali druge strani! Postopanje policije in reakcionarno tolmačenje še bolj reakcionarnega zakona o zaščiti države ne bo ustvarilo naši državi ugleda v krogu kulturnega sveta, kjer se je delavska pravica čvrsto ukoreninila, kjer so delavske organizacije močne in kjer se je sovražno postopanje napram delavcem moglo zgoditi samo pred sto leti.
Seja ljubljanskega okrožnega odbora SSJ.
Preteklo nedeljo je prvikrat zboroval novoizvoljeni okrožni odbor za ljubljansko okrožje. Prav zadnji čas je, da so se tudi politične organizacije ljubljanskega okrožja združile ter si izvolile svoj odbor, ki bo prevzel predvsem organizacijske funkcije na svoje rame.
Politične organizacije so ravno v tean okrožju radi komunističnega razdora mnogo trpele. Razumljivo je, da so komunisti pač najbolj udarili po onem okrožju, kjer se nahajajo skoro vse centrale.
Kakor smo v tem okrožju utrpeli zelo veliko škodo, tako smo danes veseli, da imamo ravno v tem okrožju vsled pridobljenih skušenj kar najbolj jasen položaj.
Sefa« ki se Je v nedeljo vršila, nam je jasno pokazala, da se naše organizacije zelo krepe. zlasti z organizatoričnim delom. Sklepi in resolucije, ki jih je odbor sprejel, so uprav vidno znamenje, da je bolezen prema Jana in da bo tudi to okrožje dalo stranki ono oporo, ki jo ta potrebuje.
Okrožni odbor SSJ za ljubljansko okrožje, ki je zboroval v nedeljo 13. avgusta v Ljubljani, je razmotrivajoč o položaju delavnega ljudstva, sprejel naslednjo
RESOLUCIJO:
Okrožni odbor polaga največjo važnost na oživotvorenie zakonov o varstvu in zavarovanju delavstva. aZto na-r?^a .ysem priključenim krajevnim organizacijam SSJ, da z najaktivnejšim delovanjem pomagajo strokovnim organizacijam amsterdamske smeri pri boju za izvedbo teh dveh zakonov.
Obenem pa najenergičneje protestira proti novemu projektu finančnega zakona, v katerem ie določba, ki razveljavlja zakon 1154 b. (Ta zakon določa v slučaju bolezni eno tedensko polno plačo). Okrožni odbor prosi strankino načelstvo, naj ukrene vso potrebno obrambo tega zakona.
II.
Ministrstvo pravde .ie predložilo vladi načrt zakona o javnih zborovanjih. Ta načrt ie mogel sestaviti le človek, ki trpi na pregonski blaznosti. Strankino načelstvo nujno opozarjamo, naj ukrene vse potr.ebno. da bo ta načrt potom parlamentarnega časopisnega in organizacijskega boja odstranjen ter izročen tja kamor spada — v arhiv kake blaznice.
Vse učlanjene krajevne organizacije pa poživljamo k skrajnemu odporu proti temu atentatu na človečanstve pravice ljudstva.
Pelitlšne vesti.
+ Iz Belgrada poročajo, da postopajo sodne oblasti nezaslišano sramotno z zaprtimi komunističnimi poslanci z vednostjo ministrstva za pravosodje. Čeprav obstoji zakon »Custodia honesta«. ki dovoljuje političnim zločincem razne svoboščine. postbpajo s komunističnimi poslanci kakor z razbojniki. Pisati ne smejo niti svojim sorodnikom. Izpostavljeni so tudi pretepanju. Posebno slabo postopajo s komunističnim poslancem Milošem Tre-binjacem, ki se je udejstvoval v svetovni vojni ter ie dosegel čin kapetana.
4- Belgrajska vlada je sprejela predlog neke francoske družbe, pri kateri je tudi Rado Pašič, sin našega ministrskega predsednika, glasom katerega bo v Bel-gradu zgradila brezžično postajo. Družbi oziroma Pašičevi vladi gre očividno za monopoliziranje poročevalske službe. Ko-
odklonitev fašizma, sta tako jasno govorila, da fašisti sami niso mogli tajiti svojega poraza in da ie njih poveljnik Mussolini preklel »pokvarjeni in zakrknjeni Rim«, katerega prebivalstvo grozi, da ga bo zaradi njegovega nerodoljubnega duha uničil z ognjem in mečem.
Toda, kakor rečeno, čeprav vznemirjajo spopadi tudi v prestolnici prebivalstvo. vendar niso tam izhodišče ofenzive fašizma, kajti za to gre. Ne v Rimu
— v Bolonji je fašizem odločil.
£
V provincah severne in srednje Italije gospodujjo fašisti neomejeno. Ne od včeraj. Gospodujejo nad pokrajinskimi sodnimi in upravnimi oblastmi — ni ga sodišča, ki bi jih poklicalo na odgovor radi njihovih umorov, ni ga organa policije ali »Guardia regia«. (kraljeva garda) = neka vrsta orožništva. ki se je oitovala po vojni), ki bi se upal zapreti kakega voditelja fašistov ali ki bi ne smatral take aretacije za formalno stvar in dotičnika po poteku 24 ur zopet izpustil: ni ga prefekta. ki bi ne bil njih pokorni sluga. Fašizem stoji izven vsakega zakona, je nad njim r— država, vlada je on! Neupraviče-
rumniranost Je zelo velita v naš« vhd-
nil‘ +°č!ašopisni urad v Beteraduj ob-javil, pooblaščen z	redno
stopno pojasnilo:	»Pr'nc { nkoV, kralj
prejemal na mesec .12'00°,“bne bla-pa mu je ponovno iz sv0^ ^ -]Q bila gajne nakazal denarna^sredstva.	da Jj}
kralju civilna lista zvišana, ]. ^ sV0. pripravljen princu Juriju p	na
civilne liste šeststotisoč
dinarjev na
je civune usic	Q	fran-
leto. ako bo bival v državi ta T_ vsoti
arij colec svoje i ki jo prejema od države.	n,
kov, ako bo živel v
bi prejemal princ Jurij naže, ki jo prejema od_~—. -_efflStvu »l rij se za svojega bivanja v'jScvati od vedel tako. kakor je bilo or.cak:	y
člana vladarske hiše. Judi po	ta-
domovino ie bilo njegovo ob ‘dvorni ko. da je morala vlada v zmislu d%or _
Statutov razmišljati o	Jorii
običajni v takih slučajih.« Kra ^nvoril>111 je na to vladno pojasnilo _ze	^	je
sicer v belgrajski »Epohi«.	le
prejemal od svojega brata nreoušče11 1000 frankov, sicer pa je mi	ega
samemu sebi. Pričakovati
škandala.	.	poro#la
Turška visoka porta js
zaveznikom, da .ie končala vse or za mobilizacijo svojih čet v evr’	3Q tiJ
čiji. Dosedai je k on ce n tr i r	a Qrki sef
soč mož v obrambo Čari še niso premaknili s Catamze. . ^a-+ Madžarska je .odrea1l^r,ijca 1§ cijo treh letnikov, in sicer.
1900 in 1901.	..	1	=;o	od®-
na posest orožja je prepovedana s posebnim državnim zakonom, prepovedano ie ustvarjati in vzdržavati vojaške združitve — iašizem se niti ne potrudi, da bi se opravičil, češ, za nas ti zakoni niso bili izdani! Fašisti odstavljajo občinske uprave. ki jih ne marajo, in socialistični in katoliški odborniki so srečni, če jim dajo fašisti toliko časa, da z zdravimi udi osta-viio svoj okraj. V fašistovskili glasilih sc lahko vsak dan čitajo razglasi približno te vsebine: »Poslanec N. N., član socialistične (ali komunistične ali republikanske) stranke, nima več od sedai naprej oivvice bivati v mestu Firanci ali Bolo-nii ali Livorni«. Avtonomne zveze fašistov imajo nalog »primerno nastopati«. Nato sledi interpelacija dotičnega poslanca v parlamentu: »Ali je gospodu notra niemu ministru znano itd.?« Gospodu ministru ie znano, izjavlja, da bo poskrbel da sc bo gospod poslanec mogel neovirano gibati v svojem volilnem okraju..., drugi dan prinaša glasilo fašistov izjavo, da ie razglas od prejšnjega dne veljaven in da bo moral poslanec pustiti svoie življenje, če bi se kljub temu drznil priti v mesto.	(Dalje	prih.)
letnika ali 15°
DUUlIllMCdu o*/ ***--	£0
ruhov in borznih špekulantov,^ j(;ako
r V Budimpešti so aretiran j ko-
vali na razne nepostavne nad • ^sodelovali. ie najbolj r^-zv P0;AT,ama da jih je dala aretirati reakc da.	ki	je na krmilu.	,	. „	fifl^ .
+	Socialistični	poslanci jsecln1^ t
parlamentu so sporočili px parlaItieL zbornice, da bodo prihajali k0 pre oboroženi s samokresi,	fa5>s^?
sedništvo zbornice preprec skim poslancem, prihajati v -	.
orožjem.	.	„rpgnahiz umi
Fašisti v Milan« so preg	< n,nn
sta	70	socialističnih	voditeljev	e oPo
tudi poslanca Turattija. Nase zarjamo
v
, na današnji podhstek. ^3 s
-j- Italijanska varnOS.tnJtnVano nekaterih mestih nepr^ak kroŽk° v vse sedeže stsank in Pf ter izvršila hišne preiskave. koinun> pridna so bila v socialisticn stičnih domovih.	te	dni
f V Varšavi so ^ionC%.n\nraa^ ^ iskavo proti sovjetskemu d gpioh uradniku Šilomonovu, ki } hotelu
žo v Poljski v varšavskem no ,anl5tvo.
kjer ie nastanjeno sovjetsK Zadeva je vzbujala oblloL ;e izdal P + Sovjetski vojni	taUgg
ročilo o svoji vojni	o0morsk'	Sjjj.
ie razvidno, da so nemsk rUSlcega niki na delu reorganizacijo
nega brodovia. . .. ,:vgega
= V Halle so artirah blV^nistrsk^ umorjenega bavarskega ,.er je predsednika Kurta tisncrtm zjt lajni korespondenci s rra
irespopucnci ; porodaJP\ {c , H Elsas LotrMenaP Vs,ed
zopet iaoiali 250 Nemcev^
francoske odredbe vlada
prebivalstvom velika	^	y
+ Reparacijska konti‘Sern^TeiP' sklenila sklicati sestanek ^ l5. sePte ga odbora bankirjev v	p
br“ V'V Madridu na okoli 14 dni stavka postnih
da
so
S stavke so mizerne plače. V pošt--,-e 1e zaradi stavke nagomililo Okoh 10 milijonov časopisov, ki jih ne mo-
1-iah ansP°Nirati. Obstoji bojazen, da se ? , ooštnim nameščencem pridružili tuai teleionisti.
c "J, Sadovi delavske nesloge. Delavci ' South Walesu (Avstralija) so imeli svojo vlado, toda pri zadnjih volitvah v marcu. so se dali potegniti od kapitalistov, ki so zasejali mednie verski razdor, in izvo-Vu s° protidelavsko vlado. Posledica tega J: zdaj. največja reakcija v omenjeni av-D, a n ' dezel’- Nova vlada je ponovno |*vedla smrtno kazen, odpraviki ic dr-e pSkarl-i0 in Protiprofitarska sodišča tp,,Dovečala delavnik od 44 na 48 ur v
rJm’ va^]e je zniža'ia mezde delavcem •r ]avnjh napravah za 2 dolarja na teden, v., Pa. se m vse. Protidelavska vlada je p^aa a',da moraio šolski otroci vsak vrPnf zjutraj salutirati zastavi z in ™ h*1-’	Boga.	služim	kralju
Pozdrava™ zastavo«. Nadalje je dala
iavn^ topove iti druge vojne trofeje v cah Darke in. Prepovedala shode na uli-ston *n rV Parkldl socialistom in komuni-raj ■ delavske unije ogorčeno protesti-Usd «r°ti tem naredbam, toda z malim
ie
Bi
L1 ,E3e žc obiskali obrtno razstavo v Celju? r°dno~ v i2."11® lUgleniČTii kurzi. Ministrstvo za na-dva zd,Lrray3e *>0 Poslalo letos iz Slovenije a na socialuo-higienično akdcmijo v
t^reslav r7““, ““ ••»ooiuiiio-iiiuieiMcno axucim;o v b°4o ptjdit ar,l°ttenbur?; ali Diisseidorf. Kurzi cenibra loj-, 20' sePteln'b:'a 1922 do sredine da-100 D,
Cenib;-a jdl . 20. septembra 191 lG|) Dir, . Z(lravr.iki bodo dobivali dnevno zdravnik; J-H povračilo vseli Stroškov. Uradni žiti pj,; imajo prednost. Prošnje se mora vlo-
3k avgUstaaas|veneT" odsek" za Slovenijo do
°cči	»n	proletariat,	Prejeli smo sle-
*v0] pra7.^’;L.	.	stavi	kapitalistični	razred
pojejo raziva. vTbM' n^rnne v znak veselja in zadovolj-n° icaknr	vse	veselo, živo in zadovolj*
jsssfS.TS.r ______________________________________
za ir„..nar’ k* ie določen za socijalne zavo-
°j r>mv—le .dni slavi kapitalisti r‘e slavni Pflrdjajo razne izlete, stva. v j •??. Idmne v znale veselja i n° kakor Jj ,aJ'l le vse veselo, živo in zuuuvoi}-s° Porabili i preje- Stotisoče in milijone kron ''eJ tud? n' 'Precej tudi iz državne blagajne, to-°’ za imtnar’ lC1 ic določen za socijalne z jjabavain v.c *nema para«), samo da se boli jj^ke umhoi varne s° ppIpc. prirejajo sc g!
C dV'ek ; .tdve, vse zabave in gostije, ki si prirejenno n]?Ie Predstavljati. Za koga je vse to Jblajo d n,', Jdgovor je zelo lahak. Za ljudi. ki
v»>Kl r 'j	*-’uhji	m i&i auijdjv udu-iii ut:-
^Piognis,,:^	, na razne	načine, samo da sebi
nAogar'ifJ2 i,e življenje. Kapital ne priznava »ajvedii r	seooi. ker	kapital misli, da je sam
P3*®.	na zemlii	In ni drugega Boga nad
?al vodi ?/ Po. cc3srn svetu, tudi pri nas kapi-[z zemiin "osp°darstvo zato, da čim več izsesa ^a n,™-1?. ljudstva. Noč in dan tuhtajo, kako . z nir, „ 7 mezdo kupili delavno silo in kako
•	KanitM,■ i 3 krajšem času izbili največje profi-vJJ , yse. doij in boli goni. oni mu mo-“olj tnirf; j ro3e !n Idtreje delati, on se vse !ir°£a ji’ * u delavstvu skrajša prosti čas in ga Dočim -L , malenkostnih prostih ur počitka. sIave kljujejo delavcem počitek in praznike, Dra®nikeaP sti Yedno boli z orgijami svoje j 'PečeU k i*11,? radun delavskega razreda. Ko ,n°sti Jih,, . milijone in milijone za slav-kapitoii® delavci, ki so te milijone preskrbeli s° že	naiveSji bedi in lakoti. Mizarji
^rein -o,. Tdn,a .v	ker	s svojo mezdo no
s*avki u	'	brivski pomočniki so že teden v
113 v e črv-,r iSo,	s svojimi	460 K na teden obsojeni
so .Sladovanje. Sadruge mizarje delavce v iirn i‘.rudi gospodaril nagnali v stavko ker so 5 K na niwove že itak bore mezde znižati za 'bezde^.T<i-nJJsn3arskim delavcem so povišali 9—m , 10a obenetn zahtevajo, da delajo scbiost • na.dan> da bi tako še povečali brezpo-la|0 j. J! ?lad med delavstvom. Dočim ne de-^vednk ^ , 1 Ilič dragega, nego da grmijo ne-Ve£	,cielavske mase. da bi iim grale vedno
hSke	0”*	lahko še bolj slavili svoje praz-
žuijev vcse3|ce na račun krvavih delavskih
ne dai^rusi!. DeIay^l Odprite oči in možgane, lzkorišačati od raznih krvosesov, ki boji^ ril • no izra-bljajo. Le močna razredno-vsi v “Tkaitizacija moro pomagati! Zato sodragl vojg razredne strokovne organizacije!
ku kank^',Ster °°žle bo razpisal v najkrajšem ča-z za izdajo povih poštnih znamk.
Ministrstvo za poljedelstvo bo prejelo na račun reparacij 20.000 modernih plugov iz Nemčije.
Naša država ie dosedaj prejela iz Nemčije na račun reparacij 114 lokomotiv in 6059 vagonov.
UufoBlans.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se bo vršila prlliodna iavna odborov a seja vsredo dne 16. avgusta t. 1. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno' od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno.
Vsrižništvo cb priliki vsesokolskcga .zleta V svrho preprečenja navijanja cen ob priliki vse-soiclskega zleta uvedena je na mestnem magistratu permanentna služba od 12. inkl. 15. L m. vsk dan od 6. do 24. Posloval bo poseben magistralni oddelek pod vodstvom lconceptnega uradnika s primernim številom tržne straže in poizvedovalnih organov. Uradoval bo v obeh sobah socialnega refereta, to je v pritličju hiše št 27 na Mestnem trgu (takoj poleg vodnjaka) sebi št. 1 in 2. Pritožbe sprejemale se bodo v pisarni socialnega referenta t. j. vpritličju na desno ob vhodu (soba št. 2).
a* ar
\z mariborske višje politike. Ko je »Tabor« jorlobčil vest, da ie fašistovski poslanec Giunta naperil revolver na komunista Repossija, češ, da ga ustreli, če bo poskušal govoriti, je »Taborovo* uredništvo z veselim klicajem na koncu pripomnilo: dišeča cvetica italijanskega parlamentarizma. Ko je šla po jugoslovanski domovini vest, da je belgrajski poslanec Ševič s podobnim revolverjem hotel v parlamentu ubiti poslanca Vidakoviča, in še pozneje, ko se je razneslo, da je hotel poslanec Benin s 500.000 di-. narjev podkupiti dva druga poslanca, da bi glasovali ameriško posojilo, tedaj ni »Taborovo« uredništvo na duhovit način nič pripomnilo. In v italijanskem parlamentu se še ni zgodilo, da bi hotela vlada podkupiti kake poslance, da bi zanjo glasovali! Dišeča cvetka iz mariborske mla-doliberaine politike!
Mariborski liberalci r ujejo »Aliserere«. Tu-( kaj pri nas sc ustanavlja nekaka nova gospodareč1. stral>ka, ki hoče pritegniti nase zlasti urad-ništvo. Ker je to bilo doslej večinama v liberalnih vrstah, ic razumljivo, da hiti vodstvo mariborsko JDS-arijc z mrzličnimi manifesti, s pozdravi in jokanjem preprečiti, da bi se ji podrl ta zadnji steber. »Tabor« je v petek priobčil tak manifest — škoda, da ga ne moremo objaviti v celoti, našim delavcem in vsem humorja željnim ljudem v zabavo! V začetku pravi, da stoji JDS-arija z vsemi simpatijami na strani uradnikov, ki se borijo za izboljšanje svojega položaja in zlasti za pragmatiico. (Poznamo te simpatije, saj bi brez njih uredništvo ne prišlo tako daleč, da mora danes prodajati svoje poSfcnje, če hoče ohraniti življenje, kakor je pisal zadnjič neki uradnik v -»Našem Glasu«! Potem pozdravlja manifest gospodarske kroge, ki so se zavzeli za nameščence, v isti sapi pa te nameščence zaklinja, naj se ne podajo ljudem (to jc tem gospodarskim krogom), ki jih ne poznajo In ki Jih samo želja po eksploaticiji uradmštva tira k snovanju življenja nezmožnih strank. (Čujte. čmjte. liberalci govore celo proti eksploataciji uradništva — tisti, ki sede v vladi, katera urad-mike prav po živinsko eksploatira!) JDS je torej, pravi »Tabor« na koncu, za vse stanovske manifestacije — isti dan se ie namreč taka manifestacija vršila pod okriljem omenjenih »gospodarskih krogov« — ne smatra pa primernim, da se iz takšnih manifestacij napravi — še kaj dragega ... Jezas, k.ai neki JDS ne smatra »primer-nlm«! Vleci konj in malce poskoči, če te je volja, nikar pa ne udari svojega mučitelja s kopitom Po glavi — priporoča JDS... Dobro, da je urad-ništvo v teh zadnjih bojih za golo življenje že 'Precej odprlo oči in da zna brez nasvetov JDS samo presoditi, kaj ne! 111 da sedaj predvsem ve, da mu življenja ne bo rešila ne eara buržoazija ne druga, naj hodi n. pr. pod krinko JDS ali gospodarske stranke, Ki se bosta v prvi priliki Rnet združili, da mu odvzameta spet vse pravice, ki bi jih utegnilo sedaj pred volitvami pridobiti!
deijo ter sc ie konstituiral sledeče: predsednik sodr. Josp Tomc iz Kočevja, tajnik sodr. Anton Podbevšek iz Ljubljane, blagajnik sodr. Ivo Meznarič iz Ljubljane. Odbornika sta sodr. Anion Taler iz Jesenic in sodr. Franc Gross iz Tacna. V nad-zorništvu sta ss. Franc Lansof iz Vrhnike, Franc Pastorek iz Ljubljane in Valentin Vrhunc iz Ljubljane. O tej prvi seji klej več v posebnem članku.
Ii strok, sifo^rslau
Dne 16. t. m. sc bodo vršila mezdna poga.
janja pekovskih pomočnikov in mojstrov v Celju. Ta jjogajanja se že vlečejo 5 mesecev. Če ne bo prišlo do sporazuma, bo prišlo do splošne stavke.
Mlinski in spediterski delavci stoje že dalj časa v možnem gibanju, Nikdo nal ne sprejema dola v Mariboru, Celju lu Kranju!
Mariborski pekovski mojstri so zvišali cene kruhu: črnemu od 20 na 25.50 in belemu od K 24 na 30. Pekovskim pomočnikom so pa zvišali samo za 20% plače, iz česar je razvidno kdo da navija cene.
Bogata romunska žetev. Po uradnem izkazu rmmtnskega poljedelskega ministrstva pričakujejo letos 250.000 vagonov pšenice, 200.000 vagonov ječmena, 100.000 vagonov ovsa. 15 tisoč vagonov prosa, 20. vagonov zelenjave in 500.000 vagonov koruze. Za izvoz je določenih približno 400.000 vagonov. Tudi pri nas kaže letina zelo dobro,
Lakota v sovjetski Rusiji. Rusko časopisje prinaša vesti o hudi lakoti v nekaterih ruskih pokrajinah. Posebno huda lakota vlada baje na Krimu. Tam so razmere naravnost obupne. Nad štiri stotisoč ljudi trpi lakoto. Ce ne pride' hitro pomeč, bo postal položaj na Krimu še bolj obupen, posebno ker kaže, da bo letošnja letina znašala le komaj tretiino letine prejšnjih jot.
POSLANO.*
Prihajajo mi na ušesa različne govorice, češ, da mi je žal, da sem se spustil tako daleč s KIod"jč - Hrovat - Kavčičevo skupno progo, da sem napravi! s tem veliko pogreško. da Musilova proga daleko prekaša našo progo..
Prozorna taktika nasprotnikov skupne proge Kočevje in Črnomelj - Vrbovško! Proti takim neumnim govoricam izjavljam enkrat za vselej: kdor kaj takega o meni pripoveduje, se podlo laže. To je prvo. Kod drugo pa dodam na kratko. da bi smatral zgradbo Musilove proge (Kočevje - Brod - Alorgvice) za pravo nesrečo za Slovenijo kakor tudi za železniško upravo, ker bi bila z njo storjena nepopravljena napaka.
Splošni interes Slovenije zahteva izvedbo skupne proge Kočevje in Črnomelj _ Vrbovško. Razen tega je želeti, da se .priklopijo na katerisi-koli način kraji ined Kočevjem (Čabar. Prezid) i« državno mejo k reški progi (na postajo Delnice ali drago postajo zapadno od nje ali še bolje naravnost na Baknr.)
Nasprotniki se ravnajo po Izreku: Z moralo se ne gradi nobena železnica. — Jaz pa pravim k našemu slučaju: Zmaga Klodič - Hrovat - Kav, fflčeve skupne proge h zmaga poštenja, pravico in resnice!
V Zagrebu. 10. avgusta 1922.
Ing. M. Klodič
podravnatelj žel. direkcije — Zagreb.
*	Uredništvo je za »poslano« odgovorno le v okviru zakona.
Izdajatelj: Zvonimir Bemot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: Anton Podbevšek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Najcenejša narodna jed
so testenine
Okrožni odbor za ljubljansko okrožje.
izvoljen na I. konferenci v Ljubljani dne v9. julija* se j« prvikrat, sestal preteklo ne- i
zdelano iz samega zdroba jeklene pšenice, vsebujejo najplemenitnejse dele zrnja. Zato so najbolj redilne, pri izvrstnem okusu. Iz istega vzroka, ker izdelane iz samega zdroba, se pa tudi najbolj nakuhajo, tako da dosežejo do trikratni volumen nekuhanih.
PEKA TETE.
Testenine tudi same tnakaione tovarne Žnidaršič & Valenčič, Ilirska-
Bistrica, so najboljše, dobe se povsod.
R. Bunc in drug; Ljubljana-Celje-Maribor.
Kongresni trg št. 1.
Na najlepšem prostoru v sredini mesta sva lani otvorila z vsem komfortom na novo opremljeno moderno kavarno. V kratkem času obstanka, postala je kavarna zbirališče najboljšega občinstva.
Dne 12. avgusta 1922 sva otvorila v istem poslopju tudi popolnoma na novo moderno preurejeno RESTAVRACIJO s krasnim vrtom, ki bo glede opreme in uredbe prvovrstna, kakor je še nima Ljubljana. Postrežba bo točna, jedila okusna, pijača izborna in cene solidne.
Kot ravnatelj iste fungira dobroznani g. Rudolf Jazbec.
Cenjenemu občinstvu se priporočava za mnogobrojni obisk
Franjo in Roza Krapež.
-----------------------------------tAn;
e% KM Kranjske tvormce » reime]0 I Kamnik pri IJubljani
jant.CerneT^-
1JUBIJA1MA
'W Nalvecša izbira
r«zti{niSi pletenin,
majic, nogavic pri tvrdka	in	rokavic
£&» & E. Sk@hern&
Ljubljana, Mastni trg št. 10.
Ali ste že okusili
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
'slValtli ftrnii Uborna konstrukcija in ulVuElll ill Jjl elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adlera.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren.
Dfirkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene!
25 CELJE
Velika zaloga vsakovrstnega
nove&a pohištva
domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje.
Kompletna oprema za novopotočeace.
25« Samo v Gosposki ulici. 25.
Zmerno cene i Delo solidno I
LUKU 1“ ??!
za tovarniško del° _ja'can° pozneje v trajno, d0
sluzbo*_______^---—j
Pridobivajte naf0^
99
Us pokljajte našega donaria v
naš prvi edini domači juhini izvleček (zabela), kateri
lahtevajtE s vsa tisminah!	prekosi
vsled izdatnosti okusa in cene vse druge izdelke.
1	Izdeluje:	»L	U	K	U	L“,	družba	z	omej.	zavezo,	Ljubljana.
aoaiBfiSfi afckiaag^a