NEKATERE ZNAČILNOSTI KOPASTEGA KRASA V SLOVENIJI (Z 9 SLIKAMI) SOME CHARACTERISTICS OF CONE KARST IN SLOVENIA (WITH 9 FIGURES) PETER HABIČ SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 29. MAJA 1980 VSEBINA Izvleček - Abstract .................................................................................... ...................................... 8 Uvod ................................................................................................................................................ 9 Način obravnave .............................................................................................................................. 9 Značilnosti izbranih kraških planot ................................................................................................ 1 O Nekatere podrobnosti in razlike med planotami ............................................................................ 19 Trojna mreža kraških vzpetin ......................................................................................................... 20 Pomen geološke zgradbe, tektonike in klimatsko pogojenega preoblikovanja .............................. 21 Sklep ................................................................................................................................................ 23 Some Characteristics of Cone Karst in Slovenia (Summary) ......................................................... 24 Literatura ......................................................................................... ................................................ 25 Izvleček UDK 551.44 (497.12) Habič, Peter: Nekatere značilnosti kopastega krasa v Sloveniji. Acta carsologica 9. 0-00, Ljubljana, 1980, lit. 23. Na izbranih kraških planotah v severozahodnem delu Dinarskega krasa so ugotovljeni trije osnov- ni tipi kopastih vrhov, ki ne glede na njihove absolutne višine sestavljajo značilno trojno mrežo po- ligonalnega krasa. Razporeditev kopastih vrhov je pogojena s strukturo kamninske podlage, oblikovi- tost površja pa je posledica večfaznega vertikalnega kraškega razčlenjevanja. V razporeditvi in oblikah vzpetin se odražajo litološke razlike, mladi tektonski premiki in klimatske ter druge marfogenetske po- sebnosti. Abstract UDC 551.44 (497.12) Habič, Peter: Some Characteristics ofCone Karst in Slovenia. Acta carsologica 9, 0-00, Ljubljana, 1980, Lit. 23 On chosen karst plateaus in north westem part of Dinaric karst three basic types of cupola-like summits were stated, consisting, regarding their absolute altitudes, the characteristic triple net of po- lygonal karst. The distribution of cone-shaped summits is conditioned by the texture od the rock base, while the surface morphology results on vertical karst dissection in severa! phases. Lithological diffe- rences, neotectonics, climatical and other morphogenetical properties are reflected in the distributions and hills shape. Naslov - Address: dr. Peter Habič Inštitut za raziskovanje krasa SAZU Titov trg 2 66230 Postojna, Jugoslavija UVOD V klasičnih delih o dinarskem krasu in njegovih jamah na Slovenskem (F. H oh en - w ar t 1832-34; A. S c hm i d 1 1854; E. Marte 1 1894, in drugi) je med sedimenti v pod- zemeljskih rovih največkrat opisano pestro sigovo okrasje. Speleološka literatura prve po- lovice sedanjega stoletja (A. Perko 191 O; A. še r k o in l. Mic h 1 er 1948, in drugi) tudi pogosto govori o različnih oblikah sige, vendar že razlaga nastajanje kapnikov in ugiba nji- hovo starost. S pospešenim razvojem speleološke in drugih prirodoslovnih znanosti po letu 1950 pa so postale sige in drugi avtohtoni ter alohtoni jamski sedimenti pomemben vir po- datkov o pldstocenski klimi in hidrografiji, favni in flori ter prazgodovini na Slovenskem krasu. Za področje kvartarne geologije so posebej zanimivi podatki o relativni in »abso- lutni« starosti jamskih sedimentov, posebej sige, ki je med njimi najbolj tipična kraška od- kladnina. Stratigrafsko in geokronološko vrednost sige v kraških jamah so pri nas doslej še večkrat osvetlili preučevalci prazgovodine (S. Brodar 1952; 1966; F. O s o le 1961, in drugi) in speleogeneze kraških jam (l. Gam s 1965; 1968; R. Go spod ari č 1970; 1974; 1976, in drugi). V letih 1976-1978 smo v okviru raziskovalnega programa Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni preučevali geokronologijo jamskih sedimentov in o tem sestavili dve fazni poročili (R. Go spod ari č s sodelavci 1977; 1978). V poročilu leta 1977 obrav- navamo generacije sig v nekaterih kraških jamah Slovenije, kakor so jih pokazale relativne in radiometrične datacije. V poročilu leta 1978 pa podajamo predvsem primerjalne analize med generacijami sig in klastičnih sedimentov, ki so doslej ugotovljene na našem krasu. Pričujoča razprava povzema poglavitne geokronološke podatke tega preučevanja, do- daja nove ugotovitve in se zadržuje predvsem pri sigi kot najbolj nedvoumnem avtohtonem jamskem sedimentu. Pestri jamski sedimenti alohtonega in paravtohtonega izvora so pri tem upoštevani po eni strani kot pokazatelj bistveno drugačnih sedimentacijskih pogojev, po drugi strani pa kot sestavni del sedimentacije v podzemlju. Preučevanje in temeljitejša obdelava pestrih, a geološko in paleohidrološko nadvse zanimivih klastičnih jamskih sedi- mentov, so zamišljena v bodoče, ko mislimo bolj kvalitetno opredeliti njihov kronostra- tigrafski pomen za kvartarno geologijo krasa. GEOKRONOLOŠKA PROBLEMATIKA IN METODE DATIRANJA SIGE Pogostne klimatske spremembe v kvartarju so se na Zemlji odvijale v nekem kronološkem zaporedju. Kvartarologi iščejo skupne geokronološke reperje, ki bi veljali za območja kontinentalnih in alpskih poledenitev, pa tudi za območja izven stalnih poledenitev npr. v periglacialnem prostoru. Lokalne in regionalne ugotovitve iz kraških in nekraških terenov poskušajo uskladiti v splošno veljavno kronologijo kvartarja. Pri tem se zavedajo, da je pestre in različne kronostratigrafske sekvence kvartarja zelo zahtevno zanesljivo datirati in jih vstavljati v koledarski čas. Ključni geokronološki problem kvartarja so gotovo zelo različna mnenja o številu in trajanju toplih in mrzlih dob. Klasična relativna datacija alpskih poledenitev A. Pen c k a (wiirm, riss, mindel, giinz ter donav l in 2 ter biber) se za mlajši in srednji pleistocen ča- 91 6 Acta carsologica IX. 1980 (1981) sovno še kar ujema s kontinentalno severnoevropsko (Visla, Saale, Elster, Menap), za spod- nji kvartar pa so občutna razhajanja. Zaporedje in trajanje mrzlih in toplih sunkov v okviru poedinih glacialov in interglacialov je posebej neusklajeno v novejšem času, ko imamo po- leg relativnih tudi radiometrične (absolutne) datacije. Zanimiv je primer kratkotrajne ohladitve pred približno 90.000 leti pred sedanjostjo (brorup), ki jo eni štejejo v okvir wiirmskega glaciala, drugi pa mislijo, da je še sestavni del eemskega (riss-wiirm) interglaciala. Po prvem mišljenju so glaciali bili časovno znatno daljši kot interglaciali, po drugem mišljenju pa so obratno, kratkotrajne ohladitve prekinjale dalj- ša topla interglacialna obdobja. Med številnimi regionalnimi razvrstitvami mrzlih in toplih dob smo za naše razprav- ljanje in primerjave privzeli geokronološko lestvico za kvartar Evrope kot jo predlaga H. C o o k e (1973). Za razliko od drugih je namreč ta lestvica oprta na paleomagnetno ča­ sovno skalo, ponuja primerjavo s podobno lestvico za Severno Ameriko, upošteva časovno trajanje ledenih in medledenih dob ter navaja tudi tople sunke v okviru glacialov oziroma hladne sunke v okviru interglacialov. S pomočjo te enotne podlage smo medseboj primerjali na eni strani relativno in radiometrično datirane sige ter relativno datirane klastične jamske sedimente, ki jih zaenkrat poznamo v naših jamah, na drugi strani pa radiometrično da- tirane sige ter zaporedje hladnih in toplih dob iz evropskega in severnoameriškega prostora. Z združitvijo podatkov o jamskih sedimentih na enotno geokronološko skalo upamo dobiti boljši pregled nad razvojem avtohtone in alohtone sedimentacije, po možnosti ugo- toviti podobne oziroma zaporedne sedimentacijske razmere in po njih sklepati na različna klimatska obdobja pleistocena ter s tem- na relativno starost sedimentov. Tak primerjalni študij je bil doslej pri nas opravljen na področju kvartarne sesalske favne, najdene večinoma v jamskih sedimentih (l. Rak o ve c l 975), delno pri palinoloških raziskavah izvenjamskih sedimentov na kraških poljih (A. Šerce lj 1966; 1970) in že večkrat pri jamskih sedimen- tih s paleolitskimi najdbami (npr. S. Brodar 1952; l 966; l 970; F. O s o le 1968; 1975). Bolj podrobno so bile primerjalno obravnavane sige in naplavine na primeru Postojnskega jamskega sistema (R. Go spod ari č 1976). Iz nekaterih lokalitet hrvaškega krasa so po- dobne primerjalne podatke objavili M. M a 1 e z, A. SI i ep če vi 6, D. Srd o č (1979) in M. Malez, D. Rukavina (1979). Razvoj jedrske znanosti v zadnjih tridesetih letih in njena aplikacija na vsa področja tehnike in naravoslovja je tudi k speleologiji prispeval mnogo novega. Doslej se je najbolj uveljavilo radiometrično merjenje izotopov l 3 C in 14 C v sigi. Na podlagi polovične razpadne dobe nestabilnega izotopa 14C (5.730 let) je namreč možno ugotoviti modelno starost tega jamskega sedimenta do 40.000 let nazaj. Poznamo številne radiometrično datirane sige iz evropskih jam, pa tudi ustrezno analizirani vzorci sig iz Slo- venskega krasa so že koristno dopolnili dosedanjo, le relativno ugotovljeno njihovo starost. Poleg nedvoumnih prednosti pa ima 14C metoda datiranja tudi nekaj pomanjkljivosti, ki omejujejo njeno uporabo pri datiranju sige. Omenjamo njen omejen obseg detekcije in kvantitativni problem »mrtvega ogljika« v sigi (»mrtvi« ogljik je tisti iz matičnega apnenca, »živi« pa tisti iz humusno vegetacijskega pokrova; oba sta v sigah pomešana v različnih raz- merjih, ki jih številčno ne moremo ugotoviti; računajo s poprečnim razmerjem 15:85). Ustrezno vzorčevanje sige in ugotavljanje njenega stratigrafskega položaja med drugimi jamskimi sedimenti le delno odpravljata navedeni pomanjkljivosti te radiometrične metode datiranja. Pred desetimi leti so v Kanadi razvili radiometrično uranij-torijevo metodo, ki meri količino torija v sigi. Ob fizikalno in geokemično utemeljeni predpostavki, da stabilni torij nastaja iz nestabilnega urana, ki ga vsebuje domala vsaka siga (2-100 ppm), je količina iz- merjenega torija, ob določenih pogojih seveda, odvisna od starosti sige, ki ta torij vsebuje. Ker ima 238 uran znatno daljšo razpadno dobo (250.000 let) kot 14 C, je obseg določljivosti te metode raztegnjen tja do 400.000 let nazaj. Z U/Th metodo so v laboratoriju Mac Master University v Hamiltonu preučili več stotin vzorcev sig iz Amerike, pa tudi iz Evrope. 92 Rado Gospodarič, Generacije sig v klasičnem krasu Slovenije 7 Sestavili so lahko zaporedje in trajanje sigotvornih faz mlajšega in srednjega pleistocena za Severno Ameriko oziroma severno hemisfero v geografskih širinah med 35° in 62° (R. Harmon et al. 1975; 1978). Iz evropskega prostora so objavljeni U/Th podatki o starosti sige iz jam britanskega otočja (T. Atkinson, R. Harmon, P. Smart 1977; A. Waltham, R. Har- mon 1977). Poleg postglacialne in interstadialne wiirmske sige so spoznali še eemsko (R/W) in holsteinsko (MIR) sigo, nekaj vzorcev pa tudi iz zadnjega toplotnega sunka mindelskega glaciala. Te ugotovitve so spremenile dosedanje poglede na nastajanje sige v območju kon- tinentalne poledenitve Velike Britanije in severne Evrope. V večini primerov so doslej na- mreč menili, da so sige vse mladopleistocenske. Z U/Th metodo je ugotovljena tudi interglacialna starost sige v Planinski jami (R. Gospodarič 1976). V okvir radiometričnih metod, uporabljenih v speleologiji, sodijo še nekatere novejše, prirejene v ta namen iz jedrske fizike. To so resonanca elektronskega spina (ESR - elec- tronic spin resonanc) povzročena pri prirodni radiaciji kalcita, nadalje »fission track« me- toda in metoda termoluminiscence. Te metode je na kraško podzemlje in sigo apliciral ja- ponski fizik M. I k e y a (1976; 1977). Praktično jih je preiskusil v japonski jami Akiyoshi in pri datiranju sige v grški jami Petralona. Tu je s posebej ugodno ESR metodo, ki je so- razmerno enostavna in teoretično nima časovne omejitve, ugotovil 400.000, 250.000 in 50.000 let stare plasti sige med drugimi jamskimi sedimenti odkopanega profila (N. Po - u 1 in as 19771). Z ESR metodo so bili pregledani tudi vzorci sige iz Pisanega rova Postojnske jame. Prvi podatki so pokazali 530.000, 280.000 in 125.000 let stare plasti v najprej pregledanem sta- laktitu; bolje dokumentirane nadaljnje analize pa na 190.000 let staro sigovo jedro v kas- neje pregledanem stalabtu (M. I k e y a 1978, pismeno poročilo; M. I k e y a, T. Mi ki, R. Gospodarič 1980). Sige štejemo med geološke paleotemperatume reperje. Ker so nastajale iz sigovice (na- sičene prenikle vode) v ustrezno spremenljivi recimo holocenski in pleistocenski klimi, so v vsaki njeni plasti ohranjena tedanja razmerja normalnega in izotopnega ogljika (12 C/ 13 C) in kisika (16 O/ 18 O). To fizikalno-kemično predpostavko so za karbonate uspešno preiskusili najprej pri hišicah foraminifer iz globokomorskega blata, nato pa tudi na sigi, stalagmitu iz francoske jame Aven d'Orgnac (J. D up o 1 e s s y 1977). Na podlagi takih analiz sige iz šestih jam Severne Amerike je R. Ha r m on s sodelavci (1978) uspel sestaviti klimatsko krivuljo zadnjih 400.000 let za severno hemisfero. Pri tem je ugotovil, da so sige celo bolj primerne in zanesljive za paleotemperaturna spoznanja, ker so razširjene v krasu vseh kontinentov, ker so temperature v notranjosti jam vedno ustrezale srednje- letnim in mnogo bolje odražajo regionalne klimatske variacije kopnega kot npr. kvartarne foraminifere iz oceanskega blata. Tam je namreč količina stabilnega izotopa 18 O v skeletih lahko posledica znižanja temperature morske vode, lahko pa tudi zmanjšanja volumna kontinentalnega ledu. Na foraminiferah lahko nadalje spoznavamo le paleotemperaturo morja, ne pa kontinentov, kjer so sicer večinoma ohranjeni geološki pojavi, pokazatelji kli- matskih nihanj v kvartarju. Vsekakor je v posameznih plasteh nekega kapnika možno ugo- toviti izotopna razmerja in sklepati na toplejša in hladnejša obdobja, na stopnjo sončnega sevanja in druge klimatske pogoje sedimentacije sige. Če so predhodno taiste plasti sige ali kapnika tudi radiometrično datirane, je možno različna klimatska nihanja tudi kronološko opredeliti. Kako so na podlagi navedenih izotopnih razmerij v naših sigah odražajo klimat- ska nihanja kvartarja ne vemo, ker, žal, ustrezne analize še niso zastavljene. Starost sige poskušajo preučevati tudi s paleomagnetno metodo. A. Lat ha m (1977) namreč meni, da so nosilci remanentnega (prirodnega, detritičnega, kemičnega) magnetiz- ma znatno bolje fiksirani v sigi kot pa v gibljivih nevezanih sedimentih oceanskega dna in kopnega ali pa v tektonsko premaknjenih lavah, kjer so doslej ugotavljali paramagnetne po- jave mlajšega terciarja in kvartarja. 93 8 Acta carsologica !X. 1980 ( 1981) Paleomagnetna metoda sloni na spoznanju, da je bilo zemeljsko magnetno polje npr. v pliocenu in kvartarju nekajkrat normalno, nekajkrat pa reverzno (A. C o x 1969). V zgor- njem pliocenu poznamo reverzno Gilbertovo in normalno Gaussovo geomagnetno epoho, v eopleistocenu in starem pleistocenu pa reverzno Matuyama epoho. Preostali pleistocen in holocen sta v okviru normalne Brunhes epohe, v tej pa poznajo regionalno razširjene in kronološko opredeljene deviacije polaritete tako imenovane »excursions« kot so npr. Laschamp (med 12.500 in 17.000 leti b. p.), Lake Mungo (pred okrog 30.000 leti), Biwa E (49.000), Blake (104.000-117.000), Biwa I (176.000-186.000), Biwa II (292.000-298.000), Biwa III (okoli 350.000) in druge »excursions« (F. W i ega n k l 977; D. Bowen 1978; J. Fink 1978). Ti paleomagnetni dogodki so zelo verjetno dokazljivi tudi v sigi in klastičnih ilovnatih jamskih sedimentih. Žal, v dosegljivi literaturi še nismo našli ustreznih objav, pa tudi o rezultatih paleomagnetnih raziskav v sigi iz Postojnske jame še ne moremo poročati, ker so ustrezne analize še v delu. RADIOMETRIČNO DATIRANE GENERACIJE SIG Prvi podatki o 14 C radiometrični modelni starosti sige iz Postojnske jame in Zelških jam (W. Fran k e, M. G e y h, 1971; R. Go spod ari č 1972) so pokazali, da imamo v teh jamah opraviti z interstadialno, postglacialno in holocensko sigo. Nadalje je bilo ugo- tovoljeno, da je holocenska siga nastajala JO-krat hitreje kot interstadialna siga in 10-krat počasneje kot recentna siga npr. v Zelških jamah. Podrobneje analiziran stalagmit iz Jame v Grapi pri Predjami je pokazal zelo različno rast sige v klimatskih obdobjih holocena (A. Slijepčevic, J. Planinic 1974). Te prve ugotovitve o več generacijah in različni starosti sige so vzpodbudile nadaljnje vzorčevanje sige še v drugih jamah klasičnega krasa. S 14 C metodo so bile med leti 1972-1975 analizirane sige iz Predjame, Vilenice in Škocijanskihjam, dosti vzorcev iz teh jam pa je še vedno v obdelavi predvsem z U/Th metodo. Trenutno imamo doslej zbranih okrog 60 radiokarbonskih, dve U/Th in štiri ESR datacije sige. Večina teh podatkov je zbranih v slikah 1 in 2. V Postojnski jami imamo opraviti z interstadialno sigo (40.000 b.p.), ki pa je v mnogih primerih še starejša. Ugotovljena počasna rast te interstadialne sige (okrog 1 mm/ 100 let) se namreč ne sklada z velikostjo stalagmitov in stebrov ter njihovo večplast­ no sestavo, pa tudi ne s starostjo flišne ilovice, med plastmi sige, s katerimi so občasne po- plave prekinile avtohtono sedimentacijo. Ogromni kapniki so večinoma sestavljeni iz več generacij sige, med katerimi je tista v jedru najbolj verjetno interglacialna (R/W), lahko pa tudi iz riškega interstadiala ali mindel-riškega interglaciala kot dajo slutiti radiometrične analize z ESR metodo. Zaznavno prekinitev v rasti sige ugotavljamo med 35.000 in 17.700 leti, ko so bili rovi Postojnske jame najprej poplavljeni in obdani z naplavljeno izvenjamsko ilovico nato pa so jih zajele hladne razmere zadnjega wiirmskega stadiala, ki so zavirale sigotvomost. Postglacialna siga se je odlagala že v klimatsko bolj ugodnih pogojih, ki so bili posebej optimalni v atlantiku med 8.000 do 5.000 leti pred sedanjostjo. V P I aninski j a m i poznamo radiometrično ugotovljeno riško-wiirmsko intergla- cialno sigo v kapnikih, ki so ponekod v više ležečih rovih lahko neprekinjeno rastli skoraj do zadnjega wiirmskega stadiala, drugod, v niže ležečih rovih pa je jamska reka z naplav- ljenim apnenčevim gruščem prekinila njihovo rast v starejšem wiirmu in v zadnjem wiirm- skem stadialu. V holocenu pa gladina podzemeljske reke ni več tako močno varirala; siga se je lahko odlagala v suhih predelih sicer vodnega rova. Za razliko od Postojnske jame, 94 Rado Gospodarič. Generacije sig , klasičnem krasu Slo,eniJc 9 KLIMATSKE FAZE PO WURMU JAME - CAVES POSTWURM CLIMATIC PHASES klninska (WENOLAND BRYSON,1974; Postojnska jama jama Predjama ZolŠke jame b.p.O .--F_I_NK_,_19_78_) --t--------:c------t----t-----t--,,------+--=----i 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000 11000 12000 13000 14000 15000 PACIFIK NNA.ru.filiR = =::: = = SKANDIK_ __ __ SUBATLANTIK f ----- - SUBBOREAL ----- - ATLANTIK ====~=~~=~=~=~-== ----+-.-+- ----- .,- ------+-~ !- +--1~~ -- ' 1 ' ____ :_,_,_, -1 --- T ~- _ _j_ ---h--J BOREAL ___ :- :-- = :1:- ______ _ PREBOREAL , 1 : X X X 1 IIORYAS--f--1 xxxx- -~-- --+--- = - ALLEROD-7 - --- i ------ ----f------- - ---- - ---: ------~----~----~----""1 1 DRYAS 1 1 X X X 3 : 2 : 1 ____ __J _______ I WURM 3 S.stavil - Composed by: R.Gospodari~ SL 1. Postglacialna rast sige v nekaterih kraških jamah Slovenije ugotovljena s 14 C datiranjem (analize - M. G e y h in H. Fran k e, A. Sli ep če vic in J. Planini c) 1 - rast stalagmitov z vrisanimi 14 C podatki o modelni starosti 2 - domnevana rast sige z vrisanim 14 C podatkom o modelni starosti 3 - podoma faza Fig. 1. Postglacial sin ter growth in some karst cave of Slovenia ascertained by 14 C dating (analyses by M. G e y h and H. Fran k e, A. SI i ep če vic and J. Planini c) 1 - stalagmites growth rate, 14 C data about the model age drawn in 2 - supposed stalagmite growth with one 14 C date drawn in 3 - collapse phase treba preveriti v bodoče z bolj načrtno izbranimi vzorci ali pa z bolj popolnimi analizami posameznih kapnikov. V J u ž n e m r o v u Z e I š k i h j a m so radiometrične analize pokazale le holocen- sko in recentno sigo, Analizirani stalagmiti so iz boreala in zgodnjega atlantika, nato pa zopet iz subboreala in subatlantika ter tudi povsem recentni. Odsotnost poznoglacialne sige si je mogoče razlagati z domnevo, da je bil tedaj ves Južni rov še vodno aktiven in ne samo delno in občasno tako kot danes. Preučevanje razvojnih faz Cerkniškega jamskega sistema, katerega sestavni del so tudi Zelške jame, je pokazalo, da moremo tod računati še z interstadialno, morda celo inter- glacialno sigo (R. Go spod ari č 1970), Ostanki starejših sig so namreč še ohranjeni v previsnih stenah številnih tukajšnjih udornic, pa v širokih stalagmitih, ki so denimo v sklep- nem delu Južnega rova pokriti s fosilno ilovnato naplavino. 95 10 Acta carsologica IX, I 980 (198 l) V P r e dj a ms k e m podzemeljskem sistemu najdemo sigovo okrasje v vodnih rovih in v više ležečih suhih rovih npr. v Fiženci. Sige pokrivajo alohtone naplavine, med njimi pa jih doslej še niso našli (F. Habe 1970, 52). Radiometrične datacije štirih vzorcev sige iz Fižence so dejansko pokazale holocensko starost vitkih stalagmitov, v enem primeru pa tudi srednjewiirmsko sigo, kakršno smo bolj številno ugotovili v Postojnskem jamskem sistemu. Če se zadržimo še pri rasti holocenske sige, poglejmo podatke A. SI ij ep če vica in J. P I a ni ni c a (1974, 74) o 14 C analizah večplastnega kapnika iz Jame v Grapi, ki je hidrološko sestavni del Predjamskega podzemeljskega sistema. Analizirani stalagmit se je najbolj povišal (za 15 mm/ 100 let) med 4.300 in 3.300 leti v atlantiku, najmanj (O, 7 mm/ l 00 let) pa med 3 .300 in 2.200 leti na prehodu atlantika v subboreal. Subatlant- ska klima očitno tudi ni bila več ugodna za rast sige. V š k o c i j a n s k i h j a m a h so bili orientacijsko analizirani trije samostojni, manjši stalagmiti z namenom ugotoviti njihovo starost in stopnjo rasti. Radioogljikova analiza je pokazala, da je poznoglacialna siga rastla dvakrat hitreje (1 O mm/ l 00 let) kot holocenska :siga (5,3 mm/ 100 let). Mogočne kope rjavkaste sige in večplastni sestavljeni stalagmiti ter plasti sige med fosilnimi naplavinami v Tihi jami pa dajo slutiti, da je računati tudi v Ško- cijanskih jamah še z mnogo starejšimi sigami. Pri treh radiometrično (14 C) analiziranih sigah iz Vi I eni c e ugotavljamo intersta- dialno sigo iz obdobja med 36.000 in 29 .300 leti. Njihovi stalagmiti so se povišali vsakih 100 let poprečno za poldrug milimeter. Ker je tudi to vzorčevanje bilo orientacijsko, ni mo- goče zagotovo reči, da mlajših oziroma še starejših sig v tej jami ni. Iz jam matičnega krasa imamo nasploh zelo malo radiometrično analiziranih sig, prav tako so skromni podatki o relativni starosti sig med fosilnimi naplavinami. Sl. 2. Fig. 2. Skupni pregled radiometrično datiranih wiirmskih in postglacialnih sig _v nekaterih kraš- kih jamah Slovenije. Posebej so označene poplavne faze v Postojnskem Jamskem sistemu 1 - meritve 14 C modelne starosti sige v korenu in temenu stalagmitov (analize M. G e y h in H. F r a n k e ) . 2 - meritev 14 C modelne starosti stalagmita z ekstrapolirano rastjo 3 - domnevna rast sige po stratigrafski legi 4 - U/Th meritev (analize R. Ha r m on) 5 - prodoma faza Common view over the radiometric dated sinter ofWiirm and Postglacial ages in some caves of Slovenia. The flooded phases in the Postojna Cave System are marked par- ticulary J - measures of 14 C model sinter age in the base and peak of stalagmites (analyses by M. G e y h and H. Fran k e) 2 - measure of 14 C model age of stalagmite with extrapolated growth 3 - supposed sinter growth after the stratigraphic position 4 - U/Th