W DOLENJSKI LIST G L A SILO S O C I ALI STIČNE ZVEZE DE L O V N E G A L J UDSTVA OKRAJA NOVO MESTO NAŠ ZRELOSTNI IZPIT Nekaj misli iz ekspozeja tovariša Edvarda Kardelja Podpredsednik /.veznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je v ponedeljek na zasedanju Zvezne ljudske skupščine prebral ekspoze o predlogu za spremembe v zakonu, o zveznih upravnih organih in o predlogu za ustauoviteh enotnih gospodarskih zbornic, zaradi aktualnosti problemov, o katerih je govoril rete-rent, bomo povzeli nekaj najvažnejših misli. V začetku ekspozeja je tovariš Kardelj pouaaru, da so naši delovni ljudje govor tovariša Tita v Splitu sprejeli s silnim navdušenjem in ga enodušno podprli na način, ki ne dopušča nobenega dvoma, da prav politika, ki sta jo začrtala Tito v svojem govoru in Izvršni komite CK ZKJ v znanih sklepih, ustreza najglobljim težnjam našega delovnega Za gospodarsko trošenje sredstev tudi v SZDL Danes dopoldan je pri okrajnem odboru SZDL seja nadzornega odbora okr. odbora SZDL, ki ji prisostvujejo tudi predsedniki nadzornih odborov in blagajniki občinskih odborov SZDL. Na seji se bodo pogovorili predvsem o plačevanju članarine in finančnem poslovanju organizacij SZDL. Pri tem bodo posvetili posebno pozornost gospodarnemu trošenju sredstev organizacij Socialistične zveze, ki v okraju dosega precejšnje zneske. »BILA SEM PRI TOVARIŠU TITU!« Obiskali smo pionirko, učenko 5. razreda osnovne šole v Metliki Darinko Molek, ki se je vrnila iz Beograda, kjer je v imenu pionirjev Bele krajine čestitala Titu za 70. rojstni dan. — Koliko vas je btlo iz Bele krajine? — »Samo dva,« je odgovorila Darinka. »En pionir iz Adlešič in jaz.-« — Koliko vas je šlo Iz novomeškega okraja? »SUrje! V Ljubljani smo se pridružili drugim in tako nas je odšlo iz Slovenije 45.« — Kako si se kaj počutila, ko ste se bližali Beogradu? »Vožnja je hitro minila. Imeli smo si precej povedati. Vendar me je kar nekaj stiskalo. Vse je šlo tako hitro.« — Katerega trenutka se boš najraje spominjala? »Ko sem stopila pred to* variša Tita! Čisto blizu njega sem bila. Dala sem mu tudi darilo; lepo majollko, veliko in ma-lo!" Darinki bo ostalo to doživetje vedno v spominu, saj je nosila želje vseh naših pionirjev dragemu tovarišu Titu. Ivo Llkavcc človeka. Navdušenje so zbudile ne samo humane Titove besede, ampak tudi tri osnovne teze, s katerimi je prežet ves njegov govor: odločnejša borba proti deformaciji socialističnih odnosov, proti subjektivnim željam, ki premalo upoštevajo položaj delovnega človeka in potrebe skupnosti, ter za pravilno porazdelitev žrtev, ki so potrebne za premagovanje težav, tudi na račun družbenih skladov, čeprav bi to terjalo tudi bolj bistveno revizijo pianov in proračunov komun, republik in federacije. Tovariš Kardelj je opozoril, da ne smemo podcenjevati materialnih posledic pojavov, do katerih je prišlo v burnem razvoju naše socialistične granit-ve. Toda srdit boj proti negativnim pojavom je potreben, tudi če ne bi upoštevali njihovega ekonomskega učinka. Pomanjkanje nenehnega boja ustvarja široke možnosti za vsakršne egoistične skomine in pojave najbolj negativnih strani - človeške narave, kadar gre za odnose med ljudmi. Za na^ predek socializma ni nevarno, da takšni ali drugačni negativni pojavi nastajajo, ker v resnici m mogoče, da kot težnje ne bi nastajali, marveč bi postali nevarni, če bi prenehal ali bistveno popustil boj proti njim, če bi izgubili orientacijo, če bi v zavesti te ali one družbene plasti začela postajati vr-lina prav tisto, kar moramo obsojati. A prav ta boj je zadnje čase pri nas znatno popustil. Zato je tovariš Tito v svojem govoru v Splitu vprav žeiel zbuditi zavest tistih, ki jim je začela pojemati, in našim- delovnim ljudem dati v roke močno politično orožje za boj proti tem težnjam. Da je bil pozitivni učinek zakona o delitvi neprimerno manjši, a negativno spremljajoči pojavi neprimerno večji, je to za- to, ker smo prišli v novi sistem delitve nezadostno pripravljeni in nezadostno organizirani. Po mnenju tovariša Kardelja smo stopili v sistem s precejšnjo dozo utvar, da 'delavski sveti in komune lahko sami pravilno uveljavijo težnje novega sistema delitve. Tako so se komune in delavski sveti znašli v položaju, da sami tolmačijo smisel novih predpisov in so jih seveda tolmačili zelo različno. Potrebno je, da čim hitreje odpravljamo slabosti sistema delitve in ga dalje razvijamo. To nalogo pa moramo izpolnjevati bolj organizirano kot doslej ter na podlagi enotne usmeritve in enotnih meril. Podpredsednik itaraeij je odločno zavrnil pripombe, češ da se vračamo v administrativni centrau- (Nadaljevanje na 3. strani) savez komunista jugoslavije CENERALNtSEKRETAR ^Beograd, 14. maja 1962. g- SRESKOM ODBORU SAVEZA UDRUŽENJA BORACA NOR Novo Mesto Dragi drugovi. Najtoplije zahvaljujem na primljenim pozdravima delegata sa vaše godišnje skupštine. Upućujem vama i svim članovima Saveza boraca narodnooslobodilačkog rata pozdrave i najbolje želje za postizanje daljih uspjeha u izvršavanju zadataka koji su postavljeni pred vašu organizaciju u očuvanju tekovina narodnooslobodilačke borbe, razvijanju i učvršćivanju jedinstva društvene zajednice i u otklanjanju svih negativnih pojava koje nanose štetu interesima našeg društva u daljoj socijalističkoj izgradnji naše zemlje. Pismo tovariša Tita okrajnemu odboru Zveze borcev v Novem mestu Veđno ve& odlitkov za Izvoz Najboljše merilo za ocenjevanje kateregakoli kolektiva je izpolnjevanje nalog, ki mu jih nalaga plan. Ker imamo namen spregovoriti o Bcltu, bo prav, če si najprej ogledamo, kako njegov 400-članski kolektiv uresničuje proizvodnjo. Bclt bo lelos, kot trdno upajo, postat prvo podjetje v Beli krajini in bo ustvaril več kot milijardo dinarjev proizvodnje. V prvem četrtletju so naredili za 229 milijonov 500 tisoč din vrednosti in uresničili 20,9 odstotka plana (za 9 odstotkov več kot v prvem četrtletju lani). Proizvajajo predvsem odlitke, namenjene avtomobilski industriji, in gradbene stroje. Precej težav so imeli pri nabavi nekaterih vrst reprodukcijskega blaga (manesman cevi, elektromotorjev, koksa itd.). Izpolnitev proizvodnega plana pa kaže, da hujših posledic kljub temu ni bilo. bro stiskalnice za beton, sodoben gradbeni stroj za izdelavo cementnih blokov. Kvaliteta izdelkov jc v redu, saj doslej niso imeli še nobenih reklamacij, skrbijo pa tudi za pravočasno dobavo tujim in domačim kupcem. Do konca aprila bi da bi zamujeno dohiteli. Najprej so skušali poiskati vzroke. Spoznali so, da je poleg vzrokov, ki niso v močeh kolektiva (reprodukcijsko blago), nekaj krivde tudi v njih samih. V prvih dneh maja so izpopolnili že približno 30 odst. letnega Ze lani so se pričeli pogajati za izvoz karterjev za motorje. Kolektiv se je odločil izvoziti letos v Demokratično republiko Nemčijo, Avstrijo in Indijo za približno 300 tisoč dolarjev svojih izdelkov. Razen tega bodo s posredovanje TAM izvozili manjše količine v Zahodno Nemčijo. Vsega so namenili za izvoz 920 ton odlitkov ali 28 odst. celotnega plana. Doslej so poslali v inozematvo 2")0 Ion odlitkov in tako uresničili 28 Odstot. svoje obveznosti za izvoz. Tudi pri njih ni manjkalo težav. Inozemski trg je zahteven, izdelki morajo biti kvalitetni, pa tudi cene morajo biti konkurenčne. Precej naporov jih je veljalo, preden so v sorazmerno kratkem času osvojili proizvodnjo tega, kar izvažajo, Razen karterjev bodo izvažali tudi zavorne bobne. V proivodnjo slednjih so vložili nemalo sredstev in 'ruda, saj bodo po vzorčnih kosih, ki so jih že razposlali inozemskim interesentom, v Uijini presodili sposobnosti Beltove proizvodnje. Naročila pričakujejo vsak dan. Razen tega izvažajo še vi- BELT je letos namenil izvozu 28 odstotkov celo« letne proizvodnje in sklenil prodali v zamejstvo za 300 tisoč dolarjev svojih izdelkov — Nekaj več o objektivnih in subjektivnih težavah v kolektivu — Prva naloga: plan in proizvodnja — Nerazumljive ovire pri uvozu nekaterih delov morali po pogodbi izvoziti v Demokratično republiko Nemčijo 84G karterjev, dobavili pa So jih 925. Bcltov kolektiv se je potrudil, povečuje število izdelkov, ki jih izvaža, in hkrati tudi obseg svojega izvoza ter na ta način prispeva družbi dragocene devize. Za pravilno dinamiko proizvodnje Ko so ugotovili, da so v prvem četrtletju za približno 4 odst. pod planom, so vse napore osredotočili v to, "Brez Tebe, tovariš Tito, ne bi več živeli na svoji zemlji!« i Zaključka uspele V. revije dramskih skupin Slovenije se jc v soboto zvečer udeležil tudi častni predsednik republiške zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije tovariš Ivan Regent, ki ga vidimo v družbi predsednika sveta Zveze Svobod Slovenije tovariša Branka Babica in predsednika OLO tovariša Nika Belopavloviča Za sedemdeseti rojstni dan je maršal Tito sprejel v Beogradu tudi listino častnega občanstva vseh jugoslovanskih komun. Tudi ljudski odbori vseh naših občin so pred tem sprejeli ustrezne sklepe o proglasitvi predsednika Tita za častnega občana. V dokumentu, ki so ga sestavili v občini Vidcm-Krško, je o tem znamenitem sklepu zapisano takole: »Ponosni smo nate, saj se zavedamo, da brez Tvojega genialnega vodstva našega naroda v narodnoosvobodilni vojni in po voj- ni izgradnji ne bi bili svobodni. Več tisoč naših občanov ne bi živelo na svojih domovih; naša občina ne bi dosegla takega gospodarskega razvoja, zato Ti še s posebnim navdušenjem dajemo vso podporo liri Tvojih sedanjih prizadevanjih za naš nadaljnji socialistični razvoj.« Podobne iskrene želje in čestitke so izražene tudi v listinah drugih naših občinskih ljudsliih odborov, vse pa so uvezane v veliko knjigo, ki so jo tovarišu Titu prejšnji teden izročili v Beogradu. plana in nekaj zamujenega nadoknadili. Lani so imeli velike težave z obratnimi sredstvi, saj so jim kupci na domačem tržišču dolgovali velike zneske. Zadnje dni aprila so imeli za 140 milijonov dia dolžnikov, Belt pa je dobaviteljem dolgoval le 35 ml* Ujonov din. Sredstva, kl jBt dolgujejo dolžniki, skušajo zmanjšati za polovico, med tem pa si pomagajo s premostitvenimi krediti. V septembru letos bo, tako računajo, v celoti zale! j učen a prva faza mehanizacije livarne, nato pa sa bo storilnost dela močno povečala. Besedičenje in naloga strokovnjakov! Prav gotovo bi bil lahko proizvodni plan v prvem četrtletju izpolnjen boljšei, storilnost dela bi bila lahko večja, materialni strožki pa nižji, če bi se srednji vodilni kader v proizvodnji v te (Nadaljevanje na 3. str.) VREME OD 31. MAJA DO 10. JUNIJA Nestalno s pogostnimi padavinami, zlasti po 4. Juniju. Razjasnitve ne bodo trajalo več kakor tri dni. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED PREDLOG ZA SKUPNO STREHO »Najhujši politični poraz, kar jih je kdaj doživel general de Gaulle.« Tako so komentirali v Parizu razsodbo posebnega vojaškega sodišča, ki je sodilo voditelju ultraške teroristične organizacije OAS Sala-nu. Razsodba se je glasila: dosmrtna ječa. Skoraj vsa javnost je namreč pričakovala smrtno obsodbo, z de Gaullom vred. Ko se je bivši general Salan tako izmuznil puškam, so se Francozi zavedli, da so se spet znašli v hudi politični krizi. Nejeverno so zmajevali z glavami. Toda najbolj zanimiva je bila reakcija predsednika de Ga-ulla. i Za razsodbo vojaškega sodišča je zvedel kmalu pred polnočjo med sprejemom v Elizejski palači na čast Moktarja Uld Dadaha, predsednika Mavretanije. Neki očividec je tako-Ie opisal ta dogodek: »Pobočnik je nekaj zašepetal de Gaullu v uho. Temu se je podaljšal obraz. Nenadoma je bil videti tako utrujen, kakor ga nisem še nikoli videl. Dejal bi, da je bil videti poražen. Vsi smo vedeli, kaj to pomeni.« Vsi vedo, kaj to pomeni. Razsodba posebnega vojaškega sodišča, ki ga je vlada zdaj razpustila, dejansko pomeni, da bo čez nekaj let, če že ne prej, Salan na svobodi. Nekdo je pripomnil, da bo Salan prihodnji ministrski predsednik Francije. Razsodba tudi pomeni, da se je vojaško sodišče, ki je bilo ustanovljeno po izjalovljenem vojaškem udaru aprila 1961, ustrašilo skrajne desnice, ker je gotovo računalo, da se utegne v Franciji kaj spremeniti. Sodišče so sestavljali: dva armadna generala, letalski general, admiral in pet civilnih sodnikov. Isto sodišče je obsodilo Salano-vega namestnika, bivšega generala Jouhauda, na smrt, ki še ni bila izvršena, in dva druga oasovska terorista, ki sta bila že ustreljena. Prav ob tem dejstvu pa se marsikdo sprašuje, s kakšno logiko so Ti so menda spoznali, da je bitka zanje vendarle izgubljena. z.ato »med tednom pobijajo Alžirce, za vikend pa požigajo hiše in kmetije«, da bi požgali deželo, kakor sami pravijo. Njihova taktika spominja na umik nemške armade iz Sovjetske zveze, ki je sistematično rušila za seboj vse, kar se je porušiti dalo. PORAZ ZA DE GAULLA sodniki obsodili na dosmrtno jeco Salana ( v bistvu pomeni to pomilostitev), ki je dajal ukaze za zločine in je torej najbolj odgovoren za oasovsko divjanje, Jouhauda m druga dva oasovca, ki so izpolnjevali njegove -ukaze pa na smrt. Toda tukaj ne gre za logiko, ampak za stališče armade, ki baje ne more dovoliti, da bi njeni generali prišli pred puške za »napake, ki so jih zagrešili civilisti«. Številni on-cirski krogi namreč pripisujejo izgubo Indokine »tistim politikom«, ki »so mešetarili z interesi Francije, medtem ko smo mi krvaveli« in podobno. Tudi za izgubo Alžirije je kriva »politika«. Poznavavci alžirskih razmer zatrjujejo, da je samo deset odstotkov francoske armade v Alžiriji za zares odločno akcijo proti OAS, deset odstotkov bi hotelo pomagati OAS, osemdeset odstotkov armade pa drži križem roke, medtem ko oasovci divjajo po Alžiriji. Za vse takšne fašistične elemente je obsodba Salana na dosmrtno ječo dokaz, da je pariška vlada trhla in da je treba še odločneje kot doslej, če je to sploh mogoče, pobijati mirno alžirsko prebivalstvo. Za vse tiste lojalne francoske uradnike in vojake v Alžiriji, ki se resnično trudijo, da bi izvajali evl-anske sporazume o prenehanju sovražnosti, pa je bila razsodba hladna prha in strahovito razočaranje. Zakaj ni šlo samo za osebnost Bivšega generala Salana, ki se je ves čas med procesom vedel zelo nesramno, ampak za obsodbo vse OAS. Zato ni nič čudnega, če je uradni zastopnik alžirske osvobodilne fronte dejal, ko je slišal za razsodbo, da je »neverjetna«. Samo čas bo pokazal, kako usodne in daljnosežne posledice utegnejo imeti za prihodnost Francije in Alžirije. S 6. seje izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL Jesensko setev je KZ v Šentjerneju uspešno opravila in presesla plah za okrog 5 odstotkov. Tudi spomladanska dela so bila v roku končana, čeprav bo bile potrebne nekatere spremembe v sejanju žitaric. Zaradi dclkaj neugodnega vremena, ki je prevladovalo v dneh setve, so zamudili rok za sajenje ovsa in so namesto te žitarice posadili več koruze. Pllan spomladanskih del pa vendarle ne bo dosežen, ker je prišlo do zastoja pri opravilih v travni-štvu in na deteijiščih. Tej neprijetnosti se je nato pridružila še druga: dušičnih gnojil primanjkuje, kljub temu da so jih naročili dovolj in pravočasno. Zadruga je iz objektivnih vzrokov letos ukinila popust pri nakupu umetnih gnojil. Zato je manjše'število pogodbenih pridelovalcev povsem upravičeno. Problem haj bi se nekako odpravil s postopnim jača-njjesm Baštine proizvodnje. Piri nakupu in zakupu ima zadruga sicer manj srečno roko, zato pridobiva obdelovalno zemljo na gozdnih posekah. Tako so n. pr. preorali grmičevje v Gabrihi, kjer je bilo včasih cigansko naselje. Dela spadajo tudi v obseg priprav za sadovnjak v izmeri okrog 40 ha, ki naj bi bil urejen do 1965. leta. Investicije se razporejajo gospodarno, vendar pa lahko opazimo, da so največjo pozornost posvečali mehanizaciji. Lani so investirali toajveč v stroje, nekaj pa jih bodo nabavili tudi letos. Razen tega je zadruga namenila 3 milijone dinarjev za zidanje stanovanj in tako začela reševati stanovanjsko vprašanje Za svoje člahe. Tako gospodarjenje nedvomno lahko pripišemo raautmevan.u.. njenih organov za najbolj pereča vprašanja. . Posledice ' stanovanjske stiske v Šentjerneju pa tudi zadiruga občuti na svoji koži: he dobi - ljudi, če jim prej ne obljubi stanovanja. Zlasti se pomanjkanje čuti v upravni in finančni službi zadruge, ki so jo do zdaj reševale honorarne osebe, pa tudi strokovnjakov hi na pretek. Spričo teh in drugih problemov so se organi zadruge resno vprašali, ali ne bi bilo bolje, če bi se šentjerska kmetijsko-go-spodarska proizvajalna enota združila s sosednjo podobno kmetijsko enoto. Ko so se zavzemali za tako združitev, so navajali naslednjo bilanco: 147,3 milijona dinarjev bruto prometa, 23,7 dinarjev dohodkov in 5 milijonov 378 tisoč dinarjev skladov (na sklade je kolektiv naložil tudi milijon 622 tisoč dinarjev, s katerimi so sprva hoteli izplačati osebne dohodke); najnižji osebni prejemki v kolektivu so 14.000 dinarjev, najvišji pa 39.000 dinarjev (razmerje je 1:2,7). Pogovori glede združitve 6 KZ Novo mesto potekajo, vendar bi se predlog uresničil le tedaj, če bi ostala sedanja KZ Šentjernej pod skupno streho samostojen kmetijski proizvajalni obrat. Združitev z večjim kmetijskim gospodarstvom bi za KZ Šentjernej pomeniJa precejšnje ugodje (plačevali bi manjše dajatve), oddaljenost od Novega mesta pa govori spričo pogojev, kot jih postavlja novomeška zadruga, proti taki združitvi. Uspeh pogajanj bo odvisen od sporazuma obeh kmetijskih zadrug, ki bosta morali upoštevati dobre in slabe strah! spajanja. Prejšnjo sredo je izvršni cdbor okrajnega odbora SZDL sprejel dokončno obliko . zaključkov ; zadnje seje okrajnega odbora v osnovnem, šolstvu. Zaključke bodo te dni., razposlali vsem občinskim in krajevnim organizacijam SZDL, ki imajo na svojem področju šolo, vsem šolam in drugim prizadetim organom in organizacijam. Zaključki bodo lahko koristen pripomoček vsem družbenim organom pri šolah. Na isti seji so ocenili tu- di rezultate nedavnega posvetovanja o tovarniškem tisku'. Bistvena ugotovitev lega posvetovanja je v tem, da je večina kolektivov že spoznala. vrednost glasila kolektiva in da so že storjeni znatni koraki k. napredku. V bodoče bo bistvena naloga občinskih odborov SZDL v tem, da bodo s pomočjo uredniških odborov dosegli, da se bodo ta glasila dopolnjevala s komunskimi rubrikami v našem listu, z glasili krajevnih organizacij SZDL in z dnevnim ti- skom. Važna naloga bo tudi nadaljnje usposabljanje urednikov; to je prevzel nase okrajni odbor SZDL s svojimi organi. Člani IO OO so se nadalje seznanili še z vrsto naj-rktualnejših nalog organizacije (o tem smo pisali v prejšnji številki). Hkrati so ob zaključku sklenili, da odbor '/a r ':3lavo 20. obletnice Vstaje sistematično zbere in uredi bogato zgodovinsko gradivo, ki je bilo uporabljeno ob lanskih proslavah. Nato bi odbor, ki je opravil veliko delo, razpustili. Izvršni odbor je nato rešil še nekatera finančna vprašanja. Mg. Za 61. odst. višji posek lesa iglavcev Kolektivi gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug, so sklenili letos za 61 odst. povečati posek lesa iglavcev v gozdovih na našem področju. Na ta način bodo omogočili boljšo oskrbo in založenost lesno predelovalnih obratov s hlodovino in z rezanim lesom, slednji pa bodo tako lahko povečali izvoz končnih lesnih izdelkov. K Na letošnji mednarodni razstavi izumov v Bruslju so .zlate medalje dobili tudi štirje slovenski izumitelji. To je veliko priznanje našim strokovnjakom in vsej naSj industriji. B Ljubljanska tovarna koles -Rog« bo letos izdelala okrog 80.000 koles. Tovarna pa ima načrt, da bo 1905 izdela že 200.000 koles. ■ Skupina uglednih Američanov je poslala predsedniku Kcnfle-ilvju pismo, v katerem zahtevajo, naj ZDA ukinejo prepoved o izvozu pšenice v Lit Kitajsko. i. ■ Maroški kralj Hasan II.-jc predlagal posebnemu odboru OZN za dekolonizacijo, naj prouči ustanovitev posebnega - organa OZN,' v okviru katerega bi organizirali pripravljanje kadrov za osvobojena ozemlja. ■ Petintrideset članic OZN je podprlo predlog o sklicanju svetovne gosopdarske konference, na kateri naj bi med drugim obravnavali stanje svetovne trgovine. ■ Misija OZN v Leopoidvillu, glavnem mestu Konga, je | začela med svojimi uslužbenci preiskavo, ker so nekateri med njimi baje preprodajali na črni borzi predmete, ki so jih poceni kupovali v posebnih trgovinah za uslužbence OZN. . ■ Moskovska »Pravda« jc ostro protestirala, ker ameriška letala na odprtem morju preletavajo sovjetske ladje. E3 Po poročilih zahodnih časopisnih agencij so indonezijski prostovoljci pokazali, da kljub pripravljenosti nizozemske obrambe vzdolž Zahodnega Irijana, zlahka prodirajo na otok. H Predsednik ameriške družbe Pittsburgh Steel, Allison Maxwcll je na konferenci ameriškega inštituta za železo in jeklo, obtožil Kcnncdv-jevo vlado, da je z akcijo proti podražitvi jekla utrla pot »socializmu v ZDA«. ■ Po petih tednih je stavkovno gibanje v Španiji zajelo skoraj vse španske pokrajine. Hkrati z nadaljevanjem stavke se krepi dejavnost političnih strank, ki delajo t popolni ilegali. ■ Po precej težavni poti okrog Zemlje jc ameriški kozmonavt Car-penter pristal v vesoljski kabini t morju kakih tri sto metrov od cilj«. ■ Predsednik linije angolskegs ljudstva Holden je izjavil članom posebnega odbora OZN za portugalske kolonije: »Po vseh žrtvah, ki jih je dalo naše ljudstvo, se ne bomo vdali, dokler ne bomo dosegli neodvisnosti.« Živahen prašičji sejem 28. maja je bilo na novomeškem živinskem sejmu naprodaj 1265 prašičev, ki so jih prodajali po 5.800 do 9.000 din. Prodali so jih 941, iz česar vidimo, da jc bila ponudba večja od povpraševanja. Cena je- ostala od zadnjega sejma neizpreme-njena. čeravno so kupci s Hrvaškega in tudi domačini močno »glihaH" TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Tovariš Tito se je ob otvoritvi Beograjskega sejma sestal z direktorji in predstavniki gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov iz vse države. Ob tej priložnosti je med drugim dejal, da ne mara, da bi nastal vtis, da direktorje in vodilne kadre samo graja. Graja, je poudaril, se nanaša na manjši del vodilnih kadrov, ki narobe pojmujejo svoje obveznosti do skupnosti. Kaže, je dejal predsednik Tito, da nekateri ljudje narobe razumejo kritiko nekaterih pojavov. Ti ljudje zdaj mislijo, da je treba tolri frontalno, da je treba tolči tudi po tistem, ki ni nič kriv. Toda motijo se, če mislijo, da je zdaj prišel čas, ko bomo v Jugoslaviji »lovili čarovnice«. Ne! Tega ne maramo, pač pa si bomo vztrajno prizadevali, da bi odstranili pomanjkljivosti, ki ovirajo nadaljnji razvoj naše socialistične graditve. — Tovariš Tito je nato orisal nekatere slabosti, na katere je opozoril v svojem govoru v Splitu. « Na stadionu JLA v Beogradu je bila v petek dopoldne veličastna proslava dneva mladosti in rojstnega dne predsednika Tita. Sta-fetno palico s pozdravi mladine in ljudstva je izročila Titu sarajevska študentka Fuada Mi-džič. Prihod štafete s palico jc toplo pozdravilo 60.000 Beograjčanov in 6.000 nastopajočih, ki so do zadnjega kotička napolnili stadion. Zadnje besede Fuade: »S štafeto mladosti, ki Ti jo izročam, sprejmi polno srce ljubezni mladih do Tebe, do Zveze komunistov in naše socialistične domovine«, — so se izgubile v valu navdušenega ploskanja in pozdravov. — Po Titovi zahvali nosivcem štafete in mladini jc zbor, v katerem jc bilo nad 1000 pevcev, zapel pesem »TJz maršala Tita«. Nato so nastopile telovadne skupine-iz raznih krajev Jugoslavije. — V Beogradu so v četrtek slovesno odprli muzej »25. maj«, ki ga je v počastitev rojstnega dneva predsednika Tita zgradil Ljudski odbor Beo- grada. V njem so razstavljena Titova darila, ki jih je dobil od ljudstva za svoj rojstni dan in na svojih potovanjih miru po tujini. — Predsednik Tito je prejel nešteto brzojavk in pisem, v katerih so mu družbene in politične organizacije, kolektivi, vojska in posamezniki čestitali za rojstni dan. Čestitke z iskrenimi željami je prejel tudi od številnih državnikov. * Na zasedanju Zvezne ljudske skupščine sta oba zbora sprejela predlog ZIS v zvezi s spre- • membami v notranji organizaciji Zveznega izvršnega sveta, kakor tudi s spremembami v zakonu o zveznih upravnih organih. Za člane NE KAR POČEZ! Zveznega izvršnega sveta so bili izvoljeni: Jakov Blažcvič, Boris Kraigher, Miloš Minič in Kiro Gligorov. ZIS je v koordinacijski odbor Zveznega izvršnega sveta imenoval: za predsednika Edvarda Kardelja, za člane pa Aleksandra Rankoviča, Rodoljuba čolakoviča, Mijalka Todo-roviča, Jakova Blaževiča, Krsto Crvenkovskega, Ivana Gošnjaka, Avda Huma, Borisa Kraigherja, Miloša Minića, Kočo Popoviča, Milentijo Popo-viča in Veljka Zekoviča. ZIS je v zvezi z organizacijskimi spremembami sprejel še več imenovanj. 0 Izvršiti odbor Zveznega odbora SZDL Jugoslavije je na zadnji seji sprejel sklepe, v katerih je zlasti poudaril nekatere osnovne politične naloge Socialistične zveze v komuni. Tako je med drugim sklenil reogrgatiizirati svoj sekretariat in komisije, da bi bilo zagotovljeno bolj operativno in učinkovitejše delo. % V soboto se je na gradbišču mosta čez Moračo v črni gori pripetila huda nesreča, ki je terjala — po doslej znanih podatkih — 22 smrtnih žrtev. Točno število žrtev bo znano, ko bodo odstranili nekaj tisoč kubikov materiala in gradbenih konstrukcij, ki so se iz višine 90 metrov zrušile v sotesko. Večje število delavcev je bilo ranjejtih; zdravniki se borijo za življenje 16 ponesrečencev. Pet hudo ranjenih so prepeljali z letalom v Beograd na kirurško kliniko, ker So dobili hude zlome nog, rok in frakture lobanj. % S pomočjo radioamaterjev Celja, Laškega, Maribora, Avstrije, Italije in Zahodne Nemčije so skušali rešiti življenje dve in pol leti stare Jožice Cotič, ki se je zastrupila s cianovodikom. Ker pri nas v Jugoslaviji ni zdravila za take primere, so naši radioamaterji na prošnjo uslužbenca Tajništva za notranje zadeve v Celju prosili svoje kolege v sosednjih državah, naj priskočijo na pomoč. In res: avstrijski radioamaterji so preskrbeli potrebno zdravilo v osmih urah. Prvo pošiljko so poslali preko Rdečega križa v Celovcu, drugo pa z letalom iz Pariza preko Dunaja v Celovec in od tod v Celje. Toda vsa plemenita prizadevanja so bila zaman, ker je dekletce med prevozom iz Celja v Ljubljano umrlo. 0 V Razlagovi ulici v Mariboru so v soboto odprli novo poslopje Višje ekonomske komercialne šole, v kateri jc prostora za 600 rednih in 500 izrednih slušateljev. Tudi v Piranu so v petek odprli novo poslopje srednje in višje pomorske šole, ki je stala nekaj manj kot 300 milijonov dinarjev. «V Sloveniji trenutno izhaja 113 glasil delovnih kolektivov v približni mesečni nakladi 185.000 izvodov. Za ta tisk jc namenjeno letno kakih 200 milijonov din. — Te dni je bilo republiško posvetovanje urednikov glasil delovnih kolektivov, na katerem so razpravljali o vlogi, položaju in razvoju tega tiska. fč BELT: vedno več odlitkov za izvoz! (Nadaljevanje s 1. str.) probleme poglabljal bolj, kot se je. V prvih dveh mesecih leta, ko bi se bilo treba kar naj resneje lotiti proizvodnje, je bilo po obratih v ožjem krogu »vodilnih« vse preveč sestankov in besedičenja okoli pravilnika. Brez dvoma bi vsi, ki so se sestajali med delovnim časom, veliko več koristili, če bi se posvetili neposrednemu vodenju proizvodnje in se lotevali problemov, kot so kvaliteta in kontrola izdelkov, stroški proizvodnje, ter bolj razmišljali o razvoju podjetja in manj čakali na -naloge«! Vsakemu naj- Včeraj: seja zbora proizvajalcev 0L0 Podpredsednik OLO Silvo Gorenc je sklical za včeraj 15. sejo zbora proizvajalcev OLO, na kateri so prebrali in obdelali poročilo o gibanju gospodarstva v okraju v I. tromesečju in aprilu 1962. (Mborniki so obdelali več problemov za ustalitev gospodarstva, o čemer bomo obširneje poročali prihodnji teden. ŠE VEČ TAKIH ZGLEDOV! — Ali niste tudi vi kupili pri nas brivskega aparata? Kupec v_ novomeški Drogeriji jc pritrdil, nato pa presenečeno pogledal, ko mu je prodajalka izročila kuverto in v njej 900 dinarjev. — To je vaše! Ko ste pri nas kupili brivski aparat, novih cen šfc nismo imeli in smo jih prodajali po prejšnjih cenah. Nova p^Siljka pa je imela za 900 din cenejše aparate. Sestavili smo spisek in zdaj vračamo kupcem, kar so preveč plačali. — Presenečenje, topla zahvala, nato pozdrav in slovo. Predvsem pa prijetna zavest, da so pri nas trgovine zaradi potrošnikov in ne narobe! preprostejšemu proizvajalcu v naši družbi je že jasno, da je edino merilo za ocenjevanje posameznika V proizvodnji njegov delovni uspeh, ne pa besede. Upra • vičeno se torej vprašujemo, kako to, da nekateri v Bcl-tu tega še niso spoznali! Prav tu najbrž lahko Iščemo tudi vzroke za pogosto menjavanje inženirjev in za nerazumljiv odpor pred visoko strokovnimi kadri, ki jih je Belt iskal zato, ker jih potrebuje. Zavest, da bo čvekanju odklenkalo, če bodo v podjetju dobri strokovnjaki, je najbrž vzrok za odpor te vrste. O teh pojavih naj se kolektiv odločno, jasno in dokončno pogovori ob pomoči sindikalne organizacije Zveze komunistov. Osebni dohodki in storilnost Omenili smo že, da je bilo v prvih mesecih leta precej sestajanja in govoric okoli pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. V njem so bile postavljene zelo optimistične zahteve (milo rečeno!) po poviševanje osebnih dohodkov srednjim vodilnim kadrom v proizvodnji. Pravilnik je bil sprejet, v I. četrtletju pa je bilo izplačanih približno 54 milijonov din bruto osebnih dohodkov ali za 20 odst. več kot v prvem četrtletju lani. Storilnost se je letos povečala za 8. odst., zaposlenih pa je približno 6,2 odst. ljudi več kot lani. Vrhu tega je lani kolektiv de- V soboto: IV. mednarodni lesni sejem V soboto, 2. junija, bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprli IV. mednarodni lesni sejem, ki bo do vključno 10. junija pri-kazoval pomemben delež lesa, lesne industrije in njenega izvoza za naše gospodarstvo. NE POZABITE! Vsa podjetja in ustanove kakor tudi posameznike v občini Trebnje naprošamo, da ne pozabijo na obljubo ter prispevajo svoj delež za Debeli rtič. Občinski odbor RK Trebnje lil osebne dohodke in sklade v razmerju 35 : 65, letos pa je sklenil to razmerje izboljšati na 30 : 70. Iz navedenih številk lahko razbiramo, da so se osebni dohodki v prvem četrtletju povečali mnogo bolj, kot bi se smeli, ziasti če upoštevamo storilnost dela in to, da proizvodnega plana niso uresničili. V kolektivu so pravočasno ukrenili vse, da se takšna delitev ne bi nadaljevala, kljub temu pa je treba takšne pojave, še boljše ljudi, ki so jih povzročili, obsoditi! Nerazumljive težave z uvozom Naša država je kupila licenco za izdelavo vihro stiskalnic za beton. Belt je prevzel licenčno proizvodnjo teh stiskalnic. Razen sestavnih delov, ki jih izdeluje Belt, proizvajajo nekatere tudi kooperanti v naši državi. Proizvodnja sicer teče, stiskalnice so namenjene tudi izvozu, vendar pa jih BELT ne more dokončati, ker nima zanje e-leklromotorjev. Zataknilo se je pri uvozu elektromotorjev iz Italije, ker bi mo- ral Belt dobiti odobritev za uvoz 125 garnitur v skupni vrednosti 24 milijonov lir. Pomislek, češ zakaj pa ne bi tudi teh elektromotorjev izdelali doma, odpade, ker gre za manjšo serijo, kakršne ni vredno osvajati. Pritisnili so že na nešteto kljuk, odprli mnogo vrat, da bi dobili odobritev za izvoz, vendar doslej še niso uspeli. Ker gre za proizvodnjo, ki je bila osvojena na pobudo zveznih organov, je pač nerazumljivo, zakaj se je zataknilo pri uvozu sestavnega dela, ki ni predviden za izdelavo doma. Zlasti pa je nerazumljivo to, da bo Belt, če se zadeva kmalu ne uredi, trpel škodo. Proizvodnja stiskalnic namreč že teče, vendar ne-izgotovljenih-ne bodo mogli prodajati, zato bodo bremenile Beltova obratna sredstva, teh pa ni nikjer preveč! Beltov kolektiv je spoznal, da sta proizvodnja hi plan njegova prva in osnovna naloga. Z vsemi močmi se trudi, da bi jo kar najbolje uresničeval. Zato mu želimo v bodoče čim manj težav in čimveč uspehov. J. M. Zmagoslav Jcraj: BELOKRANJSKI LIVAR (1961) NAS ZRELOSTMI IZPIT (Nadaljevanje s 1. strani) zem. Narobe, prav to so ukrepi, katerih namen je utrditi samoupravljanje, utrditi osnove in načela, na katerih temelji naš politični in ekonomski sistem. Treba pa je seveda vedeti, da ni samoupravljanja in svobode brez ustrezne organizacije sKup-ne družbene kontrole nad tem, ali vsak zares živi v okvirih svojili pravic, ne pa na račun drugega, samoupravljanja tudi ni brez centraliziranih in dobro organiziranih tistih funkcij, ki morajo biti centralizirane po svoji nara«. Sistem samoupravljanja je prav v sedanjih težavah opravil največji zrelostni izpit. Kateri sistem bi lahko s taKšno ostrino postavil na dnevni red svoje lastne slaDosii in napake, kot je bilo to storjeno pri nas z govorom tovariša Tita in s sklepi Izvršnega komiteja CK ZKJ? Mar se ni po sklepih CK in govoru tovariša Tita v Splitu začela v vsaki tovarni, v vsaki ustanovi, v vsaki celici družbenega življenja pri nas zdrava, osvežujoča razprava, vsestranski hoj proti pojavom, ki so bili ožigosani? V tej razpravi, je med drugim poudaril tovariš Kardelj, so tudi negativni pojavi: lov na čarovnice, pretiravanje glede odnosov do posameznikov, gledanje v tuj lonec, spreminjanje ozkosrcnih pojmovanj v politične vrline itd. To pa so spremljajoči pojavi, ki bodo sčasoma v glavnem izginili, če se jim bomo prav tako postavljali po robu kot onim drugim. Ko je podpredsednik Kardelj govoril o težavah v našem gospodarstvu, pa je naglasil, da bodo te težave dragocena šola, če nas bodo dovolj poučne, da se moramo strogo držati meja realnosti in mož- nosti. Seveda pa stvari ni mogoče spremeniti kar čez noč. Zato bo vsekakor potrebno, da se na tem au onem področju odrečemo posameznim ciljem, oziroma da jih usmerimo na daljše obdobje. Dejstvo pa je, da smo zdaj tudi materialno močnejši za premagovanje nastalih težav. Tovariš Kardelj je nato obrazložil predlog za spremembe v zakonu o zveznih upravnih organih m predlog za ustanovitev enotnih gospodarskih zbornic. Te spremembe omogočajo, da se bolje organiziramo za urejanje perečih problemov, ugotovili smo, da pravzaprav naša slabost ni v pomanjkanju ustreznih predpisov administrativno regulativnega značaja, temveč predvsem v tem, da nismo bili dovolj organizirani in sposobni zagotoviti izvajanje teh predpisov. Ko je našteval najvaž-nejše naloge, je tovariš Kardelj na prvem mestu omenil bitko za večjo produktivnost dela oziroma za znižanje proizvodnih stroškov, brez česar ni mogoče misliti na večjo potrošnjo. Z vsemi silami se je treba zavzeti tudi za povečanje izvoza in splott za večjo vlogo Jugoslavije v mednarodni ekonomsia izmenjavi. Bolj intenzivno mora biti proučevanje problemov mednarodne kooperacije. Investicijska politika naj bo usmerjena predvsem v to, da usposo-bimo za normami stalni napredek tisto, kar smo že ustvarili in s čimer razpolagamo. V sklopu vseh ten vprašanj bo vsekakor treba zvišati tudi raven garantiranih minimalnih plač. »Na tem torišču,« je zaključil tovariš Karaeg, »se moramo.vsi vneto lotiti dela. Za realizacijo ten nalog nam je potreDna enotnost akcije, od fleiav, svetov in komune do rep. in zveznih organov.« /z čakanja v akcijo in razpravo! Kolektivi zaman pričakujejo, da bo komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka reševala in odpravljala napake ter usklajevala delitev čistega in osebnega dohodka z novimi predpisi — Določeni rok je že potekel, zato je treba pohiteti — Kljub novim predpisom je notranja delitev še vedno samo stvar proizvajalcev! — Povsod bodo o tem razpravljali na množičnih sestankih v kolektivih Razširjani plenum občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, ki je bil v soboto, 26- maja, je nudil vsem predstavnikom sindikalnih podružnic obilo napotkov za akcijo, ki smo jo v kolektivih novomeške komune doslej pogrešali. V u-vodu je predsednik Jože Cvibkovič opozoril na sklepe decembrskega plenuma, ki jih sindikalne podružnice žal niso uresničile. V razpravi, ki se je razvila takoj nato, so tovariši, ki so se oglasili k besedi, skušali zvaliti krivdo za nepravilnosti pri delitvi osebnih dohodkov na sindikalna vodstva, na zakonodajo, na sistem in na preširoko demokracijo. Misli in besede pa so se pričete prav kmalu kresati in pogovor o cenah in maržah je postal kar hitro konkreten! Razprava je nato dodobra razčistila z zmotnimi gledanji, kakršna še vse preveč prevladujejo in so hkrati glavni vzrok in ovira, da se akcija za odpravljanje nakap v kolektivih še ni pričela. Ne bo odveč poudariti, da bodo lahko vse, o čemer so razpravljali na novomeškem plenumu, š pridom uporabile ne le podružnice novomeške komune, ampak podružnice v vsem okraju in v vseh kolektivih! Odstranjujmo vzroke napak! Vsekakor moramo prej kot bomo lahko pričeli odpravljati napake, dodobra razčistiti s trditvami kot so: -sindikat jc kriv, sistem je kriv, zakonodaja je kriva in demokracija je bila preširoka-«. Neupravičeno trošenje družbenih sredstev za osebne dohodke, ki je marsikje zavzelo tak obseg, da se je razvilo skoroda v grabež, ima svoj izvor v podjetjih, zavodih in v ustanovah. Demokracija, sindikalna vodstva in zakonodaja nimajo s tem nič opraviti! Delavcem proizvajalcem, ki sredstva ustvarjajo, smo dali pravico ta sredstva deliti. Dopustili so, da so jih namesto njih neodgovorno delili posamezniki ali skupine iz vodstev podjetij! Kolektivi so v večini rdmerov vedeli za to, toda molčali so in čakali, da bo nekdo drug (največkrat naj bi bJIli to tcvarjši iz občine) naredil red. To nalogo pa morajo opraviti kolektivi, delavski sveti in sindikalne podružnice, zato naj povsod v smislu novilh predpisov takoj prično s konkretno akcijo za usklajanje delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov. Opraviti maramo najprej vzroke napak, nato pa nepravilnosti same! Ali je pravilnik mogoče potrditi v dveh urah? Delitev čistega dohodka im osebnih dohedkov sta bili brez dvoma dve zelo pomembni nalogi v novem gospodarskem sistemu. Kako smo ju lani uresničili? Z izdelavo osnutkov pravilnikov smo odlašali vse leto, v nevembru pa smo jih na vse kriplje hiteli prepisovati drug od drugega. Izdelovali smo jih brez podrobnih gospodarskih analiz, največkrat zgolj v nebrzdani želji, da bi povečali osebne dohodke. V zakonu je iz- recno poudarjeno, da mora delitev dohodka im osebnih dohedkov vsebovati perspektive gospodarskega razvoja podjetja. Na to je bilo posebej opozorjeno na seji zbora proizvajalcev in na posebnem posvetu odborni-kov-proizvajalcev. Poudarjali smo, da mera biti delitev obojega zastavljena tako, da zagotavlja razvoj podjetja in hkrati spodbuja proizvajalca. V vsej komuni pa nima prav nobeno podjetje takšne dokumentacije, Podčrtali smo to, kar določa zakon, da morajo biti merila za delitev osebnih dohodkov izdelana na osnovi izračunov iz leta 1960, toda upoštevali tega nismo. Pravilnik ne more in ne sme obravnavati posameznika kot polkvalificiranega, kvalificiranega ali visoko-kvalificiranega delavca, ampak delovno mesto in njegovo vrednost ter udeležbo pri ustvarjalnem delu v proizvodnem procesu. Mar smo to povsod dosledno u-poštevali? Na hitro sestavljene pravilnike smo nato potrdili na seji DS kar mimogrede v dveh urah, čeprav bi morali o njih prej temeljito razpravljati na večin zasedanjih. Potem gotovo ne bi bilo nepravilnosti pri osebnih dohodkih, vsi v kolektivu pa bi vedeli, koliko je kdo dobil in zakaj je dobil! Plotovi okoli tovarne nas še vedno ovirajo Slišali ste opazke, da so bili kolektivi proti povečar nju dopolnilnega proračunskega prispevka, da pa je ljudski odbor kljub temu sprejel odlok o tem. Ugotavljamo pa, da delavci ia proizvodnje ne prihajajo na zbore volivcev in da prav zato niso seznanjeni s ti" stim delom svojega standarda, ki se ne zrcali zgolj V plači, ampak tudi v solL, v zdravstvenih ustanovah, v • varstvu otrok, v komunalni ureditvi naselij in por dobnem. Mar smo res opravili vse, če srno zadostili 8-urenemu delavniku v tovarni? Morda so prav zato, ker so mislili tako, v Eletobro Novo mesto pritrdili računovodji, ko je predlagal, da bi za 5 odst. zvišali prejemke, da ne bi preveč »-trpeli« (Nadaljevanje na 4. strani) ^ petek je bilo na okrajnem odboru' SZDL posvetovanje predsednic občinskih konferenc za družbeno aktivnost žensk iz šestih občin našega okraja (v Brežicah konferenca še ni ustanovljena). Marljive družbene delavke so izmenjale dosedanje izkušnje pri delu in se pogovorile o vprašanjih, 0 katerih haj bi predstavnice našega okraja razpravljale nabližnji republiški konferenci. Dosedanje delo predsedstev teh družbenih organov je bilo kronano z dokajšnji-mi uspehi. K temu so bistveno pripomogli tudi drugi činitelji. Med njimi ni najmanj pomemben kadrovski sestav teh 110-član-skih vodstev. Med njimi je vrsta odgovornih družbenopolitičnih delavcev. V vodstvih je, tudi 44 odst. moških, tako da so te konference tudi po tem pokazatelju zgubile značaj nekih posebnih ženskih organizacij. Na konferencah je so- . delovalo skupno 360 oseb, med njimi kar 40 odst. moških. V kratkem času obstoja teh organov so bili po občinah doseženi sorazmerno precejšnji usipehi. V Novem mestu so letos sicer zamudili s predlogom, da bi se 1 odst. dopolnilnega proračunskega prispevka namenil za otroško varstvo, kljub temu pa to vprašanje intenzivno urejujejo skupno s stanovanjskimi skupnostmi V Metliki so uspeli razširiti obrat družbene prehrane; tudi vrtec je tik Sredi življenja: vedno pes i to Predsedstva občinskih konferenc žensk o svojem delu pred otvoritvijo. Dolga pot zelenjavne trgovine se je v Črnomlju le približala kraju, po predlogih konference pa se bo za otroško varstvo letos zbralo pri stanovanjski skupnosti skoro 3 milijone dinarjev! V Trebnjem so zadovoljni s prvimi uspehi, ti pa so: razširjena družbena prehrana v Mirni in topli obrok za šolarje, ki se vozijo. V Sevnici so uspeli, da bo v novem bloku tudi prostor za vrtec, precej akcij pa 60 pokrenili za zaposlovanje žensk. Veliko v večini občin pomagajo tudi druge organizacije, saj je ravno v tem bila širina zadnjih konferenc. V Vidmu - Krškem urejajo v okviru jugoslovanskih pionirskih iger 7 otroških igrišč. Pri tem jim bo v zna'.no pomoč prosto-vo'jno delo delavcev iz kovinarske zadruge, kjer bodo delavci izdelali vse naprave za igranje. Za material že zbirajo sredstva. Uspe- hov je še precej več, toda o njih govore tudi rešene zadeve po različnih krajih same. V obsežni razpravi vseh udeleženk tega posvetovanja so se prizadevno tovarišice pogovorile o nekaterih skupnih nastopih pri nadaljevanju dela. Vsekakor bo potrebno še bolj poživeti delo predsedstev, saj so dosedanji uspehi dckazalii da se s pravilnim delom marsikaj doseže. Zelo pohvalno je tudi prizadevanje črnomaljskega predsedstva, ki je pomagalo pri usposabljanju 130 žensk v Črnomlju, da so so dosegle izobrazbo popol- ne osnovne šole, s čemer bi so olajšalo zaposlovanje teh žensk. Tudi v Semiču je v teku taka večerna šola. Tako si ženske same postopoma izboljšujejo pogoje za delo in tudi pot do bolje plačan'h delovnih mest. Po--trebno bo v krarkem razmisliti o tem, da bi organizirali še posebna zasedanja konferenc, ki bi bila posvečena problemom kmečkih žensk. Tudi ta.n problemov ne manjka. O nadaljnjem širjenju števila obratov za družbe 10 prehrano je bilo izraženo mnenje, da bi bilo v sedanjem času veliko smotrneje, da se obstoječi obrati bolj cdpro. Zdaj so namreč nekateri dokaj zaprti, ist-a-navljanje novih pa je pre- KOMISIJA: družbeni organ! Dekletom na sliki topli dopoldanski obrok dobro tekne, čeprav nadomestuje mizo zaboj v delavnici. Posnetek je iz industrije čevljev »Bor« Dolenjske Toplice. Skodelica tople hrane poveča delovno vnemo, zato imajo tovrstne obrate mnogi kolektivi pripovedujte o tovarišu Titu* Z obiska pri obveznikih predvojaške vzgoje iz trebanjske in novomeške občine na Gričku pri Velikem Gabru Na Griču pri Vel. Gabru je zopet živo. Zbralo se je 150 obveznikov predvojaške vzgoje občine Trebnje in Novo mesto na letnem taborjenju. Vsi so vedri in razpoloženi, čeprav imajo mnogo dela in skrbi. Obiskal sem jih na dan mladosti z namenom, da bi jim govoril o vlogi in nalogah SZDL v komuni. Fantje so me zaprosili, naj jim to pot raje govorim o življenju tovariša Tita. Njihovi prošnji sem seveda rad ustregel. Skrbno so poslušali vsako besedo, zanimal jih je vsak dogodek iz življenja tov. Tita. Ko sem končal, so vprašanja kar deževala. Bilo jih je toliko, da na vsa niti nisem mogel odgovoriti. Po razgovoru sem si ogledal tabor. Bil sem naravnost presenečen. Vse imajo lepo urejeno in pospravljeno, nikjer ni ne papirja ne slame. Ležišča so lepo urejena, kovčki na svojih mestih, okoli šotorov vse po-spravljeno-skratka, čisto po vojaško. Komandant tabora rezervni kapetan I. klase tov. Anton Praznik je na moje vprašanje, kako je zadovoljen z letošnjimi udeleženci tabora, odgovoril naslednje: »S f ari ti sem zadovoljen, so disciplinirani, marljivi in tovariški. Vojaške veščine osvajajo dobro, manjka pa jim idejno-politične razgledanosti. Premalo berejo časopisje, za radijska poročila ne kažejo dovolj zanimanja. Občutek imam, da mladinska organizacija premalo stori v tem pogledu.« Nadalje me je zanimalo, kako urejajo odnose z novomeško občino, ali imajo pri tem kakšne težave. »Pri organizaciji tabora nimamo nobenih težav«, mi je odgovoril in nadaljeval: »Vsi dogovori s sosedi glede finančnega poslovanja ali organizacijskih vprašanj vedno držijo. Naš primer dokazuje, da je v medobčinskem merilu mogoče veliko organizirati ceneje in kvali-tetneje.« Zadovoljen sem se poslovil in jim zaželel lepo vreme ter mnogo uspehov. Slavko Kržan Na sobotni tisKovni konferenci po vprašanjih, ki zadevajo politiko in merila dela komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavoaov, je sekretar sekretariata Izvršnega sveta za delo Miran Košmelj opozoril na nekatere najvažnejše ugotovitve o dosedanjem in tekočem delu teh pomemD-nih organov aruzoene-ga nadzorstva. UDjav-ljamo nekaj glavnih misli s konference, ki bodo lahko tudi dobra pomoč komisijam v našem okraju kot kolektivom gospodarskih organizacij in zavoaov. Ugotovitev, da so bile občinske komisije hitro sestavljene, da imajo dober in sposoben kader in da so zelo resno začele delati, velja verjetno v celoti tudi za naš okraj. Prav te dni dajejo občinske komisije prve obračune, ki kažejo, da so tudi v večini kolektivov dokaj resno začeli ugotavljati uspešnost svojega gospodarjenja in da skoraj povsod skušajo ugotoviti kar naj boljše podatke, da bi izpopolnili svoj delitveni sistem. Pri tem pa je treba znova podčrtati, da ima delo teh komisij predvsem izrazito družbeno politični značaj, nikakor pa ne gre za kakršnokoli poudarjanje upravnega pomena teh komisij. Delitev dohodka ostane prejkoslej stvar podjetij samih, ni pa to delo komisij! Vsi predpisi slone samo na teh načelih, seveda pa morajo kolektivi sami vskladi-ti svoje odnose. Delo, ki se ga lotevajo občinske komisije skupaj s kolektivi, je samo nadaljevanje že prej začetih naporov za izgraditev našega sistema in na tem slonečega načela delitve dohodka. Pri tem pa je treba opozoriti na nekatere slabosti, ki se tudi v našem okraju pojavljajo kljub opozorilom, kako je treba delati. Tako se sicer resna razprava še vedno omejuje na preveč ozek krog ljudi v podjetju, zlasti pa se vrti samo v vrstah vodstvenega kadra, ni pa še prišla do vseh članov kolektiva. Mnogo je tudi kolektivov, kjer o teh nalogah še ni razpravljal delavski svet, čeprav predpisi to zahtevajo. Kaže, kakor da so ponekod pozabili, da je treba zdaj usmeriti vse napore za vsklajevanje delitvenih odnosov v kolektive, ne pa v občinske komisije! Ne bodo držali izgovori, da so tega krivi »pomanjkljivi predpisi«, da ni »navodil občinske komisije« itd. Najslabše stanje je prav gotovo tam, kjer trde, da jim formula za izračun gospodarnosti v kolektivu ne kaže nobenih nenormalnih odnosov in da bi lahko dali še več sredstev za osebne dohodke. Treba je vso reč pogledati globlje in bolj vsestransko. Pregled lani sprejetih pravilnikov o delitvi dohodka kaže na. ce- Iz čakanja v akcijo in razpravo1. (Nadaljevanje s 3. strani) zaradi povišanja dopolnilnega proračunskega prispevka. Mar je kdo pomislili, da bo teh 5 odst. pomenilo zelo različen znesek pri plači delavca in pri plači koga izmed vodilnih? Mar ni prav v oddvojenositi od komune in druž'Ve iskati vzrok za izjavo predsednika Projektivnega podjetja češ, mi ne čutimo potrebe po razširjeni . reprodukciji, zato lahko dajemo vse na osebne dohodke. Toda vprašajmo se: ali ni kolektiv dolžan, če sredstev za razširjeno reprodukcijo res ne potrebuje, odvajati ta sredstva družbi, za njene širše potrebe? Komuna bo morala v zvezi s štednjo znižati svoj proračun za okroglo 173 milijonov, vsi občani pa bodo to seveda občutili. Na zborih volivcev smo bili vajeni doslej neprestano zahtevati in nismo nikdar vpraševali: odkod sredstva? S tem bo treba prenehati in razsodno gospodariti, vsekakor bolj kot doslej! Investicij ne bomo mogli več načenjati če bomo imeli z'.ranih nekaj sto tisočakov dinarjev. Vsa sredstva morajo biti vnaprej zbrana na posebnem računu! Vse to bo zahtevalo tesnejšo povezanost kolektivov s komuno, ograje, ki so zrasle zaradi enostranskih, včasih že kar lakomnih želja po osebnih dohodkih, pa bo treba podreti! 26. maj je minil, česa še Čakamo? V novih ukrepih je zelo jasno poudarjeno, da morajo kolektivi do 26. maja samostojno opraviti oceno do- sedanje delitve po načelih, ki so določena. V primeru, da kolektiv tega ne opravi, je sprejeti pravilnik neveljaven. Občinska komisija pa ni doslej prejela še prav nobene vloge, naj kolektivu ta rok podaljša, čeprav vemo, da predpisu ni doslej zadostil še noben kolektiv! Vodstva nikjer ne ukrepajo, toda kaj bomo rekli, če bomo prvega dobili samo minimalne osebne dohodke? Zaman je vse čakanje, kdaj bo komisija pričela »žagati« in »sekati« glave! Administrativni ukrepi so sicer podvveti, toda notranja delitev dohodka je kljub temu še vedno v celoti in samo stvar kolektiva! On sam mora načeti probleme, ki so pri tem nastali, poiskati vzroke, izdelali analize im moreb'tne nepravil- nosti odpraviti! — Delavec-proizvajalec je še vedno tisti, ki ustvarja sredstva in prav zato je še vedno v celoti odgovoren, kako se ta sredstva v kolektivu delijo. Edina naloga: takojšnja akcija! Plenum je po obširni fai temljiti razpravi sprejel zelo kratek in jedrnat zaključek. Naloga sindikalnih podružnic je, dati akciji za usklajanje delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov politični ton. Vse sindikalne podružnice morajo s pomočjo upravnih in tehničnih služb v svojih podjetjih, zavodih ali ustanovah takoj zbrati podatke za izdelavo analiz delitve čistega in osebnega dohodka. Izvršni odbori podružnic naj gradivo r>r!r-ravi.io. vs* podružnice pa naj do 10. junija o politiki delitve in o morebitnih n e prav i ln osti h, ki so se v kolektivu dogajale, razpravljajo na sestankih kolektiva. — Od samoupravnih organov in vodstev naj zahtevajo, da takoj pripravijo podobne analize ter o njih razpravljajo na sejah DS. — Kolektivi naj hkrati odpravijo vse pomanjkljivosti v pravilnikih; člene, merila ter določila, ki so bila vzrok za napake, pa naj zamenjajo ali popravijo. Da bi preprečili prikrivanje osebnih dohodkov in da bi bili delovni kolektivi z izplačili v bodoče seznanjeni, naj sindikalne podružnice poskrbe, da bodo seznami mesečnih izplačil vsak mesec sproti obešeni na oglasnih deskah in dostopni vsem in vsakomur. Merila, po katerih je treba opravili analize, so bila javno objavljena, zato so vsa vodstva z njimi seznanjena. cej dražje. S tem bd hitreje omogočilo večjemu številu ljudi priti do toplih malic in pod. Hkrati so tovarišice ugotovile tud'i. da 'r., bilo potrebno za bolj zdravo prehrano hitreje usposabljati tam zaposlene delavke. Možnosti-za to so podane. Veliko nalog pa je pred predsedstvi glede usmerjanja mladine, predvsem ženske, v poklice. To področje zahteva sodelovanja veCike-ga števila organov in organizacij, da bi se dejansko, ponekod pa tudi navidezno odvisno število deklet lahko pravilno zaposlilo. Na bližnji republiški konferenci bodo delegati našega okraja imeli kaj poročati. Veliko več pa je še načrtov, ki jih bodo — vsaj po zastavljeni poti sodeč — predsedstva ob vsestranski pomoči organov in organizacij še naprej uresničevala. Mg. lo vrsto slabosti, ki jih bo treba zdaj popraviti. Marsikje nimajo izdelanih osnov in meril za merjenje svojih uspehov. Preveč je deklaracij v teh naših pravilnikih, premalo pa marsikje konkretne osnove: kako v podjetju ugotavljamo osnovne činitelje poslovanja. V pravilnikih so marsikje tudi nezakonitosti, najhuje pa je, da v mnogih primerih delavci kolektiva kot celota še vedno ne vedo, kako se v njihovem podjetju oblikujejo sredstva za osebni dohodek. Prav tako marsikje še vedno ni jasno, da je edini vir za. nadaljnje povečanje osebnih uonou-kov hitro naraščanje tistili proizvodnih ciniteijev, K1 zagotavljajo večjo proizvodnjo in višje poslovne uspehe. Na drugi strani' osebni dohodki še vedno močneje rastejo kakor proizvodnja, to pa nam ne zagotavlja utrditve gospodarskega sistema, ne daje pa tudi pogojev za boljše delo gospodarskih organizacij samih. Gre za to, da mobiliziramo vse politične sile v kolektivih in javnosti za ukrepe proti visokim osebnim dohodkom brez ustrezne spremljave večje proizvodnje in višje storilnosti. To pogojenost je treba brezpogojno in povsod razumeti, pa tudi uresničiti! Gre hkrati za urejanje notranjih odnosov ob delitvi dohodka in za take razpone, ki bodo v mejah materialnih odnosov, v katerih se zdaj nahajamo. Naloga strokovnjakov v podjetjih pa je, da prav zdaj napne j o vse sile za dejansko izboljšanje organizacije dela, za ugotovitev in izkoriščanje vseh rezerv, za večjo storilnost in s tem za bodoče večje osebne dohodke. Občinske komisije bodo pri tem delu dajale predvsem vso potrebno strokovno tehnično in družbeno pomoč, vloga občinskega zbora proizvajalcev pa je spričo naštetih nalog seveda še veliko odgovornejša kot je bila doslej. Gre za izpopolnitev delitvenega sistema, pri čemer si z dopolnilnimi analizami o uspešnosti našega gospodarjenja pomagajmo, da bomo dobili resnično sliko stanja vsakega podjetja in zavoda. Poslanstvo družbenega nadzorstva sedanjih komisij pa s 30. junijem seveda ne bo prenehalo. Sele začelo sc bo in bo trajalo vse dotlej, dokler ne bodo vsi delavski sveti v praksi uveljavili vsa načela o delitvi čistega dohodka v gospodarskih orgaiuzacijan in zavodih. - PO LETOŠNJI V. REVIJI DRAMSKIH SKUPIN SLOVENIJE V NOVEM MESTU Aplavz za devet amaterskih predstav Dolgo pričakovani teden slovenskega gledališkega amaterstva — tako lahko nedvomno imenujemo V. revijo dramskih skupin Slovenije, ki je Bila od 22. do 26. maja v Novem mestu — je za nami. Prav bo, če še enkrat osvežimo spomin na vsak prijeten dogodek, ki smo ga videli na odru, če si v mislih vsaj za hip prikličemo slehernega igralca, njegovo vlogo in izraz v besedi in mimiki, njegovo igro v kolektivu nastopajoče amaterske družine in se hkrati spomnimo tudi kolektivne igre, v kateri so se igralci te ali one družine trudili, da bi kar najverne-je predstavili gledalcu na-študiranega avtorja. Moramo priznati, da tokrat novomeška publika dogodkov ni spremljala ravnodušno, brez zanimanja, saj je biia dvorana kina »Krke« vedno nabito polna. Slovenski dramski amaterji so naleteli na izredno hvaležno in sprejemljivo občinstvo, ki zna biti iskreno hvaležno! Ki je — lačno kulture! 22. majn Za uvod je gledališče Svobode—Center iz Trbovelj zaigralo Goldchijevo komedijo »Krčmarica Mirandoli-na«. Lahkotno delo, ki smeši fevdalno in viteško gospodo srednjeveške Italije, je za gledalca sicer preprosto, od igra'ca pa zahteva prav takšnih sposobnosti kot katerokoli drugo odrsko delo. Prav zaradi tega je bilo tudi v gledališču, 'kakršno premore trboveljska Svoboda, težko najti igralce, ki bi bili docela kos vlogam. Ob odlični igri Marica Kužnik, ki je s svojo vlogo krčmarice Miran doline vseskozi prevladovala na edru.f.in morda še ob uspeli upodobitvi grofa pl. A!-bafiotita. ki ga je zaigra! Pranjri Jarc smo pogrešali kolektivne igre. ki jo za prcds'avo, kakršno zahteva Goldcnijev tekst, nujna. Grajati jc treba tudi jezik, ki mu Tt-boveljčani ni.so posvetili dovolj skrbi. 23. m d Na popo'dahski predstavi so Novcmeščani videli pravljično igro domačega avtorja — Saše Škufca »Punčka sanja«, ki jo je uprizorilo jeseniško gledališče »Tone Cufar«. Ce smo prejšnji dan pogrešali kolektivno igro, je bi!o tokrat prav nasprotno. Resda je bilo delo V svoji preproščini nezahtevno in namenjeno pred vsem mladini, toda zaradi dobre igre so mu prisluhnili tudi odrasli. Prav v tem pa je treba tekati, bistvo učinkovitosti in pohvaliti režiserja in scenarista Bojana Cebuija, ki je znal iz neiz-čiščehega teksta napraviti zak'jučeno ih prepričljivo igro. J. P. Sartre za svoje »Ne-pokopane mrtvece« zvečer ni našel srečne roke. DPD »Svoboda« iz Velenja, ki je pod režiserjevim vodstvom D. Jerihe sicer pripravila najboljšo zasedbo igralcev, zasluži predvsem priznanje, da se je poskusila z nadpovprečno zahtevno psihološko dramo iz časov nemške okupacije in nasilja na Francoskem. J. P. Sartre s svojim tekstom nikakor ne zahteva akcijskih elementov, pač pa bolj psihološke zaplete, ki naj nosijo pečat osebne hrezizhodhosti. Tega pa na odru nismo videli, kolikor si niso posamezniki prizadevali, da bi ustvarili zahtevano vzdušje. Prepričljivo so igrali Hinko Dermol (Henrv). Milan Lukman (Francois) ih Milan Valenček (Serbior); ti pa so tudi poželi ves aplavz ob koncu predstave. 24. maja Igralci DPD Svobode iz Vidma-Krškega so popoldne presegli sami sebe in želi burno odobravanje občinstva. »Namišljeni zdravnik« Hansa Weigla, ki pomeni že po vsebini prijetno razvedrilo, je našel v krškem igralskem kolektivu dostojnega intei-pretatorja vseh vlog. Komedija, za katero je režiser Viktor Zemljak posrečeno izbral zlasti nosilce glavnih vlog, je resnično nasmejala nabito polno dvorano. Komični zapleti, ki se stopnjujejo s prihodom namišljenega zdravnika Harrvja v Vandermlee-novo družino, so ha gledalca napravili nepozaben vtis, zlasti pa je s svojo dovršeno vlogo in nopriučeno govorico ugajal »namišljeni zdravnik« Marcel Stefančič. Zvečer ta dan so nas presenetili z dobro naštudira-no, pristno kriminalko člani DPD Svobode »SLAVA KLAVOUA- iz Maribora. Lahkotno in sproščeno so nas prestavili v »Mišnico« jtiane pisateljice Agate Christie. S solidno igro je kolektiv amaterjev iz Maribora potrdil, da pristni amaterizem živi tudi v ve-lk.Hi mestih, čeprav društvo ni brez težav glede kadra oziroma stalne menjave kadrov. Odlika Mariborčanov je bila zlasti homogenost kolektiva, prisrčna vigianost in tekoča pogovornest na.-/>pa;očih, ki so poželi, tako kot popoldan domačini iz Vidma-Krškega. navdušen aplavz gledalcev, ki so tudi tokrat do 7adnje<;a kotička napolni i premajhno dvorano v Prosvetnem draiu. Režiser Janez KJatTHi zas.už: za izdelano režijo priznanje, peseto-no pa sta uga;a'a PcV.rtca Stefančeva in Zla ko Rit'op. :5. maja -Začenjam a živeti« Ma-karcnka-Slehlika je na novomeškem odru uprizoril Oder mladih Prešernovega gledališča v Kranju. V štirih dejanjih je avtor hotel, prikazati skupino mladih izobčencev v času, ko so se v Sovjetski zvezi že uveljavljali kolhozi ih sovhozi. Ue'o, ki je vsekozi izrazito tendenciozno, je z uspehom reži ral Laci Cigoj, prav tako uspešno pa je Saša Kump pripravil scenerijo. Prvi vtis s te predstave je bil, da ima kolektiv mladih igralcev nekaj odličnih posameznikov (na primer Peter Dolenc v vlogi Buruna), sicer pa je kolektivna igra glavni uspeh kranjskih gostov. Z »Mladostjo pred sodiščem« so zvečer nastopili igralci PD »LOJZE KO-SAK iz Kostanjevice prvič na novomeškem odru. Proces za prestopke mladoletnikov v dveh dejanjih z medigro H. Ticmeverja je zrežiral Lado Smrekar, sceno pa je izdelal akademski slikar Miro Kugler. Sodobno delo je pritegnilo, nabito polno dvorano, ki je bila na gostovanje Kcstanjevičahov še posebno pozorna. Mnogi domačini so to pot prvič videli dramsko skupino, ki je znana po svoji dejavnosti im vztrajnem, požrtvovalnem delu. »M'adost pred sodiščem« je nedvomno zahtevno delo, ki ga ne odlikuje zunanja akcija, temveč notranji zaplet in težak pogovorni jezik, ki izredno zaposluje glavne osebe v igri. Ni dvoma, da so se Kostanjevičani ha gostovanje temeljito pripravili, verjetno pa bo, da so morda kdaj drugič prav s tem delom tudi že bolje zaigrali kot na svoji prvi preizkušnji v okrajnem mestu (zlasti na zadnjem gostovanju v Trebnjem!). Morda je treba pripisati napetost in rahlo ~ nesiproščtriost posameznih igralcev prav temu prvemu sreiarrjti z Novim mestom. Kako trdo dek> je vzgoja »pravih amaterjev, ki se bore z neštetimi težavami za obstoj in procvet društva, nam je iz primera Ko-stanjevičanov znano, saj ni skrivnost, če zapišemo, da vzdržujejo drarntiko skupino 7 izredno ljubeztnijo člani . (tudi finančno!) sami. Razlike v izrazni moči in kreaciji posameznikov so zategadelj razumljive, podčrtati pa moramo izredno dobro igro oblikovalcev glavnih vlog, ki so jo dali Lado Smrekar, Pepca Ho-Oevarjeva, Karla Kuntarl-čeva in r.adko Kukcc. — Ljudje so razumeli poslanstvo »Mladosti pred sodiščem« ih so Kostanjcvičane prisrčno pozdravili z zasluženim aplavzom. 26. maja »Atomski vek«, ki so mu botrovali kar trije avtorji (M. Bor: Sel je popotnik skozi atomski vek. B. So-men: Protest in Borchert: Tedaj je mogoče samo eno), pravzaprav ni gledališko delo v običajnem smislu, zato je bil tudi za revijo novost. MKUD »Ivan Cankar« z II. mariborske gimnazije, ki je pod. vodstvom Boruta Trekmana de".o na-študiral, se je zavedal, da bo treba veliko truda za uprizoritev »Atomskega veka«, ki je pravzaprav brez dramskih prvin. Ob prispodobah in raznih modernih vizualnih ter slušnih pripomočkih (ne manjkajo niti roboti) se je mladim igralcem bolj posrečil tekstovni kot izrazili del vlog. zato je res škoda, da režiser ni prišel bolj do izraza. Vsekakor pa je treba pohvaliti pogum, da se je mladi kolektiv odrekel klasičnemu ddlu in uvedel novost, ki je revijo nedvomno poživila. Zvečer je bila zadnja predstava V. revije dramskih skupin Slovenije v Novem mestu. DPD Svoboda iz Mežice se je pred nabito polno dvorano predstavila s Kleistovo veseloigro v enem dejanju »Razbiti vrč«. S tem pa je revija dosegla tudi svoj višek, kajti malo-katera družina je tako prepričljivo zaigrala kakor Mežičani. Želeti bi, da bi režiser Edo Mauhler tudi v prihodnje tako uspešno opravljal svoje delo. Mežičani pa naj bodo tudi zgled, kako dobro lahko zaigra nepoklicna družina gleda-liščnikov. Predsednik republiške Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije Branko Babic je v soboto zvečer razdelil knjižne nagrade članom pripravljalnega odbora letošnje revije. Na sliki: zaslužni novomeški igralec France Kralj sprejema darilo »Škoda, da je revije že konec...« O uspehu pa mikavnosti V. revije igralskih skupin Slovenije v Novem mestu pravzaprav najzgovornejc pričajo besede gledavcev, ki so dan za dnem polnili dvorano in ki so po zadnji sobotni predstavi govorili: »Skoda, da je revije že koncev Prireditelji so bili namreč najbolj v skrbeh, kako bo z obiskom — kajti skozi ves teden napolniti vsak dan dve predstavi... Uspeh je bil presenetljiv. Novomeško občinstvo je vsakokrat napolnilo dvorano, spremljalo vsako predstavo pozorno, dalo izvajavcem priznanje in hvalo. »To je bilo prvič, da je bila revija tako dobro obiskana,« je dejal na zaključnem sestanku tov. Miloš Mikeln in predlagal zbranim igravcem, režiserjem in gostom poseben aplavz za novomeško publiko. »Revija je lepo pokazala uspehe, množičnost in vrednote našega igravskega amaterizma, njegovega prizadevanja in požrtvovalnega dela.s je v zaključnem govoru ob koncu revije poudaril predsednik sveta Zveze Svobod in PD Slovenije tov. Branko Babic. Zahvalil se je za gostoljuben sprejem revije, zahval lil vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je ta plemenita kulturna manifestacija tudi organizacijsko tako lepo potekala, Z iskrivim, šegavim, starinsko patiniranim Kleistovim »Razbitim vrčem« so Mežičani postavili reviji piko, in sicet tako dobro, da bodo šli na festival jugoslovanskih amater* skih gledališč na Hvar skupaj z mariborskimi gimnazijci in njihovim »Atomskim vekom*. Pri zadnji predstavi smo poleg številnih uglednih domačiji in tujih gostov videli tudi častnega predsednika republiške Zveze Svobod in PD tO variša Ivana Regenta, Po končani reviji v soboto zvečer je predsednik ObLO Novo mesto tov. Ludvik Golob priredil sprejem v dvorani Zavoda za vzgojo kadrov. Na sprejemu je predsednik Zveze Svobod in PD Sld-venije Branko Babic S knjigami obdaroval ljudi, ki SO skrbeli za organizacijo revb je, republiška komisija pa /S razglasila obe izbrani družini za Hvaf. V nedeljo dopoldne je bil še zadnji pogovor o reviji, o ra> novrstnih problemih in te£& voh, ki tarejo amaterske gledališke družine. Ta posvet /S kakor prejšnji izzvenel pravzaprav v ugotovitvi, da nam je gledališki amaterizem potreben čedalje bolj, da se po svojih dosežkih počasi staplja v delo in prizadevo> nje poklicnih gledaliških hiš, je na svojem območju njihov vo dopolnilo in sploh postaja v našem družbenem življenju pomembna kulturna vrednota. Da to že velja navzlic ra> nih napakam in da bo veljalo čedalje bolj, nam je vsaj v ožjem okviru pokazala tudi peta revija v Novem mestu. ■U Pozdrav kulturno-prosvetnega sveta Jugoslavije Za V. revijo dramskih skupin Slovenije je poslal sekretar Kulturno-prosvet-nega sveta Jugoslavije Miloš Nikolič okrajni Zvezi Svobod in prosvetnih društev našega okraja pozdravno pismo, pmm, sco so se zavese SPUST6LE ... Revija je končana. Strokovnjaki so dali glcbljc ocene za i?,ro in delo pasameznih družin, mi pa smo skušali v tem kra'kcm sestavku povzeti občutke številnih hvaležnih gledavcev, ki so — naj to zuova podčrtamo! — dokazali, da smo v Novem mestu lačni dobrega kulturnog, i živij-onja. Mar ni značilno hlastno povpraševanje po vstopnicah, ki jih mnogi niso mogli debiti, ker pač ni bilo dovolj prostora za vse, ki so želeli videti izbor najboljših slovenskih rj-.iaterskih dramskih ustvarjalcev? Mar nam o tem ne govore tudi stalne zamere, ko n. pr. na predstave, ki jih za svoj kolektiv prireja tovarna NOVOTEKS z gostovanji iz Ljubljane, spet ne morejo vsi, ki bi si radi privoščili vsaj včasih dvcurni t ea trski užitek? Mar nismo kihko veseli prisrčnega gostoljubja, ki ga je Novo mesto izkazalo v preteklem tednu vsem gostom in igravskim družicam? Vsi so tuđi pohvalili — naj omenimo to mimogrede v palrvalo in spodbudo okrajnemu in občinskemu svetu Svobod oziroma, domači Svobodi »Dušan Jereb«! — odlično organizacijo revije, sprejem in skrb za gostujoče ter nadvse prijetne vtise, ki so jih dobili v Novem mestu. Iz pogovorov o razmerah v amaterslvu družili okrajev so se izluščile na posvetovanjih in izven njih misli in predlogi, glede katerih 7daj ne bi smeli spet odlašati leta in leta. Gre predvsem za naslednja vprašanja: — Novo mesto in z njim ves okraj bi morala imeti vsaj enega stalnega režiserja. Dosedanji razvoj amaterizma v okraju in želja dramskih družin, da posežejo pogumneje v sodoben gledališki izraz in tehtnej-šo izbiro sodobnih avtorjev, to zdaj nujno terjata! Ni menda treba posebej dokazovati, da ~o ljudje v vseh naših krajih žejni dramskih prireditev, kakor tudi ne tega, da amaterizem živi in oplaja gledavce s pleni en i t i m duh oni. — Zvezdništva V amaterizmu ne gojimo; trdo, naporno delo ljudi, ki se dajejo v društvih in družinam hvaležnim gledav-cem, pa nad ima povsod pravo ceno in priznanje, ki ga zasluži! Ne gre zgolj za moralno pomoč; potrebna bo zlasti tudi ustrezna materialna osnova za nadaljnji razmalh amaterizma v okraju! — Gledališki vzgoji mladine, ki se ji zdaj posvečajo z veliko truda posamezni amaterji — gledališki pedagogi v Novem mestu, Kostanjevici, Črnomlju in drugod v okraju, je treba dati več načrtne, nepretrgane pomoči. Poklicni režiser v okraju bo prav gotovo našel dovolj hvaležnega, prepotrebnega debi, s katerim zares ne kaže več odlašati! — In tretjič bedi podčrtana Ugotovitev: revija nas je znova prepričala o resnično iskrenem zanimanju naših ljudi za delo amaterskih odrov. Na žejo po teatru, ki je živa vsepovsod v okraju, zdaj ne kaže odgovoriti z molkom ali odlaganjem nekaterih organizacijskih vprašan), cd katerih je odvisno nadiiijnje uspešno delo naših amaterskih dramskih skupin. TONE GOŠNIK IVAN ZORAN Sanje za male in velike otroke v šestih slikah je prineslo Novomeščanom na V. reviji dramskih skupin Slovenije gledališče »Tone čufar« z Jesenic. Delo Saše Skufca je režiral Bojan Čebulj, ki je tudi igral Storžka (v sredini). Ugotovitev z revije: manjka nam mladinskih del! (Foto: Franc Petančič) POSVET BREZ RAZ PRM VE Zdravstvena služba se mora podrediti gospodarski m pogojem področja — Veliko število zdravstvenih domov, postaj in ambulant, premalo pa kvalitete in preveliki stroški — Z združevanjem bo treba odpraviti dosedanje napake — Preobremenjenost nekaterih zdravstvenih delavcev lahko odpravimo z boljšo organizacijo dela Na posvetovanju o novih instrumentih v zdravstveni službi, ki je bilo 24. maja v Dol. Toplicah, so se zbrali predstavniki zdravstvenih organizacij in organov družbenega upravljanja iz vsega okraja. Namen posveta jc bil t razpravi pretehtati dokaj obsežno gradivo, ki so ga udeleženci deloma prejeli že prej. Čeprav je bilo pričakovati, da bo krog zdravstvenih strokovnjakov živahno razpravljal o obširnem gradivu, do tega skoroda ni prišlo. Po poročilih jc bilo celo čutiti težnjo za razpravo v sistemu vprašanj in odgovorov. Ugotavljamo, da posvet v tem pogledu ni izpolnil pričakovanj in obetov in da nas je razočaral. • Iz gospodarskih vzrokov bomo morali mnoge zdravstvene zavode v bodoče združevati, da bi zmanjšali stroške In tudi tako varčevali. Nehote se vsiljuje misel, da mnogim zdravstvenim delavcem to ni po godu, morda prav zato, ker je bilo doslej mogoče dobivati sredstva za zdravstvo marsikdaj tudi neupravičeno. Prikrit odpor, fcl je vel v začetku, iz sicer skromne razprave, daje slutiti, da je tako. Navzlic vsemu pa v zdravstvu ne bomo mogli mimo njegove neposredne odvisnosti od gospodarskih osnov, saj jc v našWii sistemu gospodarska moč področja merilo in osnova za vse ostalo. Posvet je skoroda molče sprejel priporočila in gradiva. Upamo, da bodo podobni posveti, ki jih bodo sklicale komune, posredovali več pobud in rr.IS.jcnj kot ta v Dol. Toplicah. V novomeškem okraju deluje 39 zdravstvenih zavodov, med katere štejemo bolnišnice, zdravilišča, zdravstvene domove in postaje, obratne ambulante in poliklinike ter nekaj pomožnih ambulant. Tako razvita zdravstvena služba bi z dobro organizacijo dela zadoščala potrebam 156 tisoč prebivalcev. Mnogi zdravstveni zavodi pa, žal, niso dovolj opremljeni, mnogi ne izpolnjujejo pogojev za delovanje, vrhu vsega pa je naša zdravstvena služba tudi močno razdrobljena. To se zrcali tako v kvaliteti uslug, kot tudi v stroških, ki so prav zaradi razdrobljenosti znatno večji. Že združitev administracije — opravljal bi jo lahko v vsaki komuni en sam zdravstveni dom! — bi pomenilo občutno pocenitev. Vsak zdravstveni zavod opravlja na svojem področju Službo samostojno. Tu moramo iskati vzroke za preobremenjenost nekaterih zdravstvenih delavcev, drugi spet pa niso dovolj Izkoriščeni. Zdravstveni zavodi so nastajali sorazmer- no hitro, ponekod celo »divje«, strokovni pregledi niso v vseh opravljeni, vse premalo smo skrbeli za razvoj babiške in patro-nažne službe ter za sodobno zdravstveno vzgojo prebivalcev. Prebivalci, komuna in zdravstvo so celota Zdravstvena služba je namenjena ljudem, zato moramo prav prebivalcem zagotoviti določene pristojnosti pa tudi soodgovornost pri njenem razvoju. Ljudski odbori so doslej o zdravstvu dokaj malo razpravljali, tu in tam le mimogrede, prebivalci pa so na zborih volivcev zgolj zahtevali zdravstvene storitve. Posegi upravnih organov so neredko prešli pristojnosti, ljudski odbori in sveti za zdravstvo pa so v celoti zanemarili svojo edino in glavno nalogo v zdravstvu: organizacijo zdravstvenih centrov, ki naj kot strokovni organ nadzirajo delo zdravstvene službe v komuni. Nič boljša ni slika pri trošenju sredstev socialnega zavarovanja. Zdravstveni zavodi jih skušajo neredko z visokim planiranjem izsiljevati. Hkrati ugotavljamo, da z neenotnimi merili pri sprejemanju zavarovancev v stalež, s tem, da ambulante ne delajo v več izmenah, s privilegiranjem posameznikov pri zdravljenju, z neresnim obravnavanjem nesreč pri delu in nizom drugih slabosti izgubljamo milijone sredstev, ki so jih zavarovanci in družba z napori zbrali. Gospodarska moč je edino merilo Z novim zakonom so lani zdravstvene organizacije prešle na naprednejši sistem samofinansiranja. To pomeni, da bi njihov dohodek moral biti odvisen od obsega in kvalitete storitev, saj bi le tako lahko zagotovile gospodarsko poslovanje. Zal pa se je to načelo lani, ko so sprejemali pravilnike, izrodilo. Osebni dohodki so rasli hitreje kot ostala sredstva, namenjena razvoju zdravstva (v letu 1961 so osebni dohodki v zdravstvu porasli za povprečno 41 odst.), na sklade pa so v večini zdravstvenih zavodov delili sredstva zgolj računsko, brez temoljitejših analiz. Precej vzrokov za nenormalni porast osebnih dohodkov je gotovo tudi v preobremenjenosti zdravstvenih delavcev, brez dvoma pa smo marsikaj zanemarili s slabo organizacijo dela, ki nam je bila morda marsikje pogodu prav zato, ker smo na ta račun lahko »natezali« osebne dohodke. Z odlokom ZIS cene zdravstvenih storitev letos ne smejo biti višje od onih na dan 31. decembra 1961. To pomeni, da je špekulacijam s sredstvi odklenka-lo in da lahko odslej zdravstvo razvijamo samo vzporedno z gospodarsko močjo našega področja. V zdravstvu bo treba iskati notranje rezerve: našli jih bomo v združevanju zdravstvenih zavodov, v boljših načinih investiranja, v gospodarnejšem trošenju sredstev in morda precej tudi tako, da bomo upoštevali načelo: za večje in kvalitetnejše delo — večje plačilo. S treznim investiranjem in z resnejšim štipendiranjem kadrov bo letos treba usmeriti v izgradnjo osrednjih objektov. Prav tako kot kolektiv, ki gradi tovarno, sam najde strokovnjake zanjo, mora tudi zdravstvena služba, ki se širi, skrbeti za svoje kadre. Ce ni obojega, bo investicija doživela neuspeh. Zdravstveni delavci pa se morajo brez oklevanja sprijazniti z gospodarskimi pogoji okolja. Manj zdravstvenih domov — pa boljše delo! V gradivu posveta vsebovani predlog reorgani- Pogled na del udeležencev posveta o novih instrumentih v zdravstvu zacije zajema predvsem zdravstvene domove, postaje in ambulante. V vsaki komuni bi bil samo en zdravstveni dom kot o-srednja zdravstvena ustanova, s strokovnimi enotami na terenu. Dosedanjih 7 reševalnih postaj v okraju bi združili v en, največ dva sodobno o-premljena reševalna centra. Lekarne bi po enakih načelih imele na terenu lekarniške postaje in morebitne depoje zdravil v zdravstvenih postajah. Specialistično službo, ki je precej razvita, vendar ni dovolj izkoriščena, bi osredotočili v dveh središčih, v enem za Spod. Posavje in v drugem za ostali del okraja. Posebej je treba proučiti težave v zobo- zdravstveni službi (na 1 zobozdravstvenega delavca odpade kar 10.417 'prebivalcev!), okrajni zdravstveni center pa bi razčlenil stanje higiensko-epide-miološke službe, ki se je doslej omejevala zgolj na cepljenje. Predlagano reorganizacijo zahtevajo razen gospodarskih pogojev tudi predpisi, ki določajo, kako morajo biti zdravstveni zavodi opremljeni in kakšne storitve morajo opravljati. Občinski zdravstveni centri doslej niso opravičili obstoja, zato bi bilo v začetku dobro ustanoviti en medobčinski center, ki bi naloge brez dvoma laže, ceneje in tudi uspešneje opravljal. TEDEN KNJIGE V SLOVENIJI: OD 1. DO 9. JUNIJA Obogatite svoje knjižnice! »KNJIGE SO DRAGOCENO BLAGO ČLOVEŠTVA ...« (Thoreau) Jutri sc bo pričel v Sloveniji teden knjige, ki jc že nekaj let tradicionalna manifestacija tiska pri nas. Vse knjigarne bodo v tem času pripravile najboljši izbor leposlovnih, znanstvenih, strokovnih in drugih del ter jih s posebnim popustom nudile bralcem in obiskovalcem. V i Šch slovenskih knjigarnah bo možen nakup knjig s 15 do 50-otlstotnim popustom, popust pa velja za vsa knjižna dela, razen za šolske knjige. Na Rotovškem trgu v Mariboru bo od 1. do 9. junija tudi sejem knjige, na katerem bodo predstavljene vse slovenske založbe, v Ljubljani, Celju in Novem mestu pa bodo tedaj knjige prodajali na stojnicah in v knjigarnah. Knjigarna in papirnica Mladinske knjige EMKA v Novem mestu bo imela stojnico n:. Glavnem trgu med upravnim poslopjem DOZ in prodajalno Elektrotehne. Z 20-ndslotnim in s posebnim popustom bo prodajala predvsem mladinske leposlovne knjige, ki jih izdaja EMKA, v trgovini pa bodo bralci dobili tudi ostala leposlovna, znanstvena, strokovna in druga dela. Ugodnosti, ki jih nudijo v tednu knjige, so vsekakor vabljive za bralce in ljubitelje lepili knjig. Nihče naj bi ne šel mimo knjigarne, ne da bi pogledal, čc jc tudi zanj kaj pripravljenega, če bo tudi njemu kaj ugajalo. Za ljubitelje knjige se ,vedno najde kaj, da mu je,, všeč. Zato obiSeimo knjigarne in stojnico v tednu knjurc in obogatimo svoje knjižnice z najnovejšimi deli domačih in tujih pisateljev! Alkohol je smrtni sovražnik reda in varnosti na cestah! Brez optimizma in vere v bodočnost socializma sploh ni mogoče opravljati učiteljskega poklica — Velika prelomnica v odnosih družbe do šolstva v okraju: letos za 37 odstotkov več sredstev ali milijarda in 300 milijonov, kar predstavlja polovico vseh dohodkov vseh ObLO in 0L0! — Priznanje za opravljeno delo prosvetnih delavcev, ki jih družba ceni in spoštuje Poročali smo že o zadnji seji okrajnega odbora SZDL, na kateri so člani in gostje obdelali položaj v osnovnem šolstvu. Danes smo dolžni bravcem poročati še o plodni razpravi, ki je razčistila marsikakžno nejasnost in postavila na pravo mesto to in ono pereče vprašanje. Kaj so povedali tovariši s terena? V zgoščenem pregledu nekaj skopih podatkov oz. njihovih ugotovitev: — nizek osebni dohodek učiteljev vzbuja malodušje spričo podcenjevanja poklica; — samo še idealisti vztrajajo v tem poklicu; — za vzgojo šolskih odborov so politične organizacije doslej zelo malo naredile; — glede pravilnikov o nagrajevanju v šolah: bilo je veliko razprav in truda kolektivov, pa malo pomoči od drugod; — kljub pomanjkljivostim v šolstvu ugotavljamo tudi lep napredek! — »Nevarno je omajana enotnost šolskih kolektivov, ne le glede tovariških odnosov, -temveč tudi sicer (vzrok: — baje — nerazumevanje med predmetnimi učitelji in profesorji!). — Prave povezave s podružničnimi šolami še ni! — Preveč je še verbalizma, preveč zaverovanja vase, pa tudi nevoščljivosti. — Učiteljske vrste še niso brez licemercev: šolski upravitelj v Razboru ima prvi stol v cerkvi in lepe dohodke od države, kakih 60.000 din na mesec . .. Nerazčiščeni pojmi glede religije niso združljivi « učiteljskim poklicem! — »2.a šolstvo smo dali letos več kakor kdajkoli prej!« (predsednik ObLO Metlika). — Glede kadra: manjka ljudi, toda: manjka tudi kvalitetnih ljudi! — Prehitro ukinjeno učiteljišče! — Ni mentorstva nad mladimi učitelji. ki so ponekod sami na najtežjih šolah! itd. Nekaj vprašanj ozir. prispevkov v razpravi je bilo les takih, da bi človek po njih lahko hitro ocenil stopnjo malodušja, ki morda res vlada v tem ali onem kolektivu prosvetnih delavcev. Poročilo in razprava pa sta nas prepričala tudi o tem, da vsi kolektivi naših šol kljub navodilom tudi sami še niso napravili vsega, da bi razčistili nejasnosti okrog financiranja, dobrega gospodarjenja z zaupanimi sredstvi, glede vzgoje šolskih odborov; ponekod jih hrome osebni spori in škodljiva fa-miliarnost (nihče se noče nikomur zameriti, čeprav ve, da kolega nima prav!!) Itd. Razprava pa je vendarle postavila stvari, kot rečeno, na pravo mesto: ugotovila je namreč, da je v osnovnem šolstvu res še ogromno od- prtih vprašanj, da pa smo letos vendarle dosegli v fi-nančuomatcrialncm pogledu v šolstvu velik korak naprej! Zato je odveč jadikovanje posameznikov, češ da imajo šole premalo sredstev; ljudski odbori so dali toliko kolikor so mogli dati. Za 37 odst. večja sredstva za šolstvo lani pa so tudi za naše razmere bistven, lahko trdimo celo ogromen skok! Važne pa je zdaj tole: s pomočjo političnih organizacij, krajevnih organizacij Socialistične zveze in krajevnih odborov vse šolske probleme postaviti pred člane SZDL, na zbore volivcev! Gre za to, kako bomo sredstva, ki so zdaj na voljo, pravilno razdeliti na osebne dohodke in materialne izdatke. že zdaj pa je treba hkrati pripravljati vse potrebno, da bomo prihodnje leto stopili pred ljudske odbore s točnimi podatki in potrebami za šolstvo. Res, družba je dala letos tudi j našem okraju ogromna sredstva za šolstvo: milijardo in 300 milijonov, kar je polovica vseh dohodkov, s katerimi bodo vsi ObLO in OLO letos v okraju sploh razpolagali! Ta odstotek bo glede na krčenje proračunov zdaj še večji, nadvse važno pa je zdaj, kdo in kako s temi sredstvi razpolaga. Ugotoviti moramo, da žal še nimamo močnih šolskih odborov, niti v mestih, kaj šele na podeželju. Ponekod se osnovne organizacije SZDL doslej res niso nič brigale za, delo šole in njenega odbora, šolskemu odboru pa je treba pomagati, člane tega odbora moramo usposobiti za delo. Da je vzgoja kadrov eno bistvenih vprašanj naše bodočnosti, smo v zadnjih mesecih ponovno poročali z raznih posvetov in sej. Tudi na tej seji okrajnega odbora SZDL je bilo to znova podčrtano: naloga SZDL je, sodelovati pri izbiri kadrov za učiteljišče! Treba je vedeti, da smo odgovorni pred bodočimi rodovi: kar delamo zdaj s kadri, bodo občutile bodoče generacije. Zato krajevne organizacije Socialistične zveze ne moremo razbremeniti osnovne odgovornosti: ah je šola v njihovem kraju v redu ali ne? Ima dovolj in dobrega kadra? Na kaj pozabljamo? Na resnico, da je Socialistična zveza najširša oblika samoupravljanja ljudi, kar pomeni z drugimi besedami, kot je dejal na tej seji tov. Franc Kimovec-2iga: »da je odgovorna za vse organe upravljanja«. Seveda ne bo namesto njih delala, odgovorna pa jc za to, kar delajo! Zato je tudi vzgoja šolskih odborov naloga SZDL. Za tako delo pa naše krajevne organizacije SZDL marsikje še niso sposobne; usposobiti mora- mo najprej njihove odbore, nato pa tudi člane. Občinski cebori SZDL morajo bolj delati s krajevnimi organizacijami. Tudi tovariš Kimovec je v razpravi podčrtal bistveno prelomnico glede dodeljevanja znatno večjih sredstev šolstvu v našem okraju. Na kolektivih šol je zdaj velika odgovornost, da bodo s temi sredstvi pametno, preudarno gospodarili. Moralno politična vsestranska neoporečnost prosvetnega delavca je po hesedah tov. Kimovca najmočnejši činitelj: z osebnim zgledom je učitelj v očeh ljudi vedno to, kar je bil: .'poštovan vzgojitelj in svetovalec. Zato morajo biti prosvetni delavci optimistično razpoloženi. Družba daje prosvetnim delavcem priznanje za opravljeno delo, treba jim ga je dati. Seveda je marsikaj še vprašanje nadaljnjega razvoja, tako tudi ureditev medsebojnih odnosov v kolektivih ob novem nagrajevanju in pod. Smo sredi najživahnejšega razvoja. Medtem ko delajo delavski sveti že več kot 10 let, smo tu šele začeli z samoupravljanjem. Ne bodimo nestrpni, če v šolah glede pravilnikov ni bilo takoj vse v redu! Izkušnje šele nabiramo, medsebojna izmenjava in težnja, da bi delali res kar najbolje, pa naj pomaga tudi v šolstvu vse stvari postaviti na pravo mesto. . Odlok o kategorizaciji šol RAZREŠITVE IN IMENOVANJA Med drugim so odborniki na seji ljudskega odbora Sevnica 14. maja sprejeli tudi odlok o kategorizaciji šol. Vsi šolski zavodi v občini so razvrščeni v pet kategorij. V I. kategoriji so zajete niže organizirane šole Primož, Razbor in Telče, v II. kategoriji nepopolne in podružnične šole Zabukov-je, Kal, Krmelj, Loka, Podgorje in Veliki Cirnik, v III. kategoriji popolne šole in šole v razvoju Bučka, Blanca, Boštanj, Sevnica, Studenec, Tržišče in Šentjanž, v IV. kategoriji šole in zavodi, ki jih sklad sofinansira vajeniška šola v Sevnici in Zavod za prosvetno-pedago-ško službo, v V. kategoriji pa so zajete ustanove za otroško varstvo: otroški vrtec v Sevnici. Z odlokom je hkrati predpisan tudi znesek, ki ga v posameznih kategorijah na u-čenca in na oddelek šole prejmejo iz sklada: v I. kategoriji 1000 din na u-čenca in 42 tisoč din na oddelek, v II. kategoriji tisoč din na učenca in 45 tisoč din na oddelek, v III. kategoriji 1500 din oziroma 50 tisoč din, v IV. kategoriji se določijo obveznosti sklada s pogodbo, v V. kategoriji pa sklad fi-nansira samo osebne izdatke. Sredstva, ki jih šole potrebujejo za material- ne izdatke, bodo izračunana po gornjih merilih. Merilo za določitev sredstev, namenjenih osebnim izdatkom v šolah, so pov- SEVNIŠKI VESTNIK prečja osebnih dohodkov po kategorijah. Povprečje za nekvalificirane delavce je 12 tisoč din, za polkva-lificirane 17 tisoč, za kvalificirane 23 tisoč, za prosvetne delavce s srednjo izobrazbo 36 tisoč, z višjo izobrazbo 39 tisoč in z vi- soko izobrazbo 44 tisoč. Posamezne šole ustvarjajo po kategorijah rezervo iz celotnih sredstev za osebne dohodke, ki je določena v odstotku. V šolah I. kategorije obsega ta rezerva 15 odst., v šolah II. kategorije 15 odst., v šolah III. kategorije 10 odst., v šolah IV. kat. 5 odst. in v šolah V. kat. 10 odst. Iz te rezerve bodo šole izplačevale prosvetnim delavcem nadomestilo v času bolezni, iz dela osebnih dohodkov za uspeh pri delu in izvenšolsko delo, ker tega dela osebnih dohodkov pri bolezninah nimajo pravice refundirati. I. V. 14. maja je ljudski odbor na predlog komisije potrdil več razrešitev in imenovanj. Imenoval je: strokovno komisijo za pregled knjigovodstva dohodkov ObLO Sevnica v letu 1961; komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka iin osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah in zavodih; imenoval je dr. Franca Humarja, zobozdravnika v Sevnici, Minko Hočevar iz rudnika Krmelj in Alojza Motoreta, načelnika oddelka za gospodarstvo in finance občine, za člane upravnega odbora komunalne ban- ke Sevnica, 3 dosedanje člane tega odbora pa razrešil. V upravni odbor medobčinskega gozdnega sklada je imenoval Vendla Ficka, podpredsednika ObLO; v komisijo za določitev vrednosti gozdov je imenoval Franca Radiška kot predsednika in Emilo Lekše, Jožeta Pavlina, Franca Hribarja in Slavka Galofa kot člane. Razrešil je 4 člane sveta za gospodarstvo ObLO in na njihova mesta imenoval Slavka Štruklja za predsednika, Ivana Pinteriča, Stanka Blaznika ter Karla Veho-varja pa kot člane sveta. Vokalno-instrumentalni koncert v Sevnici 0 uspehih in težavah krmeljske SVOBODE Na seji upravnega odbora Svobode v Krmelju so razpravljali o vrsti problemov, ki zavirajo kulturno rast in športno dejavnost. Nimajo sredstev, da bi popravili društveni dom, zato pričakujejo pomoč. Pomagati pa bi bilo treba tudi sekcijam, ki so v sklopu Svobode, predvsem rokometašem, ki so dosegli že zavidljive uspehe. Poglavitna naloga je tudi skrb za kopališče, ki so ga zgradili rudarji s prostovoljnim delom. Mladinci bodo pomagali očistiti bazen, skupaj bodo preprečili tudi škodo, ki jo delajo pobalini na tamkajš- njih objektih. V prihodnje bo za red in čistočo skrbel čuvaj, kršitelje reda pa bodo kaznovali. Ostro so kritizirali godbe-no sekcijo, katere člani ne znajo varovati inštrumentov. Nadalje so govorili o težavah, ki jih ima krmeljsko kino podjetje, in predlagali, kako bi odpravili pomanjkljivosti. Nazadnje so obravnavali problem otroškega igrišča, po katerem se čutijo potrebe. Ustanovljena je bila komisija, ki se bo z DPM pogovorila o skupni rešitvi. Boris Debelak 22. maja je bil v dvorani »Partizana« v Sevnici vokalno, instrumentalni koncert, posvečen 70-letnici maršala Tita in 20. obletnici ustanovitve pionirske organizacije. Dvorana je bila nabito polna. Sode. loval je 100-članski pionirski mladinski zbor osnovne šole Naš lanski proračun Iz zaključnega računa proračuna občine Sevnica je razvidno, da je imel slednji lani 119 milijonov 750 tisoč din dohodkov in 115 milijonov 162 tisoč din izdatkov. Ljudski odbor je porabil lani iz sredstev proračuna samo za potrebe sicialnega varstva in zdravstvene zaščite nekaj več kot 33 milijonov dinarjev, kar je vsekakor precej. Da hi man j krat gorelo,.. Poročali smo že, da je občinski LO Novo mesto osnoval krajevne komisije za požarno varnost. Med sedemnajstimi komisijami le šent-jernejska ni izpolnila svoje dolžnosti. Uspehi so zadovoljivi, saj je bilo opravljenih kar 7655 pregledov. Najuspešnejša je bila komisija pri krajevnem uradu v Brusnicah, ki je dosegla, da 6o ljudje kupili okrog 450 dimnih vratic. Ce upoštevamo, da so komisije, pri pregledi« obavile 5247 delovnih ur, da je bilo lani do 15. marca 17 požarov, medtem ko jih je t Ho lotos v istem obdobju le 7, vidimo, da je bila akcija res uspešna. Izšfa je novci številka »NAŠ3H RUDNIKOV« Podjetje »Kremen« iz Novega mesta je jelo ponovno izdajati svoj mesečnik »NAŠI RUDNIKI«. Redno izhajanje bo za podjetje izredno pomembno, saj združuje ta gospodarska organizacija kar sedem obratov, ki se nahajajo na območju petih občin; ti so: obrati Kandija, Ruperč vrh in Mokro polje (občina Novo mesto), Ravno (občina Krško), Mirna (občina Trebnje), Krmelj (občina Sevnica) ter Globoko (občina Brežice). V prihodnje bo »Kremen«, ki je vodilno tovrstno slovensko podjetje, še povečalo število izkoriščenih kremenčevih peskov in s tem tudi število zaposlenih. Prav zato je bilo potrebno ponovno izdajati. »NAŠE RUDNIKE«, kajti le tako bo lahko sleherni član kolektiva najbolje seznanjen z življenjem v posameznih obratih, z delom organov delavskega samoupravljanja ter uspehi celotnega kolektiva. »NAŠE RUDNIKE« bodo prejemali brezplačno vsi člani kolektiva, prav tako pa tudi upokojenci, štipendisti in tisti, ki so pri vojakih. Pozornost bodo gotovo pritegnile tudi nagradna križanke, ki se bodo vrstile v vsaki številki, saj jo delavski svet odobril za vsakokrat po pet denarnih nagrad. Akcija pa s tem še ni končana. Potrebno je predvsem čimbolj omejiti število gozdnih požarov. V ta namen je ObLO z razpisom obvestil lastnike gozdov, naj budno pazijo, da ne bo prišlo do ognja. Hkrati je priporočil, da bi ob vhodih v gozdove obnoviii r.a-.\se -Čuvajmo gozdove pred požari !-< Od 1. marca do 15. novembra je kurjenje v gozdovih prepovedano. KZ v Novem mestu je razen tei'a namenila 462.000 din za 44.550 kv. m. požarnih var-nestnih pasov, KZ v Dolenjskih Toplicah pa bo za uredi'ev takih pasov porabila 90.000 din. Prav je, da omenimo tudi organe, ki se neposvcdio u-kvarjajo s protipožarno službo, to so gasilske skupine. Tem je treba omogočiti, da bedo svoje nalogj res do- bro opravljale. Zato je bil V soglasju z gasilskimi enotami in gasilskimi centri v novomeški občini usianov-ljen občinski gasilski sklad, ki bo dobival sredstva z dotacijami ObLO in s prispevki od požarnih zavarovanj pri medobčinski zavarovalnici. Ker se z zavarovanjem zbere malo sredstev, razen tega tudi precej gospodarjev poslopij še ni zavarovalo, je prispevek v gasilski sklad malenkosten, od ObLO, ki se bori s finančnimi težavami, pa tudi ne moremo pričakovati kdo ve kako velikih dotacij. Ce združimo napore v borbi proti požarom in če povečamo skrb za gasilsko dejavnost — pri tem naj bo zajeto vse prebivalstvo v komuni — pa bo dano poroštvo za uspešno zavarovanje celotne naše imovine. S tem bomo prihranili tudi marsikateri dinar. Stane Arkr, Zavlačevanje za ustanovitev sekarniske postaje v Do!. Toplicah Ali res ni rešitve? Vsako jutro prihajajo delavci in uslužbenci v Novo mesto; nekateri peš, drugi s kolesi in z vlakom. Nekatera podjetja so za svoje zaposlene uvedla posebne avtobusne proge. Ker je stanovanjska stiska v mestu res huda, je organiziran prevoz z avtobusi še celo potreben. Skozi Kronovo in Otočec vozi vsako jutro avtobus p; ' etja IMV. V njem je le 10 do 15 potnikov. Ker se vozi tako malo ljudi, avtobus ni nikoli zaseden. — Sprašujemo se, ali ne bi bilo prav, če bi prisedli tudi delavci iz drugih podjetij. Seveda bi se morala podjet- ja o tem med seboj pogovoriti. Težav nikakor ne bi bilo, nasprotno: podjetje, ki prevoz organizira, bi imelo samo dobiček. Kaže pa, da pravega razumevanja kljub prvim korakom za stvar še ni. Ali se ne bi o tem pametno pogovorili? Vožnja-s kolesom in hoja povzročata zlasti ob slabem vremenu vrsto obolenj, zaradi katerih ljudje izos'aia-jo od dela. Takoj so tu stroški zdravljenja. Ali ni to zapravljanje družbenega denarja? Tega ne bi bilo, ko bi se podjetja med seboj sporazumela. a. k. Ze nekaj" let razpravljajo v Dol. Toplicah na sestankih In zborih volivcev o potrebi ustanovitve lelLarniške po.stajc. -prebivalci eo pogostokrat u-pravieer.o nezadovoljni, ker v zdraviliškem kraju, kot so Dol Tc-f.lice, ni rr.ogoC-e l-.upiti niti najnavadnejših zdravil, v nujnih primerih pa morajo okoličani po zdravila 20 km daleč v Novo mesto. Lekarniška postaja v Dol. Toplicah bi bila potrebna tudi zaradi turizma, da ne govorimo o škodi, ki jo trpi družba v primerih, ko bolniki zdravil ne dobe pravočasno. Lekarna v Novem mestu Ir. njeni samoupravni organi so se zato odločili ustanoviti že letos v Dol. Toplicah lekarniško postajo, ki bi odpravila naštete pomanjkljivosti in težave. Odprta bi morala biti v mesecu maju letos. Novomeška lekarna je že oskrbela strokovno osebje zanjo ter zagotovila sredstva za preureditev lokala, za opremo in odkup spodnjih prostorov v Sltarjevi hiši. Zataknilo pa se je pri preselitvi stanovalke, prosvetne delavke, ki v omenjenih prostorih stanuj«. Popolnoma razumljivo je. da Ji je treba priskrbeti stanovanje v Dol. Toplicah, videti pa je, da se nobeden Izmed Toplica-nov rte more odločiti, da bi odstopil pro?:' ;re, ki jih sicer oddaja turistom. Vprašujemo se, kdo naj končno poskrbi, da bo ta nerazumljiva težava le odpravljena v korist vsamu prebivalstvu in v korist turizma. Prvi so za to poklicani člani krajevnega odbora in krajevne organizacije SZDL. Da je vprašanje lekarniške postaje pomembno, pa bi bilo odveč vnovič poudarjati! Budi Hrvatili K Po nepopolnih podatkih zvezne komisije za vodno gospodarstvo je bilo oo zadnjih poplavah v Jugoslaviji poplavljenih nad 1)0.1)00 ha zemlje in kakih 1500 gospodarstev. 83 V kamniškem »Svilanltu« bodo letos ukinili tkalnice pro-tja v S marci in tkalnice svilenih tkanin v Mekinjah, zgradili pa bodo nove obratne prostore za barvarno in tkalnice na Pe-rovem. ■ Lani smo iz države Izvozili nad 3,3 milijona domačih in tujih turistov, nočitev pa okrog 24 milijonov. Od tujcev je bilo največ Avstrijcev In gostov iz Zahodne Nemčije. ■ V bližini Zadra bodo v prihodnjih letih dogradili prvo Jugoslovansko valjamo betonskega železa. Zmogljivost tovarne bo 12.M0 ton betonskega železa različne debeline. Sevnica pod vodstvom dirigenta tov. Krenčiča. Občinstvo je mlade pevce toplo pozdravilo. Tokrat so prvič nastopili pionirji harmonikarji, ki so želi za svoje izvajanje velik aplavz. Drugi del koncerta pa so izvedli člani orkestra »Svobode« s pevkama Starmanovo in Mohorjevo. Zvrstilo se je nekaj popevk, ki so poslušalce najbolj navdušile. Koncert je zelo uspel, zato prirediteljem, zlasti pa tov. Krenčiču, iskreno čestitamo! * s Medobčinski gozdni sklad S sou'jtanovitvijo medobčinskega gozdnega sklada, ki ima sedež v Novem mestu, je na zadnji seji naša občina postala član tega sklada. Po sklepu ljudskega odbora bomo odvajali vanj 30 odst. sredstev občinskega gozdnega sklada. Po finančnem načrtu medobčinskege gozdnega sklada bo naše področje še letos deležno precejšnjega dela njegovih sredstev. Teden. RK v Loki V tednu RK smo imeli na loški osnovni šoli predavanje »O prvi pomoči,« ki so se ga udeležili učitelji in učenci. Seznanili so se z ukrepi pri nuđenju prve pomoči ponesrečencem, preden pokličemo zdravnika ali rešilni avtomobil. V tem tednu smo tudi zbrali 5.900 din ter prodali za 900 din blokov. V kratkem bo organiziran tečaj za prvo pomoč za vse odbornike OORK in tiste, ki imajo na skrbi omarice za prvo pomoč. S. S. »>Prva pomoč« v krmeljski dolini Pretekli teden je bilo v Krmlju, Tržišču in Šentjanžu predavanje o prvi pomoči, namenjeno predvsem članom delovnih kolektivov. Predavanje domačega zdravnika dr. Humarja je bilo dobro obiskano le v Krmelju. Dve novi obrtni podjetji Na zadnji seji je ljudski odbor potrdil ustanovitev dveh aktivnih podjetij v Sevnici. Kovinska delavnica Sevnica bo potrošnikom nudila kleparske, kotlarske in krovske obrtne usluge, opravljala razne instalacije in izdelovala kovinsko galanterijo ter posodo. Drugo, na novo ustanovljeno obrtno podjetje je »Jutranjka«, podjetje za usluge iz oblačilne stroke (izdelava vseh vrst otroške, ženske in moške konfekcije), tapetniška in pripadajoča mizarska dela. »-Ju,-tranjka« je kot samostojen obrtni obrat prevzela dejavnost, ki se je doslej odvijala v okviru trgovskega podjetja »Sloga« v Sevnici. Plenum Svobod in PD v Sevnici Pred nekaj dnevi je bil v Sevnici plenum občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev. Dosedanji predsednik občinskega sveta tovariš Klenovšek, šolski upravitelj na Studencu, je bil zaradi oddaljenosti od Sevnice razrešen te funkcije. Na njegovo mesto je bil izvoljen tovariš Rudi Stopar, znani režiser, od katerega si mnogo obetamo. Plenum je temeljito pregledal dosedanje delo in ugotovil mnoge pomanjkljivosti. S tem v zvezi so sprejeli nekaj nujnih ukrepov za boljši uspeh in delo občinske zveze. Ker je že pol sezone minilo, pričakujemo od novega vodstva, da bo skušalo nadoknaditi, kar je bilo zamujenega. S. S. Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem občanom! titov govor - program nadaljnjega dela za vse nas! 17, maja je bil v Brežicah razgovor s predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zveze in člani izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. Obravnavali so stanje v občini po znanem Titovem govoru. Predsedniki so poročali, da je govor tovariša lita na prebivalstvo naše občine napravil velik vtis. V kratkem bodo v naši občini zbori občanov. Obravnavali bodo vprašanja, ki jih bodo še prej pretresli na skupnih sestankih krajevnih organizacij SZDL, vodstev podružnic SZDL ter preli- je namreč, da so prevladovala napačna mišljenja o vsebini tega govora, zdaj pa bo treba spričo Titovih besed reševati svoje lastne probleme. Socialistična zveza je dolžna, da na javni tribuni razpravlja o tem in pomaga iskati rešitve. Ivan žlvič Sindikati naj bodo temelj družbenega upravljanja Plenum občinskega sindikalnega sveta (8. maja) je podčrtal, da morajo biti sindikalne organizacije temelj družbenega upravljanja, povečati pa je treba tudi družbeno kontrolo. Nikakor ne drži trditev nekaterih, da so sindikalne organizacije podrejene organom delavskega samo-stavniki ostalih organizacij, upravljanja. Da bi t njenih Na sestankih bodo tudi od- vodstvih le dobili boljše ka-horniki ObLO, ki bodo od- dre, bo delavska univerza v govarjali na vprašanja, ki Brežicah priredila.seminar za najbolj zanimajo občane. predsednike sindikalnih . po-Zbori občanov so potrebiti družnlc. Podoben seminar bo predvsem zato, da bi na njih za predsednik« delavskih švelju dem razložili pravi pomen tov pripravil občinski slndi-Titovega govora. Izkazalo se kalni svet. Bi. .BI. BREŽIŠKE VESTI NIKOLAJ VflSILIEVIČ GOGOLJ: Kako Std SG Sfvla 16 Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič Anton Prokofjevič je bil kreposten možak v najboljšem pomenu te besede: če mu je ugleden Mirgorodčan podaril ovratno ruto ali gate, se je Anton Prokofjevič zahvalil. Ce ga je kdo krenil po nosu, se je tudi zahvalil, če so ga vprašali: »Anton Prokofjevič, zakaj imate suknjič temno rjav, rokave pa višnjeve?« je običajno odgovoril: »Vi še takega nimate! Čakajte, ko suknjič ponosim, bo ves iste barve!« In res: modri rokavi so na soncu porjaveli, pa je ves suknjič postal enak. Vendar je bilo nekaj res čudno: Anton Prokofjevič je nosil poleti sukneno obleko, pozimi pa bombažasto. Svoje hiše ni imel. Prej jo je imel na robu mesta, vendar jo je rajši prodal, kupil tri rjave konjičke in majhen koleselj pa se vozil na gostije od graščaka do graščaka. Ker je pa imel s konji precej skrbi in je oves požiral denar, je svoje rjavce zamenjal za gosli in služkinjo, pri tem pa dobil še čistih petindvajset rubljev povrhu. Potlej je gosli prodal, služkinjo pa zamenjal za safijanasto, z zlatom vezeno tobačnico, kakršne sedaj nima živ krst. Ali zaradi tega užitka s tobačnico se sedaj ne more več potepati po vaseh, živeti mora v mestu, kjer prenočuje v raznih hišah, zlasti v takih, kjer gospodarji uživajo, da ga krcajo po nosu. Anton Prokofjevič je hud dobrojedec, »duraka« in »mlinarja« pa igra mojstrsko. Ubogljivost je bila zmeraj njegova vrlina, zato je tudi sedaj brez ugovora vzel kapo in palico pa nemudoma Sel po Ivana Nikiforoviča. Spotoma so mu rojile misli, kako bo tega trmoglavca spravil na gostijo. Nekolikanj grobi značaj Ivana Nikiforoviča, drugače vrlega moža, ni obetal skoraj nobenega upanja v uspeh tega poslanstva. Kako, zlomka, se bo odpravil na pot, ko še iz postelje vstane le z najhujšo težavo?! No, recimo, da bo vstal, ali pa bo hotel iti k upravniku policije,, ko nedvomno ve, da je tam navzoč tudi njegov nepomirljivi sovražnik? Kolikor dlje je Anton Prokofjevič premišljal, toliko več zaprek je odkrival. Dan je bil vroč, soparen in Antonu Prokofjevu je po licih curel pot. Ali čeprav so tega vrlega možaka krcali po nosu, je bil po svoje le precej zvit (le v menjavanju ni imel posebne sreče). Prav dobro je vedel, kdaj mora zaigrati bedaka, in marsikrat jo je izvozil iz takih zagat, kjer bi razumen človek po vsej verjetnosti obtičal. Ko je njegova iznajdljiva glava premlevala, kako naj Ivana Nikiforoviča pregovori, in ko je že hrabro stopil usodi naproti, ga je precej zmedla nenadejana prigoda. Vsaj bežno moramo omeniti bravcu, da je Anton Prokofjevič Imel hlače s čudno lastnostjo: kadar jih je oblekel, so ga psi zmeraj popadali za stegna. In kot nalašč je nosil danes prav te hlače. Gre, koraka zatopljen v misli, zdajci pa mu od vseh strani butne v ušesa grozno lajanje ... Anton Prokofjevič je tako zatulil (hujšega glasu sploh ni bilo v Mirgorodu), da sta planila iz hiše ne samo starka in lastnik predolgega suknjiča, temveč je pridrvel tudi ves otročji drobiž z dvorišča Ivana Ivanoviča. čeprav so Antona Prokofjeva tokrat popadli psi le za levo bedro, je možak vendar zgubil precej poguma. Skoraj plaho je stopil čez prag. SEDMO POGLAVJE IN TUDI POSLEDNJE »Oho, pozdravljeni! Zakaj pa dražite pse?« je dejal Ivan Nikiforovič, videvši Antona Prokofjeviča. Z Antonom Prokof jevičem spioh nihče ni govoril drugače kakor šaljivo. »O, ko bi le pocrkali, mrhe! Kdo jih pa draži?« »Ej, lažete.« »Stipramiš, da jih nisem dražil! .. . Peter Fjodorovič vas vabi na kosilo.« »Hm!« »Prav res! Tako prisrčno vas prosi, da ns morem povedati. Rekel je: ,Le zakaj se me Ivan Nikiforovič tako izogiblje, kakor da sem mu sovražnik. Nikoli ga ni k meni na obisk in pomenek'.« Ivan Nikiforovič si je pobožal brado. »Veste, kaj je še rekel? ,če Ivan Nikiforovič tudi danes ne pride, potlej res ne bom vedel, kaj naj si mislim. Pač to, da ima nekaj zoper mene! Bodite tako dobri, Anton Prokofjevič, pa pregovorite Ivana Nikiforoviča!' Torej pojdiva, Ivan Nikiforovič! Imenitna družba je zbrana tam!« Ivan Nikiforovič se je zagledal v petelina, ki se je razšopiril na balkonu in kikirikal na ves kljun. »Ej, ko bi vedeli, Ivan Nikiforovič,« je nadaljeval prizadevni sel, »kakšne jesetre pa kakšne sveže ikre je dobil Peter Fjodorovič!« Ob teh besedah je Ivan Nikiforovič obrnil vrat in pozorneje prisluhnil. To je odposlanca ohrabrilo: »Kar brž pojdiva! Tam je tudi Foma Grigorjevič! No, greva?« je dodal, videč, da Ivan Nikiforovič leži še zmeraj v istem položaju. »No, povejte: greva ali ne greva?« »Nočem.« Ta ,nočem: je Antona Prokofjeviča hudo presenetil, saj je mislil, da je s svojim gorečim prigovarjanjem do kraja prepričal tega sicer vrlega moža, zdaj je pa zaslišal odločni ,nočem'. »Vraga, zakaj nočete?« je vprašal skoraj ogorčeno. Ogorčen je pa bil Anton Prokofjevič le malokdaj, še takrat ne, kadar so mu pokrili glavo z gorečim papirjem — s tem sta se najraje kratkočasila sodnik in upravnik policije. PRED" l*.!.TEM: PRAZNIKOM ORCINE VIDEM KRŠKO IN ODKRITJEM SPOMENIKA IZSELJENCEM V BRESTANICI »Ugnali so nas kakor živino...« B Wt A N I C A se pripravlja na svoj veliki praznik: 4 živilskem trgu ni bilo tokrat nič posebnega, razen rib, ki so Jih prodajali železničarju!) po 240 din kg. Jajca so bila naprodaj po 19 din, solata po 300 din, fižol po 140 din, krompir po 35 din, špinača po 250 din. smetana v skodelicah po 30 din, orehi po 180 din, red-kev v šopkih po 30 din, petei-šllj v šopkih po 20 din, Smar-niee v šopkih po 10 din. Bilo je tudi nekaj metrov drv po 2300 din. O Gibanje prebivalstva: rodili sta: Terezija Brudar iz Trdinove 3a — dečka, Cirila Re-gkia iz Partizanske 14 — deklico. Poročili so se: Leopold Kuž-nik, ključavničar iz Ragovske 2, in Olga Itrovat, delavka iz Dobindola; Janez Kum p, ključavničar iz Smihela, in Marija L/ukStč, uslužbenka iz KandiJ-ske S; Albin Potisk, kmetijski tehnik te Brestanice, in Martina Sutar, krojačica iz Paderšiče-ve 25. Šentjerneju in projekti za kanalizacijo v Novem mestu, Šentjerneju, Straži, Vavti vasi in Skocjanu. — Elektrifikacija podeželja se bo nadaljevala na relacijah Skocjan — Otresk — Jelendol, Orešje — Vinji vrh, Smarjeta — Zaloviče, Draga — Golo, Bela cerkev — Građenje in v Mladevini. Dograjen bo zgornji jez na Krki v Novem mestu, nadaljevala se bo regulacija Topličice v Smarjeti ter pričela regulacija Bršlin-skega potoka. Izdelani bodo projekti za regulacijo Prečne, Sušice in Krke na šent-jernejskem polju ter izvršene raziskave za regulacijo Radulje. Izdelan bo urbanistični načrt Novega mesta. Za leto 1962 predvidevamo, da bodo investicijska sredstva vložena za razvoj družbenih služb in ostale negospodarske dejavnosti, dosegla višino okoli ene milijarde dinarjev. Najnovejši odloki zveznega značaja pa nam narekujejo, da bo treba v našem komunalnem sistemu še smotrneje gospodariti. Čeprav je stanje pereče in zavirajo naš razvoj še številna nesoglasja, ki jih moramo rešiti, vendar lahko upamo, da bomo z najtemnejšim medsebojnim sodelovanjem, z vsklajevanjem interesov ter z združevanjem sredstev dosegli tisto razvojno stopnjo, ki jo naš družbeni program predvideva ter s tem storili pomemben korak naprej v izgradnji naše komune kot celote. Odborniki Obl.O sc bodo danes ob 8. uri v Domu ljudske prosveie sestali na sejo in obravnavali ukrepe, ki so bili naloženi občinskemu ljudskemu odboru za stabilizacijo gospodarstva. Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov bo na seji podala prvo poročilo, v katerem bo seznanila ljudski odbor s svojim dosedanjim delom. Dosedanje delo komisije je pokazalo, da so v nekaterih naših gospodarskih organizacijah delili čisti dohodek in osebne dohodke v nasprotju s splošnimi družbenimi merili. Komisija je naletela na številne probleme, ki jih je treba rešiti in vskiaditi z najnovejšimi predpisi. Proslava v Brusnicah 3. junija bo priredil krajevni odbor ZB v Brusnicah proslavo 20. obletnice poraza italijanske vojske v Brusnicah in vabi vse borce, aktiviste ter ostalo prebivalstvo, da se proslave udeleži. Jutri: javna razprava v Novem mestu Jutri zvečer ob 20. uri bo v dvorani novomeškega sindikalnega doma javna razprava o nalogah, delu in organizaciji krajevnih skupnosti. Sklicuje jo predsednik občinske komisije za proučevanje ustave in pripravo statutov Ludvik Golob, vodili pa jo bodo člani ustrezne podkomisije pri ObLO. — Udeležimo se zanimivega razpravljanja o pomenu krajevnih skupnosti! Vsak začetek je težak; če gre za nekaj novega, pa še celo. Brez težav ni šlo tudi pri elektrifikaciji vasi Malega in Velikega Lipja ter Gradenca. Zavzetost za de-delo in neomahljivost pobudnikov sta kmalu pritegnili tudi take, ki so z za-smehom gledali na začeta dela. S štirimi milijoni jim je pomagalo Elektrogospodarstvo Slovenije, ObLO Novo mesto pa je prispeval dvesto tisoč. Za daljnovod in notranjo instalacijo je moral vsak posameznik plačati še povprečno po 13.000 dinarjev. Težaška dela so opravili kmetje sami, kar se je upoštevalo pri končnem obračunu. Tako je okrog 50 domačij dobilo elektriko. Malokomu poznani kraji v osrčju Suhe krajine so z elektrifikacijo dosegli o-gromen napredek. Ljudje so se ga začeli zavedati se- DANES SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA 0D30RA V NOVEM MESTU Nadalje so odborniki poslušali poročilo kadrovske komisije in obravnavali nekatere gospodarske upravne zadeve ter izdali nekaj poroštvenih izjav. Seja ljudskega odbora jc pomembna in bomo o njenih sklepih pisali v prihodnji številki. P le takrat, ko je zagorela električna svetilka, ki je izpodrinila petrolejko ali voščenko. Radost med ljudmi je dosegla višek ob otvoritvi. Zal, so veselje kalili nekateri prenapeteži, ki so z noži iskali pretep. Za vse te uspehe pa se je treba zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali, zlasti predsedniku clektrifi- kacijskega odbora Jaku Golobu in blagajniku Jožetu Molku. Ta dva skupaj z ostalimi člani odbora pokazala veliko požrtvovalnost. Elektrifikacija treh vasi v Suhi krajini pa je neizpodbiten dokaz, da se dajo s sodelovanjem Socialistične zveze doseči dobri rezultati. J. S. Organi delavskega samoupravljanja so izvoljeni 36 delovnih kolektivov gospodarskih organizacij na območju občine Novo mesto je v času od 1. marca do 30. aprila izvolilo nove organe delavskega samoupravljanja. Volitve v te tako pomembne organe delavskega samouprav, ljanja so bile na splošno v organizacijskem in tehničnem pogledu dobro pripravljene, predvsem v večjih gospodarskih organizacijah, v manjših pa malo slabše. Nekatere gospodarske organizacije oziroma obrtna podjetja, kot so: Remont v Žužemberku in Straži ter Kovinar v Novem mestu, so se teh nalog lotile pozno in ne dovolj odgovorno (nepoznavanje predpisov). Sindikalne organizacije in organizacije ZK so si prizadevale, da bi bili za člane delavskih svetov izbrani čim-boljši kandidati, kar je v večini primerov tudi uspelo. Delovnim kolektivom je bila Z Dvora nam pišejo Na Dvoru smo imeli razširjeno sejo krajevnega odbora SZDL, na kateri so navzoči preštudirali govor maršala Tita, ki ga je imel v Splitu. Na seji je bilo sprejetih več sklepov za nadaljnje delo organizacije. V počastitev dneva mladosti so se nam pionirji iz Dvora predstavili z oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Preizkusili so svoje znanje o življenju maršala Tita, Prežihovega Voran-ca in o prometnih predpisih, dve skupini pa sta tekmovali v pevskih točkah. V program so bile vključene tudi recitacije in plesi. Nastop je zelo uspel in si gledavci podobno nastope še žele videti. Se Štiri vasi brez elektrike Pred zadnjo svetovno vojno je le v dveh od štiridesetih vasi Suhe krajine svetila elektrika, zdaj pa so na tem področju ostale le še štiri vasi brez električne razsvetljave. To .so: Lopata, Sela pri Hinjah, Vrh pri Hinjah in Visejc. gozdna drevesnica v Žužemberku Lansko leto so v okviru žužemberške zadruge uredili gozdno drevesnico, ki ima zdaj že okoli 200.000 sadik. Letos drevesnico še razširjajo, tako da bo imela v jeseni že okoli 400.000 sadik. M. S dana široka izbira kandida-tov. Na sestankih kolektivov ali sindikalnih podružnic so predlagali kandidate za nove člane delavskih svetov. Nove člane delavskih svetov čaka veliko in odgovorno delo glede na številne zakonske predpise za ureditev našega gospodarskega sistema. P. Poslej po načrtih Te dni urejajo urbanistični načrt, za Bršlin, Znančeve njive in področje Cankarjeve ulice v Novem mestu. -Dovoljenja za zidanje stanovanjskih hiš zasebnim graditeljem bodo poslej izdajali le na podlagi urbanističnega načrta. Obrat ISKRE bo letos gotov Sredstva za dograditev obrata »ISKRE« v Novem maštu so zagotovljena, občinski ljudski odbor Novo mesto pa bo kot investitor lahko obrat še letos dogotovil. Pričakujejo, da bo proizvodnja v novem industrijskem obratu, ki bo nudil zaposlitev predvsem ženam, stekla še letos. V Dol. Toplicah so lepo proslavili krajevni praznik V Dol. Toplicah so že desetič proslavili krajevni praznik in hkrati 20-letnico poraza itali-lanjske postojanke. Kot uvod k slavr-ostim jc priredil v nedeljo, 20. maja, orkester DPD Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesu -Večer prijetne glr.-sbe«. Vse glasbene točke je občinstvo z zanimati jem poslušalo in Jih nagradilo s ploskanjem. V ponedeljek, 21. maja, je priredilo telovadno društvo Partizan tekmovanje v streijanju z zračno puško, ki se ga je udeležilo precej mladine in odraslih. V sredo, 23, maja, je bilo tekmovanje kcgljačov med To-pličanl ln novomeškim -Železničarjem«. Zmagali so Topll-čani. Na slavnostni dan so mape-dlsti, motoristi ln avtomobi listi priredili vožnjo iz Dol. Toplic preko Straže in Soteske do Poljar, ln nazaj. Povsod je ljudstvo slavnostni sprevod toplo pozdravljalo. Zvečer je bila v prosivetnem domu slavnastna a-kademija. Predsednik krajevne organizacije SZDL tov. Strava je imel slavnostni govor, zatom pa so učenci topliške šole izvedli kulturni program. Šolska mladina Je 25. maja proslavila dan mladosti. Nameravano proslavo pred spomenikom ustanovitve VDV brigade so morali imeti v prosvetnem domu. ker je bil dež. Ob tej priložnosti eo bili sprejeti v mladinsko organizacijo tudi u-čcncl 7. razreda, ki so bili tudi pogoščeni, mlajši pa so se prijetno zabavali r.a šolskem dvorišču. Drago Gresorc V gradu ob tabornem ognju Na večer pred dnevom mladosti in 70. rojstnim dnevom tovariša Tita so pionirji in mladinci osnovne šole v Žužemberku pripravili taborni ogenj s kulturnim programom. Za kraj svoje proslave so izbrali grajsko dvorišče. Blizu tabornega ognja Je skupina učencev izvajala program. Posamezne točke Je po- vezovala pionirka z odlomki iz Titovega življenja in dela. Ponovno je bila vsem pred očmi velika pot tovariša Tita od kmečkega dečka do velikega revolucionarja, borca za svobodo in pravice delovn?r,a ljudstva. Pionirji so mu zaželeli, da bi bil še dolgo med nami in nas vodil v lepšo prihodnost! K'ie je čut odgovornosti? 17. maja letos smo objavili na tej strani kritično opombo našega trebanjskega sodelavca glede zaostale gradnje montažnega skladišča KZ v Trebnjem. Upravnik zadruge Trebnje inž. Branko Voljč nam je v pojasnilo na omenjeni prispevek poslal daljše pismo, v katerem pojasnjuje vzroke, zaradi katerih KZ Trebnje doslej ni nadaljevala začete gradnje. Iz njegovega pisma objavljamo glavni del pojasnil. Konec leta 1959 se je nekdanja KZ Trebnje odločila graditi zidano skladišče. Po predpisih je bil 19. januarja 1959 opravljen komisijski ogled zemljišča in določena ožja lokacija za gradnjo na obeh parcelah, na katerih je zadruga pričela graditi skladišče. 3. oktobra 1960 je ObLO Trebnje izdal načelno gradbeno dovoljenje, obe parceli pa sta bili z odločbo ObLO po sklepu skupne seje dne 25. novembra 1960 preneseni v posest KZ Trebnje (obe sta v zazidalnem okolišu in sta bili pred nacionalizacijo zasebna last). V letu 1961 je prišlo do združevanja kmetijskih zadrug, vodstvo nove kmetijske zadruge Trebnje pa je ugotovilo, da bi bilo zidano skladišče predrago (za 14 milijonov 500 tisoč večja investicija kot pri montažnem), in se je zato odločilo za montažno skladišče. To je bilo umestno toliko bolj, ker z gradnjo še niso pričeli. Nato pa so začele težave. Največ smo jih doživeli s strani nekaterih uslužbencev ObLO. Cas je bežal. Najprej smo čakali na statične 246 novih članov LMS Občinski komite LMS Trebnje je nameraval prirediti sprejem pionirjev v LMS na Debencu nad Mirno. Zaradi epidemije očesne bolezni je bil shod prepovedan. Organizirali smo sprejem po posameznih šolah. Sprejem je bil kljub temu lepo izveden. Vsaka Išola je izvedla pester program v počastitev dneva mladosti. Sprejetih je bilo 246 pionirjev. izračune, ki bi nam jih morala dostaviti tovarna montažnih skladišč, ker le-te zahteva komisija za revizijo gradbenih programov. Nekateri uslužbenci na občini pa so bili mišljenja, da naj gradimo zidano skladišče. Ker na to nismo pristali, so nam oporekali že odobreno lokacijo. 18. oktobra 1961 se je končno sestala komisija in odobrila prejšnjo lokacijo. Komisija za revizijo projektov pri OLO Novo mesto je po dobrem mesecu dni načrte za gradnjo montažnega skladišča odobrila. 28. novembra 1961 pa je tajništvo gospodarstvo ObLO Trebnje izdalo gradbeno dovoljenje. 12. decembra 1961 so prišli monterji iz tovarne iz Mostarja. Istega dne je predstavniku zadruge načelnik tajništva za gospodarstvo sporočil, da gradnje ne moremo pričeti, ker bo tam stal Parmisov obrat za embalažo, ter da je treba najti drugo lokacijo. Poudarjamo, da smo temelje za stavbo dotlej že zgradili in da je bila ustna prepoved izrečena 14 dni po izdaji gradbenega dovoljenja. Odločbo o'spremem-bi lokacije smo prejeli od ObLO 8. januarja 1962, mon-terji pa so po ustni prepovedi seveda odšli nazaj v Mostar! Nova lokacija je .bila odobrena na nekdanjem sejmišču, toda teren je tam močvirnat, zato bi ga bilo treba nasuti v višini pol metra in zgraditi močnejše temelje. Od prvotne lokacije smo odstopili v želji, da bi tudi Trebnje dobilo industrijski obrat, kakršen bo Farmisov za embalažo. Dogovorili smo se pa, da bo občina nosila stroške, ki smo jih imeli z gradnjo temeljev na prvotnem zemljišču. Ko smo marca letos izvedeli, da je za Farmisov obrat določena spet nova lokacija, so nam na tajništvu za gospodarstvo ustno dovolili nadaljevati prvotno gradnjo, vendar odločbe o prepovedi (od 8. januarja 1962) niso umaknili. Preko zime so se na temeljih pojavile napake. Ko jih je gradbeno podjetje »Remont« iz Mirne skušalo popraviti, so nam z občine spet sporočili, naj počakamo, ker bo baje tam kljub vsemu stal Farmisov obrat... To je bilo 15. maja letos. 24. maja pa smo le dočakali rešitev — upamo, da bo dokončna — ki pravi, naj gradimo na nekdanjem sejmišču. Občina bo plačala 393.317 dinarjev dosedanjih stroškov. Vse potrebno bomo kmalu pripravili in skušali skladišče postaviti, če se spet ne bo ponovila stara pesem: kovčke gor, kovčke dol... Upravnik KZ Trebnje . inž. Branko Voljč LJUDJE MED SEBOJ POGAJANJA 0 VODOVODNI PIPI Krajevni odbor v Mokronogu je zaprosil, če lahko postavi nov vodnjak na trgu. Prošnjo je utemeljil s tem, da je v Mokronogu občutno pomanjkanje pitne vode, saj pride na 661 ljudi komaj troje izvirov in en vodnjak. Utemeljitev je podkrepil tudi s sklepi okrajnega sanitarnega inšpektorja, ki je pred meseci vodo pregledal in prepovedal uporabo nekaterih studencev in nesnažnega vodnjaka na trgu. Praktično je to pomenilo, da mora večina Mokronožanov zajemati iz studenca v bližini perišča za nekdanjo sodnijsko hišo. — Krajevni odbor je že izdelal načrte za novi vodnjak in v ta namen odštel okrog 100 tisoč dinarjev. - Tudi graditi bi pričeli, ko bi imeli izbran prostor. Ko so vprašanje pretresli na sestanku, so sklenili, da bodo takole predlagali obratu »Iskre«: vodo bi dobili iz istega zajetja kot obrat, speljali pa bi jo po vodovodnih ceveh do Štrelove domačije, kjer bi bila javna pipa s pitno vodo. Gospodar je voljan dati zemljišče sa skupne namene in tudi sam pomagati pri gradnji, za uslugo pa želi, da bi vodo napeljali tudi v njegovo kuhinjo (potrebno bi bilo le 3 m cevi). Obratni delavski svet je zadevo obravnaval 15. maja letos in odobril le tisti del predloga, kjer se govori o javni pipi, medtem ko o tem, da bi gospodar Strel prišel do vode, ni hotel slišati. Tu so se pogajanja ustavila in pustila Mokronožane na cedilu, da se še zdaj sprašujejo v negotovosti: »Bomo kdaj dobili užitno vodo, ali pa bomo šc naprej čofotali po umazanijah?« Cesto govorimo o tem, kako podjetja rešujejo krajevne probleme. Spričo vse večjega uveljavljanja komunskih dejavnosti (v ta okvir prištevamo tudi gospodarske organizacije) poudarjamo, da je to še celo nujno. Mokronoški primer ali spor zaradi ene same privatne pipe (ali res samo zato?) pa kaže, da obrat »Iskre« še ni dovolj prisluhnil krajevni problematiki. Ali delavci tega obrata niso tudi domačini? Ali so doma zadovoljni z vodo, ki jo pijejo kot drugi ljudje? Ali ne bi navsezadnje kazalo, da bi tudi Mokronog dobil vodovod? čemu bi torej onemogočili privatniku, da bi si skrajšal pot do pitne vode? ŠESTI JUNU: PRAZNIK MIRNE NA DOLENJSKEM 6. junija se prebivalci Mirenske doline spominjajo dveh pomembnih dogodkov. Na ta dan jc pred dvajsetimi leti skupina mirenskih partizanov prvič napadla Italijane, ki so se z vlakom pripeljali iz Mokronoga. Oboroženi domačini so se mudili na Radovnici, ko pa je pripeljal vlak, so odklopih stroj in strojevodji ukazali, naj lokomotivo s polno paro požene proti Trebnjemu. Pri Gomili, kjer so partizani že prej porušili progo, je lokomotiva ob presenečenju Italijanov, ki so tamkaj taborili, iztirila. — 6. junija 1944 pa je vse poštene in napredne Mirnjane ter druge prebivalce daleč naokoli presunila vest, da so domači izdajalci zverinsko pobili gostilničarja Janka Kolenca in njegovo ženo Jožef o. Janko Kolenc je bil eden prvih izvoljenih kandidatov za kočevski zbor poslancev 1943. — V spomin na oba dogodka bo 6. junija letos na Hojah svečanost, ki jo pripravlja krajevna organizacija ZB na Mirni Brez ovinkarstva k napredku Trdijo, da je destilacija alkoholnih pijač »Dana« na Mirni v poldrugem letu novega načina gospodarjenja preživela »suho in deževno« dobo. Trditve se nanašajo na dejstvo, da so se instrumenti novega sistema v tej gospodarski organiza- TREBANJSKE NOVICE ciji prikazali v svetli iri temni luči, oziroma 60 bili zdaj ugodni, zdaj neugodni. Vendar od poti, ki vodi k napredku, niso odstopili. Letos se je nekajkrat po- kazala izguba pri obračunu. Sprememba cen, povečan prometni davek na alkoholne pijače in drugi problemi so vplivali, da je »Dana« proizvodni plan sicer dosegla, pri finančnem planu pa so bili pod realizacijo. Ce so hoteli ostati konkurenčni, so morali svoje izdelke poceniti, s tem pa je prišla rudi izguba oziroma manjši dohodek. Bolje rečeno: v prvem četrtletju so proizvodni plan uresničili 6 26 odstotki, plan dohodkov pa je pokazal le 18-odstotno realizacijo. Nikogar ne bo presenetilo, da je imel direktor tega podjetja v nekem mesecu tega četrtletja samo 22.000 dinarjev mesečnih dohodkov. S tem p*. je posledica igre meril in Za izboljšano zdravstveno službo v naši komuni Stanovalec, ki je bil vrsto let prepreka za preureditev in povečanje prostorov zdravstvenega domu v Trebnjem, se je končno le izselil, zdravstveni dom pa so že pričeli preurejati. Hkrati potekajo preuredit-vena dela v prostorih zdravstvaie postaje v Mokronogu, na Mirni pa bodo poleg zobne ambulante uredili tudi začasne prostore splošne ambulante. Svet ZD Trebnje je že razpisal delovna mesta enega zdravni- ka splošne prakse, enega zobozdravnika in enega dentista za Trebnje ter enega dentista za zdravstveno postajo Mokronog. Stanovanja so vsem zagotovljena. Na Mirni bo končno rešeno vprašanje zobozdravstvene in zdravstvene službe tako, da bodo tja dvakrat na teden hodili zdravstveni delavci iz Trebnjega. Po dolgih letih mučnega čakanja se našim občanom torej le obeta boljša zdravstvena služba. pravili še nazorneje prikazana. Kolektiv se zaveda, da ne more dobiti več, kakor ustvari, zato tudi niso jemali sredstev za kritje normalnih dohodkov iz skladov, ki se iz čistega dohodka formirajo v razmerju 62:38 (sklada proti osebnim dohodkom). Cim je kolektiv uvidel, da novi način gospodarjenja ne dopušča pretesnih ali preohlapnih planov, je zavrgel dosedanja načela glede piana, ki so zahtevala samo večjo proizvodnjo. Spričo ozih grl, skozi katera bi prenatrpani plan težko spravili, so začeli razmišljati tudi v »Dani«. Problem te vrste so pri omenjenem podjetju skladišča. Neverjetno je, vendar je res, da ima »Dana« svoja skladišča po vsem miren-skem terenu, le doma ne. Skladišča pa so za podjetja, ki proizvajajo alkoholne pijače, prav tako neizogibna kakor tekstilni stroji v ustrezni tovarni. Zaradi pomanjkanja teh prostorov je moralo blago še čisto sveže na trg, pravzaprav še ne povsem zrelo. To se je videlo v slabši kvaliteti, zato je bila mirenska destilacija kljub hitri dobavi čestokrat tudi nedorasel konkurent Za podjetje to sicer niso poglavitni problemi, vendar jih ne bi poznali, če bi imeli dovolj skladišč. Glavna naloga kolektiva v prihodnjem obdobju je prav gotovo zidanje noviib skladišč. Priprave so v teku, graditi pa bi jih začeli že prihodnje leto. Kleti, shrambe in skladišča bi veljala okrog 60 nrilitjonov dinarjev, polovico teh sredstev bi podjetje prispevalo samo, iz skladov. Podjetje bo v bližnji prihodnosti rešilo še en problem, ki je značilen za Mirno: nad svojim bifejem bo zgradilo tujske sobe, lokal pa moderrio preuredilo. Morda bo to tudi začetek v urejanju vprašanj turizma in izletniških prostorov v Mirenski dolini. I. Z. Na koga se bo zrušil mokronoški grad? ŠOLSKI ODBOR: »Več discipline v naše osnovne šole!« Šolski odbor pri osnovni šoli Trebnje je imel 18. maja redno sejo. Razprava je bila živahna. Razgovori so se vrstili ob proračunu ter ostalih problemih, ki jih mora šolski odbor reševati. S skrbjo so člani ugotavljali, kako razdeliti sredstva, da bo prav. Na predlog, da bi se zaradi pomanjkanja učnih moči črtale ure in s tem odpadel honorar, so se postavili na stališče, da njihovi otroci ne smejo biti prikrajšani, kajti odšli bodo na druge šole in bo njihovo znanje šepalo oziroma ga sploh ne bodo pridobili, če ure odpadejo. Vsi člani šolskega odbora so uvideli, da je potrebno večkrat sestati se, kajti problemi šole niso izključno problemi učiteljstva, temveč tudi ostalih prebivavcev v občini. Predlagali so, naj bi se sestali skupno šolski odbor in učiteljski zbor. 25. maja je bila skupna seja. Na dnevnem redu je bila razprava o družbenem uprav- ljanju, o problemih šole ter o pomoči pri gradnji novega šolskega poslopja. Potrebno bo takoj sestaviti komisijo, ki bo poiskala primerna samska stanovanja za učitelje, ki se bodo prijavili na razpisana mesta, šolski odbor in učiteljski zbor se je ustavil pri problemu discipline, ki je na naših šolah zelo padla. Dolžnost nas vseh je, da se resno posvetimo temu vprašanju. Hvala za razumevanje! 19. maja nas je delavski svet Elektro Krško obvestil, da je na svoji seji 10. maja dodelil družbenopolitičnim organizacijam v občini Trebnje 25.000 dinarjev iz svojih sredstev skupne porabe. Za dodeljeno vsoto se delavskemu svetu kakor tudi celotnemu kolektivu najlepše zahvaljujemo! Izvršni odbor ObLO SZDL, Trebnje Resno nevarnost za pešce in voznike predstavlja mokronoški grad, ki je že leta in leta v razvalinah in vedno bolj razpada. Rušijo se cele stene. Tako je bilo letos februarja, ko je proti zadružnemu domu zgrmela cela stena in skoraj pokopala pešca pod seboj. Po zidovih gradu se plazijo otroci, kar je zelo nevarno. Kaže, da bo treba le nekaj ukreniti, da se grad ali popravi ali poruši do temeljev in tamkaj zgradijo kakšni drugi prostori. Do osme ure zjutraj zmanjka kruha v Mokronogu. V pekariji, ki je pod upravo podjetja »Trzanj delata le dva: pekovski mojster in vajenec. Prva želja je, da se izboljša kvaliteta kruha (kruh naj bo pečen in ne kuhan, žemlje pa mehke!), podjetje »Tržan« pa bo moralo v pekariji namestiti še nekaj delavceVj da bodo lahko spekli dovolj kruha za vse Mokronožane. Za krajevni praznik MIRNE čestitajo: KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV — KRAJEVNI ODBOR SZDL — OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS — KRAJEVNI ODBOR — KRAJEVNI ODBOR ZVVI — VAŠKI AKTIV LMS — KRAJEVNI ODBOR ZROP — KRAJEVNI ODBOR RK — DELAVSKO KULTURNO DRUŠTVO »SVOBODA« — DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE — GASILSKO DRUŠTVO — LOVSKA DRUŽINA — »DANA«, MIRNA — »REMONT, MIRNA« POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO Delitev dohodka je stvar podjetja Bolj moramo upoštevati vrednost fizičnega dela — Sleherni birokratski odnos do problemov v podjetjih bi Jahko izzval neugodne posledice — Smernice občinske komisije za izvajanje načel in predpisov o delitvi čistega dohodka je treba dosledno uresničiti! 25. maja je bilo v Vidmu-Krškem posvetovanje z direktorji podjetij, s predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih podružnic ter s sekretarji osnovnih organizacij ZK. Sekretar občinskega komiteja ZK Milan Ravbar je vodil posvetovanje v odsotnosti predsednika ObLO Staneta Nunčiča. Med drugim je poudaril, da so občani z navdušenjem sprejeli govor maršala Tita v Splitu in stališče Zveznega izvršnega sveta. Hkrati pa je ugotovil, da je zavladalo neko mrtvilo v pogledu izvajanja teh stališč. Tudi nekateri vodilni ljudje v podjetjih doslej še niso pokazali dovolj razumevanja za odpravljanje napak. Govor maršala Tita so nekateri elementi hoteli izkoristiti za sovražno propagando. Ti ljudje mislijo, da je treba sedaj kritizirati vse od kraja. Predsednik Tito je v razgovoru s predstavniki gospodarskih organizacij in ustanov ob otvoritvi Beograjskega sejma dejal, da se tisti, ki zlonamerno pretvarjajo njegovo kritiko ter direktive, motijo, če mislijo, da je zdaj prišel čas, ko bomo v Jugoslaviji »lovili čarovnice«. Tega ne maramo, pač pa si bomo vztrajno prizadevali, da bi odstranili pomanjkljivosti, ki ovirajo nadaljnji razvoj naše socialistične graditve. Nadalje je tov. Ravbar poudaril, da je treba bolj upoštevati vrednost fizičnega dela in se takoj lotiti tega perečega problema. Sleherni birokratski odnos do problemov v podjetju bi lahko imel neugodne posledice. Pristojni činitelji v podjetjih naj sedaj sami ocenijo, ali je razdelitev osebnih dohodkov v njihovih kolektivih v mejah družbene morale ali ne! Predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov se morajo dosledno zavzemati, da bodo sklepi iz njihovih sej zakoni za direktorja in celoten kolektiv. Zato morajo organi družbenega upravljanja na vsaki svoji seji ugotoviti, kako so bili sklepi izvedeni. Predsedniki sindikalnih podružnic pa naj delujejo v tem smislu, da bo sleherna akcija v kolektivu dobila svoje pravo politično obeležje. Predsednik občinske komisije za izvajanje načel in predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih Branko Voglar je govoril o notranji delitvi dohodkov v gospodarskih organizacijah. Dejal je, da je odločanje o delitvi čistega dohodka samoupravna pravica delovnih kolektivov. Zaradi izrednega splošnega družbenega pomena te pravice morajo kolektivi uporabljati kot preudarni in skrbni gospodarji. Gospodarske organizacije so dolžne takoj lotiti se uresničevanja zakonitih določb in načel za urejanje notranje delitve dohodkov v gospodarskih organizacijah. Zlasti je treba pri vsem tem upoštevati strokovna navodila o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka, ki so bila objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 16/62. Občinska komisija bo na podlagi strokovno opravljenih analiz sporazumno z gospo- darskimi organizacijami in zavodi ugotavljala pomanjkljivosti. Organom delavskega upravljanja bo dajala s tehtnimi predlogi in nasveti pobudo, da uredijo tak sistem delitve, ki bo najbolj pravičen. Izpolnitev delitvenih sistemov je v korist gospodarskih organizacij samih. Ce pa bo izjemoma potrebno, bo komisija posegla po upravnih ukrepih, za katere je pooblaščena. Občinska komisija opozarja gospodarske organizacije na sledeče: takoj naj seznanijo organe de- lavskega upravljanja in kolektive s predpisi, kjer so uzakonjene zahteve in splošna družbena merila za urejanje -notranje delitve dohodka. Odborniki zbora proizvajavcev naj posredujejo v svojih kolektivih razpravo zbora z zadnje seje. Kolektiv je treba tudi seznaniti z vsemi nalogami, ki stoje s tem v zvezi pred gospodarskimi organizacijami, da bodo pravilno razumeli in podprli ekonomsko utemeljeno delitev. Končno morajo gospodarske organizacije obveščati komisijo o sklepih, ki zadevajo notranjo delitev dohodka, in se držati rokov za izdelavo in dostavo dokumentacije komisiji. D. K. Akademija za dan mladosti Pretekli teden je bila v dvorani Svobode v Vidmu-Krškem svečana akademija v počastitev dneva mladosti ln 70-letniee rojstva maršala Tita. Po izvedbi Internacionale je srekretar občinskega komiteja ZK MIlan Ravbar govoril o revolucionarnem delu tovariša Tita, V bogatem kulturnem programu je sodelovala mladina, učenci osnovnih šol iin pripadniki JLA. Ob zaključku proslave so bila podeljena priznanja in nagrade ter prehodna pokala. Za najboljše in uspešno delo ter prizadevnost celotnega mladinskega aktiva je prejel mladinski . aktiv s Senovega veliko priznanje. Prehodni pokal je v imenu aktiva sprejel predsed- nik Miha Zelič. V letošnjem letu Je mladinski občinski komite razpisal tekmovanje aktiva mladine osemletk. Najbolj se je izkazal aktiv leskovške osemletke in je zato prav tako prejel prehodni pokal. Posebna priznanja so bila dodeljena aktivu osemletke Krško ter naškima aktivoma s Senuš in Mrl-vic. Zaradi udeležbe in uspehov v fiportnem tekmovanju so sprejeli diplome aktivi s Senovega, Leskovca in Brestanice. Najboljši aktivi so bili nagrajeni s praktičnimi nagradami. Omeniti moramo, da je mladina občine Videm-Krško podelila pripadnikom JLA za uspešno sodelovanje spominsko plaketo. Svečano razvitje prapora 25. maja je bilo v dvorani Partizana v Krškem svečano razvitje prapora Pionirskega odreda »Staneta Rozmana« iz osnovne šole Krško. Temu pomembnemu dogodku je prisostvovalo okoli 200 pionirjev in cicibanov ter Milojko Vidmar, član republiške zveze Društva prijateljev mladine, Janez Grašič, predsednik okrajne zveze Društva prijateljev mladine, Rezi Pire, predsednica občinske zveze ter predstavniki političnega in občinskega vodstva in podjetij v občini. ■ Eno izmed najbolj udobnih študentskih naselij bo v Zagrebu, Naselje bo v bližini savskega kopališča, razprostiralo pa se bo na površini 12.000 ha. V nJem bo devet stanovanjskih paviljonov s 3.500 posteljami. To in ono iz Podbočja Polževa gradnja vodovoda. VPodbočju že dve leti gradijo vodovod in še' ne kaže, da bi bil letos dograjen. Za dokončno izgradnjo vodovoda bi potrebovali vsaj še milijon dinarjev. Razvoj turizma. K razvoju turizma v kraju bi veliko pripomoglo kopališče ob Krki. Če bi okrajna cestna uprava odstopila odpadni les od mostu na Brodu, bi bilo kopališče dograjeno z minimalnimi ! stroški. Lepa izletniška točka je tudi Stari grad nad Podbočjem. Od tod je lep razgled na Krško in šentjernejsko dolino. Zal, da je ta točka neizkoriščena. Preprečujmo nesreče z redom In delovno disciplino! Postavitev spomenika padlim v nov. Krajevna organizacija ZB je nedavno sprejela sklep o postavitvi spomenika padlim borcem NOV. Prostor je določen pred zadružnim domom, ki je sedaj zanemarjen. Za iz-de'avo načrta je potreben denar, ki ga organizacija nima. Prodaja kruha. Čeravno je PodboČje velika vas, v tem kraji_' ni prodajalne kruha. Ljudje kupujejo kruh v 4 kilometre oddaljeni Kostanjevici. Tam pa ga prodajajo samo do 9. ure dopoldne. Vaščani iz Podbočj.3 bi morali imeti več volje do reševanja raznih problemov in ne čakati samo na pomoč občine. Celoten razvoj kraja je odvisen pred-\sem od ljudi samih. Slavje je pričel'predsednik Društva prijateljev mladine Videm-Krško — desni breg Matko Matjan, ki je prebral imena darovavcev spominskih žebljičkov in spominskih trakov na praporu. Zlasti se je zahvalil kolektivu tovarne čokolade in peciva, ki je pionirskemu odredu daroval prapor. Prapor je v imenu kolektiva razvil ob igranju himne direktor Jo-ško Baje. Načelnik pionirskega odreda Tonček Bizjak je sprejel prapor in ga izročil praporščaku. Zastopniki gospodarskih organizacij so nato pripeli na prapor svoje trakove. Predsednik okrajne zveze Društva prijateljev mladine Janez Grašič je ob tej priložnosti čestital pionirskemu odredu k temu pomembnemu dogodku in med drugim dejal: »Ko pripenjam spominski trak na prapor, me obdaja občutek velikega zadovoljstva. Spominjam se dogodkov pred dvajsetimi leti, ko so pionirji prvič razvili svoj prapor in so.se v narodnoosvobodilni vojni po svojih močeh izkazali.« Na koncu proslave je pionirskemu odredu čestital tudi predsednik ObLO tov. šterban. Z novim praporom so pionirji Pionirskega odreda »Stane Rozman« ponosno odšli v sprevod skozi mesto. V šoli so bili pogoščeni. BRESTANICA SE PRIPRAVLJA NA VELIKI PRAZNIK: 4. JULIJA BO TAM ODKRIT SPOMENIK VSEM SLOVENSKIM IZSELJENCEM Že nekaj tednov je dejavnost vseh društev in organizacij v Brestanici zelo živahna. Skrbno se pripravljajo na odkritje spomenika vsem slovenskim internirancem, izseljencem in konfinirancem. Odkritje spomenika bo i. julija. Do tega časa bo treba seveda še marsikaj urediti. Za postavitev spomenika je ustanovljen posebni odbor, ki vodi dela. Da bi odbor laže delal, je imenoval komisije. Vsi predsedniki komisij so člani odbora. Za predsednika odbora za postavitev spomenika je bil izvoljen tov. Stane Nunčič. V odboru so še: Kari šterban, Lojze Colarič in predsedniki komisij: Tone Javorič (gradbena), Leo Likar (ureditev kraja), Franc Planine (finančna), Lojze Štih (propaganda), Matko Matjan (kulturni program), Cveto Bevk (promet), Jože žnidaršič (komunama ureditev), dr. Jože Cakš (saniteta). Vse komisije se večkrat sestanejo, prav tako pa ima odbor sejo vsako sredo. Komisije so izdelale program dela in sedaj že delajo. Gradbena komisija je uredila lastninske odnose zemljišča, kjer bo stal spomenik. Z zemeljskimi deli je začela v teh dneh. Komisija za ureditev kraja je pregledala vse hiše in predlagala, naj se urede pločniki in okolica hiš, da bo trg čim lepši. Finančna komisija je dala v prodajo bloke za nabiralno akcijo in to v vrednosti 5 milijonov. Bloki se bodo prodajali po vsem Izseljeni-škem pasu. Poleg tega bodo dala prispevke za spomenik tudi nekatera podjetja. Zbranih je že okrog 500.000 dinarjev. Nabiralno akcijo pa bo treba pospešiti, ker bomo morali že konec maja plačati za klesanje spomenika prvi obrok v višini 1,230.000 dinarjev. Komisija za propagando bo odslej v vsaki številki Dolenjskega lista obveščala o poteku priprav, priobče-vala podatke o izseljevanju, v vsaki številki pa bomo objavili tudi po en spomin na izseljevanje ali internacije. Poleg tega bomo občasno pisali v vseh listih, ki izhajajo v Posavju. Komisija pripravlja tudi brošuro, kjer bo na kratko opisana zgodovina Gradu, izseljevanje, razni spomini itd. Na dan proslave bomo prodajali posebne spominske značke in razglednice. Komisija za kulturni spored je sestavila program, ki se bo izvajal ob odkritju spomenika. Komisija za prehrano se je odločila, da bo dala vse stojnice, ki jih bo okrog 15, domačim društvom in organizacijam. Zagotavljajo že sedaj, da bodo vsi paviljoni z jestvinami in pijačami bogato založeni. Prometna komisija bo imela dokaj težko delo. Cesta skozi Brestanico je ozka, prostora za parkiranje pa mulo. Kljub temu pa je komisija prepričana, da bo dovolj prostora za vse avtomobile. Komunalna komisija bo poskrbela, da bodo vsi paviljoni imeli vodo in elektriko in'tla bo ozvočenje dobro razporejeno. Komisija za prvo pompč bo poskrbela, da bodo lahko dobili zdravniško pomioč vsi, ki jo bodo potrebovali. Trenutno je najbolj važno zbrati finančna sredstva. Zato odbor za postavitev spomenika prosi vse tiste, ki imajo namen prispevati za spomenik, naj čimprej kupijo blok. Prodajajo jih vse krajevne organizacije ZB. Prepričani smo, da ni izseljenca ali interniranca, ki ne bi rad dal za spomenik, toplo pa se priporočamo tudi vsem ostalim, da nas podprejo v akciji. RAZGOVOR NA GORJANCIH Nedavno sem obiskal znano partizansko vas Brezje na Gorjancih. Od tam se odpira prekrasen pogled daleč po Krškem polju in vse do sosednje Hrvatske. Ljudje so skromni in zadovoljni- V vasi ni nesoglasij, pomagajo drug drugemu, se sestajajo in posvetujejo. Brejze ima samo 16 hiš, v katerih prebiva okoli 90 Meso se ne bo podražilo! Med ljudmi se širijo govorice o podražitvi mesa v Vidmu-Krškem. To nas je napotilo, da smo te dni obiskali direktorja podjetja »Meso« Slavka Komo-čarja in ga vprašali, če so zares razlogi za podražitev mesa. Povedal nam je, da so govorice o podražitvi brez osnove. Podjetje »Meso« iz Vidma-Krškega kljub težkočam ne namerava povišati cen. V mesnicah tega podjetja prodajajo svinjsko meso po 440, telečje po 440, govedino pa po 400 dinarjev. Pri govedini je poleg tega še 90 odstotkov volovskega mesa. Čeravno so se cene pro- izvodov v trgovini od lanskega leta znatno povečale, so pri mesu ostale nespremenjene. Poleg tega je lani podjetje kupovalo živino v domačem kraju, letos pa jo kupuje v Metliki, Vinici in Črnomlju. Režijski stroški so se torej-povečali, podjetje pa ima, razumljivo, manjši izkupiček. Kolektiv podjetja »Meso« ne stremi za tem, da bi potrošnike izžel, temveč želi potrošnike zadovoljiti s kvaliteto in primernimi cenami. Prav bi bilo, da bi tudi trgovska in druga podjetja posnemala podjetje »Meso« iz Vidma-Krškega. ljudi. Starejši možakar mi je dejal, da je življenje trdo in neizprosno in da prav to združuje ljudi. Prisostvoval sem pomenku nekaterih članov krajevnega odbora, ki so razpravljali o dosedanjih gospodarskih uspehih kraja in željah domačinov. Občinskemu ljudskemu! odboru so hvaležni, ker je omogočil dograditev ceste do Prušnje vasi. Pri gradnji so sodelovali prebivalci tudi s prostovoljnimi deli. Vsekakor bi bilo nujno, menijo člani krajevnega odbora, da bi popravili cesto do vasi Gradec in Planine. Za to območje deluje en krajevni odbor, otroci teh krajev pa obiskujejo šolo na Gradcu. Trenutno obiskuje šolo 20 otrok. Ze čez nekaj let se bo število podvojilo. Prav b; bilo, da bi pročelje šole uredili. Okoli šole sedaj pasejo živino, ki okolico po-nesnaži. Potrebno bi bilo zgraditi ograjo. Za to pa je potreben denar, ki ga ljudje ne premorejo. Če bi dobili vsaj nekaj pomoči, bi se marsikaj napravilo. O krajevnih problemih bi se volivci radi pogovorili na zboru občanov. Do danes še ni bilo takega sestanka, čeravno je bil prvotno sklican v marcu, pa je bil zaradi slabega vremena preložen. Tak sestanek bi bil koristen, saj bi ljudje predlagali marsikaj. Le redkokdaj zaide v kraj predstavnik občinskega ali političnega vodstva. Morda je prav to razlog, da se vaščani poči-tijo nekoliko zapostavljeni. O televizijskem sprejemniku, ki si ga ljudje tako želijo, smo že pisali. Nihče jim ni pomagal pri nakupu in vse je ostalo na papirju. Ljudje pa čakajo in še upajo. Nekaj denarja so že zbrali, pa vendar ne dovolj. Tudi glede odkupa sadja so zaskrbljeni. Letos kaže sadje dobro in bi bilo prav, ko bi kmetijska zadruga v Kostanjevici bolje organizirala odkup sadja kakor lani. Se zadnja želja: trgovsko podjetje naj bi organiziralo v kraju prodajalno a špecerijskim blagom, ki bi se je posluževali ljudje tudi iz sosednjih vasi. D. K. Kaj delajo pionirji v Podbočju Pionirski odred »Bratov Staničev« v Podbočju je že lani tekmoval v okviru JPI in ob koncu leta prejel značke. Letos tekmujejo pionirji iz vseh krožkov. Rokometaši so začeli trenirati šele letos, vendar so že dosegli uspehe. Na rokometnem tekmovanju v Leskovcu so premagali mladinsko B moštvo in senovške mladince, izgubili pa z mladinci iz Vidma-Krškega. Mladinke so izgubile z leskov-škimi mladinkami. Izvedli so tudi atletsko tekmovanje, najboljši pa so šli na občinsko tekmovanje na Rako. Uspešno so se udeležili teka pri Titovi štafeti, ko so palico predali pionirjem iz Vel. Podloga. Med najvažnejšimi načrti, ki bi jih radi še uresničili, je ureditev igrišča. šahovski krožek je redno delal in izvedel več turnirjev. V Podbočju so gostovali pionirji in mladinci iz Leskovca. Dvoboj je bil na desetih deskah. Zmagali so domači, prav tako so zmagali tudi -v povratnem srečanju v Leskovcu. Sektorskega turnirja, ki so ga organizirali pionirji v Podbočju, pa so se udeležile še ekipe Kostanjevice in Vel. Podloga. Zmagale so domače ekipe. Na občinskem tekmovanju je sodelovalo pet moštev iz Podbočja, med temi so tri zasedle prvo mesto. Na okrajnem tekmovanju sta dve moštvi zasedli prvo mesto, na republiškem, ki je bilo 20. maja, pa sta isti moštvi dosegli tretje mesto. V Področju je še več krožkov. Dramatski pripravlja igrico »Rdeča kapica«, reci-tatorji nastopajo na proslavah, marljiv pa je tudi pevski zbor, ki se pripravlja na občinsko revijo pevskih zborov. Pionirji vrtnarskega krožka urejajo šolski vrt, zadružniki pa so posadili nekaj črnega ribeza. Marjetka Colarič Hokej na travi Partizan : Mladost 2:0 (1:0) Na igrišču Partizana na Senovem je bila pred kratkim odigrala prvenstvena hokejska tekma med Partizanom in Mladostjo iz Trbovelj. V domačem moštvu je igralo precej mladih igravcev, kljub ternu rezultat ni zadovoljiv, saj so imeli Partizanovi igravd terensko premoč zlasti v drugem delu igre. Pri gostih .se je posebno odlikoval vratar, pri domačih pa Drstvensek in Irčič. Dan mladosti na Senovem V počastitev dneva mladosti so mladinci pod vodstvom tovariša Urban čiča priredili med višjimi razredi tekmovanje v rokometu. Predvideno je bilo tudi tekmovanje v malem nogometu in v atletiki, zaradi slabega vremena pa je vodstvo obe tekmi odložilo. Rezultati: moški: 8a : 8b 8:6, 7a : 7b 7:2. Ženske: 8a : »b 7:4, 7a : 7b 1:5. DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO - DOM Verska vzgoja razdvaja mladega človeka Otroka z manj trdnim in vztrajnim značajem tak pritisk dostikrat zlomi, da se vda verskim zahtevam staršev in Cerkve. S tem pa škodujejo tudi oblikovanju otrokovega značaja. Namesto da bi ga utrjevali, da bi v otroku razvijali samostojnost odločanja, kritičnost do sebe in drugih ljudi, razuušlja-nje o vsem, kar ga obdaja itd., pa s svojimi verskimi zahtevami, ki se jim mora otrok brezpogojno in brez premisleka podrejati, te za življenje tako važne osebnostne lastnosti tudi na druge življenjske razmere in zahteve: postane človek brez lastnega preudarka in odločanja, dogmatičen, nekritično dovzeten in hlapčevsko poslušen. Potem ni nič čudnega, če si ga življenje po mili volji podreja in zasužnjuje, namesto da bi življenjska dogajanja sam usmerjal in prilagajal v prid sebi in skupnosti. Povsem drugače doživljajo verski pritisk značajnostno bolj razviti, bolj samostojni-in odločnejši otroci. Običajno se mu uprejo, bodisi odkrito ali pa prikrito, čujmo, kaj menijo o njem mladi ljudje sami: »V tem pogledu (v odnosu do vere) sem sam svoj gospodar in ne sprejemam prav nobenih vsiljivih nasvetov.« »Kadar so me starši spodili v cerkev, je držala moja pot vedno mimo nje.« »Glede tega (vere) sem popolnoma samostojen, če bi me silili, bi se odločno uprl.« »Zares čudno, da mnogi starši ne vedo, da je prepovedan sad najslajši.« Spet moramo pritrditi zdravi ljudski misli, ki pravi, da rodi vsako nasilje odpor in vrsto drugih slabosti. Otroka navaja na laž, hinavščino, maščevalnost, sovraštvo, zmanjšuje njegovo zaupanje v starše, krepi trmoglavost, okrutnost itd., svoj namen pa le redkokdaj doseže. Glede na to, kdo versko pritiska na otroka, so dane v družinah različne možnosti. Lahko pritiska nanj le eden izmed zakoncev, oba ali pa kak drug stalni ali priložnostni član družine (stari starši, teta, stric, znanec, hišna pomočnica itd.) Vsak verski pritisk na otroka je škodljiv, še mnogo bolj poguben pa je, če je odsev neenotnega stališča vzgojiteljev do verskega vprašanja, posebno, če trmoglavo vztrajajo pri svojih verskih nazorih, z njimi kljubujejo in ne pomislijo na vzgojno škodo, ki jo delajo otroku. Prepiri se navadno prično ob krstu otroka in se pozneje nadaljujejo ob tem, ali bo otrok hodil k cerkvenim obredom, verouku, ali pojde k obhajilu, k birmi itd. Eden hoče, da se otrok vseh teh cerkvenih obredov udeležuje, drugi pa temu nasprotuje. Med družinskimi vzgoji-premoč nad otrokom. Pri tem telji se bije večni boj, ki je hkrati tudi boj za ugled in neredko uporabljajo za vzgojo skrajnje škodljiva sredstva in načine. Obkladajo se z različnimi očitki, ne da bi izbirali besede, in odkrito ščuvajo otroka drug proti drugemu. V tem vzkrižnem ognju raste otrok z vsemi posledicami neenotne vzgoje, cim večji je, tem teže prenaša take razmere, dokler si ne začne sam utirati svoje poti. Kako vpliva tako okolje na mlade ljudi, naj nam sami povedo: »Ker Je mama verna, se z očetom ne razumeta dobro. Večkrat se oče jezi, ker hodi k maši... Mene pa to vedno bolj boli. Rada bi jima pomagala, pa ne morem, ker sta oba trmasta.* »Drugi otroci so se nedelje veselili, jaz pa sem se je vedno bala. Starši so se vedno prepirali, ali naj grem k ma- ši ali ne. Sama pa še nisem vedela, koga naj ubogam. Hudo mi je bilo, ker sem bila po. vzročitelj sporov pravzaprav jaz.« »Ker sem imela mamo zelo rada, sem hodila k verouku, čeprav mi je oče zabranil. Morala sem vselej paziti, da se nisem zagovorila.« »Ob neprestanih prepirih med očetom in mamo zaradi cerkve, pri čemer nista izbirala besed, sem izgubljal zaupanje v oba. Spoznal sem, da mi v teh vprašanjih ne moreta pomagati.« »Ko sem bil majhen, sem bil večkrat pri stari marali Učila me je moliti in me *Ot dila s seboj v cerkev. Ker me starši niso versko vzgajali, 60 se s staro mamo zaradi tega vselej prepirali. Očitala jim je, da bodo naredili iz mene prav takega pogana, kot sta onadva. Posledice vsega tega sem najbolj občutil jaz, ker nisem smel več k njej, čeprav sem jo imel zelo rad...« »Z nami, je živela tudi babica, ki je bila zelo pobožna Ker ji starši niso dovolili, da bi mi govorila o bogu in veri, je to počenjala naskrivaj. Da tega ne bi povedala mami, mi je vselej zapela kako pobožno pesem in povedala kakšno pravljico ...« Lep zgled novomeških šolarjev Plavalne tekme v Vidmu-Krškem Prosior za osnovno šolo v Novem mestu v zadnjih tednih vidno spreminja lice. Uravnavanje nagnjenega zemljišča, določenega za športno igrišče, je že skoraj končano. Malo čudno se sliši, da osemletka s 142.1 učenci doslej ni imela svojega 'Helovadišča. Igrišče na Loki, kamd>, hodijo ob lepem vremenu telovadil oddelki vseh šol, je oddaljeno 500 ra in za 45 min. pouka telovadbe v nižji osnovni šoli ne pHde v poštev, razen zadnjo šolsko uro. Tov. Fenko, znani lahkoatlet In slovenski rekorder v metu krogle, je pred dvema letoma, ko je prevzel pouk telovadbe na osnovni šoli t Novem mestu, predlagal, da bi se del šolskega vrta preuredil za telovadišče. Takrat jc njegov predlog naletel na odpor, češ kaj bo s povrtnino, ki tam raste! Ko so bile za letošnje leto razpisane pionirske igre v znamenju Balinarska liga Novega mesta V balinarski ligi Novega mesta so bila odigrana že tri kola. Moštva tekmujejo z dvema ekipama. Tekmovanje prvih ekip je zelo izenačeno, o čemer priča veliko število neodločenih iger. V prvem kolu je bila najbolj zanimiva igra med Pionirjem in ONZ. Srečanje se je končalo neodločeno 13:11 in 7:13. V drugem kolu je bila zapi-miva igra med Železničarjem in Pionirjem, ki se je končala brez odločitve 13:10 in 6:13. Tudi tretje kolo je imelo odločilno tekmo: No-voteks in Železničar sta si razdelila točki z rezultatom 13:1 in 8:13. Rezultati: Novoteks : Postar2:0, Pionir : ONZ 1:1. 2elezničar : Borac 2:0, Pionir: 2elezničar 1:1, Borac : Novoteks 0:2, ONZ : Poštar 2:0, Novoteks : 2elezničar 1:1. Pionir : Poštar 1:1 in ONZ : Borac 2:0. Vodita ONZ in Novoteks s 5 točkami, sledijo 2eleznlčar (4), Pionir (3), Poštar (1) in Borac (0). Pionir : Železničar 2392 : 2290 V finalu okrajnega tekmovanja za jugoslovanski kegljaški pokal sta se srečali ekipi Pionirja in Železničarja iz Novega mesta. Ker je bila tekma na enoeteznem kegljišču Pionirja, sta ekipi odigrali ■ sr.mo 6x100 lučajev. 2e prvi trije tekmovalci Pionirja so povedll za 70 kegljev (Božo Vesel 414, Mrzlalc 409 in Hren 391) zadnji trije tekmovalci Pionirja po so prednost £e povečali (Romih 403, FUipčiČ 395 ln Legiša 380). Pri Zelezmicacju pa so boljše rezultate dosegu Bratož (410), Dra-vinec (399), Padovan (393) in Merde (385), slabša'sta bila Vesel (355) m Zupančič (349). V republiško- tekmovanje se Je uvrstila ekipa Pionirja, tekmovanje pa se bo pričelo konce maja. športa, je bilo ustanovljeno na osnovni šoli šolsko športno društvo, ki si je kot glavno nalogo v tem leiu zadalo zgraditev športnega igrišča na šolskem vrtu. Vodstvo Šole je dodelilo prostor v velikosti 40 X 30 m. Ker ni bilo finančnih sredstev, se je mladina lotila zemeljskih del sama. Sredi marca so zapeli krampi in lopate. Malo je bilo orodja, zato je bilo delo sistematično porazdeljeno. Od jutra do večera so se menjavali razredi. Ker so bile 4 samokolnice premalo, je napravil iznajdljivi tov, Bele, ki je na osnovni šoli prevzel mesto »splošnega tehnika za vsa popravila«, 4 no-silnice iin delo je sieklo kot po tekočem traku. Prehodna zastavica je postala gonilna sita. Vsake tri dni jo prevzame oddelek, ki odpelje največ samokolnic materiala, preračunano na enega sodelujočega. Da niso učenci petega, Šestega in sedmega razreda prikrajšani v primrejavi s telesno krepkejšimi učenci osmega razreda, se jim pribijajo (očke. Največji uspeh je doslej dosegel VII« e razred, ki je v eni šolski uri prevozil 11 samokolnic na enega Vozniki in tehnika Na Danskem imajo že dolgo hude skrbi spričo številnih prometnih nesreč, ki jih je kriv alkohol. Sedaj pa so iznašli novo sredstvo proti prometnim nesrečam in za začetek opremili z njinvj vse taksije. V te avtomobile so montirali posebno napravo, ki zabeleži tudi najmanjšo količino" alkohola v šoferjevem dihu in avtomatsko izključi motor. Prekop za puščavo Skozi peščeno področje Turkmenije v Sovjetski zvezi gradijo največji umetni prekop na svetu. Dolg bo 924 km (Sueški prekop 161 km) in bo namakal puščavo Karakum. Tako bo puščava •ozelenela- in se spremenila v plodno zemljo. Prekop bodo izkopali v petih letih. sodelujočega. Ker je po 5—6 para-lelk v enem razredu, je na tri dni posebej pohvaljena najboljša para-lelka. Glavno težo dela nosijo seveda telovadni učitelji tov. Misle jeva, Penko in špiier. Ko sem zadnjič vprašal tov. Penka, ki je ves oznojen vihtel kramp, kaj bo z njego-vim treningom v metu krogle, je nasmejan rekel: »Moči bo dovolj: samo hitrosti mi manjka. Pa 15 m, upam, bo šlo.« Preko 1000 kub. metrov težke ilovnate zemlje je že prepeljane in prenesene. Kopljejo že jarek za oporni betonski zid na spodnji strani igrišča. Igrišče bo obdajala žična ograja v višini treh metrov, da bo vrt varen pred žogo, ki bo glavno orodje na športnem igrišču. Igrali bodo mali rokomet, košarko in odbojko. V vogalu bo skakalna jama za skok v višino in daljavo. Poleg nje bodo stala plezala. Igrišče bo imelo prenosne ovire za pionirski poligon (tek čez zapreke). Igrišče bo 20 m na debelo nasuto s kamenjem, preko katerega bo prevleka drobirja in rdečih ugas-kov. Zato bo igrišče uporabno tudi po dežju. ■ Pri upravnem odboru šole je posebna gospodarska komisija, ki nadzoruje delo in bo skušala dobiti potrebna finančna sredstva. Doslej je dala za zgraditev igrišča 150.000 din. Mladina sama je s svojim delom doslej prispevala v vrednosti preko pol milijona dinarjev. M. D. Preteklo nedeljo to bile plavalne tekme na Vidmu. S tem je bila odiprta plavalna sezona v naši republiki. Čeravno je plavalni klub Celuloza povabil na tekmovanje več plavalnih klubov iz vse Slovenije, se vabilu ni nihče odzval. Verjetno je bil razlog temu deževno in hladno vreme. Plavalnih tekem se je udeležil le klub Medveščak iz Zagreba (bivši Naprijed). Plavalna zveza Jugoslavije je r.a tekmovanje poslala kaaididati-nji za evropsko prvenstvo Ilildo Cajerjevo iz Dubrovnika in Mi-lonko Marišičevo iz Kotora. Kljub slabemu vremenu so bili doseženi dobri rezultati. Predvsem sta presenetila Vesna Bresvar iz Krškega, ki je plavala 100 metrov prsno le za 7 desetir.k slabše od kandidatke Okrajno prvenstvo v borbenih igrah ■ Beograjski bife »Mala Ma-dera« bodo preuredili v prvi »Jugostroj« iz Rakovice po licenci francoske tovarne »OFECO«. B Na jugoslovanskih rekah pluje okrog 95 rečnih ladij, 13 vlačilcev ln nad 70 tovornih ladij. Vsako leio prepeljejo približno 8 milijonov tc-n blaga in 630.000 potnikov. Rečnih pristanišč je 45, pravkar pa jih gradijo, oziroma obnavljajo 16. Največje rečno pristanišče je Beograd, ki ima na leto 1,75 milijona ton blagovnega prometa. V nedeljo so se na štiristez-nem kegljišču Gradisa v Ljubljani zvrstile prve štiri ekipe članov v tekmovanju za naslov najboljšega kluba v borbenih igrah v letu 19G2. To r.ajbolj priljubljeno in obenem množično tekmovanje med kegljači je okrajna zveza organizirala letos na športnem kegljišču izven okraja, ker na Dolenjskem še r.i na razpolago takega športnega objekta. V prvem delu letošnjega okrajnega prvenstva so presenetili dobro pripravljeni kegljači kluba Novoteks iz Metlike, ki so že v prvi igri imeli najboljši rezultat in so vodstvo obdržali skozi vse štiri igre. Kegljači Novottksa so letos nastopili prvič na okrajnem prvenstvu. Na drugo mesto so se uvrstili člani KK Rudarja iz Kanižarice, ki so že resno ogrožali Novoteks, vendar jim je prav na koncu zmanjkalo sape. Na tretje mesto so se uvrstili člani KK Železničar iz Novega mesta, ki so igrali precej slabše kot na dosedanjih tekmah ob- Uspeh Novomeščanov v odbojki Novomeščani so v nedeljo odnesli že tretjo zaporedno zmago v ljubljanski podavezd. Potem ko so v prvemu kolu iz-subili z oslabljeno ekipo Iz Zg. Šiške 61:9i>, so premagali Jezico s 64:33, Litijo s 45:40 in Spodnjo Šiško z 79:54. Po teh zmagah so novomeški igravci zanesljivo na drugem mestu, dve točki za Zgornjo Sisko. Kot kaže, so sc razmere v novomeški košarki uredile in lahko pričakujemo, da se bodo košarkarji kot okrajni prvaki resno potegovali za vstop v slovensko ligo. Mnogo zaslug za to ima trener dr. Grandovec. Novomeščani so v teh tekmah nastopili v naslednji postavi: dr. Grandovec, Setiina, A. Petirič, Kopač, Spli-had, Franko, Potrč, J. Petrič, Blažič in Knoll. J. S. činske lige. Z devetimi igralci so zasedli • četrto mesto člani KK Toplice, vendar so igrali zagrizeno in učinkovito, saj so podrli na posameznega člana le največ kegljev, vendar je manjkajoči igralec le prevelika izguba na štirih nastopih, zato tega niso mogli nadomestiti. Rezultati: Novoteks, Metlika 1448, Rudar, Kanižarica 1445, Železničar, N. m. 1357, Toplice, Dol. Toplice 131E. Prihodnjo nedeljo nastopijo še štiri ekipe: Kremen — Novo mesto, Gorjanci — Novo mesto, Pionir — Novo mesto in Razlag - Brežice. R. V. Eno drugo in eno 5.-6. mesto na državnem namiznoteniškem prvenstvu Na letošnje državno prvenstvo za posamenzike in dvojice v namiznem tenisu, ki je bilo pretekli petek, soboto in nedeljo v Zagrebu, je odpotovala precej pomlajena ekipa novomeškega Partizana. Prijavljena sta bila dva pionirja (Somrak in Gunde), mladinec Berger in mladinka Mikčeva, medtem ko okrajnega prvaka Turka zaradi nepripravljenosti in službe niso prijavili. V petek in soboto so v glavnem tekmovali moški, v soboto in nedeljo za ženske. Pri mladincih je Somrak prišel v 111. kolo po zmagi nad Jermanom z 2:0, nato pa ga je izločil državni reprezentant Korpa, ki je na letošnjem prvenstvu igral izredno dobro. Berger je imel manj sreče, saj je v drugem kolu izgubil z Odredovcem Ka-stelcem, predtem pa je premagal Kralja (Odired) z 2:1. Pri članih je Bergerja spet zapustila športna sreča. Ko je že kazalo, da bo premagal Za-grebčair.a Turino. se je položaj obrnil in Zagrebčan je zmagal s 3:2. Somrak je premagal Kopica, nato pa je izgubil z Zeče-vičem (prvak Crr.c gore) z 1:3. Čeprav ni mogla trenirati, sc je kar dobro uveljavila Mikčeva, ki je med mladinkami delila z Rimčevo (Zenica) 5.—0. mesto, v dvojicah pa je skupaj s Krajgarjevo iz Raven osvojila drugo mesto po nesrečnem porazu v finalu (1:2) z ljubljansko dvojico Zrimec-Virant (Odred). Med 64 članicami je prišla v šestnajstorico najboljših, tam pa jo je Izločila Zrimčeva. V tekmovanju ženskih dvojic je skupaj s Cadeževo iz Kranja osvojila 6. mesto, pri mešanih dvojicah pa je z Jeseničanom Kavčičem zasedla 10. mesto. tm Tesna zmaga Krmeljčanov V nedeljo so odigrali rokometaši »Svobode« iz Kremlja prvenstveno tekmo v Brežicah. Igra Je bila no mokrili tleh. Zmagali so Krmeljčani z rezultatom 24:19. Njihov najboljši strelec Zaman je kar sedemkrat potresel nasprotnikovo mrežo. V kegljaški ligi Novega mesta vodi Železničar V skupini A kegljaške lige Novega mesta so bila odigrana tri kola. Bilo je že precej presenečenj. Omenim naj le, da je Pionir I zgubil z 2clezničarjem, Luknja Je na svojem kegljišču premagala Pionirja I za devet kegljev, ekipa Železničarja pa še ni bila poražena. Rezultati: Pionir II : Luknja 366:317, Železničar : Pionir I 338 : 337, Toplice : Novoteks 310:26«, Luknja : Pionir I 283:280, Železničar : Toplice 370:348, Novoteks : Pionir II 292, 2elezničar : Novoteks 345:278, Pionir II : Toplice 304:305. Vrstni red: železničar 6, Toplice 4, Pionir II 3, Luknja 2 in Pionir I 0. (en) za evropsko prvenstvo Mariči-čeve, ter domačin Peter Jesen-šek, ki je presenetljivo zjttagaj na 100 metrov prsno s časom 1,25,1. Gostje so skozi ceio sM mo trenirali v zaprtem Zim> skem bazenu, domačini pa M možnosti nimajo. Prav zato je Jesenškova zmaga pomembnai saj jo je dosegel z rutiniraniina hrvatskimi plavači. Ostali rezultati: 100 m prsno - ženske: 1. Vesna Breskvar, Celuloza; l,324j 2. Melita -Kuineir, Medveščak, 1.33 6 ' ' ' '■' 100 m hrbtno: 1. Milenka. Juv rinjak, Medvescak,' U36.C; 3, Ana Mihelič, Medveščak, 1,37,1. 100 m hrbtno - moški: 1. Fo ter Jesenšek, Celuloza; 1.13,1; 2, Damir \Vagner, MedvešcalTj 1,16,9. 100 m prosto: l. Osvid Dvor-žak, Medveščak, 1,05,5; a. Albini Rene, Medveščak, 1,06,6. 100 m metuljček: 1, Edvard Sutilskv, Medveščak, 1,17,2; 3. Davorin Scarpa, MedveJčakj 1,20,5. 100 m prsno: 1. Zdravko He-bel, Medveščak, 1,21,1; 2. Peter Kravos, Celuloza, 1,28,2. Štafeta 4x100 m prosto: 1. Co luloza 4,35,0; 2. Medveščak 4,36,3. Največ točk sta po Italijan, sitih tablicah dosegla Vesna Breskvar, Celuloz* (739) ter Zdravko Hebel, Medveščak (728). Obema je za dosežene u-spehe predsednik plavalnega kluba Celuloza Janez Breskvar podelil praktični darili. Vida Osoinik (Pionir): okrajna prvakinja Končano Je letošnje kcgljaiko okrajno prvenstvo za članice. Tek-movalke so imele po dva nastopa na sto lučajev. Prvo mesto jeosro-jila članica Pionirja Vida OsolniK. ki je podrla 698 kegljev. Druga mesto je zasedla člnaica Gorjancev smonkar (671), tretja pa je Za-barija (Pionir) 647. Sledijo: 2elez-nikar (607), širne (606), Sečen (604), Ponikvar (590), Oražcm (579). Prijetno sta nas presenetili Zaharijeva in Sečnova, ki tekmujeta šele prvo leto. CELULOZA : NOVO MESTO Balinarji Krškega so povabili na proslavo dneva mladosti balinarsko reprezentanco Novega mesta, ki se jc vabilu odzvala in odigrala z ekipo Celuloze dve tekmi. To J« bilo prvo balinarsko tekmovanje T Krškem po mednarodnih predpisih. Reprezentanca Novega mesta je pokazala, kako je treba igrati. Zn»» gala je v obeh igrah 13:3 in IS& Prizadevanje balinarjev Celuloa J» treba pohvaliti. Vendar bi morast imeti v tovarni zanje več razusjfti vanja in jim čimprej nabaviti gw» nituro kovlnastih krogel. PokaHB so solidno znanje, manjka pa Jfigj več tekmovanj, na katerih bi £g> bili potrebno izkušenost. ZellfflO jim, da bi se čim lepše uveljavfl! na okrajnem prvenstvu, ki bo konec junija v Novem mestu. (en) V TEM TEDNU VAS ZANIMA, Cledeu^\V>o\cAari Ce'.r'.cic, 31. maja: Angela Petek, 1. junija: Radovan Sobota, 2. junija: Velimir Nedelja, 3. junija: Milojka Ponedeljek, 4. junija: Frančišek Torek. 5. junija: Ferdo Serdfl. P. ;!'r!'n: Zdenko Ob težki izgubi nadvse ljubljene mame, staro mame in tete KAROLINE KOCJAN roj. METELKO iz Ardra pri Itaki zahvaljujemo vsem, ki so Jo tMiu'ili v. času bolezni, ji ob Sj&r u *ta rovali cvetje in vence, nam iarekjl sožaije ir: jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Franc z ženo Ivanko in otrokoma, hčerka Pavla z družino, KaroUna, Justina z družino in ostalo sorodstvo PREKLICI Pr<-klicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 325827. Marija Novak, Ncstoplja vas 8, p. Semič. JPreklieujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 312109. -Frai.ic Krnc, Sela pri Zburah 13, p. Smarjcta. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 31013«. Jože Jankelj, Jablan 12, p. Mirna peč. Freklicujam neresnične govorice, ki sem jih raznašala o svojem možu in njegovih sorodnikih. Brigita Drakulič, Videm-Krško, Kolodvorska 4. Črnomelj: 1. in 3. junija ame-riSki barvni film »Imitacija življenja«, 5. in 6. junija jugoslovanski film »Sreča pride ob devetih«. Dol. Toplice: 2. in 3. junija jugoslovansko - italijanski film »Maščevalec Dubrovski«, 6. junija italijanski film »Odmor in ljubezen«. Kostanjevica: 2. junija ameriški barvni film »Naloga majorja Leksa«, 3. junija francoski film »ljubimci«. Metlika: 2. in 3. Junija ameriški fiim »Dvajest tisoč milj pod morjem«, 6. Junija francoski film »Ulica De Prerfc«. Novo mesto »Krka«: od 2. do 4. junija nemški barvni film »Indijski nagrobni spomenik«, od 5. do 7. junija sovjetski barvni film »Maščevalec«. Semič: 3. junija jugoslovanski film »Veter je prenehal ob zori«. Trebnje: 2. in 3. junija ameriški barvni film, »Princ in plesalka«, 6. junija ruski film •■Čvrsti stebri«. STABILNI BENCINSKI MOTOR 9 KS poceni proda Jože Žerjav, Brezina 102, p. Brežice. ODDAJA LETOŠNJE KOŠNJE detelje in sena bo v nedeljo, 3. junija, ob 9. uri dopoldne. Interesenti naj se zglasijo ob določeni url v gostilni Košak. CELOLETNO KOŠNJO sena in detelje ter žensko otroško kolo poceni prodam. Mlin Kova-čič, Novo mesto. Kandija. OTESAN SUH STAVBNI LES prodam. Naslov v upravi lista (676-62). ČEBELE, 4 polne in več praznih žnidaršičk prodam, Jože Korošec, Šentjernej 67. NOV POLKAVC, električni štedilnik »Siemens« ugodno prodam. — Naslov v u.pravi lista 674-62). SKORAJ NOVO SPALNICO, električni štedilnik ter nekaj kuhinjskega pohištva p-rodam. Drakulič, Vidum-Krško, Kolodvorska 4. HLADILNIK 1201, vrtne mize in biljard prodam. Naslov v upravi lista (634-62). USLU2BENEC, 31 LET, s stanovanjem, nevezan, išče iskreno dekle od 22 do 27 let, visoko 152—156, nekaj izobraženo, solidne preteklosti. Tajnost zajamčena. Samo resen odgovor na: Kafrelj, postno ležeče, Skofja Loka. IZGUBIL se je srednje velik bel pes s črnimi in rumenimi lisami. Sliši na ime Bari. — Kdor bi o njem kaj vedel, naj proti nagradi sporoči na tajništvo gimnazije v Novem mestu. KMEČKO HISO v vasi Draga 1 (lepa lega) pri železniški postaji Polževo prodam. Ogled vsako nedeljo. NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Od 21. do 28. maja je bilo ro-jrcnih 19 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Alojzij Žagar, soboslikar iz Vidma-Krškega, in Frančiška Lekše, delavka iz Leskovca: Slavko Luzar, delavec iz Gaberja, in Rozalija Može, šivilja iz Srebrnič; Jože Vidrin, kurjač iz Bršlina, in Magdalena Rozman, delavka iz Straže; Janez Gazvoda, poljedelec iz Vel. Brusnic, in Ana Mihalič, hči posestnika s Poto-vrha; Albin Kastelic, delavec iz Meniške vasi, in Ana Pogla-vec, delavka iz Dol. Straže: Jože Kodrič, kurir, in Cvetka Bar-tolj, delavka, oba iz Irce vasi. Umrli so: Terezija Sernc, gospodinja iz Leskovca, 60 let; Anton Krhin, delavec iz Jab-lance, 68 let; Marija Krnc, delavka iz Dobrave, 22 let: Janez Erjavec, vojni invalid iz Trebče vasi, 67 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Novak iz Gorenjcev — dečka, Joži Seljko iz Zvabovega — deklico. Danica Popovič iz Malen-cev — deklico, Ana Kalin iz GumbtTka — dečka, Marija Kebselj iz Drame — dečka, Marija Seničar iz Smolenje vasi — deklico, Jožefa Zgajnar iz Malih Poljan — dečka, Stanislava Ajdič iz Poljan — dečka, Jožefa Cerne iz Gor. Vrhpolj — deklico, Tončka Kočman iz Družinske vasi — dečka, Marija Peča-rič iz Metlike — dečka, Viljenka Mišica iz Čudnega sela — dečka, Marija Berk iz Bršlina — dečka, Zlata Ostrman iz Smi-hela — dečka. Rozalija Pernar iz Krškega — dečka, Rezka Bradica iz Metlike — dečka. Marija Fabjar. iz Pleša — dečka, Matilda Mulh iz Gor. Kamenja — dečka, Nada Benlgar iz Krškega — deklico, Pavla Lomovšek z Gabtvke gere — dečka, Matil- MOTORIST V DŽ1I' 26. maja se je proti Kostanjevici peljal motorist Stanko Re-šetič lz Grobclj s sopotnikom. Z avtomobilske ceste je tedaj pripeljal džip, ki ga je vozil Mile Ručan iz Brežic, in motoristu zaprl pot. Vozili sta trčili, pri čemer sta bila motorist in sopotnik huje poškodovana. Popravila vozil bodo veljala okrog 150.000 din. Ob vznožju velikega žerjava je 4 tisoč 500 m' bukove hlodovine za obrat vezanih plošč v Straži. »Se 1500 m' bi jili moralo biti« pravijo v obratu in so zaskrbljeni, saj potrebujejo 6 tisoč m' hlodovine na zalogi. Za izvoz je treba zagotoviti prepotrehno surovino! — Zadnje čase dobivajo precej hlodov, dolgih 2,G0 m, ki so jih lastniki razžagali za tesanje pragov, nato pa prodali kot hlodovino. Čemu gospodarska škoda? da Kic z Dolenjega vrha — dečka. Milka Koščak iz Kamenja — deklico, Alojzija Vidmar lz Gradca — deklico, Jožefa Anderlič iz Skrtjevega — dečka, Francka Jakšc iz Jurke vasi — deklico, Marija Hrovat lz Dobrave — deklico, Marta Mago-vac iz Bocke — deklico, Marija Foršček iz Irce vasi — deklico in Jožefa Kovačič iz Got. Brezovice — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Pepca Smajgi iz Brežic — deklico, Gabrijela Jazbec iz Vidma-Krškega — dečka, Štefka KrošelJ lz Zg. Po-hance — deklico, Dragica Šahi m paši č iz Rozge — dečka, Nada Stojs iz Sovnice — deklico, Neža Krošelj iz Zg. Pohance — dečka, Mihca Kodrič iz Brežic — deklico, Justina Jazbec iz Vidma-Krškega — dečka, Roza Nemec lz Vitne vasi — dečka, Vida Cegler iz Presladola — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Anton UmeJt, delavec iz Sp. Mladetičev, si je na cirkularki poškodoval kaza-hec desne roke. Magdi Starih.«, gospodinji iz Črnomlja, je hlod padel na levo nogo. Miha Pu-hek, delavec iz Sečjega sela, si je pri delu opekel nogi. Uršula Fabjančič, krnetica iz Zavinka, je padla z motorja in si poškodovala desno roko. Martin Ba-juk, kmet z Radovice, je padel z lestve in si poškodoval desno nogo. Jože Bojane, kmet iz Vel. Orehka, se je s sekiro usekal v levo koleno. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Zdenka KlUn'arn-, Naročite KNJIŽNO ZBIRKO »LIPA 1-1962«: Mohamed Dib: ALŽIRSKA TIUOI.OGIJA (Trije romani v eni knjigi: Velika hiša, Požar, Statve; okoli 500 strani) Sergeanne Golon: ANGELIKA (Obsežen roman v dveh knjigah, okoli 1110 strani) Karol Bunsch: PASJE POLJE (Zgodovinska povest, okoli 220 strani) Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, lepo opremljene in vezane v polplatno in polusnje. KDOR ŽELI POSTATI NAROČNIK, naj nam pošlje podpisano naročilnico (točen naslov!) ali pa naj naroči zbirko pri poverjeniku založbe. PREDNAROČNIŠKA CENA ZBIRKE: štiri knjige (okoli 1800 strani) v polplatnu 7.400 din, v polusnju pa 8.500 din. Plačilo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih po 740 oz. 850 din. Opozarjamo, da so cene v prednaročilu znatno nižje, kot bodo pozneje v knjigarnah. Naročila pošljite na naslov: ZALOŽBA LIPA, Koper, Muzejski trg 7. gospodinja iz Brdovca, si je z motiko poškodovala* desno nogo. Stefica Slonja, gospodinja iz Lukovca, si Je na poti zlomila levo nogo. Marjan Ogo-revc, delavec iz Decnlh sel, si je na cirkularki poškodoval prste na levi roki. Edvard Račić, delavec iz Viher, ei je pri padcu pošGtcdoval glavo. Mihael Dornik, kmetovalec iz Vr-ho%:ske vsi, si je pri nakladanju drv poškodoval desno nogo. Franc Levičar, traktorist iz Vid-ma-K-škega, si je na dricularki poškooovai desno roko. Stanko Rešetič, varilec iz Grobelj, se je zaletel z motorjem ter si poškodoval noge in glavo. Božo Pevec, soboslikar iz Zakote. Je padel z motorja ter si poškodoval obraz in levo nogo. OBJAVE — RAZPISI RAZPiS NG-V0MEŠKE GIMNAZIJE Gimnazija v Novem mes-tu bo sprejela v šolskem letu 1962/63 v i. razred 100 dijaikov. ■ Prijavi naj kandidati prilože spričevalo o uspešno dokončanem osmem razredu osnovne šole in rojstni list. Kandidat, ki ga priporoča za vpis v prvi razred Zveza borcev, organ za socialno skrbstvo, gospodarska ali družbena organizacija, naj priloži prijavi za vpis tudi potrdilo ali priporočilo navedenih organizacij. Vpisovanje bo od 15. do 23. junija 1002. Ce se bo vpisalo več kot sto dijakov, bodo vsi preizkušeni iz slovenskega jezika in matematike. Vsi kandidati naj se zglase 26. junija ob 8. uri zjutraj v gimnaziji, kjer bodo na oglasni deski obveščeni o rezultatih vpisa. Novo mesto, 25. maja 1962. Razpisna komisija za vpis v 1. rarred pri šolskem odboru gimnazije v Novem mestu Sprejmemo delavce Sprejmemo več delavcev. — Prednost imajo taki, ki so odslužili vojaški rok. Samsko stanovanje priskrbljeno. — Osnovna enota pošte Ljubljana 2, Trg OF 5. Obvestilo društva knjigovodij Z ozirom na odpovedano po-, svetovanje o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čiste- •"m:-.. iiPiTfi :-—--:-i—. SPORED RADIO LJUBLJANA ga dohodka ln osebnih dohodkov s strani Združenja knjigovodij LRS obveščamo vse gospodarske organizacije ln zavode, da prirejamo to posvetovanje v Novem mestu dne 4. junija ob 9. uri v Domu ljudske prosvete (kino Krka). Prodaja osnovnih sredstev KMETIJSKA ZADRUGA BREZICE proda mlatilr.lco »Gorenje« v dobrem stanju. Prodaja bo 8. junija ob 8. uri na upravi KZ Brežice, Stenlenart 72. Mla-tilnica bo naprodaj najboljšemu ponudniku. Prednost nakupa imajo gospodarsike organizacije. VIII. ekonomiuda v Novem mestu V zvozi s preventivnimi ukrepi zaradi očesne bolezni odpade letos v Novem mestu Vin. eko-nomiada. Prodaja osnovnih sredstev Trgovsko podjetje v likvidaciji »Naši izdelki« — Mokronog proda osnovna sredstva: pisalne mize, omare, pisalni stroj, računski stroj in stole za vrbopletarstvo. Vsa osnovna sredstva so v dobrem stanju. Razpis deiovnega mesta Upravni odbor Podjetja za PTT promet v Novem mestu razpisuje prosto delovno mesto referenta za pravno službo. Kandidat mora imeti pravno fakulteto z najmanj dvema letoma službe. Prijave z obt-irnim življenjepisom pošljite upravnemu odboru podjetja v 15 dneh po objavi razpisa v Dolenjskem listu. Razpis za računovodjo Komisija za sklepanje in od-IKjvedovanje delovnih razmerij upravnega odbora Splošnega trgovskega podjetja v Metliki razpisuje mesto raičuno vodje. Plača po dogovoru. Nastop službe tiakoj. Stanovanje na razpolago ob nastopu službe. — Ponudbe pošljite na naslov podjetja. Razpis Dolenjske turistične zveze Dolenjska turistična zveza v Novem mestu razpisuje delovno mesto za splošno administrativno poslovanje. Pogoji: dokončanar srednja okonomska šola ali administrativna šola z nekaj let prakse v administraciji. Nastop službe ln plača po dogovoru. Enomesečni poskusni rok. Prijave z življenjepisom pošljite na gornji naslov, p. p. 58. Občinski sklad za komunalne potrebe v Črnomlju V_ta sklad se stekajo sredstva od komunalnega prispevka, 1 odst- davka od maloprodajnega prometa 'n dotacij. V leiu 1962 bo sklad r-azpolagal s 24 milijoni dHn. Ta sredstva se bodo porabila v glavnem za nadaljnje urejevanje pločnikov in drugih komunalnih objektov ter za gradnjo objekta, namenjenega samopostrežni trgovini. Cesta iz središča Sevnice do Šmarja bo dograjena in asfaltirana do konca junija. Te dni potekajo dela pri izkopu zemlje. Zatrjujejo, da bo cesta, če bo lepo in ugodno vreme, predana prometu še pred rokom. DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! Vsak dan: poročila ob 5.0-5, 6.O0 . 7.0, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 19.30, 22.00 in 21.00 Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 1. JUNIJA: 3.05 Zabavni kalejdcfkop — 9.23 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — .11.00 Nekaj grških narodnih pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti: Jože Kregar; Oskrbovanje vrtnic poleti — 13.30 Morda Je vmes tudi vaša melodija — 13.20 Skladbe llc.iberta Svetela — 104)0 Vsak dan za vas — 18.10 Potkov popo'.dan.'.ki spored domačih napevov — 18.45 Iz naših kolektivov - 20.00 Po tipkah ln strunah — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 2. JUNIJA: 8.05 Po-Starček v mladinski glnabeni redakciji - 9.35 Fredčric Cho-ptn: Iz plesov - 11.09 Trio Slavka Avsenika - 12.10 Kmetijski nasveti: dr. Oskar Bdhm: Svinjska kuga v kooperacijski reji prašičev — 13.30 Melodije na te- kočem traku — 14.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ljubljanski komorni zbor — 17.05 Gremo v kino — 19.05 Sobotni domači pčle-mčle — 20.00 Za prijeten konec tedna — 20.20 Radiiska komedija »Trije možje v čolnu« — 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 3. JUNIJA: 8.00 Mladinska radijska igra »Prigode Tartarina iz Tarascona« — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Karel Leskovec: Dolomitske zgodbe — 10.30 Nedeljsko glasbeno dopoldne — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.03 Naši poslušalci čestitajo ir. pozdravljajo — 13.33 Za našo vas - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Na obisku v zagrebški operi - 16.00 Humoreska tega tedna — 17.15 Radijska Igra: Jubilejni zbornik — 18.3ii Športna nedelja — 20.00 Izberite- melodijo tedna — 22.1S Ansambli in solisti RTV Ljubljana. PONEDELJEK, 4. JUNIJA: 8.23 Zabavni kalejdoskop — 8.55 Za mlade radovedneže — 11.33 Iz filmov ln glasbenih revij — 12.15 KmetUskl nasveti: inž. Milena Lefcšar.: Dognojevanje v sadovnjaiklh — 14.00 Zabavna glasba na tekočem traku — 17.03 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 13.45 Radijska univerza: France Bernot: Nekaj o slovenskem morju — 20.00 Poječi mozaik — 21.15 .simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 23.05 Zadnji ples pred polnočjo. TOREK, 5. JUNIJA: 9.25 Trije avtorji — tri sestave — 10.13 Izberite melodijo tedna! — 12.03 10 minut z Veselimi planšnr.H — 12.15 Kmetijski nasveti: dr. Vilko Masten: Pridelovanje zdravih ln kvalitetnih češenj za tržlf-če — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Odlomki iz Puccinljeve »I-a Bohotne« — 17.0-3 I/.bor iz Cajkov-skr.M — 18.09 S popevkami v dobro voljo — 20.30 Radijska igra: Dnevnik blazneža — 21.36 Plesni orkester RTV Ljubljana. SREDA, 6. JUNIJA: 8.03 Aii.e in valčki francopkih oper — 8.5.3 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 Nikolaj Rimski-Korsakov: Šeherezada - 11.23 Od melodije do melodije — 15.15 Kmetijski nasveti: inž. Mirko Leskovšek: Tehnika dognojevanja poljščin Z deponiranjem gnojil — 13.:i0 Ob zvokih vedre glasbe — 15.30 Joseph Haydn: IV. dejanje opera »Filozofska duša« — 17.05 Šoferjem na pot - 18.10 Planine In morje — is.45 Ljudski parlament — 20.co Radi bi vas zabavali - 21.00 Staro in priljubljeno. četrtek, JUNIJA: 8.05 Plesi in rap-odije — 9.23 Skladbe Janka Ravnika in Uroša Prevor-in — 11.00 Črnske duhovne pe^mi — 12.15 Kmetijski n.'svetl: inž. Janez Vei-bič: Sušenje sena s prevetrovanjem — 13 30 Napevi izpod zelenega Po« horja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo Ir. pozdravljajo — 15.30 Turistična oddaja - 17.03 Koncert po željah poslušalcev — 19.05 Melodije v mraku — 20.00 OotirUkov večer domačih pesmi ■ in napevov — 22.15 Naši tonski tehu:kt vam piedvajajo. LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice. Črnomelj. Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Videm-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik Inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan, Franc Molan. prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Slmič, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovič ln Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Miloš Jakopec, Drago Kastelic ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak če|rtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej Za inozemstvo ICOO dinarjev — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg S (vhod lz Dilančeve ulice) — Poštni predal 33 — TELEFON štev. 127 — Rokopisov In fotografi' ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetj'--DF.I.O- v Ljubljani.