ciilna stratifikacija, nacionalna in kon fes i ona lila pestrost, Z vsem tem dobi Murska Sobota osrednji položaj v Prekmurju.
Sklepno poglavje z naslovom Naša družina kot očetovo pod jetje, ki ¡e podkrepljeno s predhodnimi podpoglavji o ekonomski, socialni, profesionalni in religiozni strukturi Murske Sobote, poskuša prikazati urbane značilnosti življenja družin v Murski S ohol i med letoma 1919 in 194! Družina je bita v Murski Soboti istovetna s s kit pni m gospodinjstvom, pomembno pa je tudi zmanjšanje moči cerkve, ki zunajzakonskih skupnosti ni mogla preprečevati tako uspešno kot na vasi.
Funkcije družine so bile moralne, socializacijske in gospodarske, cilj vzgoje otrok pa je bil zlasti ta, da jim vcepijo pravilen odnos do dela in drugih vrednot ter podajo spoznanje o njihovem bodočem položaju v družbi. Razlike pri velikosti družine so se kazale zlasti glede na versko pri-
iokli - etno izložba
padnost; katoličani so večje družine kot drugi. Družino je avtor načelno opredelil kot patriarhalno in jo razdelil na štiri osnovne tipe, od katerih je tri predložil kot bolj ali manj urbane: to so odprta patriarhalna družina, podrejena skupnosti, zaprta meščanska patriarhalna družina in odprta patriarhalna meščanska družina.
Razprava z vseh strani dobro osvetljuje urbani način življenja v Murski Soboti kol proces in s pomočjo sistematičnega pregleda, njene politične, demografske, socialne in gospodarske zgodovine ter zlasti zgodovine posameznikov, t. j. informatorjev pokaže, kako je prišlo do urbanega značaja tega mesta. Prav zato, ker namen raziskave ni neka posplošitev in s tem stereotip problema urbanizacije Murske Sobote, pač pa prikaz njenega razvoja, knjiga utemeljeno nosi naslov Na robu zgodovine m spomina.
Mojca Ramšak
DR. FRANC KOTNIK, 1882-1955.
Razstava Koroškega muzeja in Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Uredila Karla Oder. Koroški muzej,
Ravne na Koroškem 1995, 99 str. COBISS-IO 38285057
Obletnice so primerno netivo za spominjanje in tako smo dobili tudi ob 113-letnici rojstva in 40-letnici smrti slavista in etnologa dr. Franceta Kotnika publikacijo in razstavo o njem. O njegovem delu je doslej najtemeljiteje pisal Vilko Novak v Raziskovalcih slovenskega življenja in v Celovškem zvonu leta 1986 ter ob Kot nikovem sedemdesetem jubileju leta ¡952 v Slovenskem etnografu, Sonja Rus Kogej je pripravila diplomsko nalogo o Francetu Kotniku leta 1990, Ivan Grafenáuer pa je o njem pisal v Slovenskem biografskem leksikonu leta 1932. Postliumno je leta 1956 v Celju izšel še Kotnikov zbornik, v katerem je bilo objavljeno celotno gradivo, ki so ga zbrale terenske ekipe poti Kótnikovim vodstvom na čornjegrajjikem in Kozjanskem v začetku petdesetih let. Zborniku, ki prinaša dva krajša in en daljši uvodnik (Alojz Krivograd. Majda Kotnik Vrečko in Karla Oder), pet člankov 0 Življenju in delu Franceta Kotnika (Vilko Novak, Silva Sešel, Ivan Sedej, Vladimir Šlibar, Majda Kotnik Vrečko), Kotnikovo bibliografijo in na koncu še kataloški seznam razstavljenega gradiva, je v pivi vrsti botroval dr. Vilko Novak. Novak je Kotnika poznal kot profesorja in je pozneje postal njegov prijatelj, ter je, kakor sem že omenila, najskrbneje predihal tudi njegovo narodopisno gradivo.
Novakov prispevek razkriva tudi njun osebni stik in povezanost prek ljubečega odnosa do slovenskega jezika ter °pisuje Kotnikovo življenje in znanstveno delo. Del lega besedila sta pravzaprav prirejeni razpravi o Kotniku, ki ju je No-
vak objavil leta 1$>86 v Raziskovalcih slovenskega življenja in v Celovškem zvonu (4/1986, št, 12) in pa m nogo prej v Slovenskem etnografu, ob Kotnikovi sedemdesetletnici, kjer je v sedmih poglavjih ovrednotil njegovo delo.
Slavistka S j Iva Sešel piše o Kotniku skozi prizmo literarne zgodovine, ki mu izreka priznanje s tem, ko prevzema njegovo razlago Inikovništva iz prispevka Naši bukovniki, ljudski pesniki in pevci, ki je bil objavljen v drugem delu
GLASNIK SED 35/1995, 51. 4
29
obzorja stroke - etno izložba
Narodopisja Slovencev leta 1952. Kotnik je namreč že pri Murku v Gradcu^ kjer je od leta 1903 Študiral slavistiko - slvan-sko j&zikoslovje s slovstvom, pisal naloge o Drabosnjaku, leta 190R pa je o njem napisal doktorsko razpravo;
Ivari Sede j postavlja Kotniku mesto prav ob Murku, vsaj kar zadeva začetke raziskovanja .slovenskega kmečkega stavbarstva. Kotnika sta po Sede ju faseinirala teoretično izhodišče in razvojna tipologija, ki ju je v svoji razpravi v Mehringer-jevem delu formuliral Matija Murko. Zato je ob nizanju Mur kovih izsledkov diskretno dodal tudi svoja osebna opažanja o oblikah climničnega stavbarstva, ki ga je najbolj poznal. Z velikim poznavanjem je določil tudi meje dimnične hiše na Slovenskem, tako kol Murko pa je povsem samoumevno izhajal iz širše srednjeevropske, za kanček po nemško usmerjene etnološke problematike." Njegovi razpravi O slovenski ktnetski hiši (Doni in svet, Ljubljana 1906) in Dimnica (Slovenske slarosvetnosti, Ljubljana 1943) nudila ob kritičnem branju dobrodošel material za preučevanje slovenskega kmečkega stavbarstva.
Vladimir Slibarpiše o raziskovanju terenskih ekip. ki so med leli 1950 in 1954 pregledale del Savinjske in Zadtečke doline, okolico Jurkloštra, Podsrede in okolico Šmarja pri Jelšah. Ob tem so ekipe pod Kotnikovo taktirko zbirale gradivo in predmete za tedanji Mestni muzej Celje-sedanji Pokrajinski muzej. Petletno terensko delo s skupino ljubiteljev je za muzej predstavljalo prvi poizkus organiziranega pridobivanja gradiva, njegove obdelave in kljub težkim razmeram tudi njegovega sprotnega obnavljanja. Priprava za prvo terensko akcijo leta 1951 je bila zelo temeljita, saj so v program zapisali vse, kar je bilo potrebno organizirati pred odhodom na teren. Pridobili so tudi izpiske o vseh hišall| ki so sodile na teren, ki so ga nameravali obiskati in pridobili izpis domačih imen in domačij. Pomemben del priprave je bila tudi povezava z. ljudmi (npr. učitelji), zbiranje pisnega gradiva itd.
Majda Kotnik Verčko v besedilu Kotnikom soba s knjižnico piše o njegovi knjižni in materialni zapuščini, ki jo lirani Koroška osrednja knjižnica tir. Franca Sušnika. V teksiu je objavljen tudi seznam rokopisov in izrednih redkosti iz te zapuščine, ki ga je sestavil Vlado Novak.
Bibliografija, ki je nastala na podlagi bibliografij Vilka Novaka, Sonje Rus Kogej in Karle Oder, vsebuje Kotnikove znane in manj znane objave, razdeljena pa je na samostojne publikacije, članke, ocene in poročila ter ocene in poročila o Kotnikovih delih in spominih nanj.
Kataloški seznam razstavljenih predmetov predstavlja ve/ med zbornikom in razstavo o Francetu Kotniku v likovnem salonu na Ravnah na Koroškem, ki je bila na ogled v novembru in decembru 1995 in jo je postavila Karla Oder. Rokopisno gradivo za razstavo je bito izposojeno iz Kotnikove zapuščine v Koroški osrednji knjižnici, predmeti pa iz Koroškega muzeja in Pokrajinskega muzeja Celje. Razstava je bila razdeljena na lri dele: prvi je predstavljal Kotnikovo vez z družino, drugi geografsko območje, na katerem je Kotnik raziskoval in delal, tretji pa je predstavil Kotnikovo narodopisno delo s področja materialne, socialne in duhovne kulture.
Poleg vsega, kar je naštelo v zborniku o Kotniku, ne bo odveč, če - poleg že omenjenih poudarkov - povzamem nekatere njegove najpomembnejše zasluge za .slovensko etnologijo Kotnik je bil odličen poznavalec razvoja slovenskega narodopisja. V prvi knjigi Narodopisja Slovencev iz leta 19'i''i je objavil spis z naslovom Pregled slovenskega narodopisja, ki je pivi tak zgodovinski prikaz razvoja našega narodopisja nasploh. Kotnik je pregled zastavil od protestantizma naprej, odlikuje pa ga med drugim tudi koncizen seznam uporabljene literature in virov, ki ga je pri pisanju uporabljal. V Narodopisju Slovencev 2 iz leta 1952 pa je objavil še prispevka Verske ljudske igre in It ljudske medicine. V prvem je predstavil božične pastirske prizore in božične igre, pasijon-ske procesije in igre, igro o paradižu, duhovne igre v Rušah in Gorici in igro o izgubljenem sinu, v drugem pa je pojasnjeval terminologijo ljudske medicine in podal kratek pregled slovenskega ljudskega zdravilstva.
Za popularizacijo Kotni ko vega dela pa je gotovo med najpomembnejšimi njegova knjiga Slovenske slarosvetnosti iz leta 1943, ki je zbir njegovih že prej objavljenih strokovnih spisov, ki vsekakor pričajo o vsestranskosti njenega avtorja.
Opremo zbornika o Kotniku dopolnjujejo arhivske fotografije iz Koroške osrednje knjižnice, Koroškega muzeja. Pokrajinskega muzeja Celje in Marjana Merkača iz Kotel j ter barvne fotografije muzealij iz ravenskega muzeja Toma Je-seničnika.
Tako smo etnologi v jubilejnem letu 1995, ko smo pretresali vpliv Murka in Si reki ja na razvoj slovenske etnologije m ugotavljali s odobri' znanstvena prizadevanja, obeležili še Kotnikovo delo /, razstavo na Ravnali na Koroškem in z zbornikom, ki je ob njej izšel. Ob tem je bil načrtovan še simpozij, pa ga žal ni bilo mogoče izpeljali. Morda pa bo še kdaj priložnost tudi za lo.
Hajko Muršič
božidar jezernik, non cogito ergo sum. arheologija neke šale.
Borec, Revija za zgodovino, literaturo in antropologijo, let. 46, št. 533-534 (Zbirka Ecce homo). Ljubljana 1994, 202 str., U. ISSN 0006-7725.46 ; 533-534
Srhljiva "šala",- otok, ki ne bi mogel imeti bolj zgovornega imena, in resničnost, ki prekaša vsako "zgodbo". To je "arheologija neke šale", povest o tisti točki naše novejše zgodovine. ki je mlajši ne moremo poznati, starejši pa o njej še zmeraj niso pripravljeni govorili. Razen nekaterih izmed listih, ki so bili lam.
Kako se lotili takšne pripovedi o kraju "onkraj Sveta"? Zgodbica rs ko, analitično ali z moralnim podukom? Božidar Jezernik se je izognil izbiri tako, da je izbral vse tri načine
36
GLASNIK SED 35/1 995, Šf. 4