št. 8(2166) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 21. februarja 1991 Cena: 18 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom JASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI lil ru ro rqirm rw J, YU ISSN 0416-2242 UJ E?J^nn;i|ina >q ijfTJ LLl^! j tf:<« 4 kil 5 dolenjski list B3222H212I33 BELOKRANJSKE OBVEZNICE? vseh kN°^EVJ ~.Glede na t0-63 na li flrnt0ncI. primanjkuje denarja, so da-Vrfn„0ma Js^' socialisti občinskemu iz-svetu v premislek pobudo za bj VJ- “®l°kranjskih obveznic. Seveda mklii Vx sve,u morali najprej raz- po, «Je ta pobuda sploh smiselna, Ho m P® se dogovoriti z metliško obči- OBRTNIKI PROTESTIRAJO ne»? — Izvršilni odbor Obrt- druži ^druženia Brežice se v celoti pri- ^ružienifl;lrevamTTcije 0brtifga žiških u ,ranJ- *udi po mnenju bre-noH obrtnikov sedanja davčna zako-razv ■** 2nem°goča obrtnike in zavira Potem tudiBr^"6 60 °^FraVila ZaVOf’ ril'1 ua predlagajo opozo- ti t ?^avk°- Šele tako bo mogoče videti’^‘J0 v Brežicah, koliko ljudi vlada ie no brezizhoden položaj. V Sloveniji enkro?reč kar 32000 obrtnikov in & niih i,itoliH° delavcev zaposlenih pri 2VP7 H ,®režičani ostro kritizirajo Do ni'k ^ druženj v Ljubljani, ki redil* °jem mnenju tudi ni dovolj Problemi W opozorila na vse na-vse te učj h.? ^ »Kmečka logika nas že l~?.re»dtatov ne bo, če država re-hodi^ Prevelik kos narodnega do- Splošna stavka obrtnikov? Tudi novomeški obrt-niki ogorčeni NOVO MESTO — Obrtno združenje Novo mesto je na republiško skupščino in vlado, na ministrstvo za obrt in Republiško upravo za družbene prihodke naslovilo posebno peticijo, s katero so se dolenjski obrtniki pridružili protestu kranjskih in novogoriških kolegov proti novi davčni zakonodaji. Zahtevali so odpravo spornih določb v davčnih in drugih zakonih, ki onemogočajo njihovo delo in so vse prej kot spodbuda za dobro ustvarjalno delo. Obrtniki pravijo, da niso sposobni v skladu z veljavno davčno zakonodajo poravnati obveznosti do družbe, saj so ostali brez priliva za plačano delo, ker je gospodarstvo pred zlomom, denarni tokovi pa povsem ustavljeni. Država si je seveda zagotovila tekoči priliv za javno porabo, saj je predpisala mesečno akontacijo davkov, razmere pa zaostrila z uporabo revalorizacijskih količnikov iz leta 1989. Poleg tega se zaradi splošne gospodarske krize obseg poslovanja tudi v obrti zmanjšuje. Dosledno izvajanje zakonodaje bi pomenilo za večino obrtnikov katastrofo in bi jih celo prisililo v zaprtje delavnice. Obrtniki menijo, da mora tudi javna poraba občutiti gospodarsko krizo in da se država ne sme tako mačehovsko obnašati do tega dela gospodarstva. Bilo je dovolj obljub in zagotovil s strani nove vlade, da bomo pospeševali drobno gospodarstvo, zdaj pa vse bolj kaže, da bo zanka zategnjena do konca. Obrtniki zahtevajo, da se akot-nacije davkov vežejo na plačano realizacijo, da se pri revalorizaciji davčnih obveznosti upošteva količnik za prvih lanskih devet mesecev, ne pa za hiperinflacijsko leto 1989. Z. L.-D. SNOS kot zgodovinska izkušnja Govor predsednika Predsedstva RS Milana Kučana ob 47-letnici SNOS v Črnomlju — Pravico imamo do odhoda iz SFRJ, a ne brez dediščine in neodgovorno ČRNOMELJ — Črnomaljci so v ponedeljek, na predvečer občinskega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 1. zasedanje SNOS, do zadnjega kotička napolnili dvorano kulturnega doma, v kateri je bilo pred 47 leti zgodovinsko zasedanje. Z gromkim aplavzom so pozdravili člana Predsedstva Republike Slovenije dr. Dušana Pluta, podpredsednika republiškega izvršnega sveta Matijo Malešiča ter predsednika slovenskega predsedstva Milana Kučana, ki seje v svojem slavnostnem govoru spomnil zgodovinskih dejstev, povezanih z zasedanjem SNOS v Črnomlju, ki nam morajo vlivati samozavest ter lahko dajo odgovor na vprašanja, ki se zastavljajo po plebiscitu. Ko je Kučan govoril o slovenski dr- državo, za zavarovanje pravice držav- žavnosti, je poudaril, da se ta oblikuje vse od septembra 1941,kose je vrhovni plenum OF konstituiral kot Slovenski narodnoosvobodilni odbor. Naša delegacija v Jajcu je že bila delegacija slovenske države, kije imela svojo suverenost, dobesedno izbojevano v trdi borbi Slovencev na strani protifašistične zveze demokratičnih narodov in držav ter prav s strani te zveze je bila priznana kot zaveznik. Za današnji čas je pomembno, da je že SNOS deloval popolnoma samostojno in neodvisno od zveznih organov. Ko se je slavnostni govornik ustavil ob izjavi, sprejeti na zasedanju SNOS, je poudaril, da v svojem prvotnem izhodišču pomeni opredelitev za pravno ljana kot njene prve dolžnosti. Pri tem pa seje vprašal, kje smo danes pri zagotavljanju teh pravic tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji. »Prav množične kršitve individualnih in kolektivnih pravic so Jugoslaviji in s tem tudi nam zaprle pot v evropske integracije. Kazalo bi si v imenu demokratične drže to dolžnost naložiti kot temeljno tudi za sedanjo slovensko oblast, zavezano slovenski demokratični tradiciji in želji po vstopu v helsinško Evropo,« je menil Kučan. Ko pa se je dotaknil korenin spora Slovencev z JLA in njenimi koncepti, je poudaril, da bi to lahko bila izkušnja, da mora biti v svetu orožja vsak narod sposoben braniti svojo suverenost in neodvisnost tudi z orožjem. A hkrati tudi * 't NA GR A J EN EC—Med petimi dobitniki plaket ob prazniku občine Črnomeljje bil tudi samostojni obrtnik s Sel pri Semiču, Anton Kambič (desnoj Sevniški obrtniki ostro protestirajo zoper davke Protestno izjavo naslovili na republiško skupščino SEVNICA — Sevniški obrtniki, zbrani na svojem zboru preteklo soboto, so naslovili na slovensko skupščino protest zoper »nesprejemljivo davčno politiko za leto 1991, ki jo je skupščina sprejela pod pritiskom vlade, brez predhodnih izračunov in projekcij.« Sevničani terjajo, da so skupne obremenitve, davki in prispevki, največ do višin 37 odstotkov novoustvarjene vrednosti pri tistih, ki ne investirajo. Nadalje terjajo pravico do reinvestira-nja dobička, kot je v gospodarstvu zahodne Evrope, saj bi to ugodno vplivalo na zaposlovanje, uvajanje sodobne tehnologije in angažiranje cele vrste gospodarskih panog. Sevniški obrtniki tudi t Novi davki že davijo Beseda davek pride menda od glagola daviti Ne menda, zagotovo, če sodimo po kritikah in pritožbah, ki so se usule po sprejemu paketa novih zakonov, napisanih po zahodnem vzorcu. Nezadovoljnih je 34.000 slovenskih obrtnikov; zakaj grozijo s stavko, smo slišali na petkovem sestanku, ki ga je na Tomšičevi 5 sklicala vlada v senci Predvsem oblasti vsi zamerijo izvedbo, ki daje zanič. Posledice davčne reforme sploh niso proučene. Do 10 odst. visoke olajšave za investiranje so tolikšne kol nič in šestkrat nižje od spodbud v prejšnjem davčnem sistemu. Uveden je »prometni da vek na plače«. Tolmačenja zakonodaje so nejasna, tako da omogočajo manipulacije, povrhu vsega pa se še stalno spreminjajo. Predstavnik davčne uprave je zatrdil, da se njihovi uradi po prometu ljudi spreminjajo v avtobusne postaje, na Pohodu pa je še hujša papirnata vojna. Nezadovoljni so upokojenci, ki bodo (Sivi panterji) sprožili ustavni spor. Ogorčeni so kupci otroške konfekcije in obutve, ogorčeni so kulturniki, ker je uveden prometni davek na knjige in ker je umetniško snovanje ponižano na raven »štancarske« obrti, češ da moramo biti Pred zakonom vsi enaki Očitno je zakonodajalca, ki je izsilil take davčne obremenitve, vodil en sam cilj: kar najbolj napolniti državno blagajno. Nezadovoljni so kmetje, ki bodo bolj obremenjeni in napo-sled, ogorčeni smo lahko tudi izdajatelji časopisov. Namesto prejšnje, sicer skromne družbene pomoči smo dobili 3-odstotni davek na prodajo časopisov. Od dinarčkov, ki jih nabiramo od naročnikov, bomo morali odvesti za davek 12.412 din — od vsake številke Dolenjskega lista. Ob takem odnosu lahko !e še pričakujemo, da bomo morali oblasti plačati če bomo hoteli poročati o njenem modrem delu. Bog nam pomagaj! M. LEGAN zahtevajo spremembo sistema izobraževanja, tako da bodo imeli kadrovsko osnovo za zaposlovanje v drobnem gospodarstvu. Od republiške skupščine terjajo, naj zmanjša finančne posege v gospodarstvo, skupščina pa naj sprejme ukrepe za sanacijo bank ter ekonomske in kazenske ukrepe za finančno konsolidacijo in disciplino v gospodarstvu. Sevniški obrtniki od republiške skupščine še zahtevajo, da deprofesionalizira vse razen predsednikov. Poslanec naj bo sposoben človek, ki je z rezultati dela • Število sevniških rednih obrtnikov je lani naraslo na 329, popoldanskih obrtnikov pa upadlo na 134. Iz rokodelskega združenja vse bolj postaja združenje trgocev, obrtnikov različnih intelektualnih, inženiring storitev. Sevniški občinski skupščini so z zbora posredovali pobudo, naj ukine 10-odstotni davek na storitve, v sklepe pa so med drugim zapisali, da so za tak bančni sistem, ki bo lahko spremljal obrt. dokazal, da ga sistem, v katerem v osnovi dela in od njega živi, lahko preživi, četudi bo deloma odsoten tedaj, ko bo opravljal javno funkcijo. Predsednik sevniškega obrtnega združenja Slavko Vilčnik je v uvodnem poročilu, kije bilo na zboru zvečine dobro sprejeto, poudaril, da je največji problem vse obrti sedanjega časa izterjava plačil. Pozval je obrtnike, naj se pri izterjavi poslužujejo vseh oblik, do tožbe, četudi bo zaradi te morebiti kakšen posel izgubljen. Vilčnik je opozoril tudi na nekatere oblike in metode dela organov in delovne skupnosti Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki bi se morala bolj ukvarjati z vsebinsko reorganizacijo zveze in ne stati ob strani ravno v času, ko vsa slovenska obrtna združenja bijejo ogorčen boj za obstoj obrti. P. PERC BERITE DANES! na 2. strani: • V Uporih bolje od pričakovanj na 3. strani: • Preti nova bolezen — ognjevka na 4. strani: • Za mesec predolgo leto v bolnici na 5. strani: • Se »zadevi kiosk« bliža konec? na 6. strani: • Vsi so »za«, gradnja se ne premakne na 7. strani: • Gimnazija pred jubilejem na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista komentirajo na 9. in 10. strani: • Pisma in odmevi na 11. strani: • Pozabljena drobna ko-tišča življenja na 12. strani: • Dolenjci nared za vojno na 13. strani: • Po slavju bo še boj za prvaka I V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho vreme. Postopno se bo otoplilo. spoznanje, daje mirovna pobuda in zavzemanje za demilitarizirano Slovenijo lahko pravo sredstvo, da se začne ta svet spreminjati v svet brez orožja, in to mora biti naš cilj. SNOS je, kot je na koncu dejal Kučan, potrdil odločitev za združitev Slovenije z drugimi narodi oz. federalnimi državami v federativno Jugoslavijo, z lastnimi pogledi in hotenji, da si tudi za vse bodoče odnose z drugimi subjekti jugoslovanske skupnosti pridržuje polno pravico svobodnega odločanja o svojem položaju v tej skupnosti. »In kaj je zdaj, ko smo sredi globoke krize prisiljeni razmišljati o svoji prihodnosti, bolj naravno kot želja, da voljo slovenskih jjudi in državljanov republike Slovenije, izrečeno na plebiscitu, uveljavimo po poti razdružitve? Je mar nenavadno, da si želimo uveljaviti to razdružitev, ki je • Na proslavi ob praznovanju črnomaljskega občinskega praznika so tudi podelili plakete, rugvišja občinska priznanja. V kulturnem programu so nastopili pianista Nana Kure in Andrej Kunič, klarinetist Miha Plevnik ter Dolenjski oktet pod vodstvom Petra Ciglerja. pogoj za našo osamosvojitev in za to, da sami odločamo o svojem položaju, interesih in povezavah z drugimi, po mirni, demokratični poti, brez nasilja in hegemonije kateregakoli naroda in njegove republike?« je rekel Kučan in se vprašal, v imenu kakšnih interesov in v obrambo kakšne pravice bi nam to svobodno voljo lahko kdo preprečil. Po govornikovem prepričanju ne želimo oditi brez dediščine in neodgovorno, toda pristati na položaj, da nam nekdo še ne more dovoliti, da uveljavimo svojo pravico do samoodločbe, ter nam pri tem postavi celo pogoje, ne moremo. S tem bi postala ta pravica neuresničljiva, le deklarativna formalnost, peijanica na strganem klobuku nikomur potrebne in nikomur dostopne demokracije. M. BEZEK-JAKŠE BELOKRANJCI ZAHTEVAJO ZEMELJSKI PLIN ČRNOMELJ — S črnomaljskega izvršnega sveta so opozorili republiški sekretariat za energetiko, naj pri planiranju napeljave plinovodnega omrežja po Sloveniji upošteva tudi potrebe obeh belokranjskih občin. Predlagajo namreč, da bi šel en krak plinovoda tudi v Belo krajino, pri svojih zahtevah pa bosta metliška in črnomaljska občina na republiki nastopali enotno. Če v Sloveniji ne bi uspeli, pa v Črnomlju že razmišljajo, da bi se za gradnjo plinovoda obrnili na sosednjo Hrvaško. Sicer pa so v Črnomlju tudi že pripravili okvirne letne potrebe po zemeljskem plinu. Podjetja, šole, obrtniki in gospodinjstva naj bi na leto porabili 7.579 ton zemeljskega plina, od tega več kot polovico oz. kar 4.000 ton v Beltu. Zgodovino je laže popraviti kot ekonomijo Viktor Žakelj na ustanovnem zboru področnega _______odbora SSS__________ NOVO MESTO — »Naš program, program socialistov, je ekonomsko-socialni program. Nova delovna mesta je treba odpirati s tujo in domačo akumulacijo,« je v okviru napovedi, da bo po padcu velikih sistemov v Sloveniji brez dela do 150.000 ljudi, poudaril mag. Viktor Žakelj, predsednik Socialistične stranke Slovenije, ko seje v Novem mestu udeležil ustanovitve področnega odbora SSS. Žakelj je menil, da trg ni vse, brez državnega posredovanja gospodarstva ne bo mogoče postaviti na trdnejše noge. Na tem se premalo ali nič ne dela, oblast namesto gospodarstva raje redefinira zgodovino. Slovenija je v sedemdesetih letih izčrpala ekspanzivni model gospodarjenja, nato pa zastala oziroma krenila po napačni poti. Po Žaklju smo v Sloveniji nestrpni tudi zato, ker nam ekstenzivno gospodarstvo ne daje možnosti razvoja, kar pa ne velja za Srbijo, BiH in Kosovo, ki imajo za razliko od nas pomembne surovinske in energetske resurse. »Slovencev je za en Dunaj,« je dejal predsednik SSS. Majhna številčnost narekuje visoko kakovost na vseh področjih. Skoraj tretjina slovenskega gospodarstva je že vključenega v Evropo, druga tretjina se temu lahko prilagodi, tretjina pa je sposobna samo življenja na jugoslovanskem trgu. Sanacija druge in tretje tretjine bo po mnenju Žaklja, kije ekonomist, trajala od 5 do 10 let. Slovenska država bo obstala, če bo izvozno naravnanega več kot polovica njenega gospodarstva. Za sanacijo bo potreben tuj kapital, Slovenci bomo v naslednjih 10 letih samo za zagon potrebovali 3 milijarde dolarjev. Velika umetnost bo, kako biti odprt in hkrati ohraniti svoje, Žakelj je rekel, da zemljišč v nobenem primeru ne bi smeli odtujevati. Novomeški socialisti so izvolili novo vodstvo. Predsednik področnega odbora je Boris Dular, podpredsednik Marjan Bauer, sekretar pa Matjaž Verbič. N. R. DR. PLUT NA SENOVEM KRŠKO — Dr. Dušan Plut, član Predsedstva Republike Slovenije in predsednik Zelenih Slovenije, bo v ponedeljek, 25. februaija, obiska krško občino. Med drugim se bo udeležil javne tribune, ki bo v Domu 14. divizije na Senovem ob 18. uri zvečer. Zeleni vas vabijo. PRIMCU SREBRO NA DP M AKARSKA — Minuli vikend je bilo tod državno prvenstvo v metih, na katerem je nastopilo 36 atletov in 10 atletinj iz devetih jugoslovanskih klubov. V metu diska se je izkazal Novomeščan Igor Primc, kije z metom 53,06 metra osvojil srebrno medaljo, za zmagovalcem Musta-pičem pa zaostal dobre tri metre. REDNO MESEČNO POROČILO JE KRŠKO KRŠKO — Po rednem mesečnem poročilu, ki nam ga o svojem obratovanju pošilja JE Krško, smo povzeli, daje elektrarna v januarju proizvedla 366.680 MWh električne energije. Segrevanje Save je bilo v mejah normale, saj je maksimalno segrevanje znašalo 2,2 stopinje C, poprečno pa 1,3 stopinje C. Tekočinske emisije so bile v mejah normale, tritija je bilo 1,6 odst., ostalih radionukleidov pa 0,008 odst. dopustne letne količine. Plinski izpusti na razdalji 500 m od elektrarne so bili v mejah za zrak, delež letno dovoljene doze na razdalji 500 m od elektrarne pa je od celotne letno dovoljene količine 50 mikro Sv znašal 0,01 odst. Januarja so uskladiščili 40 sodov s srednje radioaktivnimi odpadki in nobenega z nizko radioaktivnimi. Skupno število sodov je od januaija dalje 7917. K OLJK O MR TV1H BO ŠE POTREBNO? — Samo lanije novomeški del dolenjske magistrale potrebo val trideset krst, v tridesetih letih pa je na tem delu ugasnilo skoraj tisoč življenj. Še enkrat toliko je bilo težko poškodovanih, dvakrat toliko pa lažje. To ni do volj, smrt kosi naprej. V tem mesecu sta se na seznamu »ceste smrti« znašla tudi mlada Dolenjca Boštjan Barbič in Albert Troha, njun tretji sopotnik pa leži težko ranjen v kliničnem centru. V nedeljo popoldne je bil v Družinski vasi žrtev prehitevanja tudi Metod Držič in prava sreča je bila, da je v »stoenki« sedel sam. Potem ko je z vso hitrostjo čelno udaril v kamion A vtoprometa Gorjancev, je od njegovega vozila ostal le kupček zverižene pločevine (slika spodaj). Da je bil udarec silovit, kažejo poškodbe na kamionu, ki mu je dobesedno odtrgalo celotno podvozje z motorjem vred (slika zgoraj). Koliko življenj in koliko krst bo še potrebno, da bomo odgovorne v Sloveniji prepričali o nujnosti gradnje posodobljene ceste? (Foto: Janez Pavlin) Premier v prisilnem jopiču Čeprav ne vemo oziroma davkoplačevalcem niso sporočili, kaj vse je za ceno relativnega miru v ponedeljek od slovenske vlade zahteval in kaj dobil zvezni premier Ante Markovič, je očitno vsaj to, da vedno smejoči se politik v resnici ne pristaja, kot vedno rad poudarja, na vse opcije razrešitve jugoslovanske krize. Da je Uiko, priča predvsem sveženj novih zveznih zakonov, ki naj bi bili pomembni za delovanje federacije v prehodnem obdobju, akti, katerih naloga je preprečiti nekontrolirano razsulo Jugoslavije. S temi zakoni, ki narekujejo izrazito centralizacijo zvezne države in so obrnjeni drugam kot zahteva večina republik (zlastipa Slovenija in Hrvaška), se je zvezna vlada, tudi rešujoč lastno kožo, priklonila zagovornikom v Beogradu osredotočene federacije. In samo človek po imenu Markovič lahko pride v Ljubljano z dežnikom dvanajstih republike bri-sajočih zakonov v eni in prošnjo (zahtevo) po slovenskih milijardah za obno vitev že gnijoče federacije in oficirske plače v drugi roki Škoda, da še ne vemo, kaj je ponudil v zameno za tako grobo izsiljevanje. Če sploh je kaj, saj konec koncev ničesar nima, v Beogradu ga puščajo živeti samo kot že vpeljanega pogajalca za vse bolj negotova tuja posojila in kot morebitnega prisilnega upravitelja razhajajoče se države (na to vlogo ne pristaja). Ta teden si je Markovič sam nadel centralistični prisilni jopič, s čimer ni pravzaprav nikogar presenetil, zvezni premier je namreč človek, ki hoče Jugoslavijo ohraniti za vsako ceno. Na dolgi rok je to utopija, na kratki pa premiero va politična smrt, predsedniku ZIS v na silo centralizirani Jugi namreč ne bo ime Ante. Tega se najbrž dobro zaveda tudi zvezni prvi minister, vprašanje je samo, ali vztraja in vse sili v nesrečo zaradi nikoli v resnici prebolelega boljševizma (spomnimo se samo njegovega novega socializma) ali pa seje za oprodo diktature odločil zato, da bi bil še kakšen dan na oblasti Slovenija na sveženj centralističnih zakonov ne more pristati, če bi pokleknila, bi poteptala velelnik, ki ga je postavil vseljudski plebiscit; slovensko predsedstvo, parlament in vlada bi se znašla na oni strani legalnostim legitimnosti Gledano v tej luči si je moč, če domislimo taktične odpustke, dokaj nauinčno misliti, kakšen je bil odgovor slovenske vlade predsedniku zvezne. Slovenija ve, da Markovič na koncu kariere samo pripravlja pot svojemu tr-dorokemu nasledniku, na sončni strani A Ip se za vedamo, da bo s prihodom Stipe Mesiča na čelo Predsedstva SFRJ postal ta organ še bolj vprašljiv. Noro je vztrajati v državi, katere predsedstvo in vlado prizna največ pol njenih podanikov. M. BAUER Iskra bo sodelovala s tvrdko Krah Kooperacijsko pogodbo so podpisali pred kratkim — Še nekaj negotovosti KOST AN JEVICA — V času vsesplošne gospodarske krize je prijetno slišati kakšno dobro vest. Taka vest prihaja iz Kostanjevice, natančneje iz Iskrine tovarne industrijske elektronike, kije pred kratkim podpisala kooperacijsko po- godbo z nemško firmo Krah — RWI Drolshagna. Kostanjevica Iskra si je s svojimi kakovostnimi izdelki počasi, a vztrajno utirala pot na tuje trge. Tam je iz leta v leto pridobivala ugled. Smisel njenega prodiranja na trg pa je bil med drugim tudi v iskanju partneijev. V Iskri namreč vedo, da vsega ne bodo mogli izdelovati sami, trgu pa so želeli ponuditi celovitejšo ponudbo. Tako ponudbo je seveda mogoče kompletirati v sodelovanju z drugimi partnerji. Ta kooperacijska pogodba jim omogoča realizacijo posla za 5 milijonov DEM, izven kooperacijske pogodbe pa še za 8 milijonov DEM. S to pogodbo imajo zagotovljeno delo za nekaj naslednjih let. »Pogodbo smo podpisali 18. januarja letos,« pove Peter Luštek, direktor ko-stanjeviške iskre. »Gre za tehnično proizvodno kooperacijo s partnerjem, ki izdeluje enake izdelke kot mi. Seveda do podpisa pogodbe ni prišlo čez noč, saj smo se o sodelovanju dogovarjali že lani poleti. Naš cilj je, da v tovarno pripeljemo svež kapital, kar nam bo omogočilo, da bomo posodobili opremo. Doslej smo imeli vso proizvodnjo prodano, da pa smo zmogli vsa naročila, je bilo potrebno nadurno, večinoma ročno delo,« utemeljuje povezavo z Nemci direktor Luštek. Lastnika firme, brata Teodor in Ec-ker Hermann, sta že bila v Kostanjevici ■ Elektronische Bauelemente GmbH iz in sta o kostanjeviški tovarni dobila najboljše vtise. Kostanjeviški delavci si bodo vtise o nemški tovarni šele pridobili, ko bodo 11. teden po podpisu pogodbe obiskali Nemčijo in svoje tamkajšnje partnerje. Seznanjali se bodo s tehnologijo v tovarni, organizacijo ipd. Perspektivni cilj tega sodelovanja je mešana firma, kar pa še ni dorečeno, kajti tudi v Kostanjevici še ne vedo, kako bo potekala privatizacija. Vprašanje je tudi, kako bo organizirana celotna firma, kajti v kooperacijsko sodelovanje z Nemci gredo samo »Upori«, med- Peter Luštek Liablicmsko pismo Najmočnejši bo sindikat brezposelnih Zakonodajo spreminja-jo v škodo delavcev LJUBLJANA — V Sloveniji imamo po novem veliko sindikatov, vsi skupaj pa le malo moči in veljave. Namesto da bi složno nastopali, ko gre za pravice delavcev, se med seboj preptrajo, kdo je »pravi delavski sindikat« in kdo ne, kdo ima prav in kdo ne. Vrh demokratičnega organiziranja delavstva vidijo nekateri v organiziranju sindikatov poleg po strokovnih dejavnostih še po strankarskih kriterijih. Delavci lahko zdaj brez kakršnekoli utemeljitve zapustijo en sindikat in se s pristopno izjavo včlanijo v drugega, o katerem mislijo, da jih bo bolje zastopal in varoval pred samovoljo poslovodnih struktur. Toda kam delavstvo pelje sprehajanje zaposlenih iz sindikata v sindikat, je bilo jasno razvidno iz nedavne parlamentarne razprave o delovnih razmeijih, na kateri so sindikatom skoraj pokazali vrata, če jih niso celo vrgli čez prag. Zahteve sindikatov — pa tudi opozo-cije — da bi pred delovnopravno zakonodajo sprejeli razvojno-soci-alni program, ki bi zagotavljal pogoje za ohranjanje produktivnih delovnih mest in odpiranje novih, niso uspele. Zato je upravičena bojazen, da bodo skrčene pravice delavcev začele takoj veljati, medtem ko bomo na odpiranje novih delovnih mest oziroma sprejemanje novih razvojnih programov čakali v nedogled. Povsod po svetu poteka proces odločanja o presežkih delavcev na tripartitni podlagi, to je med državo, delodajalci in delojemalci, pri čemer slednje predstavljajo sindikati. Pri nas, kot smo videli, ne! Še več: vse amandmaje sindikatov, ki bi v bistvu lahko v mnogočem izboljšali delovno zakonodajo, so v zboru združenega dela gladko preglasovali, pa tudi v drugih zborih niso doživeli podpore. Ob poskusu metanja vseh sindikatov iz skupščine tudi ko je beseda o delavskih pravicah, pa France Tomšič, ki je za veljavo po strankarskih kriterijih razcepljenih sindikatov, piše takšne »iskrene« stavke: »Vedno bolj nam postaja jasno, da do razvitega sindikalnega pluralizma in do v praksi preizkušene delovnopravne zakonodaje s spremljajočimi akti ni mogoče priti v pol leta. Tudi zaradi globoko zakoreninjenih starih odnosov do sindikata. Marsikdo od zaposlenih omahuje in razmišlja, če je sploh smiselno, da se vpiše v ta ali oni sindikat. Niso redki primeri, ko se na nas oziroma na našo pravno službo obrnejo šele, ko postanejo brezposelni. So tudi taki, ki so se že lani želeli vpisati v alternativni sindikat, v Neodvisnost — NDSS, pa so se zbali, ker so menili, da jim bodo šefi bolj naklonjeni, če se vpišejo v Zvezo svobodnih sindikatov, danes pa so kljub temu na seznamu Zavoda za delo. Vse preveč je takih, ki mislijo, da bodo zanje vse postorili drugi. Drugi to res storijo, vendar po svoje.« Da, po svoje, tako kot po svoje, brez sindikatov, vladajoča Demosova koalicija v slovenskem parlamentu s preglasovanjem opozicije spreminja delavsko zakonodajo v škodo delavcev. Nič čudnega, da članstvo vseh možnih sindikatov na Slovenskem upada in da le članstvo sindikata brezposelnih nezadržno narašča. VINKO BLATNIK tem ko ostaja industrijska elektronika za sedaj še zunaj. j. SIMČIČ RAZVOJNIH POTEZ NE BI SMELI ODLAGATI KOČEVJE — Po sprejeti zakonodaji se za demografsko ogrožena območja v kočevski občini štejejo naselja v 10-kilometrskem pasu ob meji s Hrvaško v krajevnih skupnostih Draga, Osilnica, Kostel s sedežem v Vasi, Poljanska dolina s sedežem v Predgradu ter območja naselij Bukova Gora, Hrib pri Koprivniku, Staro Brezje, Dolnja Briga, Kočevska Reka, Kuhlarji, Mokri Potok, Muha vas, Ograja, Podlesje, Preža, Rogati Hrib, Sadni Hrib, Škrilj, V Uporih bolje od pričakovanj Spet dela 177 od nekda-njih 460 delavcev ŠENTJERNEJ — 17. januaija letos je bilo v šentjernejski Iskri Upori in Oprema zelo žalostno. Sodišče je tega dne odločilo, da gre podjetje v stečaj, stečajni upravitelj Peter Kavčič, ki je prišel iz Ljubljane, pa je istega dne odpustil vse delavce. Na srečo pa se le ne zgodilo, kar se je bilo bati, da bo namreč stečajni upravitelj tako kot v ljubljanski Mikroelektroniki opravil delo grobaija. V nekdanjih Uporih in Opremi zdaj teče proizvodnja, ki zaposluje 177 od nekdanjih 460 delavcev. V podjetju Rezistoiji, ki je pod vodstvom Nuše Košak najemni naslednik Uporov, že skoraj mesec dni dela 149 od nekdanjih 360 ljudi, v glavnem v proizvodnji, saj je vsa režija skrčena na minimum. Košakova pravi, daje vzdušje v tovarni čisto drugačno kot prej, ljudje delajo z velikim elanom, ki bi ga bilo velik greh ne izkoristiti, saj popravnega izpita ne bo več. Storilnost se je povečala, zdaj narede celo več kot pred stečajem, ko jih je bilo skoraj dvakrat več. Prej nikoli niso naredili več kot milijon uporov na dan, zdaj dosegajo dnevno proizvodnjo milijon in pol uporov. Sreča je, da vendar imajo trg, kupce za svoje upore, katerih pritisk takoj po objavi stečaja je tudi največ pripomogel k temu, da se stečajni upravitelj ni šel grobaija. Upajo, da bodo prebrodili najhujše in že nekje v aprilu začeli mnogo lažje dihati. V podjetju PIO, ki je naslednik Opreme, vodi pa ga Andraž Rumpret, do stečaja nekajtedenski v. d. direktoija celotnega starega podjetja Upori in Oprema, je položaj nekoliko drugačen. V njem zdaj dela 28 od nekdanjih 100 in od predvidenih 50 delavcev. V glavnem so to »režijski« delavci, ki morajo vse pripraviti za nov začetek proizvodnje investicijske opreme, za katero že imajo nova naročila in predplačila, čeprav je zaradi gospodarskih težav pri nas in omejitve naložb dela manj. Novomeška občinska vladaje ocenila, da so se v Šentjerneju lotili stvari na pravem koncu. Delajo, in to ne na zalo- ^VyVV5AMAAA^VVWV\VVVV' C Gotenica, Kačji Potok, Knežja Lipa, Rajndol, Spodnji Log, Suhi Potok in Svetli Potok. V gorsko višinsko območje so uvrščena naselja Koče, Komolec, Koprivnik, Laze pri Oneku, Onek, Podstene, Trnovec, Pugled pri Starem Logu, Rajhenav, Stari Breg, Tisovec in Topla Reber. Številna navedena naselja so opuščena, zato je vprašanje, kako bo mogoče te kraje oživiti. Razvoj teh ogroženih krajev naj bi temeljil predvsem na prizadevanjih prebivalcev, gosjiodarstva in občinske skupščine. Ker Republika Slovenija sodeluje s sofinanciranjem, davčnimi olajšavami in drugim, bo potrebno v kočevski občini zelo hitro sprejeti vse ukrepe za čimprejšnjo oživitev gospodarstva v teh ogroženih območjih. POSVET O REGIONALIZACIJI KRŠKO — Svet posavskih občin je pretekli teden v celoti podprl pobudo o organizaciji posveta o regionalizaciji Slovenije. Na posvetu, ki bo še pred sprejemom ustave, se bodo zbrali predstavniki vseh slovenskih občin in republiških teles, pokrovitelja pa naj bi bila republiški sekretariat za pravosodje ter republiški inštitut za pravosodje. ** assts** sti.r *° učno spremljanje proizvodnje in urejanje organizacijsko-lastniških zadev, kar pa vodji novih podjetij Rezistoiji in PIO dobro vesta. ________________________Z. L.-D. STOP ZA ODHAJANJE KADROV NOVO MESTO — Prejšnji teden je novomeški izvršni svet spet obravnaval stanje v Novolesu. V tem podjetju, za katerega so se upniki v stečajnem postopku odločili za prisilno poravnavo, oz. v podjetjih, ki so iz njega nastala, rezultati namreč niso takšni, kot so bili predvideni. Še enkrat in podrobneje se bo vlada lotila Novolesa, ko bo le-ta imel zaključni račun za lani, zahtevala pa je garancijo, da nihče od vodilnega menedžmenta ne zapusti Novolesa, dokler v njem teče prisilna poravnava. Razčistili naj bi tudi odnos med Novo-lesom in podjetjem Novoline. Slednje je nastalo z izločitvijo knjigovodstva in financ iz Novolesa, zdaj pa je slišati, da dva vodilna delavca Novolinea ustanavljata privatno mešano podjetje z istim predmetom poslovanja, kot ga ima Novoline, o čemer prvi mož Novolesa Jakob Andoljšek nič ne ve. /© ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto Obrestne mere za dinarske vloge občanov VEZANI DEPOZITI do 50.000,00 din nad 50.000,00 din 1 mesec 28% 32% 3 mesece 33% 35% 6 mesecev 35% 37% 12 mesecev 36% 38% 24 mesecev 37% 39% 36 mesecev 38% 40% HRANILNE VLOGE - VEZANE do 50.000,00 din nad 50.000,00 din 12 mesecev 36% 38% 24 mesecev 37% 39% 36 mesecev 38% 40% ŽIRO RAČUN Vezani depoziti obrtnikov nad 50.000,00 din za nedoločen čas z odpovednim rokom do 3 dni, ki preko svojega žiro računa poslovno sodelujejo z banko 32% Hkrati banka obvešča svoje varčevalce, da je z 20.2.1991 pričela z gotovinskim kreditiranjem občanov, ki poslovno sodelujejo z banko na podlagi prodaje konvertibilnih deviz. Vse potrebne informacije lahko dobite v enotah banke: — v Novem mestu, Trdinova 2, I. nadstropje, tel. 25-210 ali 25-211 — v Črnomlju, Trg svobode 2, v Metliki, Trg svobode 7, in v Trebnjem, C. Gubčeve brigade 4a. Naša anketa Zdravje je vse dražje Z novim letom sta bili v našem zdravstvu uveljavljeni dve novosti: višja doplačila za nekatere zdravstvene storitve in pravilnik o razvrščanju zdravil. Tako imenovano modro knjigo je na predlog republiške ministrice za zdravstvo dr. Katje Boh potrdila slovenska vlada, z njo pa se je deloma spremenil režim, po katerem pridemo do zdravil. Četudi se jih da dobiti le z receptom, je četrtino vseh pri nas registriranih zdravil z negativne liste treba v celoti plačati. Na vmesni listi je 2,2 odstotka zdravil, zanje je treba plačati pol cene. 72,8 odstotka zdravil je na pozitivni listi, kar pomeni, da so kot doslej dosegljiva s plačilom participacije na recept. Za poldrugi odstotek zdravil s sicer pozitivne liste pa velja strožji režim predpisovanja, zdravnika čaka precejšnja denarna kazen, če ne bi mogel dokazati, daje zdravilo predpisal upravičeno. V glavnem gre tu za antibiotike, ki smo jih v Sloveniji v zadnjih letih menda porabili preveč. Modra knjiga naj bi bila pot do čimbolj dognane in ekonomske racionalne porabe zdravil, ne pa iskanje dodatnega denaija za zdravstevne sklade. Tako avtoiji. Tisti, ki mora nenadoma v celoti plačati otroški sirup proti kašlju, zdravilo proti povečanemu krvnemu tlaku, antirevmatik, odvajalo ali zdravilo proti driski, sredstov proti bolečinam itd., potem ko je pri zdravniku plačal povečano participacijo in dobil v službi še tanjšo kuverto kot prejšnji mesec ali pa še vedno čaka nanjo, si o za vse enako dosegljivem zdravju lahko le misli svoje^ MAJDA VRANEŠIČ, učiteljica iz Novega mesta: »K sreči sama še ne občutim tega, da se zdravje oz. bolezen spreminjata iz socialne v kapitalno kategorijo, ker do sedaj nisem imela dosti potreb po zdravljenju oz. zdravilih. Vidim pa, da se zadeve tudi zakonsko spreminjajo, in to me nekoliko skrbi. Menim, da bi moralo biti osnovno zdravljenje dostopno vsem, ne glede na socialni položaj, če pa hoče kdo kaj več, naj si to privošči po svojih zmožnostih.« JOŽE MERNIK, telefonist v semiški Iskri: »Če je človek danes bolan, mora biti že kar precej bogat, da zmore vse stroške. Sam na srečo še nisem koristil zdravstvenih storitev po novem, vem pa za sodelavca, kije bil na čakanju z 80-odstotno plačo, sedaj pa je moral še v bolnišnico. Ne bo mu lahko. Sicer pa nobena stvar ni tako slaba, da ne bi bila za nekaj dobra. Tistih, ki so se samo pretvarjali, da so bolni, bo sedaj, ko bodo morali globlje seči v svoj žep, gotovo manj.« REZKA MAJER, upokojenka iz Trebnjega: »Zdaj bomo že kar premislili, preden torno šli k zdravniku. Zdravila so draga, . bolnica je draga. Potrebno je plačevati participacijo. Hudo bo predvsem za ljudi s kroničnimi boleznimi, ki morajo redno hoditi po zdravila, in to zdaj stane. O toplicah pa bomo verjetno samo še razmišljali. Poglejte, kaj se obeta pokojninam! Po vseh teh ukrepih bi se lahko zgodilo, da bodo k zdravniku lahko hodili samo premožni ljudje, vsi drugi pa res samo v skrajni sili.« DR. BOJAN VIDETIČ, zdravnik 'M Metlike: »Po moje se ni treba pri nas nikomur bati, da to zaradi tega, ker ni togah ostal brez potrebne zdravniške pomočil zdravil in zdravljenja. Ukrepe proti kopičenju zdravil po domovih pa je treba celo p°" i zdraviti. Zdravniki imamo kljub temu veliko izbiro pri predpisovanju zdravil. Morda motijo kriteiji, po katerih so nekateri pacienti oproščeni participacije, a to ni v pristojnosti zdravnikov in zdravstvenih domov. Še nekaj: zdravje je res bogastvo, zanj pa bi moral vsakdo z načinom življenja narediti več.« , DR. STANKO NIKOLIČ, zdravnik v Fari in Osilnici: »Zdravje to res postalo privilegij. Ljudje zaradi občutnih izdatkov varčujejo tako z obiski pri zdravniku kot pri zdravilih. Prvi preled pri zdravniku velja 30 din, nadaljnji 20 din, recept 30 din, specialistični pregled 100 din, plačati je treba male medicinske storitve. Nekatera zdravila je treba plačati v celoti, druga polovično, za nekatera pa le recept. Bolniki varčujejo povsod, saj jim tako veleva njihov slab eko-nomski položaj.« ANA TUBEISHAT, sekretarka IS ško: »Bojim se, da zdravje to privilegij, & ljudje že zdaj težko plačujejo zdravstven® storitve. In čim več ljudi bo ,na čakanju’ »I* popolnoma brez zaposlitve, tem več jih h® imelo težave s tem. Če ljudje ne bodo imel1 denarja za tako nujno stvar, kot je zdravnik ali zdravilo, kako ga naj imajo za kaj druge' ga. Ne vem, kdo naj bi se lotil tega tolečeg8 vprašanja, ampak preprost človeški občn-WH' tek pove, da tako ne moremo živeti.« FRANCI VIMPOLŠEK, mizar v Tovarni pohištva v Brežicah: »Kdor je bolan, ve, kako je. Plačati je treba prav vse, obisk pri zdravniku, zdravila, vsak specialistični pregled in za nameček dobiš še manjšo plačo, če si na bolniški. To govorim iz lastne izkušnje, ker me v zadnjem času bolezni precej dajejo. Mnenja sem, da so nas preveč stisnili, pri zdravnikih, raven storitev pa se ni nič spremenila.« TONE BLAŽEVlČfdelavec s Ponikev' pri Studencu: »Zdravje je v resnici vse vet)e bogastvo, dobesedno in v prenesenem P0". menu. Če si bolan, si pač želiš čimpj? ozdraveti, ker se zdrav človek pač počuti cisto drugače kot bolan. Poleg tega je **! treba imeti že precej denarja, če se kaj J°s( vrtiš okoli zdravnikov. Ne zdi se mi prav, d* so tudi pri nakupih zdravil prizadeti vs> občani.« TONE MIHELIČ, referent za nabavo v Riku, Ribnica: »Vse je postalo tako drago, da je to prav grozno. Tudi zdravniški pregledi in zdravila. Vsaj za pustne šeme bi morali uvesti popuste. Lani sem se za pusta poškodoval, ko sem padel s kolesa. Takrat sem razveseljeval ljudi in tudi zdravstveno osebje brezplačno, zato predlagam ta popust. Sicer pa to ribniški pustni odbor naslovil tako prošnjo na ustrezne organe.« DOLENJSKI UST Št. 8 (2166) 21. februarja rja 1 ^ Obnova klavnice, ne novogradnja Gradnja klavnice bi za črnomaljsko zadrugo pomenila prevelik zalogaj — Odpra-______vili bodo ekološke in sanitarne pomanjkljivosti — Strinjanje ČRNOMELJ — Soc ialno demokratska stranka je že pred nekaj meseci opozorila na ekološko oporečnost črnomaljske klavnice tik ob Lahinji. Pozneje so temu sledili zeleni, Liljana Špec, delegatka zelenih v črnomaljski skupščini, pa je konec januarja na seji skupščine ponovno spomnila na ta problem. Zahtevala je, da se klavnica v Črnomlju ukine. To je utemeljila s tem, da klavnica ne sodi v center mesta, daje na lokaciji, kjer je sedaj, prostorsko nemogoče zadostiti zahtevam stroke ter da tudi Novo mesto nima svoje klavnice, zakaj bi jo potem potrebovali v Črnomlju. nuarja je bila namreč lokacijska obravnava za dozidavo in obnovo klavnice. Vse inšpekcijske službe, ki so bile na obravnavi, so dale negativno mnenje. Kljub takšnemu mnenju pa zadruga še vedno vztraja, da bo klavnico uredila. Ker pa na občinski upravi vedno poudarjajo, da mora imeti pri vsaki stvari glavno besedo stroka, zeleni sedaj upajo, da bo res tako. V kmetijski zadrugi so pojasnili, da so res razmišljali o dveh možnostih, o novogradnji in o sanaciji. Vendar novogradnja v tem času ni mogoča, saj bi veljala 8 milijonov DEM, kar je prevelik zalogaj, morala pa bi biti drugje, in ne tam, kjer sedaj stoji klavnica. Obsto- Že pred časom so zeleni zahtevali, naj klavnico črtajo iz investicijskega programa. Sedaj ugotavljajo, kako pravilna je bila njihova zahteva. Sredi ja- PRIKAZ REZI VINSKE TRTE SEVNICA Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Sevnica- Boštanj vabi v nedeljo, 24. februarja, na prikaz, rezi vinske trte, in sicer bo inž. Jože Maljevič iz. Kmetijskega zavoda Slovenije prikazal rez trte ob 10. uri na Podvrhu pri Alojzu Klenovšku, popoldan ob 14. uri pa še na Vrhu nad Boštanjem pri Martinu Dolinšku. Manj divjadi, manj škode onmfv^^ ~ Krajani že leta ŠknH, r^0’ dela divjad preveč djv;flJ* m ^htevajo, da se število in zah! zma,nJ^a- Na taka opozorila dei”e’ ki so bila oblikovana v druž!ntSD°u vpra5anJe' Je Lovska tako- v P,lbn‘ca te dni odogovorila niška SC ovske družine in tudi rib-skoor, ®osP°darijo v skladu z lov-PoSP°darskim "^rtom, ki gaje .9»- "ai?a ? obdobje R.kn- . bo lovska družina Prašiča Zarack v'sJe8a staleža divjih diviaH? ‘n SrnJadi ler 5kode zaradi divjadi pov.ečala odstrel teh vrst za okoli 30 odst. Daleč je še do Evrope Modelne kalkulacije KIS nazorno kažejo, zakaj bi bil vstop v EGS smrt za slovensko kmetijstvo ^NOVOMEŠKE tržnici te- Za k ? atl zadnJe dni kar podvoji-Steti Rn endivije je treba od-dič, Pocd‘n-’ še J,0 din dražji pa je ra-ostali vi.601 za današnji čas niso niti le cenp lanilni. V ponedeljek so so bi-sledn,pVKZaprl' st°jnici Deladinija na-iz čiij, j ,anane 25 do 30 din, grozdje ka 20 h' ° dm’ hruške 30 din, jabol-25 din 'r’ P°rnaranče 20 din, limone la 20 din i d‘.n’ Liž°l 48 din, čebu-30 din ’.kr°mP'r 12 din, mandarine 40 din /«Je ^ d'n- Loren 30 din, por Po 2 o ,.ranJevke so ponujale jajca sahe hr„^oreh,ova jedrca 120 din, 80din jc l6,!.11 slive 50 din, smetano d^čebulček 50 din, krhlie 30 din. Sejmišča V BREŽICAH — Na I29d0 3mSejmu so 'mel' naprodaj stareiših pesfce starih prašičev in 14 yeljali rwj ki Jih prodali 58, so s° stali oj, !n za kg žive leže. Drugi Pr°dali«,jih7 30 di" M kg Žive ,eže' Številke so neizprosne in brez ideoloških predznakov, zato pa lahko povedo več kot besede. Denimo o nekonkurenčnosti slovenskega kmetijstva, ki ga majhne izboljšave (ali od kmetijskega lobija izsiljeni »privilegiji«, če hočete) ne bodo spravile na zeleno vejo. Potrebni bi bili korenitejši posegi v za evropsko usmeritev skrajno neugodno kmetijsko strukturo. V mnogo večjem obsegu bi se morali končno že lotiti sociološko in agrotehnično zelo zahtevnih, dolgotrajnih in včasih prav bolečih kmetijskih operacij, predvsem zložb zemlje in agromelioracij. Pomagati in povečati kmetijo bi bilo treba tistemu kmetu, ki je sposoben preživeti ob bolj odprtem evropskem konkurenčnem trgu. To misel ponavljamo zato, ker na kmetijskih sestankih v teh zimskih dneh govorijo o povsem drugih stvareh, predvsem o vračilu (in ponovnem razparceliranju) krivično odvzete zemlje ter o umetnem ohranjanju pri življenju tistega, kar večno obstati ne more (male slovenske kmetije). Še vedno je živa iluzija, da bo tudi mali kmet preživel, ker je voljan delati za dva in porabiti za manj kot enega. Toda stroka in oblast sta dolžni povedati resnico, ne pa gojiti lažne upe in demagogijo! Ta malo daljši uvod se nam je zdel potreben, preden pokomentiramo podatke o stroških pitanja govedi na slovenskih kmetijah, kijih je zbral in objavil KIS — Kmetijski inštitut Slovenije (inž. Tina Grubelnik). Številke namreč kažejo, da bi bil vstop v Evropsko gospodarsko skupnost v resnici smrt za slovensko kmetijstvo, kot je na Brdu dejal inž. Slavko Gliha. Stroški prireje mesa so namreč pri nas tako veliki, da jih svobodno tržišče ne poplača. Samo nekaj bistvenih končnih ugotovitev. Na boljši slovenski kmetiji je znašala lastna cena prirasta pri pi- Kmetijski nasveti Jtalični koruzni hibridi n° seme ali °ruzeJe s‘cer & daleč, toda dober gospodar ima že pripravlje-?tr°Lovne sjPa Sl ga bo vsaJ zdaj preskrbel. V pomoč mu bodo priporočila L^etijstva LUpme 23 Poljedelstvo pri republiškem centru za pospeševanje br'de za leto'l'991* pod*ag’ P°izLusov v Sloveniji določila priporočene hi- ska sortna ki obeta,,, LP?trebno izbrati in dodatno preizkusiti le najboljše nove sor-Med ncJ lastnosti od dosedanjih. Posebej hvai,S,tm' v zrelostnih razredih od 100 do 400 strokovna skupina Vsem svet,, nove sorte: helgo, carlo in ZP 332. Helga je nov hibrid po Precej razširi,nane arneriške žlahtniteljske firme Pioneer, ki je v Evropi že Venskih poizk*1 ln k’ je J?d P° količini pridelka najboljši hibrid tudi na slo-Carlaje hibrid USnikl P°U>h, seveda upoštevaje njegov zrelostni razred. Tudi redu. Odli*„ lste tvrdke in je prav tako najboljša v svojem zrelostnem raz-Med p|J*n Je tudi domači hibrid ZP 332. Vai°tako im0^en*m* hibridi komisija posebej poudarja tiste, ki ne zahte-^—-— enzivnega poljedelstva in s tem toliko dušika. To so hibridi BC Pre4enL^.?E SPOMLADANSKO DOGNOJEVANJE OZIMIN — Pogledati £?Jedelec 1°‘* spomladanskega dognojevanja z dušikom, mora s,Cvilo rastli ,V° ’n.uKotov**> gostoto rastlin na kvadratnem metru. Prešteje ra*da|ja se-n y e°i vrsti, dolgi en meter, to pa pomnoži z 8, če je medvrstna C° VeUa, d« •nja cm, ali s 7,7, če je medvrstna razdalja 13 cm. Za pšeni- H>e,*r (če iP'*e "ojprlmemejša gostota od 280 do 480 rastlin na kvadratni i(UJ'k°m v mani kot 200, je bolje njivo preorati). Dognojujemo z ■čUj^gnojeiv kl in sicer 200 do 300 kg na hektar, upoštevaje še pre-—j!l‘- sorio in pričakovan pridelek (intenzivnost pridelovanja). Za last nH jn ?P 42. Pri teh sortah ni treba sejati tako gosto kot običajno, t>»^° manj dušika. ,n°ge zanirT'6 koruzne silaže seje pri nas že povsem uveljavilo, zato bo za r ,najboljši mnenje komisije glede sort. Če gre za silažo iz celih rastlin, c 492, v ,rjtS ednj| hibridi: Bc 278, Bc 272 eta, dea, eva, mirna, ZP 404 in EU » V 7r i J1 dl z. / o, du z. i L cut, uca, cva, II kostnem razredu 500 pa hibrid dorado 588. Inž. M. L. I S S ! 2 d 4 4 4 i *4 *4 4 4 lunju goveda od 38 kg na 500 kg kar 40,29 din, če je znašal dnevni prirast 0,77 kg, in pri pitanju goveda od 120 na 510 kg 32,59 din, če je znašal dnevni prirast 0,85 kg. Vsekakorje to več kot lahko iztrži kmet na našem trgu, in mnogo več, kot bi na evropskem. Toda modelna kalkulacija velja za boljše slovenske kmetije, kolikšne dejanske stroške imajo potemtakem še slabše! Toliko o mesu, da o poljščinah niti ne govorimo, na primero krompirju, ki je na našem trgu dvakrat dražji kot na zahodnonemškem. MARJAN LEGAN Prva ocena lanskega letnika 101 vzorec na pokušnji v kmetijski šoli TRŠKA GORA — Podružnica Društva vinogradnikov Novo mesto —Trška gora, ki obsega območja vinskih goric Grčevja, Knežije, Hmeljčiča, Kuzarjevega Kala, Go-lobinjka. Dobrave in Trške gore, združuje 160 članov. Minulo soboto so na srednji kmetijski šoli Grm pripravili lokalno pokušnjo vin letnika 1990. Strokovna komisija, v kateri so bili vinogradniki Jože Simončič, Miro Škufca, Ivan Čolnar, Alojz Cvelbar, Franc Pavlin in Avgust Lužarje od 62 vinogradnikov dobila v oceno 101 vzorec, kar je največ do sedaj. Kot neprimernih je bilo izločenih 11 vzorcev, med napakami pa so bile najpogostejše oksidacija, bekser in hlapne kisline. Dolenjska bela vina (38 vzorcev): Alojz Cvelbar 16,67, Marija Pavlin 16,62, Stane Hočevar 16,13, Tone Merlin 16,02 itd. Bela sorta vina (11 vzorcev): Franc Pavlin 16,83 (šampion), Jože Prosinečki 16,67, Vid Bauer 16,33 itd. Dolenjski cviček (25 vzorcev): Angelca Milavič 16,17, Martin Cvelbar 16,10 (?), Krka-Zdravilišča 15,87 itd. Franc 15,80, Dolenjska črnina (6 vzorcev): Krka-Zdravilišča 16,35, Janko Še-gina 16,08, Lado Blatnik 15,77 itd. Slovesna podelitev priznanj bo v soboto v prostorih šole Grm pod Trško goro. Ob tej priložnosti bodo pripravili letni občni zbor podružnice, zatem bo v menzi družabno srečanje. Pričakujejo, da bodo vinogradniki tudi letos prinesli na pokušnjo svoje vino, njihove žene pa ponavadi za to priložnost pripravijo kaj za pod zob. J. P. ječe prostore bi pri tem lahko uporabili za predelavo mesa. Edina možnost je torej sanacija, ki bo veljala 2,9 milijona DEM, odpravili pa bi ekološke in sanitarne pomanjkljivosti, ki sojih inšpekcijske službe že ugotovile in jih mora zadruga odpraviti do konca letošnjega leta, sicer bo morala klavnico zapreti. Seveda morajo tudi za sanacijo zbrati soglasja, iz doslej zbranih mnenj pa je moč sklepati, da se na sedanji lokaciji da zadostiti zakonskim zahtevam. Seveda morajo strokovnjaki inšpekcijskih služb, Inštituta Jožefa Stefana in Vodnega gospodarstva uskladiti svoje zahteve. Zadruga pa je že naročila načrt za sanacijo pri Investi Mercatorju, z ekološkim delom pa se bo vključil tudi Inštitut Jožefa Stefana. Pri klavnici naj bi • Pred kratkim so v zadrugi o tej problematiki pripravili posvet, kjer so predstavniki vseh političnih strank v občini in izvršni svet poudarili, da bi zaprtje klavnice pomenilo za občino nepopravljivo škodo, negativno pa bi vplivalo tudi na razvoj kmetijstva in živinoreje. Tudi Zeleni so se strinjali, da klavnica v mestu ostane, če gre le za sanacijo, torej odpravo pomanjkljivosti, in ne za novogradnjo. uredili čistilno napravo, klavno linijo, prestrezanje fekalij, maščob ter pogoje za humanizacijo klanja živine. M. BEZEK-JAKŠE PREDAVANJE IN LETNA KONFERENCA STRAŽA — Podružnica dolenjskega društva vinogradnikov Straža — Dolenjske Toplice bo pripravilo to nedeljo ob 10. uri v gasilskem domu v Straži predavanje. Tone Pezdirc, enolog vinske kleti v Metliki, bo govoril o sodobnem kletarjenju in vzgoji vina. Po predavanju bo letna konferenca podružnice, razglasili pa bodo rezultate ocenjevanja vin s tega območja. Podružnica Staža — Dolenjske Toplice je nedavno organizirala v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo predavanje o sadjarstvu. • Sprijazniti se moramo s tem, da imamo kaos in da se moramo prebiti iz enega v drug sistem. (Mencinger) • Včasih pomislim, da bi v Sloveniji še naprej radi imeli nekakšen socializem. (Mencinver) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Rez vinske trte Piše inž. J. Maljevič Rez pri vinski trti pomeni močan in vedno ponavljajoči se poseg, ki zmanjšuje njene življenjske moči in njeno odpornost do bolezni, škodljivcev in klimatskih razmer. Skrbno premišljena in strokovno pravilna rez s čim manj ranami lahko posledice rezi močno omili. Ker je trta po naravi plezalka, pleza po vsem, kar ji lahko da oporo, da bi tako prišla do svetlobe. Zato lahko samo močna vsakoletna rez novonastalih poganjkov omogoči uspešno gojenje. Z rezjo dosežemo tako gojitveno obliko, ki omogoča načrtovani prirast poganjkov in njihovo dobro razporejenost v prostoru. To je prvi pogoj za dobro osvetlitev in za usklajeno prehrano listja in grozdja. To pa omogoča redne in velike pridelke pri najvišji možni kakovosti. Ali bomo trs določene sorte obrezali pravilno ali ne, je odvisno od poznavanja več dejavnikov, in sicer: • obremenitve in klimatskih razmer v preteklem letu, • bujnosti in življenjske moči trsa, • zdravstvenega stanja in eventualnih poškodb zaradi toče in mraza, • značilnosti sorte, • storjenih napak pri obnovi (ne-spočita zemlja, neustrezna globina rigolanja, gnojenje na zalogo brez analize tal, nakup in sajenje nekvalitetnih cepljenk, izbira neustrezne podlage in sorte za določeno lego, pretirano gnojenje, uporaba dušičnih mineralnih gnojil v sadilno jamo, gaženje s stroji, zlasti v mokrem vremenu). Vse navedeno terja spremembo načina rezi v primerjavi z običajnimi pravili. Zato se moramo izogibati napakam in upoštevati različne dejavnike, da bi imeli boljši uspeh. Kako izvajamo rez do formiranja trsa oziroma vzgojne oblike? 1. V prvem letu pustimo rasti vse dobro odgnale poganjke, ki so se razvili iz cepljenke, obrezane na dve očesi. 2. V drugem letu ocenimo življenjsko moč trsa ter ga temu primerno obrežemo. Pustimo mladiko z najprimernejšim položajem za formiranje ravnega stebla. Število očes naj bo dve in šest, odvisno od bujnosti. 3. V tretjem letu moramo biti bolj pozorni do oblike kot do pridelka. Izberemo ustrezno močno rozgo debeline 10—12 mm. Ustreznejša je drobnejša kot debelejša, vendar predrobne (6 — 7 mm premera) režemo največ na 6 očes, normalno pa na 8 — 12. To je večinoma do višine osnovne (vodilne) žice. V primeru večje bujnosti pustimo vsaj eno ali dve očesi nad osnovno žico. Poganjki iz teh očes so navadno zelo bujni in jih je potrebno odstraniti v rezi v četrtem letu. Pravilno je, da v času formiranja trsa ne pustimo večjega števila očes, kot je možno pustiti mladic, ker obiranje mladic ni priporočljivo in ker želimo doseči čimbolj naraven razvoj stebla bodočega trsa. V začetku razvoja oziroma formiranja trsa je možno iz leta v leto podvojiti ali največ potrojiti število puščenih očes oziroma mladic. Pri starejših trsih je že velik uspeh, če iz leta v leto obremenitev lahko brez škode povečamo za 20%. 4. V četrtem letu (to je dejansko prvo leto rodnosti), moramo poudariti, mladi trs rad rodi. Zato moramo pri sortah z velikimi grozdi, če imajo velik nastavek, obirati odvečne grozde takoj potem, ko se jagode zavežejo. Pridelek nad 1,5 kg na 1 m2 talne površine oziroma 4 kg na trs bi občutno zmanjšal življenjsko moč trsa. Če ugotavljamo, da je bujnost prevelika, ne smemo samo povečati obremenitev, ampak moramo zmanjšati ali celo opustiti za nekaj časa gnojenje, zlasti z duškom. (Dalje prihodnjič) .\V\\\\\\WWWWV\\\VWVWWW\'V\N Preti nova bolezen — ognjevka Previdnosti pri nakupu sadnih sadik ni nikoli preveč — Znaki ognjevke Staro sadjarsko pravilo je, da kupuj pri domačih priznanih drevesničarjih, če želiš kupiti kvalitetno sadno sadiko. To pravilo se je nanašalo predvsem na kvalitetni izhodiščni material za sadike in zagotovilo, da sta sorta in podlaga, ki ju kupimo, resnično taki, kot ju želimo, ter da iz njiju kasneje ne zrste kaj tretjega. Pojavil pa seje še nov razlog za previdnost pri nakupu sadik, ko gre za sadike, pridelane izven Slovenije. V večjem delu jugovzhodne Jugoslavije se je namreč pojavila huda bakterjska bolezen, kiji pravimo ognjevka ali bakterijski hrušev ožig. Bolezen seje v Evropi pojavila najprej v Angliji (1957), od SAD V DRUGEM LETU KRŠKO — Revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki jo izdaja Društvo za napredek kmetijstva Krško, je kljub stalnim gmotnim težavam, ki jo spremljajo, preživela prvo leto. Izšla je že tudi 1. številka drugega letnika, v njej tam pa se je širila naprej po zahodni Evropi. V Jugoslavijo je bila pred nekaj leti zanesena najverjetneje iz Grčije. Lani so jo uradno priznali v različnih krajih Makedonije, v Šabcu, Dakovici, Bosanski Gradiški itd. Bolezen napada različne sadne in okrasne rastline. Od sadnih je najbolj občutljiva hruška, močno pa lahko prizadene tudi jablane. Napada socvetja, poganjke, listje, veje in debla (na znake bolezni opozarjajo tudi plakati, ki visijo v trgovinah s kmetijskim repromateria-lom itd.), in v razmeroma kratkem času lahko propade celo drevo, v enem letu pa je lahko uničen ves nasad. Zdravljenje te bolezni je namreč težko, če je že močno razvita, pa je popolnoma neuspešno. Na krajše razdalje se prenaša z vetrom in dežjem, nekoliko dlje lahko bakterijo zanesejo čebele (prevažanje panjev) in ptice, najdlje pa se lahko v kratkem času zanese z okuženimi sadikami. Zato sadik iz krajev, kjer je ta bolezen razširjena, ne smemo kupovati. Tudi kupovanje sadik od raznih prodajalcev, ki se bodo konec meseca spet pojavili na tržnicah, ni primerno, če ni vsaka posebej etiketirana in ni na etiketi točno označen naslov pridelovalca, številka in rok veljavnosti deklaracije, sadna vrsta, sorta in podlaga. Sadike sumljivega izvora ne sodijo niti v hišne vrtove. Tam z morebitnim propadom sicer ne bi povzročile velike škode, kot potencialno infekcijsko žarišče pa so zelo nevarne za pridobitniško sadjarstvo. Inž. TANJA STRNIŠA pa so objavljeni naslednji strokovni prispevki. Prof. dr. Stojan Vrabl piše o sodobnem varstvu trajnih nasadov, sku- S z inž. Gustavom Matisom in inž. Conradom Bebrom pa še o obsežnih priporočilih za škropljenje jablan in hrušk ter o uporabi herbicidov v trajnih nasadih. O priporočilih za škropljenje breskev piše mag. Gabrijel Seljak. Številka je torej predpomladanska, usmerjena v preventivno škropljenje sadnega drevja, odlikujejo pa jo tudi nekatere izjemno razpoznavne barvne fotografije sadnih bolezni in škodljivcev. DOBRA KAPLJICA — V podružnici Trška gora so vinogradniki prinesli v oceno rekordno število vzorcev, kar da slutiti, da je dobra letina ob dobrem kletarjenju dala dobro vino. (Foto: J. Pavlin) gospodinjski kotiček Sir v vsakdanji prehrani Sir je po svoji sestavi, kalorični vrednosti in bogastvu vitaminov najbolj mnogovrstna hrana. Je bogat vir kalcija, fosforja in beljakovin, zato mora biti vključen v dnevno prehrano otrok in odraslih. Prav tako ima velik pomen v dietni prehrani v obliki nemastne skute. Š sirom lahko postrežemo kot s samostojno jedjo, lahko pa serviramo hkrati več vrst sirov v obliki sirne plošče z zelenjavno oblogo. V primerjavi z drugo hrano je sir 90- do 99-odstotno prebavljiv. Z njim zelo dobro nadomestimo meso. Encimi pospešujejo prebavo, zato ga lahko serviramo po glavnem obroku. Sir ima najznačilnejši okus tik pod skorjo, zato ne smemo nikoli odrezati predebele plasti. Za pridobivanje sira se največ uporablja kravje mleko, ki ga pasteriziramo in dodamo sirišče. Sirnina, pridobljena s siriščem, je elastična in dobro izstisne sirotko. Tak sir ohrani veliko kalcija in fosforja. Navodilo za pripravo kravjega poltrdega sira: 301 mleka segrejemo na temperaturo 32°C. Dobro je, če je polovica tega mleka posnetega. Nato mu dodamo 6 žličk sirišča, ki ga razmešamo v 4 dl mrzle vode. Ko se mleko sesiri, ga narežemo na kocke. Nato maso mešamo, da dobimo drobno zrnato sirnino. ki jo segrevamo do 42 °C. Čez dvajset minut se zrna zlepijo. Pripravimo okrogel model, lesen obod in nanj položimo gazo. Nanjo stresemo si-rasto zmes, jo pokrijemo s tkanino in obtežimo. Po 24 urah vzamemo sir iz modela in ga damo v slanico. Tu ga pustimo ponovno 24 ur in ga vmes enkrat obrnemo. Nato ga dobro zbrišemo in damo zoret v prostor s temperaturo do 16°C. Sprva sir čistimo vsak dan, kasneje le enkrat na teden. Sir je zrel in dobi tipične lastnosti po drugem mesecu zorenja. Iz 30 I mleka dobimo približno 3 kg sira. In še navodilo za pripravo krompirjevih kroketov s sirom. Potrebujemo 80 dag krompirja, 5 dag margarine, 2 jajci, 5 dag sira, sol, muškatni orešček; jajce, moka, nariban sir za paniranje in maščoba za cvrenje. Iz jajc, margarine, naribanega sira, soli in muškatnega oreščka umešamo rahlo zmes. Dodamo kuhan olupljen in pretlačen krompir. Na hitro ugnetemo testo in oblikujemo svaljke ter jih paniramo v moki, jajcu in naribanem siru. Rumeno ocvrte ponudimo k solati. (Dalje prihodnjič) HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana a IZ NKŠIH OBČIN Wt IZ NKŠIH OBČIN v^OV\AV\AAAAAA^\\A.VVWVVV\\\A.V\VWV\VVAAA,\\\V\V\V' |H ■ ■ ■ . ■ ■ ■ ■ Zavarovalniška konkurenca ! ^3 ITIBSBC predolgo IfitO V bolnici Zavarovalnica Triglav je odprla poslovno enoto NOVO MESTO — V četrtek, 14. februarja, je Zavarovalnica Triglav, ki seje z novim letom preoblikovala v enovito delniško družbo, v prenovljenih prostorih precejšnjega dela hotela Kandija v Novem mestu slovesno odprla svojo poslovno enoto. Že v kratkem pa nameravajo odpreti predstavništva novomeške poslovne enote v Črnomlju in Kočevju. Za organiziranje poslovne enote v Novem mestu so se v Zavarovalnici Triglav odločili, ker seje ob reorganizaciji v enovito delniško družbo zaradi predvidene izgube notranje samostojnosti iz nje izločila Zavarovalnica Novo mesto, nastala iz Dolenjske območne skupnosti nekdanjega Triglava. Interes Zavarovalnice Triglav pa je, da ostane na vsem območju, na katerem je prej delovala prek Dolenjske območne skupnosti. Ob otvoritvi prenovljenih prostorov hotela Kandija za poslovno enoto Triglava v Novem mestu je bilo poudarjeno, da gre za največjo slovensko 'zavarovalnico s 3,7 milijona zavarovalnih polic in s 7 milijardami letne premije v lanskem letu, ima pa tudi 90-letno tradicijo. Prisotna je v vsej Sloveniji in v velikem delu Hrvaške. Zavarovalništvo razvija po evropskih normativih in se vključuje v sistem razvite Evrope, ki teži po enotnosti. Tako že uvaja nove oblike zavarovanj: av-tokasko z najemom nadomestnega vozila, menedžerska življenjska za- varovanja, zavarovanja lizinga, turistično zavarovanje, sledili bodo spremenjeni zakonodaji na področju zdravstvenega varstva, vsak čas bo zaživelo rentno zavarovanje, iz zavarovalne police bodo naredili vrednostno listino itd. V novomeški poslovni enoti Triglava delajo strokovnjaki s področja zavarovalstva, ki so se v glavnem kalili v dolenjski območni enoti (15 ljudi), ob razdružitvi pa se odločili ostati v večjem sistemu, ki naj bi bil za zavarovance cenejši in boljši. Že na tiskovni konferenci pred slovesno otvoritvijo je bilo tudi slišati, da je Slovenija tako majhna in da za zavarovalstvo namenja tako malo denarja, da takšna konkurenca, kot seje pojavila sedaj ob reorganizaciji Triglava, ni najbolj na mestu, posebno, ker se obeta dovoljena tuja zavarovalniška konkurenca pri nas. Očitno drugačen dogovor v bivšem Triglavu ni bil možen. Kar se spornega nasledstva nekdanjega Triglava tiče, so v Triglavu prepričani, da bodo o njem odločili zavarovanci, ko se bodo —če ne prej, ob izteku police — odločili za eno ali drugo zavarovalnico. Zaenkrat pa naj bi po prvi ofenzivi lovljenja zavarovancev, ki je med njimi povzročila veliko zmede in negodovanja, prišli Zavarovalnici Novo mesto in Triglav do nekakšnega sporazuma, kako rešiti zaplete in sporne stvari v korist zavarovancev. Z. L.-D. V novomeški bolnišnici še ne vedo, kako bodo pokrili lansko izgubo — »čigava« _______bo v prihodnje bolnica, se še ne ve — Premalo denarja za opremo NOVO MESTO — Leto 1990je bilo za slovensko zdravstvo in tako tudi za novomeško bolnišnico spet zelo naporno. Že v začetku leta ji je manjkalo za poslovanje 20 odstotkov sredstev, med letom seje problem do septembra le še povečeval, potem so ga nekoliko ublažili, odpravili pa ne. »Končni obračun za lani bo pokazal okrog 23 milijonov dinarjev izgube, kolikor znaša približno naša enomesečna poraba, za tekoče poslovanje pa nam še zdaj manjka za poldrugi mesec denarja. Za izboljšanje stanja se sicer ne zanašamo le na republiko. Čimveč skušamo storiti sami z notranjimi prihranki in tudi s poskusom pridobitve več denarja z delno komercializacijo naših dejavnosti. Obsega dejavnosti pa ne moremo zmanjševati, ljudi ne moremo naganjati od vrat. Dejstvo je, da je ta bolnica, če malo poenostavim, hotel s skoraj 600 posteljami — kar je za dobro petino manj kot nekoč — ki so 85-odstotno zasedene, nudi pa izredno bogatp, popolno in kvalitetno zdravstveno oskrbo, ki pač toliko stane,« pravi direktor novomeške bolnišnice Janez Bajuk. Kako bodo zapolnili lansko luknjo v svojem proračunu, v bolnišnici še ne vedo. Bajuk pravi, da bi bilo najlažje, če bi jih oprostili najrazličnejših prispevkov iz dobička. Tega je bilo v letu 1990 v bolnišnici kar za 32 milijonov dinarjev. »Upam, da nas letos čaka lažje finančno leto — takšne so vsaj obljube — čeprav je seveda treba upoštevati slovensko gospodarsko stanje,« pravi Bajuk. »Mislim vsaj, da je v slovenski vladi prevladalo spoznanje, da slovensko zdravstvo potrebuje tistih 11 milijard dinarjev letno, od tega polovico Klinični center. Drugo je, ali bomo ta denar zbrali s proračunom, z večjo par- Janez Bajuk Huda kri, ker ni napeljave V Gotni vasi se počutijo ogoljufane — Pred petimi leti plačali za kanalizacijo, a je še danes ni___________ ticipacijo ali z večjo tržno prodajo storitev. Če bo slednje po novi zakonodaji možno, ima naša bolnica dobre možnosti za boljše poslovne rezultate, ne da bi krnili osnovni program, ki bo moral biti opredeljen in zanj zagotovljena sredstva. Zelo znana je naša okulistika, vrsta drugih specialistov, »naš« je velik kos avto ceste, kar je po svoje tudi komercialna dejavnost. Kakšen bo naš status, se sicer še ne ve, z reorganizacijo in racionalizacijo delno čakamo na republiške zakone. Gotovo pa potem bolnišnica ne bo v Zdravstvenem centru Dolenjske, kar bo delna pocenitev. Ne zanikam pa potrebnosti regijskega organiziranja stroke, pri čemer je bil ZCD ravno najbolj šibak.« Ne glede na to, ali bo bolnišnica »proračunska« ali bolj ali manj samostojna ustanova, je pomembno, da bo na določeni kakovostni ravni. Gre za kadre, pri čemer bi morali imeti boljše možnosti, pravi Bajuk, da bi iz precejšnjega števila mladih zdravnikov, kijih imajo zdaj iz tukajšnjega okolja, naredili strokovnjake, ne pa le dobre rutinske delavce. Potem je tu tudi oprema. Zaradi pomanjkanaj denarja so nabave že dolgo minimalne. Bile bi še manjše, če ne bi pri tem velikodušno pomagala podjetja, društva in ljudje. Medtem ko UKC načrtuje nakup magnetne resonance, zelo sodobnega aparata za diagnostiko, v Novem mestu zelo previdno razmišljajo o aparatu za kompjutersko tomografijo, ki je takoj onstran meje standardna oprema vsake bolnišnice z eh£ e4 % NOVO MESTO — Precej krajanov stanovanjske soseske Gotna vas v istoimenski krajevni skupnosti se počuti nemočne in oguljufane ter imajo grenek občutek, da jih je nekdo suhe in žejne prepeljal čez vodo. Gre namreč za napeljavo kanalizacije, za katero so se v akciji krajevne skupnosti odločili, podpisali ustrezne pogodbe in tudi plačah pogodbeno vsoto 108 tisoč dinarjev, starih sicer, toda tudi to je bila za tisti čas — pogodbe so podpisovali in denar vplačevali v prvi polovici leta 1986, torej pred petimi leti — kar čedna vsota. Ml DVEZAVARO V A LN1CI — Pred tednom je reorganizirana Za varo valnica Triglav v Novem mestu odprla svojo poslovno enoto. Prenovljene prostore v nekdanjem hotelu Kandija so si v spremstvu vodstva poslovne enote po otvoritvi ogledali Številni povabljenci. (Foto. Z. L.-D.) Občutek je tembolj grenak, ker vidijo, daje naselje Jedinščica, od koder je prihajalo največ pobud, dobilo kanalizacijo še istega leta, pri čemer je bilo rečeno, da so kupljene tudi cevi za celoten projekt, potem pa ni bilo za nadaljnjo izgradnjo nobenega denarja več, cevi, ki A V\ \\ N\\ VWWWWV \\ WWWWVWW> Neodvisni na obisku v »provinci« Na seji v novomeški IM V NOVO MESTO — Prejšnji četrtek so člani kluba neodvisnih republiških poslancev prvič v obstoju tega kluba napravili izjemo in svojo redno sejo iz republiške skupščine, kjer se sicer sestajajo, prenesli na teren, v novomeški IM V. Tu so v rednem delu seje obravnavali dnevni red za včerajšnji sklic republiške skupščine, nov skupščinski poslovnik in ustavni amandma, potem pa so se posvetili programu, ki jim gaje v imenu gostitelja pripravil direktor Izobraževalnega centra in razvoja kadrov Božo Kočevar, ki je tudi neodvisni poslanec v republiški skupščini. Od vsega 25 neodvisnih poslancev se jih je seje v Novem mestu udeležilo 15, navzoč pa je bil tudi predsednik kluba Franc Gra-dišar iz Ljubljane. Poslance je pozdravil predsednik novomeške občinske skupščine Maijan Dvornik in jih seznanil z gospodarskimi razmerami v občini, še posebej pa je poudaril nujnost izgradnje nove dolenjske avtoceste. Generalni direktor Revoza Pavle Noč je poslancem predočil pomen IMV za dolejsko regijo, njegovo organiziranost, razvoj, načrte in težave, ter posebej še razvoj avtomobilske industrije na Dolenjskem, katere del, proizvodni trak vozila R-5, so si tudi ogledali. Poslance je zelo zanimala skrb za visoko kakovost in tehnološki razvoj v Revozu, še zlasti pa so dali priznanje načinu dela v internem izobraževanju. Ocenili so, da je bila njihova prva seja na terenu učinkovita in da se bodo tega načina dela še posluževali. T. J. • Pri skupnosti krajevnih skupnosti smo zvedeli, da je bojazen krajanov, ki še nimajo kanalizacije, povsem utemeljena. Očitno je bil račun, po katerem so pred petimi leti pobirali pogodbene prispevke, napačen. Pravično pa ni, da imajo iz tega sedaj kanalizacijo samo nekateri, drugi pa ne. Zato so že dali pismeno pobudo staremu m novemu svetu krajevne skupnosti, naj se sestaneta in se se dogovorita, kako bosta izpeljala akcijo, da nihče ne bo prikrajšan. lizacije v celotnem naselju in da so krajani dolžni sami napraviti le lasten priključek. Medtem seje zamenjalo tudi vodstvo krajevne skupnosti. Tone Pirc, sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti, pravi, da za obveznosti, ki so mu jih pustili njegovi predhodniki, ni vedel, saj seje v krajevno skupnost priselil pozneje, ne ve pa tudi, kako naj bi jih sedaj izpolnili, saj denarja za ta namen ni. Celotni dosedanji priliv iz krajevnega samoprispevka je šel za izgradnjo tako imenovanega kanala 4, ki so ga v dolžini približno 500 m zgradili lani, od kod pa bodo jemali sredstva za naprej se ne ve, saj bo samo za plačilo kredita, kije bil potreben za to investicijo, priliv samoprispevka do konca referendumskega obdobja komaj zadostoval. Poškodovani asfalt na cesti, kije nastal zaradi gradnje kanala, bodo poskušali letos obnoviti iz drugih virov, nekaj pa bodo morali prispevati tudi tisti, kr so se na kanal že priključili. T. JAKŠE nad sto posteljami. Zelo redko jim uspe kakšna večja nabava, s katero naredijo korak naprej v ravni storitev. Napredek v tej stroki je velikanski, bolnišnica pa za povrh prihaja v zrelo obdobje in je zelo drago že ohranjanje dosežene ravni. Lani je bolnišnica nakupila za 7,5 milijona dinarjev opreme, od tega je več kot pol šlo za ultrazvok in prepotrebni rilizs sterilizator. Ko jim je stari odpovedal, so jim kar poldrugi mesec vse z velikim razumevanjem sterilizirali v Krki! Z. L.-D. UNIČENA VAŠKA CESTA ROSALNICE — Z velikim deležem krajanov so pred leti asfaltirali vaško pot od Curil do Rosalnic. Pred časom, ko so poglabljali podvoz pod železniško progo pri Rosalnicah, pa so promet preusmerili po tej ozki vaški cesti, ki ni bila narejena za težki tovorni promet. Težki tovornjaki, ki so takrat po tej cesti vozili v Novolesov tozd, v Komet, zlasti pa na zasebno žago, so močno načeli in poškodovali to cesto. so bile kupljene, pa je vse premalo. Kot da je šlo nekaterim le za to, da so s solidarnostjo vseh počistili svinjarijo pred lastnim pragom, s kakšnim denarjem in kako se bo gradilo naprej, pa jim je deveta skrb. No, resnici na ljubo je treba le povedati, da se je s kanalizacijo na Je-dinščici tako mudilo tudi zaradi trgovine, ki je bila v naselju tisti čas odprta, vendar je pogodbena vsota, ki sojo plačali vsi interesenti za kanalizacijo, samo za trgovino vendarle previsoka. V pogodbi namreč črno na belem piše, da se bo s to vsoto financirala izgradnja kana- »Kolpa« privlačna za tuje vlagatelje Metliška »Kolpa« postala delniška družba — Zaposleni kupili delnic za 18 odst. vrednosti premoženja — Za vlaganje kapitala se zanimajo tujci_______ METLIKA — Konec lanskega septembra je dotedanji metliški Novolesov tozd Tovarna kopalniške opreme postal samostojno družbeno podjetje »Kolpa«. Konuq dva meseca zatem so postali delniška družba Kolpa z dvema tovarnama (»Kolpa san« in »Kolpa ker«), vsi trije s sedežem poslovanja v Metliki. Te dni pa bo delniška družba »Kolpa« dokončno registrirana kot mešano podjetje. »Kolpa« je namreč pred časom za dokapitalizacijo podjetja uspešno prodala prvo emisijo delnic na ime. V prodajo so dali 265 delnic z nominalno vrednostjo 10.000 dinarjev. Teh 265 delnic je odkupilo 170 od skupaj 240 zaposlenih v Kolpi, ki so tako postali lastniki dobrih 18 odst. vrednosti premoženja delniške družbe »Kolpa«. Na ustanovni skupščini delničarjev so izvolili 22-člansko skupščino delničarjev, ta pa je izvolila upravni odbor delničarske družbe, ki ga sestavljajo trije člani iz delniške družbe in dva zunanja člana. Obe družbi z omejeno odgovornostjo, se pravi tovarni »Kolpa san« in »Kolpa ker«, pa imata še vsaka svoj 7-članski upravni odbor. Za nadzor nad poslovanjem z delnicami so izvolili 3-člansko častno razsodišče. Pri prodaji delnic delavcem je precej pomagala novomeška Ljubljanska banka. V vodstvu delniške družbe so prepričani, daje sedanja organiziranost »Kolpe« kot delniške družbe zelo zanimiva za vlaganje tujega kapitala. Imajo že dve mamljivi ponudbi in v kratkem bo prišlo do konkretnih pogovorov. »Toje bil tudi naš cilj: možnost vlaganja tujega kapitala,« pravi direktor »Kolpe« Peter Henčič. Če nam to uspe, bomo zagotovili delo zaposlenim in nadaljnji razvoj tovarne v Metliki in v Radatovičih.« Na ravni delniške družbe poteka tako vodenje podjetja kot trženje, razvoj in finančno-računovodsko poslovanje. Prav za slednjo pomembno službo še iščejo vodjo. »Prepričani smo, da ima prodaja delnic .Kolpe’ našim delavcem večkraten dober učinek. Ne samo da je s tem po- djetje dobilo denar za dokapitalizacijo, ampak se bo ali se je že izboljšal tudi odnos teh delavcev in sedaj tudi delničarjev do dela in podjetja sploh. Gotovo bodo lastniki delnic sedaj še bolje delali in ne bodo dovolili, da se v podjetju, kjer imajo naložen svoj denar, slabo dela in slabo gospodari,« pravi direktor Henčič. A. B. NEUSTREZEN MOSTIČEK ČEZ OBRH ROSALNICE — Ozek lesen mostiček čez Obrh na cesti Metlika — Ro-salnice — Božakovo — Rakovec —hrvaška meja je ozko grlo na tej cesti, kar je še posebej opazno ob prometnih konicah. Za rešitev tega prometnega problema si že dalj časa prizadevajo krajani, očitno pa bi se za to morala bolj angažirati tudi podjetja, zlasti Komet in Kolpa pa tudi občina. Pod Novoteksovo perutjo METLIKA — Konec lanskega leta smo v našem časopisu pisali o skorajšnji samostojnosti metliške Novoteksove Predilnice, takratnega tozda novomeške tekstilne tovarne. Predilnica naj bi postala ena od treh delniških družb, nastalih iz Novoteksa. Napovedi o skorajšnji samostojnosti si seveda ni izmislil novinar, ampak je bila zapisana na podlagi pogovorov, podatkov in zagotovil takratnega vodstva te tovarne. O takih željah in delovanju za njihovo uresničitev pa smo pisali tudi že pod prejšnjim vodstvom v Predilnici, ko so se še po sodiščih borili, da bi jim priznali na referendumu izraženo voljo po samostojnosti. Od vsega pa je prišlo do tega, da : bivši tozd Predilnica čez noč r je bivši tozd Predilnica čez noč postal obrat Novoteksove delniške družbe Tkanina in tako so tudi dejansko izgubili še tisto malo samostojnosti, kolikor so je imeli kot tozd. Alije to dobro ali slabo ali pa povsem vseeno, bo pokazal čas, dejstvo pa je, daje tako nenaden in usoden preobrat močno presenetil tudi metliško občinsko oblast, kije za vso stvar izvedela, ko je bila že izvršeno dejstvo. (Tudi registracijo na sodišču, kjer ti mlini sicer meljejo precej bolj počasi, so opravili »ekspresno«.) Po eni strani je metliški občinski vrh ta odločitev centralnega delavskega sveta, na katerem so tudi vsi metliški delegati glasovali za priključitev Tkanini, • neprijetno presenetila, kajti še nekaj dni pred tem in večkrat prej so bili iz Predilnice na občini, da bi jim v težki situaciji, kar se le da, pomagali. Med drugim je občina naročila pri znanem slovenskem strokovnjaku projekt za preobrazbo metliške Predilnice in opravljeni del celotnega projekta tudi plačala (3000 DEM v dinarski protivrednosti). Po drugi strani pa so si na občini po svoje in potihem tudi oddahnili, kajti v primeru, da Tkanina in z njo metliški obrat zaide v (še hujše) težave, se bodo na občini za nadaljnjo usodo obrata novomeške delniške družbe v Metliki čutili veliko manj odgovorne, čeprav ne morejo skriti razočaranja, da so se v Predilnici ' tako na lahko in enkrat za vselej, kot je prepričano občinsko vodstvo, odpovedali samostojnosti. Po svoje pa gre razumeti tudi zagovornika skupne poti s Tkanino, sedanjega vodjo metliškega obrata Lada Marentiča, ki že 26 let dela v Novoteksu in že vseskozi v metliški predilnici, ter metliške delegate v delavskem svetu. »Če bi vztrajali in bi na vsako silo hoteli biti samostojni, bi lahko bili. A naše tržišče sploh ni raziskano, nimamo potrebnih služb ne ustreznega kadra za samostojno pot. Metliška predilnica že vseskozi dela samo za Novo-teks, Tkanina je že ves čas naš edini odjemalec. Poleg tega pa so vse predilnice v Jugoslaviji v izredno težkem položaju. Pri nas seje v letu dni število zaposlenih zmanjšalo za okoli 50, tako da nas je sedaj 270 in če se bo le dalo, naj bi to število letos obdržali oziroma naj ne bi odpuščali ljudi. Sedaj imamo dovolj dela, saj Tkanina kar 70 odst. svoje proizvodnje izvozi v Ameriko. S pomočjo Tkanine smo rešili tudi vprašanje beneficirane delovne dobe za naše delavce in na podlagi tega jih je 15 že lahko šlo v pokoj. Prepričan sem, da imajo naši delavci v okviru Novoteksa, ki je velika in znana firma, večjo socialno varnost, kot bi jo imeli, če bi bili samostojni. Sicer pa se ni od takrat, ko smo bili tozd, nič bistveno spremenilo, le da nimamo več svojega žiro računa in se ta drobiž ne seli več gor in dol. Po moje je prevladal razum, izboljšali so se medsebojni odnosi, proizvodnja lepo teče, plane presegamo, izboljšala se je kvaliteta, delovna disciplina, kar vse govori, da so delavci zadovoljni. Ko se bodo vse stvari uredile, pa ni nobene ovire, da ne bi bili kdaj kasneje samostojni,« je prepričan Marentič. A. BARTELJ STUDIO D — Na radiu Studio D n>' povedovalci tekmujejo, kdo bo pri branj# malih oglasov naredil več napak, velike krat pa ni mogoče prepoznali tudi vsebin# torej ali krava gre od hiše ali prihaja > hlev. Temeljno vprašanje je, ali tisto jen*' nje, opravičevanje in ponavljanje oglase' kdaj zaide v ušesa odgovornega urednik) radia in kaj bo ta storil, če je odgovor prt trdilen. Na Dolenjskem smo morda i* sami bebčki, vendar bi kazalo med nape vedovalce kadrovati izbrance, ki jim branje dveh vrstic malega oglasa ne dri* težav. TRG — Na Glavnem trgu, blizu Kelt# jevega vodnjaka, nasproti bifeju, ljudske imenovanem Pri treh Romih, stoji ari#' tektonsko čudo bele barve. Spodaj je trtt no, streha je platnena, spominja na orjd; ki, napol odprti dežnik. Iz zadeve Štn1 pocinkana cev, hrepeneče se steguje pr0® kanalizaciji. Gre za kiosk, ki se je na trg# naselil med decembrskimi dnevi dedke* Mrazov, Miklavžev, božičkov, otrok if vina. Kaj ta spaka še vedno počne tu, # hče ne ve. Nekdaj seje takemu nasilju zn# Novomeška kronika učinkovito zoperstaviti gospod Jovo Gr#' bovšek. Mu je kaj moči ostalo tudi P°* novimi zvezdami? KAP — S strehe hiše med Rotovžemi* Mladinsko knjigo se v že skoraj pomit' danskem soncu veselo topi sneg, snežni#* pa po zakonu težnosti konča na pločnik# Zato, ker žleb, ki naj bi jo lovil, že I#1* pušča. Nočni mraz naredi na pločniku d) salnico, tu in tam kdo pade in tako naprti lz dneva v dan. Zanimivo je, da omenje#* streha in prepereli žleb presenečata t## sredi poletja. Ob nevihtah spuščata raz rt be na stotine litrov deževnice. Prava tnal* Niagara. Ena gospa je rekla, da je zavart' valnica Triglav idealen naslov za zgodna in življenjska zavarovanja-1 si prej ne zlomite noge na poledert lem in zasneženem stopnišču, ki d*1 do njih. IZ NOVOMEŠKE PORODU ižNiCE V času od 7. do 13. februarja so Vj vomeški porodnišnici rodile: M* Malnarič iz Mladice — Silvestra, ’ Rehorič iz Brihovega — Nikolino, Hmjak iz Brašljcvice — Dejana, M* , Jaketič iz Učakovcev — Klavdijo- _______________________ __ jo, ■ u Kastelic z Malega Vrha — Marka, Popovič s Sel pri Jugorju —Nino, .W|/V..V0K.v. r----D~-J- Kovač iz Šentruperta — Jasno, Kat ,, Gačnik iz Dol. Nemške vasi — S«", Jožica Ostanek iz Martinje vasi —S*?U Irena Fortun iz Črnomlja — Sa* Mojca Lekič iz Črnomlja — Niko, ta Novak z Rateža — Denisa, Moj##| pan iz Dol pri Šmarjeti — Janjo, C#, Brulc iz Velikih Brusnic — Tino, „ Bobnar z Vine gorice — Aleksa^ DULMiai l »me UM Marta Drobnič iz Črnomlja — Vilma Marolt s Studenca — Blaia. ^ Gruden iz Kašče — Matejo, M® u Rukše s Potov Vrha —Dejana, Smole iz Trstenika — Stanko, “ Resman iz Podgore — Blaža, Ana -vec iz Kočevja — Ivo, Jožica Štn Dol. Toplic — Sanjo. ji IZ NOVEGA MESTA: Alenk#!,, tončič z Drske 56 — Matica, Danici iz Šegove ulice 49 — Tino, Marta'j, iz Ragovske ulice 6/a — Aleša. A panc Ivanetič s Ceste herojev 16-^ 1 Čestitamo! P Sprehod po Metlic __________________ TRIDNEVNA TURISTIČNO-^ SKO-ZABAVNA prireditev Vinsk#, gred bo letos 17., 18. in 19. maja v m , ■ '-rtL Prireditveni odbor, na čelu katerejj metliški župan Branko Matkovič. Ija vsebinske obogatitve, a tudi ne* organizacijske spremembe. LetoŠnJ® jj ska vigred bo že deseta zapored, c6 jr jemo razstav belokranjskih vin, k* J jeino razstav ucioKranjsKiii vm, *- ^ predtem v Semiču. Sklep priredi j odbora, da bo treba kozarce za kupiti po nizki ceni, navaja k da bo letos po metliških trgih manj tega stekla. Lani so obiskovalci vrg ^ okrog štiri tisoč kozarcev, izgini* približno 2 tisoč steklenic. f) OBČINSKI PRORAČUN Pos j f POČASI RESNIČNOST, zato j p čudnega, če se sestajajo te dni Šoln* ^ tumiki, športniki in drugi. SploS*!® ytč vitev je, da so želje in potrebe ven _j# kot zmožnosti gospodarstva in gospodarstva, ki bosta napajala o J finančno vrečo. Povsod bo treba ccj priškrniti in kaže, da bo za#* vseh področjih še večja revščin^jjM metliški občini ugotavlja, da se, kot vir pridobivanja sredstev ne1 več. Minili so časi, ko so ljudje pravili kar precej denarja, ko so |j# naročali brizgance na metre in $ pri tehtanju pečenke niso gledan A gram ali dva. Gasilci trdijo, da J ^^i< pametneje kot pripraviti veselic®’ „{# je ogromno dela, prispevati iz cvenka. Ji k: Vi b-2a ’Vl tr d< m Ut vi P< d, P< ra d. zr P< bi ol je it oi ci it ni st hi je Pi hi immiiii lUDLEint ll USU Št. B (21SG) 21. februarjgj. 4 « I ■lik* bi* ija' 'V* las* IniK r pf a * iaftf br» ^Črnomaljski drobir •^PPAJALKt _ Kaj nenavaaen P Petljaj se je v eni črnomaljskih proda-c,v £red kratkim ugodil enemu od kup-v *so se je odločil, da bo kupil določeno a8° in to zaupal prodajalki, je prišla ^uga prodajalka, ki je prej spremljala ogajanje" iz neposredne bližine, pogra-“la bla8°. ki ga je imel v mislih kupec, rezav° rekia: „To blago bo pa moje!« in a z njim. Kupec je seveda z dolgim nora,™'!!,Pra2no košaro °dše' ^ prodajalne, “Ijajoč o časih, ko je še imel kupec v wg°'?niPrvi besedo in seveda vedno prav. nrrJi3 i mora'iv nekaterih črnomaljskih fr ”~Jalnah “vesti tak red, da bi si najprej \ . * vkc [zbrale blago, ki jim ustreza, po- kunr^rs' tr8°vino z ostanki odprle za irmi! ,a ne b> pri§lo znova do mučnih • nosov' kupcem Pobirale blago izpred kraVREfi?ENSKANAPOVED — M* n .Iec’ k'56 skoraJ vsakodnevno vozi čez zimo8!*0* V.bf.ovo mest0> Je imel letošnjo e nekajkrat precejšnjo »srečo«. Ko do mr,e^” *e Pripeljal do Gotne vasi, je vozna 'U Slušal obvestilo, kako težko pre-cesia zaradi zimskih razmer gorjanska od ?r-Bel°kranjcu seje kar odvalil kamen J' j skorl ’ daje uročilo slišal, ko je bil že ‘ ^ cesta a"8 C‘JU’ inie bila siraSna golanska na hei V* nPm' b' 8a namreč slišal še obrnit' "Jskl strani-bi “ morebiti celo Da t i11 vrn‘* domov. Najpomembneje javifpn' °'dajC bila 15 minut pred obte ” sporočilom cesta na Goijancih ledu e!fm s“ba, brez sledu snega ali celo ni (j. “a ljubljanskem radiu tako ažur-bo vrp "ekaj minutah zaznajo spremem-izenač!rena’ab pa s° morda Gorjance že na kate 'u 80rjansk|mi mejnimi prehodi, neizogibna* P°z'm' z'mska oprema skoraj ■ — »v Drobne iz Kočevja -KarJ ŽIVI FRANCE, KI JE UMRL! turneo pnsr^no P^lavo slovenskega kul-druitv prazn'kaje organiziralo kočevsko lmenovahP°wTn“V Ta naS,0p bi lahko rann .. , ^ulturm nastop za polno dvo- £!!***- dva moška in Prešerno- nemPnRAV,Tl RAČUNE - Po kultur-ie n,RPU pevcev v restavraciji Name niim tv,®?81 spravil račun za zapitek. Z ku ■ sauial uveljaviti odbitek pri dav- dohiKle^za^1 f kulturo ne štejejo v PD cur/obdavčitev, ie naTR?OVIN?~ Med n0vimi vasCm -iveč zasebnih trgovin. Tudi hiš b« Ltok (v Ks Livold), kjer je le 30 mešanim [j[alkem dobila dve trgovini z imela noben °m’ medtem ko dosleJ ni J lart* Vesf viart d/, $ $ % A M*. tarb* !d»! i P abK1 < roj, 4 ki VintariiAJ? §E VODOVODA — Vasici VodovL" Fug*e ' prePvsem mladinci. Domačini ,Ja,;ka^iloh"ral1 eleklriča,;ii nap£- *¥£%**> DENAR - Les, ži-Poirebuic ,,k° Pz^a kmet, kadar nujno dr“žbeni <^fi?ar P° zadruge in drugi P° dva do i upovalci ne plačajo kmetu ravnati v J" Tesece’ kmel Pa mora po-dneh. raCune lakoj ali v 8 do 14 Trebanjske i iven ska,,i vic'1 $ PODATFlf r znanstven,i, ^ ~ Eden od slovenskih Pedijoin i(pOV zb‘ra. podatke za enciklo-brani kratr Jenekaj potreboval tudi o iz-0b4mi.seipVni.Skupnosti v trebanjski Jevno skurm mt0 °bmil prav v to kralj P°manikanSt Tamkaj5nji pristojni so si a/ ^*sa, da hi «• mformacij vzeli dva dni 1V ^'tno meri ^ 1,lskane Podatke. Mož, ki S$ ,vei^ mere so danH aC*J0 v s*abe ^e,rt ure- Ra/‘ jž .• fiP Je bilo povnrJr0™683 tempa pa se zdi, da ,liob! previdno jf1? krajevno osebje ne le 'g f ““rosti. pak tudi cepljeno proti cfA' ske kmečkiE T *van Oman iz sloven- ni1 J°žeta Falkn„ranke Je ozmetjal socialista ;|ii,P "tinistrazao rja> Pomočnika kmetijskega IV, ler m rt £***">. Rekel mu je sabl °sn“tek 7ai,, menda imel v mislih, da roK P? želji kmezc^0 gozdarstvu ni napisan !led' 8 verjetno vsaj tistim goz-^"'Jon mladiK*niJ1’ki imaJ° pripravljenih i e'teh ne aaH.smJfkov>b in drugih sadik, “Zamrznila IJ? ^“stavljena sečnja jim PO|°zdova|Cc'< ^enar’ s katerim bi plačali tern? zbornica * ~ Trebanjska obrt-(jjattjevanji, * ” podobn'b problemov pri M 4 "v KV ;$ V. 5 C {l,naSania ^ov zamenja-'ffto podprtim sistemom. a IZ NtvŠIH OBČIN iiIi.U IZ NtvŠIH OBČIN C Se »zadevi kiosk« bliža konec? Po ureditvenem načrtu Trga svobode bi kiosk, ki že dolgo buri javnost, morali __________odstraniti — Nič več po domače — Kakšni stroški?_ ČRNOMELJ — Kljub temu da sporni kiosk na tukajšnji avtobusni postaji ni bil na dnevnem redu, seje okrog njega na zadnji seji občinske skupščine sukala precej dolga razprava in polemika. Na decembrski seji je namreč Demosov delegat predlagal, naj pristojne službe in občinski izvršni svet do konca januaija dokončno rešijo »zadevo kiosk« ter z rešitvijo in višino stroškov seznanijo skupščino. Vendar ta sklep ni bil uresničen. Načelnik oddelka za družbeni razvoj Jože Strmec je pojasnil, da poteka javna razprava o ureditvenem načrtu Trga svobode, na katerem stoji kisok. Ko bodo zbrali vse pripombe iz javne razprave in jih vnesli v projekt, bo izvršni svet o tem ponovno razpravljal. To pa se ne more zgoditi pred koncem februarja, ker so roki določeni. Sicer pa ni kioska na mestu, kjer stoji sedaj, v nobeni od urbanističnih rešitev in po Strmčevih besedah tudi ne sodi v mesto, kaj šele v staro mestno jedro, ampak na gradbišče, ker gre za kontejner. »Smo pa v dilemi, ker se eni zavzemajo za odstranitev kioska, drugi pa, da ostane. Vendar se bomo podredili zahtevam iz projekta. Sicer pa bi ostranitev kioska s sanacijo veljala 50 tisočakov, kontejner pa 63 tisočakov in naj bi ga Begrad od- OPRAVIČ1LO Pretekli teden smo na tem mestu objavili prispevek z naslovom »V življenje brez orožja in nasilja«, v katerem nam je zagodel škrat. Citirano izjavo o protestu zaradi ukinitve oddelka postaje milice v Semiču ni izrekel delegat Jože Mihelčič, temveč Dušan Kočevar. Res pa je, da se je Mihelčič s Kočevaijevo izjavo javno strinjal. Prizadetima se opravičujemo! Bo šaljiva Ribnica zdaj svetniška? Zaplet med cerkveno in pustno oblastjo EMIGRANTI V ROGU? KOČEVJE - Predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič je pred kratkim prejel pismo dr. Petra Urbanca iz Kanade, s katerim ga ta obvešča, da namerava letos priti na komemoracijo v Rog delegacija slovenske emigracije. Ob tej priložnosti naj bi imel on, dr. Peter Urbanc, 5 minutni nagovor. Predsednik Petrovič mu je odgovoril, da občinska skupščina ni organizator komemoracije in da je zato njegov dopis odstopil pristojni komisiji. kupil za svoje potrebe,« je pojasnil Strmec. V Demosu so zahtevali, da se ta problem reši po zakoniti poti, način, kako • Sekretar skupščine občine mag. Janez Kramarič je še dodatno pojasnil, da Ivanetičeva žena s tožbo za odškodnino, ki jo je zahtevala za brezposelnost, ker se ni mogla zaposliti v kiosku, ni uspela. Vendar odločitev še ni dokončna, ker se je njen zastopnik pritožil. Kar se tiče razveljavitve odločbe inšpekcijskih služb, mora to zadevo urediti ta služba. Sicer pa se želita Ivanetič in njegov odvetnik na občini mirno pogovoriti o rešitvi problema, torej o možni prestavitvi in plačilu odškodnine. bo izvršni svet problem rešil, pa je njegova stvar. Nikakor pa se delegati niso strinjali, da bi oni sprejemali sklep o RIBNICA — Na pepelnično sredo v Ribnici ni bilo napovedanega pokopa Naceta Kurenta. Za pustni sprevod so organizatorji imeli celo dovoljenje notranjih zadev, miličniki so bili pripravljeni in po radiu so napovedali zaporo cest, kjer bo čel sprevod Določena so bila potrebna dežurstva itd Pa ni bilo nič. Koordinator pustnih čem in pustnega karnevala Slavko Rus nam je povedal, da je vzrok za odpoved pogreba »meča-nje župnika v stare običaje«. Bil je zelo razburjen. Zvedel je namreč, da je župnik v cerk vi oznanil, da ne bo mogel biti nihče, ki bo sodeloval na karnevalu na pepelnično sredo, priča pri poroki ali boter. Dodal je, da organizatorji pustnih norčij počiljajo otroke k verouku in da ni prav če duhovnik izkoričča svojo moč tako, da se meča v narodne običaje. S temi pripombami smo seznanili ribničkega dekana Maksa Ipavca, ki je povedal, da je v cerkvi opozoril, da je lahko boter le vzoren člo vek, ki bo spoč-toval verske zakone in bo sposoben mladega človeka voditi na življenjski poti do zrelosti. To pa gotovo ne more biti tisti, ki na pepelnično sredo, ko se prične post, veseljači in se neprimerno vede. Vendar nobenemu ni branil, ampak je le svetoval, naj bi kristjani ne sodelovali v tem poganskem obredu. Sicer nima nič proti mačkaram, saj je bil v mladih letih tudi on v mačkarah. Vendar naj bi bil pustni karvneval na dostojni kulturni ravni Posebno mu ni včeč, ko v pustnem sprevodu nastopajo mačkare-duhovniki, ker s tem sramotijo duhovnički poklic. Vpračal je, zakaj niso pri pogrebu Naceta Kurenta g la vne mačkare-policaji ali mačkare-vojaki Gotovo imata obe strani vsaka s svojega staličča pra v. Najbolje pa bi bilo, da bi se o vsem sporazumeli že do prihodnjega pusta oz. pepelnice. Do podobnih zapletov je v Ribnici v povojnem obdobju pričlo že nekajkrat. Vendar ni znano, da bi ribničke pustne norčije in navade kritizirali duhovniki, pač pa so jih kulturniki, politiki ali pa je pričlo tudi do zapleta z miličniki. Posledice so bile take, da so bile prihodnje leto ali leta pustne norčije v Ribnici bolj skromne ali pa jih ni bilo. J. PRIMC PODPIS POGODBE IN PROTOKOLA — Minuli teden so v Kočevju podpisali pogodbo o pristopu Zastave avta Ljubljana kol soustanovitelja Hranilnice in posojilnice KGP Kočevje (osutli ustanovitelji so KG, GG, Gramiz — vsi Kočevje, in Zavarovalnica Novo mestoj, nato pa če protokol o preoblikovanju HIP v poslovno banko in namenu tega preoblikovanja Preoblikovanje naj bi bilo opravljeno najkasneje do konca leta po mnenju direktorja Zastava avta Ljubljana Marjana Habiča (prvi z desne), pa čimprej, saj so že zamudili priložnost, da bi prodali na kredit 3.000 avtomobilov. No vi partner Zasut va a vto bo imel v HIP oz. bodoči banki 51-odstotni delež. (Foto: Primc) Kaj načrtujejo trebanjski svetovalci Dopolnilne dejavnosti TREBNJE — Potem ko je na temelju prejšnje kmetijske proiz-vodnopospeševalne službe nastala načelno samostojnejša svetovalna služba, so v Trebnjem določili za delo v tej službi skupno 4 ljudi, medtem ko je bilo pospeševalcev 6. Trije svetovalci »pokrivajo« svoja območja v občini, in sicer Maijeta Uhan krajevne skupnosti Trebelno, Šentrupert in Mokronog, Ludvik Jerman bo svetoval kmetom z območja KS Mirna, RačjeSelo.Treb-nje, Dolenja Nemška vas, Štefan, Velika Loka, Čatež, in Šentlovrenc, medtem ko je Tone Zaletel določen za KS Knežja vas, Svetinje, Dobrnič, Sela-Šumberk in Veliki Gaber. Svetovalna služba bo skrbela tudi za kmetijsko-gospodinjsko svetovanje in dopolnilne dejavnosti, in sicer bo to delo opravljal za vso občino Janko Širec. Kmetje, ki bi radi kaj vprašali svetovalce, bodo to lahko storili bodisi kar na terenu, bodisi v Trebnjem na Baragovem trgu 3, tj. v stavbi Kmetijske zadru- • Na enem od predavanj nedavno v veliki Loki so svetovalci med drugim govorili o pridelavi krompirja in davčni zakonodaji. S podobnimi pojasnili bodo šli tudi med kmete v druge kraje v občini. ge, v prostorih prejšnje pospeševalne službe. Trebanjska svetovalna služba bo za živinorejce in poljedelce ter vinogradnike in tudi sadjarje pripravila predavanja in praktične prikaze delovanja različnih strojev. Zlasti z vidika varčnosti in čim boljše prireje bo prišel prav živinorejcem izračun obrokov hrane, ki ga obljubljajo v svetovalni službi. Poleg take pomoči so v delovni načrt trebanjski svetovalci zapisali tudi analizo krme, nasvete pri gnojenju in zaščiti rastin, ugotavljanje rodovitnosti tal in agromelioracije. V vsakem primeru bodo zvesti, kot zalijujejo, slovenski usmeritvi, po kateri naj bi v republiki pridelovali hrano, zdravo in po dostopnih cenah. Obseg rodovitne kmetijske zemlje naj bi se ne zmanjšal, prav tako pa bi morali ohraniti poseljeno deželo. L. M. morebitni odstranitvi kioska, kajti skupščina ni strokovni organ za tovrstne zadeve. Predsednik izvršnega sveta Anton Horvat je pojasnil, da so imeli najboljši namen zadevo urediti tako, da bo sprejemljiva za lastnika kioska Ivanetiča, a se je zapletlo. »Vendar nismo zakomplicirali ne na izvršnem svetu ne na oddelku za družbeni razvoj, ampak se je zapletlo zaradi različnih interesov v zborih občinske skupščine, ki imajo o kiosku še vedno deljeno mnenje. Izvršni svet bo svojo nalogo opravil, vendar ne mimo veljavnih postopkov. Če se bo ugotovilo, da smo ga enkrat že polomili, ga ne smemo še drugič. Moramo torej upoštevati ureditveni načrt, če smo že sprejeli sklep, da ga damo narediti. Sedaj smo vso stvar pripeljali že tako daleč, dajo lahko rešimo le po določenih pravilih in tako, kot bo rekla stroka, ne pa s poenostavljanjem. Stroške pa naj ugotovijo tisti, ki so za to pristojni. Z izsiljevanjem z ene ali druge strani ne bo nihče uspel, saj smo že poskušali rešiti po domače, in ker ni šlo, se moramo sedaj pač držati pravil,« je povedal Horvat. M. BEZEK-JAKŠE GLAVNO TELEFONI RIBNICA — Nova vozliščna telefonska centrala v Ribnici ima 3.000 številk, nanjo pa so jih lani priključili 700. Povpraševanje po telefonskih priključkih je še vedno veliko. Pošta obljublja, da bo do 31. maja letos montirala še preostalih 325 vplačanih priključkov. Zaradi hude zime in mraza pa so dela v zaostanku. Posamezne priključke so plačali naročniki sami, za ostalo investicijo pa je bil porabljen tudi denar krajevnega samoprispevka. Priključevanje telefonov bo poslej potekalo brez sodelovanja krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti Ribnica pa imajo še več drugih načrtov. Tako je nujno potrebno zavarovati železniški prehod v Dolenjih Lazah. O finansiranju se že dogovarjajo z Železniškim podjetjem Novo mesto. Krajani Jurjeviče pričakujejo gradnjo mrliške vežice. Vrabci pa že čivkajo, da je Ribnici potrebna kanalizacijska mreža, saj brez nje že zgrajena čistilna naprava ne more delovati. Ni še znano, katero izmed navedenih del in drugih želja bo imelo prednost. M. G-č ODPRLI »MEDVEDA« KOČEVJE — V prostorih kočevske Name so minulo soboto odprli zasebno trgovino »Kočevski medved«. V njej prodajajo male živali, ter opremo in hrano zanje, poleg tega pa še lovsko in športno orožje ter priprave za samoobrambo. • Ko ne bi bilo partizanstva bi Slovenija ostala brez tretjine svojega ozemlja (J. Zlobec) Najkrajšo potegnejo spet otroci Zakaj ne vsi cicibani? ČRNOMELJ — V črnomaljski občini naj bi v letočnjem letu namenili za otročko varstvo 11,5 milijona dinarjev, torej 15 odst več kot preteklo leto. Pri tem zbode v oči predvsem to. da otrokom od 3. do 5. leta starosti, ki ne obiskujejo vrtca ne bodo nudili ničesar. Izjema bodo le romski otroci, za katere bodo v štirih oddelkih pripravili 120-ume vzgojne programe. Ta podatek, ki že meji na brezbrižnost, toliko bolj vzbuja skrb, ker gre za otroke, ki prav v tej starosti, ob seveda primerni vzgoji, dosegajo največji intelektualni razvoj. Varstvo otrok je sedaj organizirano le v petih krajih v črnomaljski občini Leta nazaj so v vseh večjih krajih imeli vzgojne programe tudi za tiste cicibane, ki sicer niso obiskovali vrtca. Tudi danes so v krajevnih skupnostih pripravljeni zagotovili prostore za izvajanje teh programov, ki bi jih starši sami čistili in ogrevali Vendar je za programe zmanjkalo denarja. Zato je bilo na seji občinske skupščine tudi slišati predlog, naj bi se del denarja, ki se je doslej zbiral s prispevno stopnjo, odslej pa se bo z davki preusmeril za vzgojne programe v krajevnih skupnostih, kjer nimajo organiziranega vars.va. Medtem ko bi človek pričakoval, da bodo takšno zamisel podprli tudi drugi delegati, saj gre vendar za intelektualni razvoj otrok, prav skrb za otroke pa so zelo propagirali domala v vseh strankarskih programih pred lanskoletnimi volitvami pa ni bilo tako. Od prenoviteljev je bilo namreč slišati pripombo, da je potrebno končno že razčistiti vprašanje otroškega varstva v črnomaljski občini, saj bo letos skoraj 7.000 zaposlenih plačalo za varstvo 530 otrok dobrih II milijonov dinarjev, zato ne gre za otroško varstvo namenjati nič več denarja. O tem, da bi omogočili, da bi bili vsaj delčka te vsote — če že ne gre drugače — deležni tudi tisti, ki so doslej za otroško varstvo le prispevali, a ničesar dobili. pa ni razmišljal nihče. Najkrajšo seveda zopet potegnejo otroci M. BEZEK-JAKŠE Pustm steča[ Tudi karnevala se je tre-ba resno lotiti KOČEVJE — V teh resničnih zapletenih časih je občutno upadlo zanimanje za pustne prireditve ne le pri nas, ampak skoraj po vsem svetu. Pa vendar so bile za sorazmerni pustni neuspeh v Kočevju krive še nekatere domače posebnosti močan padec standarda in dejstvo, da so ljudje dinar zapravili za novo leto, plače za januar pa so dobili v večini primerov šele po zaključnih pustnih prireditvah. Dodatna nevšečnost je bila, da so »Pustno ohcet« preselili v šotor na obrobju mesta. Menda so k temu pripomogli tudi gostinci ki so se bali hude konkurence v središču mesta. Skoraj gotovo pa je, da bi tudi kočevska gostišča imela več prometa, če bi se sredi mesta dogajalo kaj zanimivega, kar bi zvabilo ljudi iz stanovanj. (Ko so odločali o lokaciji za šotor Pustne ohceli glavnega organizatorja sploh niso povabili na sestanek.) Nekaj krivde pa je gotovo tudi na organizatorju Pustne ohceti Za že tako oddaljeno glavno zabavišče ljudje niso vedeli, saj ni bilo iz šotora slišati nobene glasbe, poskrbljeno ni bilo za kakšno posebno razsvetljavo itd Prireditve so se začenjale z zamudo, včasih tudi preveliko (dve uri), če pa se organizatorji ne drže svojega programa, potem jim ljudje ne zaupajo in jih ni več na prireditve. . Tudi prireditve v okviru Pustne ohceti bi morali organizatorji bolje pripraviti, predvsem pa se seznaniti s pustnimi šegami pri nas, vnaprej pripraviti res zabavno besedilo in pritegniti k pripravi scenarija in besedila ljudi, ki se na to razumejo. J. PRIMC O KRIZI VLADE KOČEVJE — Današnja seja vseh treh zborov občinske skupščine Kočevje ima na dnevnem redu kar 14 točk. Gotovo bo najbolj zanimivo poročilo o reševanju »krize občinske vlade«, saj ta kriza buri duhove že najmanj dva meseca. SREČANJE S SMOLETOM KOČEVJE — Srečanje z delegati Socialistične stranke Slovenije v republiški in občinski skupščini bo v ponedeljek, 25. februaija, ob 17. uri v dvorani kina Jadran v Kočevju. Na srečanju bosta sodelovala tudi delegata republiške skupščine Jože Smole in Miloš Šenčur. Kmet — gospodar polja in gozda Stališča Ivana Omana do aktualnih vprašanj RIBNICA — Na kratko smo že poročali, da se je s predstavniki kmetov ter gozdarskih in kmetijskih organizacij 10. februarja pogovarjal v Ribnici predsednik Slovenske kmečke zveze Ljudske stranke Ivan Oman, ki je med drugim poudaril, da SKZ zastopa stališče, naj bodo v bodoče družbeni gozdovi in zemljišča last občine, in ne države, kot predvideva osnutek sprememb gozdarskega zakona. Tako stališče zastopata tudi vodstvi občin Ribnica in Kočevje. Predsednik Oman je odgovarjal še na druga vprašanja. Odgovori so bili taki: DAVKI — Ko bo republika Slovenija sprejela lasten davčni sistem, bo ta bistveno drugačen. Podoben bo švicarskemu... Ni res, da je bil dosedanji način obdavčevanja nafte dober. Tega davka je bil kmet oproščen le za tisto, kar je prodal preko KZ. Prav pa je, da kmet lahko pod istimi pogoji proda komurkoli, tudi zadrugi. GOZD IN LES — Obveznega od-kazila za kmečke gozdove ne sme biti več. To je bila diskriminacija kmetov in prikrita nacionalizacija kmečkih gozdov. Z lesom naj trguje vsak, kdor je za to registriran. Množičen pojav lesnih trgovcev bo kmetom bolj škodoval kot koristil, ker bodo trgovci odkupovali le boljši les, zadruga pa bo odkupila vsega, boljšega in slabšega. GOZDNE CESTE, VLAKE ITD. — Gozdne ceste bo gradila država, ker ona pobira davke. ODKAZILO POSEKA — Zaprosiš oz. prijaviš sečnjo. Če v 30 dneh ne dobiš odgovora, lahko posekaš. RAZREZ LESA — Zakon o gozdarstvu ne govori o razrezu. Verjetno je ali bo to določeno z obrtnim zakonom. SUHA ROBA IN IZDELKI DOMAČE OBRTI — To je obdavčeno kot vsaka druga obrt, medtem ko doslej ni bilo obdavčeno. J PRIMC Proračunska praznina jih bega Pičla sredstva in obilo nejasnosti glede proračuna občinskim finančnikom otežujejo delo — Kakšen režim pri pridelavi hrane? — Dvojni učinek zakona TREBNJE — Sorazmerno s težo dejstva, da postaja proračun vse pomembnejši instrument financiranja javnih izdatkov, naraščajo tudi težave pri oblikovanju tega plana dohodkov in izdatkov države. To velja tudi za letos, ko težave nastajajo po eni strani zaradi pičlega denarja na vseh ravneh in po drugi strani zavoljo nerazdeljenih pristojnosti med osrednjim državnim in lokalnim proračunom. Kot so nedavno poudarili člani trebanjskega izvršnega sveta, je zaradi nedorečenosti marsikaj prepuščeno krajevni dobri volji. Tako nekatere občine predvidevajo v svojem osrednjem finančnem načrtu sredstva za spodbujanje kmetijske pridelave na svojih območjih, medtem ko druge tega denarja ne planirajo, češ da ga bo zagotovil republiški proračun. Podobna nedorečenost velja še za vrsto postavk in zavoljo nejasnosti bi se utegnilo zaplesti, posebno še, če se bodo pojavljali nezmanjšani finančni apetiti posameznih potrošni- kov občinskega proračuna. Zmanjšana davčna suverenost lokalnih skupnosti peha občine v čuden položaj. Tako seje v primeru obrambe in zaščite zgodilo, da so na republiško raven prenesli precej denaija za te potrebe, medtem ko je občini zakonodajalec vseeno naložil še precej obrambnih nalog. Kot so o tem področju navedli v informaciji o trebanjskem občinskem proračunu, je precej verjetno, da bo denarja premalo. Dokončne številke v proračunu občine Trebnje bodo šele zapisali, vsaj približen znesek, o katerem se bodo pogajali, pa je veijetno znan. Skupni zahtevki vseh proračunskih porabnikov znašajo 150,818.7% din. Glede na lanski proračun to pomeni nominalno povečanje za 42,5 odst., preračunano v nemške marke, kar je to- • Med možnimi naložbami, ki bi jih plačali iz proračuna, v Trebnjem med drugim omenjajo tudi gradnjo jaslič-nega oddelka v mirenskem vrtcu in večja vzdrževalna dela v šolskem letovišču v Pavičinah. Obe nameri uživata, kot se da razumeti stališča javnosti, družbeno podporo. rej realna vrednost, pa pomeni za 17 odst. več proračunskega denarja. L. M. IZ NKŠIH OBČIN iMa IZ NKŠIH OBČIN G Priznanja za uspešne gospodarje Veliko priznanje za Terme, tri mala za E. Komočarja, J. Mlakar in M. Resnika BREŽICE — pretekli petek so v Termah Čatež podelili letošnja priznanja za dosežke na gospodarskem področju Gospodarske zbornice Slovence — Območne zbornice Posavja. Eno veliko priznanje in tri mala priznanja je na priložnostni slovesnosti podelil inž. Jože Mulej, predsednik odbora posavske zbornice. Letos se je prvič zgodilo, da sta tako priznanje dobila ženska in obrtnik. V uvodnem nagovoru je inž. Jože Mulej ves dosedanji gospodarski razvoj, ki je bil poln preobratov, zdaj pa se porajajo popolnoma nove razmere, v katerih bo bistveno, da ne bo več družbene lastnine. Seveda nove razmere tetjajo od gospodarstvenikov ponovno prilagajanje, cilj pa je nemara enak kot doslej: čim uspešneje gospodariti. Tej misli se je v zahvali v imenu nagrajencev pri- SPODNJE PERILO Z NAPAKO SEVNICA — Sevniška zveza kulturnih organizacij priredi v petek, 22. februarja, gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Ljubljančani se bodo jutri ob 19. uri na odru kulturne dvorane sevniškega gasilskega doma predstavili z delom Rajka Ranfla Spodnje perilo z napako. Režiser te komedije (z napako) je Andrej Stojan. MATIČNI URAD V * NOVIH PROSTORIH SEVNICA — Sevniški matični urad, ki po novem opravlja tudi posle za ukinjeni boštanjski krajevni urad, je le dobil lepe, povsem ustrezne prostore. Po novem uraduje v nekdanji poročni sobi sevniške občine, v kateri je bila nazadnje sejna soba sevniške vlade, ki bo poslej zasedala v isti stavbi, le nadstropje višje. Zdaj ne bi smelo biti več težav zaradi prostorske stiske matičnega urada, o čemer je bilo tudi odborniško vprašanje na sevniški občinski skupščini. družil tudi Edo Komočar, kije dejal, da so priznanja sicer nagrada za dosedanje delo, a hkrati postavljajo nagrajence pred še odgovornejše naloge. Veliko priznanje so dobile Terme Brežice. V zadnjih 10 letih so veliko vlagale ne samo v prenočitvene zmogljivosti, marveč tudi v večjo kakovost svojih storitev. To uvršča Terme med najbolj uspešne tovrstne kolektive, dolgoročni načrt pa obeta, da bodo v tej smeri še nadaljevale. Dosedanji rezultati že kažejo na to, saj se število prenočitev iz leta v leto povečuje, temu primerni pa so tudi finančni rezultati. Lani so imeli 140 milijonov dinaijev celotnega prihodka, donosnost glede na vložena sredstva pa je znašala celih 10 odst. Edo Končar je že vrsto let na čelu Labodove tovarne v Krškem. Vsa ta leta mu je skupaj s kolektivom uspelo prebroditi vse težave. Poleg tega se je Komočar udejstvoval na drugih področjih, saj je uspešno deloval v zborničnem sistemu, v banki, itd. Jožica Mlakar je direktorica Kmečke zadruge iz Sevnice. Zadruga je pod njenim vodstvom dosegla zavidanja vredne poslovne rezultate, ki so na najboljši možni način potrdili reorganizacijo. 170 članov te zadruge in več kot 1000 kooperantov pa tudi zaupa v svojo zadrugo. Miran Resnik šteje med največje in najbolj uspešne ter najbolj ugledne obrtnike v krški občini. Vse to je dosegel v zadnjih 14 letih. Edo Komočar, Jožica Mlakar in Miran Resnik so dobili mala priznanja območne gospodarske zbornice. J. S. PRIZNANJA ZA DOBRE GOSPODARJE — V Termah Čatež so pretekli petek podelili veliko in mala priznanja območne gospodarske zbornice. Dobili so jih od leve proti desne kriki obrtnik Miran Resnik, direktorica Kmečke zadruge iz Sevnice Jožica Mlakar, Terme Čatež in v njihovem imenu direktor Borut Mokrovič ter direktor krike Libne Edo Komočar. (Foto: J. Simčič) Le načelna debata o podjetništvu V Krškem ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev kluba podjetnikov KRŠKO — V razmerah socialistične ekonomije je Krško izredno napredovalo, njegov gospodarski prostor sta obvladovala JE Krško in pa podjetje Videm. Zdaj se razmere spreminjajo, gospodarski velikani niso več zaščiteni in so zdaj vsi prepričani, da bi se krški občini godilo precej hudo, če bi oba velikana lepega dne preminila. Tako in tudi ne prvič so razmišljali na nedavnem skupnem sestanku krških Vsak lahko prispeva nekaj za lepo okolje SEVNICA — »Naša najpomembnejša naloga je, da vsi skupaj in vsak po svojih najboljših zmožnostih prispevamo svoj delež za lepo urejeno okolje najprej v svojem Silva Fric domačem okolju. To pa pomeni veliko živega cvetja na oknih, balkonih pa tudi na gredicah, saj taki strnjeni kompleksi cvetja terjajo najmanj zalivanja. V Sevnici in v drugih krajih naše občine imamo še veliko možnosti, da si polepšamo okolje. Kdor se čuti spodobnega, naj svetuje svojim sosedom, prijateljem in znancem, kako vzgojiti veliko lepega cetja,« pravi predsednica hortikulturne sekcije pri sevniškem turističnem društvu Silva Fric. Pravi, da je rože možno v veliki meri pripraviti doma, nekaj pa naj bi jih vsako leto dokupili pri vrtnarju, saj bodo te prej zacvetele, ker so imele vso zimsko sezono več svetlobe kot doma. Dokupimo pa tudi tiste enoletnice, ki doma težko prezimijo. Sevniška hortikulturna sekcija bo tudi letos zavzeto obiskovala večja naselja v občini, da bi ugotovila, kako ljudje skrbijo za urejenost domov in okolice. Z diapozitivi so že pretekli torek prikazali v Sevnici (ne)urejenost domov v preteklem dveletnem obdobju in podelili priznanja najbolj zaslužnim gojiteljem cvetja. Drevi (21.2.) ob 17. uri bodo pokazali te diapozitive še v kulturni dvorani v Loki. Vstopbnine ni. p. p. podjetnikov, območne gospodarske zbornice in predstavnikov krškega izvršnega sveta. In če seje zdela še ne tako dolgo tega zgolj politična floskula, češ daje treba ustanavljati manjša podjetja, ki so bolj prilagodljiva trgu. Sedaj postaja podjetnišvo življenjska nuja. V Posavju je po nepopolnih podatkih kakšnih 120 podjetnikov, od tega se jih je srečanja v Krškem udeležilo le nekaj 10. Razpravi je manjkalo več podpore s podatki, konkretnimi vprašanji itd. V razpravi so sodelovali ljudje iz ustanov, kjer jim je gospodarstvo glavna dejavnost, ampak govorili so na pamet. Zato tudi razprave podjetnikov ni bilo mogoče usmeriti v konkretnejšo smer. Lahko rečem, da so se vsi skupaj izčrpavali v jalovih razpravah, prav nič drugačnih, kakršnih smo bili vajeni doslej. Edini konkretni nasledek tega srečanja je bil sklep, da bodo v krški občini ustanovili klub zasebnih podjetnikov. Za to nalogo so imenovali iniciativni odbor, ki bo ustanovitev pripravil. V razpravi je sodeloval predsednik krških obrtnikov Ivan Molan. Taje podjetnike povabil v obrtno združenje, ki je organizirano že 20 let. Hkrati je priznal, da sedanje razmere kljub vsemu niso najbolj naklonjene podjetništvu, tudi zaradi vse bolj požrešne države. Predsednik krškega izvršnega sveta Černelič je med konkretne ovire prištel pomanjkanje prostorov, kijih pod prejšnjo oblastjo za te namene niso gradili. Izvršni svet občine Krško bi rad sodbu-jal podjetništvo, ampak samo konkretne projekte in samo tiste, ki bi pomenili nova delovna mesta in tudi večjo kon- • Z odmevno razpravo je sodeloval tudi direktor ta hip bržkone najmočnejšega zasebnega podjetja Daija in predsednik dosedanjega izvršnega sveta Igor Dobrovnik. Zavzel seje za to, da bi podjetniki vplivali na ustvarjanje gospodarske zakonodaje. Ekonomska politika nqj ima daljši rok trajanja kot doslej, in sicer taka, da bo v funkciji gospodarstva. Občina kot taka pa se ne bi smela naslanjati samo na gospodarsko politiko republike, ampak bi morala upoštevati svoje posebnosti, posebej krška. Toda, je posebej poudaril Dobrovnik, za programe. kurenčnost. Direktor LB banke iz Krškega dr. Dejan Avsec pa je naštel tri pogoje za uspešno podjetništvo: voljo, znanje in kapital. Za sedaj je podjetnikom obljubil enkrat mesečno usposabljanje v podjetniških in finančnih znanjih. J. SIMČIČ • Moč (oblast) je najmočnejši afrodiziak. (Kissinger) • Odkar svet stoji, so plemena in narodi z narodnimi izdajalci opravili na kratko. (B. Tomše) Več bo dela za socialne delavce Vse več prošenj BREŽICE — Hujša je gospodarska kriza, več bo dela za centre za socialno delo. Zato ti centri, ki morajo blažiti vse socialne krivice, ne bodo širili samo svojega območja delovanja, marveč bodo morali poiskati tudi nove oblike dela in delovanja. Že zdaj pa je več kot očitno, da se klientela veča, pri njih se oglašajo tudi ljudje, ki še do včeraj niso niti pomislili na iskanje socialne pomoči. Z vsem se soočajo tudi v brežiškem centru za socialno delo, kjer se s socialno problematiko ukvarja 5 socialnih delavk. »Nove razmere ustvarjajo nove potrebe in mi se jim skušamo odzvati z novimi prijemi,« pravi direktorica brežiškega centra za socialno delo, dipl. psihologinja Danica Božič, kije do lanskega decembra delovala v enem izmed naših kazenskih popravnih domov. »Mimo tega, da imamo zdaj veliko dela z novimi evidencami, ki bodo poslej delo enotnega republiškega sistema, imamo veliko dela z aktualnimi nalogami. Zdaj prihajajo k nam ljudje s prošnjami za otroške dodatke, za subvencije za stanovanjske stanarine in podobno. Vseh teh prošenj je več in na naša plašna vprašanja, ali bo denarja dovolj, nam odgovarjajo, da ga bo. Poleg tega se lotevamo novih oblik dela. Uvajamo nego na domu, kajti marsikdo noče iti v hiralnico. Razmišljamo, da bi za te namene usposobili skupino petih ali šestih ljudi, ki bi tako nego opravljali na terenu. K sodelovanju bomo povabili zlasti medicinske sestre, ki so brez zaposlitve. Podobno naj bi poskrbeli za nego na domu tudi za otroke. Uvedli bomo svetovanje za otroke, ki so tako ali drugače prizadeti zaradi ločitve staršev, uvedli bomo telefon za klice v sili. Novim potrebam bomo prilagodili tudi naš delovni čas, ki bo tudi popoldne,« je povedala Danica Božič. J. S. Danica Božič liBR€Zl$K£ načrtujejo pa različna dogajanja. Glede na to, da se šola spet vrača k poslanstvu in tradiciji ki sta bila z desetletno vladavino usmerjenega izobraževanja prekinjena, pa tudi k dobremu staremu imenu, bo prostavljanje še posebej slo vesno. Pripra ve teko že nekaj časa, vključujejo pa tudi izdajo posebne (tiskane) številke Stezic, glasila, ki na gimnaziji izhaja že malone štirideset let in je sploh eno najstarejših srednješolskih glasil v Sloveniji po drugi svetovni vojni Stezice, ki seveda niso samo literarni list, bodo poskušale predvsem odsli-ka*i Mo in življenje na novomeški gimnaziji v zadnjih dvajsetih letih oziro-rfla °d zadnjega praznovanega jubileja, 225-letnice. Na monografijo »225 tet novomeške gimnazije« se bodo navezale tako, da bodo priobčile sezname vseh dijakov, ki so maturirali ali končali šolanje na novomeški gimnaziji po lftu 1971, in profesorjev, ki so v tem obdobju poučevali na tej šoli Stezice todo poleg opisa življenja, dela in sprememb, kijih je gimnazija doživljala v zadnjih dveh desetletjih, seznanile bralce tudi z nekaterimi nekdanjimi gimnazijci in maturanti tega obdobja ki so se vidno uveljavili v najrazličnejših dejavnostih, s takšnim seznanjanjem pa posegle tudi nazaj, v še starejše ob-abje. Tako lahko pričakujemo zelo pisan mozaik vtisov, spominov in utrin-ov ljudi, ki so dobili srednješolsko učenost v Novem mestu. Zanimiv pa zna di tudi literarni del Stezic, ki bo antološko predstavil literarno ustvarjalnost stezičarjev odprve številke tega lista dalje, prikazal kako zdajšnja generaci-J° gimnazijcev nadaljuje to tradicijo, pa tudi kako so se uveljavili nekateri avtorji ki so prve poskuse objavili v Stezicah. Na koncu omenimo še to, da se ob pripravi posebnih Stezic že začenja zbiranje gradiva za novo monografijo o novomeški gimnaziji ki naj bi izšla Cez P« let - ob 250-letnici te šole. I. ZORAN Slikar in pevci Prodajna razstava F. Železnika in nastop šent-jernejskega okteta ŠMARJEŠKE TOPLICE — V vrsti kulturnih prireditev, kijih v Zdravilišču Šmarješke Toplice vključujejo v turistično ponudbo, so v avli zdravilišča pripravili prodajno razstavo slikarskih del Franca Železnika. Umetnik, doma iz Kolka nad Zagorjem, se je izpopolnjeval na Dunaju in v Dortnjundu. Največ ustvarja v lesu in v olju, med njegovimi priljubljenimi motivi pa sta dolenjska in koroška krajina. Sodeloval je na več razstavah, ekstemporih in slikarskih kolonijah ter je dobitnik mnogih domačih in tujih priznanj. Razstava bo odprta do 1. marca. V četrtek, 14. februarja, pa je v prostorih restavracije nastopil Šentjemejski oktet in se predstavil z izbranimi pesmimi. LUTKE, GLASBA, FILMI KOČEVJE — Kino Jadran je v sodelovanju z vrtcem pripravil program predstav za najmlajše. Lutkovna predstava Pravljica o kapljici je bila minuli teden. Naslednje predstave pa bodo: 27. februarja Čirule-čarule (čarodej Čanak), 13. marca filmska predstava, 27. marca Juri Muri v Afriki (lutke), 10. aprila filmska predstava, 24. aprila Pika Nogavička (igrica), 8. maja filmska predstava, 22. maja Policaj in Cefizelj (lutke). Redna cena vstopnice je 50 din, v okviru abonmaja pa 30 din. — Za SŠTUD (srednjo šolo) je kino organiziral te dni v počastitev Mozartovega jubileja ogled filma Amadeus in glasbeno prireditev Mozartove otroške sonate, ki jih je izvajal violinist Igor Kurent iz Trsta ob spremljavi pianista. Razen tega kino pripravlja še za 27. februar predavanje T. Česna, za 1. marec glasbeno prireditev z Markom Brecljem, okoli 9. marca pa bo koncert Andreja Šifrerja. Dvajset priznanj, enajst odličij NOVO MESTO — Na Novomeškem večeru, osrednji občinski prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, kije bila 8. februarja v tukajšnjem Domu kulture, je Zveza kulturnih organizacij Novo mesto prvič podelila novoustanovljena priznanja in odličja skupinam in posameznikom za njihovo dolegoletno uspešno delo v različnih oblikah ljubiteljske kulture pa tudi za kvalitetne, enkratne dosežke, pomembne za razvoj amaterizma. V imenu Zveze kulturnih Kulturni minister le »odpira karte< Dr. Andrej Capuder obelodanil kulturni proračun — Za republiški prog s na voljo 1.380 milijonov dinarjev ali kar 40 odstotkov manj, kot ji Pud!‘n‘S,er M kul,uro dr. Andrej Ca-pM. r.’ e<*en najbolj napadanih mož v trmi H vladi in pri kulturnikih terj. **P'san predvsem zaradi neka-ie m' ne.l[azun,nih potez in odločitev, vsai i' .,eden vendarle dal od sebe tistega, kar je kulturna javor;, P” "^B8 že dolgo zahtevala in ne Pm8*8- Obelodanil je pomembni;*^ in dejstva v zvezi z letoš-#s,elov Pred enim svojih °tvOrjtvj 'Novo mesto) na četrtkovi *tiš Tl' li- si lil P: i m ir* i $ i % ie* J £ $ ifi" ki/ uf ,i» it. 'ffi it (ji1 JrtPoročilo za javnost star ^etrtek> 14. februaija so se se-tjx 1 V(xb',vo Slovenske demokra-ske 6 /V6Ze 'n Predstavniki gozdarje ga strokovnega sveta pri Splo-niim zdru*hnju gozdarstva Slove-stri Predstavniki gozdarskega SD7 Vnega sveta 50 predstavnike . z-informirali o katastrofalnem se t(0?JU gozdarstva v Sloveniji, ki s,v'lv Predvsem v naslednjih dej-lj. .j "i gozdna gospodarstva so v m ' .Ljjskem postopku in tudi dar?.®' ded ostalih gozdnih gospo-niro a! "srednja gozdarska knjiž-inšr. a ur tedensko, gozdarski a . samo tri dni tedensko, resorom ."""'strstvo pa je neadekvatno nim n,Z'rano m ni kos tem negativ-Procesom. Propada tudi sistem vlia°Vne®a vzdrževanja in obna-J nja gozdov in ni pravega reda, s Va enm bi bilo zagotovljeno delo-sijt^Sozdnega gospodarstva kot Zato so predstavniki gozdarske- nasled°*C°Vne®a SVCta Prcd*aga*‘ vanje in razvoj gozdov (organizacija, prodaja lesa in finančni sistem ter sprememba odnosa med javnim in zasebnim interesom). — Javni nadzor nad slovenskimi gozdovi in gozdnim gospodarjenjem naj prevzame slovenska skupščina, ki naj tudi čimprej sprejme nacionalni program gozdarstva in novi zakon o gozdarstvu v skladu z novo slovensko ustavo. — Stroka naj bo tvorno vključena pri izdelavi nacionalnega programa, s katerim mora biti zagotovljena kontinuiteta pozitivnih doseženih rezultatov stroke, hkrati pa omogočeno čimprejšnje odpravljanje obstoječih pomanjkljivosti. — Ne glede na bodoče različne oblike lastnine nad slovenskimi gozdovi naj ima javnost preko ustreznih upravnih institucij nadzor nad gospodarjenjem z. gozdovi, ker je to eden izmed najbolj kompleksnih ekosistemov, ki pokriva preko 50 odstotkov našega nacionalnega prostora. Glede na nacionalno komponento gozdne problematike in njenega izjemnega pomena za bodoči razvoj samostojne slovenske države je bilo dogovorjeno, da se ob objavi osnutka spremembe zakona o gozdovih sestanejo predstavniki strokovnega gozdarskega sveta in poslanski klub SDZ, zato da bi poslanci ob skupščinski razpravi čim bolj kvalificirano in argumentirano zastopali dolgoročne slovenske nacionalne interese v gospodarjenju in organizaciji gozdnega sistema v Sloveniji ter da se tako preprečijo posamezni partikularni strankarski interesi na tem področju. Slovenska demokratična Sprejeti osnutek ne predlaga nobenih tovrstnih rešitev. Zavod, kije nastal na osnovi zasebne ali kakšne druge lastnine, bi moral biti enakega ustroja kot javni zavod, le da bi interese ustanovitelja uveljavljal lastnik. Delo teh zavodov naj bo prav tako pod nadzorom javnosti. Tudi na tem področju je sprejeti osnutek zelo nedorečen in ni definiran tako, da bi lahkoprepre-čeval morebitne zlorabe. Normativov in standardov naj ne bi sprejemal izvršni svet ustanovitelja, ampak republiška skupščina, ker morajo biti na celotnem državnem prostoru enotni. V skladu s sprejetim osnutkom bi se normativi in standardi očitno lahko spreminjali kar po volji posameznih izvršnih svetov. Uveljaviti je treba financiranje minimalnega standarda na področjih, kjer bi ustanovitelju primanjkovalo sredstev. Gre za revnejše občine. Razliko naj bi zagotavljala republika v skladu z odločitvijo skupščine. Statut javnega zavoda naj vsebuje samo tiste specifičnosti, ki se jih ne da predpisati z zakonom. Vse ostalo mora vsebovati zakon. Posebej bi bilo treba opredeliti status učiteljev pripravnikov in jim v dobi pripravništva ob zmanjšani obveznosti posvetiti posebno pozornost pri uvajanju v pedagoško delo oziroma dodatnem izobraževanju. V osnutku je treba zagotoviti tudi strokovni nadzor nad izobraževalnimi zavodi in opredeliti strokovno preverjanje pedagoškega dela v njih. Gre za inšpekcijske službe, ki naj ne bi izvajale le nadzora, ampak bi imele tudi svetovalno vlogo. Nujen pogoj za to je njihova ne le strokovna, ampak tudi funkcionalna usposobljenost. To delo bi lahko opravljali le strokovnjaki, ki so že dosegli stopnjo učitelja-svetnika, to se pravi tisti, ki imajo dragocene neposredne izkušnje na področju pedagoškega dela. Predlagamo uvedbo tako imenovanih vadnic za osnovne šole kot posebnih javnih izvodov, ki bi bili namenjeni preizkušanju teoretičnih modelov vzgoje in izobraževanja. To so glavni poudarki stališč Slovenske demokratične zveze, ki jih osnutek ne upošteva. Pred kratkim je dr. Peter Vencelj na neki okrogli mizi izjavil, da »kodifikaci- Zastonjkarska ja ne pomaga, če se ljudje ne obnašajo, kot je treba«. Vendar namen kodifikacije m v tem, da bi k čemurkoli pripomogla, temveč da, kolikor je to mogoče, določa okvire in preprečuje zlorabe. Tega od sprejetega osnutka zakona o šolstvu ni mogoče pričakovati. Znano je, da seje poklicna etika v šolah skrhala, čeprav na srečo ne v sorazmerju s tem, kolikor je oblast trkala nanjo. Če zakon polaga polnomočje v neki šolski ustanovi v roke enega samega človeka, ki je povrhu še neposredno in eksistenčno odvisen od ustanovitelja, potem to pomeni, da njegovi sestavljalci predvidevajo reševanje razmer v šolstvu po principu »duex ex machina«. Lepo bi bilo, če bi se stvari dale rešiti na tako preprost način. Toda učiteljeva poklicna odgovornost in strokovna avtonomnost, ki se seveda prenašata tudi na osebnost mladega človeka, kar je eden od osnovnih ciljev sodobne šole (najbrž tudi zato govorimo o posebnem pomenu izobraževanja za slovenski narod), žal nista tisto, kar bi lahko ustanovitelji preko ravnatelja šolam sugerirali oziroma predpisali, temveč, da se ti dve lastnosti zelo počasi in trudoma vzgajata in negujeta. Zlasti še, če je bila ena do nedavnega zanemaijena, druga pa prepovedana. Dejanskih razmer v šolstvu torej ne morejo spremeniti nobene volitve, noben še tako premišljeno izbran ustanovitelj ali pa ravnatelj (kaj šele, če ni tako premišljeno izbran), ampak samo uzakonjena stalna kontrola predvsem strokovne javnosti. To sprejeti osnutek preprosto prezre. Tisti, ki so sestavljali osnutek zakona o vzgoji in izobraževanju, in tisti, ki so v skupščini zanj glasovali, pa tisti, ki so takrat neopravičeno manjkali, očitno pozabljajo na to, v čigavo korist naj bi bil šolski zakon sploh pisan. In to niso ne ustanovitelji, ne ravnatelji, ne učitelji, temveč samo mladi ljudi, ki se šolajo. Šolski zakon bi moral biti tako definiran, da ne bi v nobenem primeru dopuščal takih sprememb na šolskem področju, ki bi bile kakorkoli vezane na morebitne politične spremembe. Vsaka taka sprememba, ki je politično in ne strokovno oblikovana (in take spremembe sprejeti osnutek dopušča), bi se zgodila na škodo otrok in mladine. Zato je popolnoma nerazumljivo, zakaj šolski zakon ni oblikovan kot dolgotrajno veljaven dokument, ki izključuje sleherno možnost, da bi ga odpihnil vsak nov politični veter. Slovenska demokratična zveza Protest proti predlogu proračuna RS Prizadete so ceste Na regijskem posvetu o letnem in srednjeročnem planu na področju cest, iti je bil dne 13. 2. 1991 v Novem mestu, smo se predstavniki skupščin občin Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje ter predstavniki Cestnega podjetja Novo mesto dogovorili, da protestiramo zoper predlog proračuna Republike Slovenije za leto 1991, ki namensko zbrana sredstva za cestno gospodarstvo neupravičeno razporeja med druge porabnike ^računa. S tem se izničuje večletn^irizadeva-nje cestnega gospodarstva, da si zagotovi ustrezen vir za financiranje nujno potrebnih gradenj, obnov in vzdrževanja cestne mreže v Sloveniji. S povišanjem cen naftnih derivatov v Republiki Sloveniji zaradi zvišanja tako imenovanega bencinskega dinaija so se vsi uporabniki cest strinjali, saj so s tem upravičeno pričakovali določene izboljšave na področju stanja cest pri nas. Glede na predlog proračuna sedaj ugotavljamo, da bo v bodoče razvoj cestne mreže močno okrnjen. Od poslancev skupščine Republike Slovenije zahtevamo, da predlog proračuna RS za leto 1991 sprejmejo le v taki obliki, da bodo namenska sredstva, zbrana za ceste, zagotovljena izključno za izboljšave, novogradnje, rekonstrukcije in redno vzdrževanje cest. Udeleženci regijskega posveta (31 podpisov) Slovenija Moja dežela. STUDIO »TEORA« iz Novega mesta organizira tečaje aerobike, jazz-baleta in ritmično plesne igrice za otroke. Informacije dopoldan na telefon (068) 22-410 ali osebno v hotelu Kandi-ja, popoldan pa na tel. 27-234. pisma in odmevi Še o odkritju, ki ne zanima prvakov Dolenjski list 7. II. , V svojem članku z dne 7. februarja gospod Ivan Zoran navaja: »Izostali so zlasti novomeški strankarski veljaki, ki jim je bila ta prireditev še posebej namenjena, ob predpostavki, da jih, kot politične liudi, zadeve, o kakršnih govori knjiga Združene države Kurčinskega, preprosto morajo zanimati; ne nazadnje je to tudi oblika izobraževanja. Tovanši in gospodje iz strank so ignorantsko izostali...« Meritorno izjavljam, da sem tej predstavitvi prisostvoval in ne razumem, kako me je mogel g. Zoran ob sicer skromni udeležbi poslušalstva spregledati. Ali naj to pomeni, da smo krščanski demokrati kot stranka zanemarljivi, ali pa je sklepal po starem pregovoru: eden ni nobeden? Predsednik občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov MARJAN DVORNIK PRIPIS — Gospod Maijan Dvornik namiguje, da ga v zapisu s predstavitve knjige Združene države Kurčinskega morebiti nisem hotel omeniti zato, ker je krščanski demokrat. Če tako misli, se moti tudi zato, ker je bila ost mojega zapisa obrnjena proti večini odstotnih, ne pa proti navzočim posameznikom. Ker pa tako meritorno izjavlja, da je predstavitvi prisostvoval, naj še jaz meritorno zapišem, daje to le deloma res. Gospod Dvornik se je namreč že ob prihodu opravičil organizatoiju, da ne bo mogel biti do konca, in je predčasno odšel, tako rekoč na začetku debate. Ali bi moral poročevalec, kateremu zdaj izreka opomin zato, češ da gaje prezrl (ne spregledal!) in ne omenil v sestavku, navesti tudi, koliko minut je bil gospod Dvornik vendarle navzoč? IVAN ZORAN !!0l°m!^ Komu zavarovalniška dediščina? Odgovor na zapis »J Stegne ravna napačno« V zadnji številki Dolenjskega lista se je pod člankom »J. Stegne ravna napačno, ker dela zastonj« podpisal Toni Gašperič, ki je tudi nastopal na polo-mijski prireditvi v Črnomlju, točneje, bral, kot vedno, svoje vice. Soglaša, da je bila prireditev polomija, obenem pa brani organizatorja z drugimi, bojda uspelimi prireditvami. Prav! Vendar pa ne morem mimo stavka: »Požrtije pri zasebnih črnomaljskih gostilničarjih navadno poravna z denarjem pokroviteljev, ki jih je sposoben pridobiti«. Navedli ste me, da moram zaradi tega stavka javno vprašati tovariša Jožeta Stegneta, kdaj bo sposoben pridobiti dinarje, da bo gostilni Skubic poravnal račun za podobno »požrtijo« podobnih povabljenih gostov z dne 23. novembra 1984 v višini 840 takratnih dinarjev. V banki sem zvedel, da so bili ti dinarji vredni 1.313,06 DEM. Račun je registriran v črnomaljski davkariji v reg. kartonu pod številko 13, po naročilu tovariša Stegneta pa je naslovljen na ZSMS Črnomelj, kjer je bil sekretar. Sekretarka, ki je nasledila tovariša Stegneta, ni poravnala tega računa, ker je bila mnenja, daje bilo to zapravljanje družbenega denarja. Vrlega organizatorja zaradi tega navsezadnje razumem, zakaj, če je le mogoče, odvrača in odsvetuje obisk v gostilni Skubic. Pa še to: petje in igranje na play back na prireditvah, kolje bila v Črnomlju, je po mojem odraz nesposobnosti nastopanja »v živo«. Torej je neke vrste goljufija. Kasete imamo doma! JOŽE SKUBIC Odziv na razmere, nastale z razpadom zavarovalne skupnosti Triglav Vse od leta 1946 do upokojitve sem delala v zavarovalstvu, vendar česa takega. kot se dogaja sedaj na tem področju, še nisem doživela. Novomeška PE novoorganizirane zavarovalnice Triglav, d.d., ki ni več nekdanja Zavarovalna skupnost Triglav, je življenjskim zavarovancem bivše zavarovalne skupnosti Triglav, Dolenjske območne skupnosti, ki seje s 1. januarjem 1991 organizirala kot samostojna Zavarovalnica Novo mesto, d.d., in je tudi njen pravni naslednik, razpošiljala posebej zanje tiskane dopise, v katerih jih vabi, naj že pred leti sklenjena in že dalj časa plače-vana življenjska zavarovanja »nadaljujejo« pri njih. Za vrnitev podpisane pristopne izjave pa jim nudijo sodelovanje v nagradnem žrebanju, ki so ga že izvedli. Nagrajencem vsekakor privoščim darila, nikakor pa ne zmede, kije s tem nastala. V navedenem dopisuje tudi marsikatera netočnost in dvoumnost, kakor tudi v ostali propagandi nove zavarovalnice na Zagrebški. Kaj je samo z njeno reklamirano preselitvijo? S tem, da je od preko sto zavarovalnih delavcev bivše Dolenjske območne skupnosti prešlo 15 delavcev k novemu Triglavu, kije odprl svojo poslovno enoto na Zagrebški cesti, se novomeška zavarovalnica še ni preselila. Se vedno deluje v svoji po- • Strah pred vojno je hujši od same vojne. (Seneca) slovni stavbi na Cesti herojev kot doslej, le kot samostojna Zavarovalnica Novo mesto, d.d. Vem, da bi prihajalo po zadnji reorganizaciji že brez vsakršnega zavajanja do zamenjav zavarovalnic zaradi imen, toda vse, kar se dela s tako propagando, se dela načrtno in zmedo samo povečuje. In še nazadnje: menim, da pripada 90-lctna zavarovalna tradicija vsem slovenskim zavarovalnicam. Slovensko zavarovalstvo je zaradi ustanovitve Vzajemne zavarovalnice v letu 1900 staro resnično že 90 let, čeprav smo KOVANEC V KAVI Med sprehodom sem šla s sinom in kolegom v gostilno Pri Malnarju v Br-šljinu v Novem mestu. Naročili smo kavo s smetano. Gostilničarka nam je prinesla kavo — toda v tej kavi ni bilo sploh nobene smetane, ampak samo nekakšna brozga. Toda hujše je sledilo. Ko je kolega popil kavo, je bil v skodelici na dnu kovanec za dva din. To pomeni, da ti postrežejo kavo v skodelici, ki sploh ni bila pomita, s tem da očitno sploh ni pomembno, če je bila kava nalita že enkrat prej in je vanjo kdo kaj vrgel. Menim, da bi morala biti kava s smetano, če gost naroči takšno. In menim, da v skodelico nikakor ne sodi denar, ki je bil v kdove kakšnih rokah. Kdove kaj bi se naslednji našlo v kavi?! Ta gostilničarka naj kavo pije kar sama. IVANKA JAKŠE pred 15 leti hrupno praznovali 30-letnico zavarovalstva. Vzajemna zavarovalnica je imela pred vojno svoje izpostave po vsej Sloveniji in tudi na Dolenjskem. Njena znana »Plečnikova« palača nasproti železniške postaje v Ljubljani je bila po vojni nacionalizirana in dodeljena zavarovalni organizaciji novega družbenega reda. Tako smo vsi zavarovalni delavci črpali strokovno znanje iz istega vira predvojnih zavarovalnih strokovnjakov bivše Vzajemne in Slavije. Vse slovenske zavarovalnice so bile do 3 L decembra 1990 v sklopu ene same zavarovalne skupnosti in so imele enake vrste zavarovanj, enake pogoje in enake cene. Ko pa je ob zadnji reorganizaciji iz te skupnosti nastalo pet samostojnih zavarovalnic, je v tisti lepi palači Vzajemne ostalo vodstvo ene od njih, ki sedaj meni, da je podedovalo vso tradicijo. Želim, da bi nova organiziranost zavarovalstva v tržnih razmerah prinesla poleg lojalne konkurence tudi to, da bi se vsi, ki opravljajo to dejavnost, obnašali tako, da bodo z dejanji dokazovali svojo dolgoletno tradicijo in tudi profesionalen odnos do poslovnih partnerjev. MARINA KOMEU, Novo mesto Prvi koraki turizma na Kostelskem Razvoj turizma ni krenil naprej, dokler so čakali na milost občine in republike — Zdaj odprli gostišče in ustanovili družbo za razvoj doline_ 3^3 /M" h r FARA- Že vrsto let ima KS Kostel v svojih programih na prvem mestu razvoj turizma. Že pred leti je bilo veliko storjenega za odprtje avtokampa v Fari. Narejenega pa ni bilo nič, saj predvsem zaradi zaprtega območja razvoj turizma ni bil zaželjen. Izkazalo se je, da se bo treba nasloniti na lastne sile. In prvi koraki so tu. Ob novem letuje bila odprta gostilna Pri Šuštarju. Sedanji predsednik KS Valentin Južnič, ki je tudi kandidat za novega predsednika, pravi: »Ta gostilna lahko postane jedro bodočega turizma na tem območju. Imamo možnosti za razvoj ribiškega, lovskega, športnega, rekreacijskega, kmeč- kega in izletniškega turizma. Nastajajo tudi zametki zdraviliškega turizma, katerega nosilca sta znani zeliščar Ivan Maršič in domači zdravnik dr. Stanko Nikolič. Pričakujemo tudi vlaganja od drugod, saj so za investiranje tu predvidene znatne olajšave, ker gre za demografsko ogroženo območje in hkrati še za obmejno območje s Hrvaško. Domačini bi tudi lahko naredili več za sprejemanje gostov, kar bi bil zanje dodaten vir zaslužka. V načrtu imamo še ustanovitev turističnega društva.«' Njegova žena Lidija, lastnica nove gostilne Pri Šuštarju, pa dodaja: »Naša gostilna trenutno lahko sprejme avtobus gostov. Skušamo uveljaviti kostelsko kuhinjo, se pravi, da nudimo tu- di kostelski želodec, domačo kuhano šunko, jetrne in mesene klobase in druge sezonske jedi. Ob sobotah imamo ples. Do poletja bomo uredili 5 apart-maijev s po dvema ležiščema in gostilniški vrt za 300 do 400 gostov.« Valentin Južnič pa je za zaključek povedal še, daje ustanovil firmo Castel-lum, d.o.o., ki zajema inženiring, turizem, gostinstvo in trgovino, njena glavna naloga pa je načrtovati in omogočati razvoj tega območja. Nekateri se že zanimajo za vlaganje na to območje, vendar je potrebno prej sprejeti strategijo razvoja krajevne skupnosti. Prepričani so, da se bo vsaj nekaj, če ne celo vse, iz tega programa tudi uresničilo. FRANC CIMPRIČ GOSTILNA FARA NOVA GOSTILNA — Predvsem po odprtju zaprtih območij občine Kočevje je dan poseben poudarek turizmu, kije bil doslej tu vsaj zapostavljen, če ne ne-zaželjen ali celo ponekod prepovedan. Sad te sprostitve je tudi novo gostišče »Pri Šuštarju« v Fari, ki ga vodi Lidija Južnič. V gostišče so preuredili preko 120 let staro hišo, v kateri je bila gostilna do leta 1947. Gostilna ima 50 sedežev, postrežejo tudi z domačimi jedmi, ob sobotah pa je ples. Dokončan in odprt je gostiski del, medtem ko bodo v nadstropju uredili še 5 sob s skupno 10 ležišči Na fotografiji je točilnica novega gostišča »Pri Šuštarju«. (Foto: Primc) Ekološka zavest se krepi Kaj je pokazala anketa V lanskem letuje Razvojno raziskovalni center Novo mesto, po naročilu Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto s pomočjo ankete ugotavljal, kako so prebivalci novomeške občine seznanjeni s stanjem na področju varstva okolja, kakšen odnos imajo do ekološke problematike in kako so ekološko osveščeni. V anketo je bilo vključenega 0,77% vsega prebivalstva občine. Anketa je zajela tri različne skupine ljudi. Anketiranih je bilo 250 prebivalcev, starejših od 18 let, po vseh krajevnih skupnostih, 100 kmetov in polkmetov z različnih območij občine in 110 učencev četrtega razreda iz vseh srednjih šol v Novem-mestu. Vsi anketirani so bili določeni z metodo naključne izbire iz seznama prebivalstva občine. Rezultati ankete so pokazali, da so prebivalci občine dobro seznanjeni s problematiko in stanjem varstva okolja v občini in da kritično ocenjujejo odnose do narave, da ekološka zavest obstaja, vendar je večinoma razvita kot splošno opažanje vidnih problemov onesnaženosti okolja, manj pa je prisotna v spoznanju lastnega ravnanja in pri vsakodnevnih opravilih. Iz ankete pa je ugotovljeno, da so kmetje in pol-kmetje slabo seznanjeni s škodljivimi posledicami napačnega ravnanja z umetnimi in naravnimi gnojili, pesticidi in vsemi vrstami odpadkov, kar pa se tudi odraža na onesnaženosti voda. Anketa je bila izvedena z namenom, da bi izdelali tak program osveščanja prebivalstva naše občine na področju varstva okolja, ki bo za vse starosti in poklice privlačen in spodbuda za drugačno razmišljanje in vrednotenje tistih dobrin, ki so najpomembnejše za zdravo življenje in počutje, med te pa spadajo zrak, voda in zemlja. Vse te dobrine so tudi v občini že močno načete in dokler naravnega ravnovesja še nismo porušili, je še čas, da jeziček tehtnice obrnemo čim dlje od meje porušitve. Zakonitost narave je taka, da se zaenkrat še sama bori proti našemu vsiljevanju, toda gorje, ko take moči ne bo imela več. Zaradi tega so v občini pripravili vrsto programov za postopno sanacijo razmer, med katere spada tudi program osveščanja prebivalstva. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Novo mesto KONEC RAZVAD RIBNICA — Izvajalci del v Ribnici, kot Hydrovod, Komunalno podjetje, Zidar in drugi, so imeli grdo navado, da so po izvajanju del pustili gradbišče neurejeno in je bilo še najbolj podobno smetišču. Pritožbe stanovalcev so vedno naletele na gluha ušesa. Zdaj bo teh razvad konec, ker bo imenovana posebna komisija, ki bo nadzorovala izvajalce del in jih opozarjala, kaj morajo postoriti. M. G-č MURIJA NI VEČ BOŠTANJ— Na Mrtovcu je starejša kmetica s pomočjo zvestega psa čuvaja Murija vrsto noči preganjala divje prašiče z njive koruze. Ko se Muri, dobrodošel pri sleherni hiši, te dni ni vrnil domov, potem ko se je spet iztrgal, so ga vaščani našli povsem naključno ob iskanju novega zajetja za vodo. Žal Muriju ni bilo več pomoči, saj je obstreljen obležal v krvi. Domnevajo, da je Murija pokončal znani boštanjski lovec, ki ga vaščani sumijo, da ima precej dolg spisek pasjih trofej. Tretjenagrajenec Črnomaljec Stane Po-Ijak o Dolenjskem listu ČRNOMELJ — Med tistimi naročniki Dolenjskega lista, ki so pravočasno poravnali naročnino, je Jože Slak iz Bršljina pretekli teden izžrebal še tretjenagrajenca. Sreča seje tokrat nasmehnila Stanetu Poljaku iz Črnomlja, ki je za nagrado prejel krožno žago BD 39 z navpičnim stojalom BD 2035, ki jo podarja svetovno znana firma ročnega orodja Black & Decker. Poljaka smo obiskali kar na njegovem delovnem mestu. Kot strojni tehnik je zaposlen v konstrukciji strojnega obrata v črnomaljskem Beltu. »Ko sem šel leta 1980 k vojakom v Zadar, so mi starši naročili Dolenjski list in od takrat je ostal pri hiši. Včqjjji smo imeli naročenih veliko časopisov, a smo mnoge odpovedali, Dolenjski list pa je ostal. Jaz sem se sicer odselil od doma, tako da časopis prejemajo starši, vendar ga pri njih vedno preberem,« je povedal nagrajenec ter pristavil, da bi pravočasno plačali časopis, če bi bila nagradna igra za naročnike ali ne. Seveda je bil nagrade vesel in zagotovo je prišla v prave roke. Stane namreč prav sedaj končuje gradnjo hiše in orodje mu bo prišlo še kako prav. Poljak je pohvalil, da je v Dolenjskem listu veliko domačih novic, vedno pa najprej prebere zadnjo stran, TV-spored, pota in stran-pota, anketo ter reši križanko. Moti pa ga, da so novice iz občin raztresene po vsem časopisu in jih mora iskati po vseh straneh. »Bolj bi mi ustrezalo, če bi bili dogodki iz ene občine združeni na eni strani. Tudi križanka bi bila lahko malo večja,« je še pristavil naš tretjenagrajenec. M. B.-J. Trije semestri dobrodošla novost Izkušnje s poskusnim uvajanjem treh semestrov v osnovni šoli Veliki Gaber Ob koncu lanskega šolskega leta seje pedagoški kolektiv OS Veliki Gaber odločil, da bi šola sodelovala v eksperimentalnem projektu uvajanja treh redovalnih obdobij. Našo odločitev je podprl svet šole in starši in tako smo tudi mi postali ena izmed triindvajsetih šol, na katerih v šol. letu 1990/91 delo poteka nekoliko drugače kot na ostalih šolah. KULTURNI VEČER Tudi v Domu učencev Majde Šilc v Novem mestu smo počastili kulturni praznik s prireditvijo. Šestega februarja smo prisluhnili zvokom klavirja izpod prstov učenk iz glasbene šole Žagarjeve in Yebuahove ter kitaristu Tiranu. S Prever-tovo poezijo sta se predstavili Sanja Pirc in Andreja Gorenc, dijakinji našega doma. Dijaki so se prireditve udeležili v lepem številu, kar dokazuje, daje kultura še vedno med nami. TATJANA NOVAK, DUMŠ Projekta smo se lotili z namenom, da bi pri delu bolj upoštevali otrokov letni bioritem in s tem tudi optimalno pripravljenost za šolsko delo. Analize zdravstvene službe namreč vse bolj opozarjajo na slabo zdravstveno stanje naših otrok, na vse več fizičnih in psihosomatskih motenj, ki so posledica vsakodnevnih obremenitev in psihičnih pritiskov zaradi naše tako storilnostno naravnane šole. Na šoli smo se dogovorili, da bomo s tem, ko bo manj ocenjevalne mrzlice, spremenili programe v tem smislu, da bo vanje vnešeno več preveijanja brez ocenjevanja. Uporabljali bomo sodobnejše načine dela, ki sicer vzamejo več časa, vendar dajo trajnejše reultate. Nekateri učitelji so se odločili tudi za napovedano spraševanje, to pomeni, da učitelj in učenec določita dan, ko bo učenec vprašan za oceno. Ob koncu meseca spremljamo število ustnih in pisnih ocen. Analiza ob prvi redovalni konferenci, ki je bila 20. de- Srečanje bolnikov s stomo Pobuda za vseslovensko srečanje in registracijo V sredo, 23. januarja, letos smo imeli v knjižnici Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto srečanje bolnikov s stomo. Z veseljem opažamo, da je teh bolnikov na srečanju vedno več in da jim je ta način občasnega snidenja všeč. Kot vedno smo tudi letos pripravili strokovno predavanje, in sicer: Pogled na stomo z očmi socialnega delavca in hkrati bolnika s stomo. Predavala je socialna delavka iz UKC Ljubljana Kristina Rešek, ki se poklicno ukvarja s takimi bolniki. Med povabljenimi so bili tudi predsednica Sekcije za nego stome VMS Darinka Klemenc, predstavnici Sanolaborja in Jugo-montane, ki skrbijo za nabavo pripomočkov za nego stome. Prvič smo imeli v svoji sredini tudi predsednika Društva za boj proti raku Novo mesto, g. Simončiča. Prisotni so bili tudi predstavnika mestne in bolnišnične lekarne, patronažne sestre ZD Novo mesto in medicinske sestre našega kirurškega oddelka, ki so večinoma skrbele za te bolnike v času bivanja v bolnišnici. Po strokovnem predavanju je stekel pogovor o številni problematiki, v katerem so aktivno sodelovali vsi udeleženci srečanja. Kaj je res Delo asfaltiralo še: Asfalt preko Kočevskega Roga (DL 14. feb.) Milovanu Dimitriču ne bi hotel razlagati, katera cesta vodi preko (Kočevskega) Roga. Sam naj povpraša Novomešča-ne ali pa prebivalce Kočevja in okolice, ki te ceste poznajo, za katero cesto pravijo, da vodi preko Roga: ali za tisto preko Starega Loga in Dvora, kije asfaltirana, ali za tisto mimo najvišjega vrha Roga, ki ni asfaltirana. Tudi pogled na zemljevide bi mu povedal, katera cesta vodi preko Kočevskega Roga in katera pravzaprav na meji med Kočevskim Rogom in Suho Krajino in le, če bi si zelo široko razlagal pogorje Kočevskega Roga, potem bi morda na zelo majhnem delu potekala po obrobju Kočevskega Roga, vendar bi še tedaj potekalo več ceste po Suhi Krajini. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi za besedic preko in prek: »1. izraža a) gibanje od enega do drugega kraja, na drugo stran, čez«. Bralci naj torej presodijo, katera cesta pelje »čez« oz. na drugo stran Kočevskega Roga in za katero velja upravičeno taka trditev. Za prebivalce Kočevske je to povsem jasno, saj iz Kočevja proti Novemu mestu vodita dve cesti: Novomeška cesta (v smeri Starega Lo- ga in Dvora) in Roška cesta (preko Kočevskega Roga). Tudi o tem, kaj pomenijo nazivi Rog, Veliki Rog, Kočevski Rog, Mali Rog, pogled na zemljevid pove, da je Kočevski Rog pogorje, njegov najvišji vrh pa je na zemljevidih označen kot Rog pa tudi kot V(eliki) Rog. V Mali splošni enciklopediji DZS pa je zapisano: »ROG, do 1100 m visoko zakrnelo višavje na vzhodnem robu Kočevskega, gosto obraslo z bukovim in smrekovim gozdom«. Pod pojmom KOČEVSKI ROG pa »obsežno kraško višavje med Suho Krajino in Belo krajino, Kočevsko Malo goro in dolino Črmošnji-ce ter Krke. Najvišji vrh Rog 1100 m«. Nadaljnja razprava o tem nima smisla, ker kdor ve, katera cesta pelje preko Roga, pač ve in mu nobeno modrovanje ni potrebno; kdor ne ve, se je lahko že doslej opredelil in prepričal o tem; kdor pa noče vedeti, ga je zaman prepričevati. Ob zaključku še najlepša hvala kolegu Dimitriču za izčrpen poduk iz zemljepisja in za asfalt preko Roga. Nadaljnemu dopisovanju o tem se odpovedujem, ker je škoda časa bralcev in prostora v časopisu. J. PRIMC Kaj pišejo drugi Imeti, ne biti (Fromm je mrtev) Iz steklenice nam je ušel duh kapitalizma v svoji najprimitivnejši obliki »Privatna lastnina je gibalo napredka.« V tem preprostem stavku, ki ga je na nedavni seji komisije za denacionalizacijo Slovenije vzneseno izustil eden od 200 tisoč Slovencev, ki terjajo vrnitev po vojni odvzetega jim premoženja, se skriva jedro današnje vladajoče ideologije. Kakšne jasno začrtane ideologije, programa ta restavracija (kontrarevolucija), ki jo živimo, pravzaprav nima. Pri vsem gre bolj ali manj za stihijski proces, ki seje sprožil v trenutku, ko je bila odčepljena steklenica parlamentarne, večstrankarske demokracije in svobodnega podjetništva. Iz steklenice je ušel duh kapitalizma v svoji najprimitivnejši, najelementarnejši obliki (brez socialdemokratskih primesi) in se razlezel po deželi Kranjski. Cepil se je na stanje popolnega gospodarskega razsula, kaosa, v stanje popolne odsotnosti države, ki bi skrela za uravnovešenost družbenega razvoja in kolikor toliko pravično razdelitev dobrin. V tej džungli seje kar sam od sebe začel uveljavljati prvinski zakon močnejšega, premete-nejšega, družbeno premoženje je kar čez noč poniknilo »v nič« in čez čas privrelo na dan v obliki zasebnih podjetij. Iz tega »niča« družbene lastnine se je začel porajati sloj premožnih podjetnikov, iz opustelih in razdejanih ostankov družbenih podjetij pa vreti armada brezposelnih, odvečnih, obubožanih. Iz kaosa je tako začenjala nastajati klasična dihotomija med kapitalom in delom. Na najnižji, najrevnejši stopnji. V tem stanju tajanja ledenih ploskev boljševizma so se začenjali oglašati tudi nekdanji lastniki, ki jim je nacionalizacija po vojni vzela zemljo, trgovine, delavnice, tovarniške obrate. Z Združenjem lastnikov odvzetega premoženja smo dobili enega prvih najvplivnejših lobbyjev, ki je v postopku nastajanja zakona o denacionalizaciji in privatizaciji že pokazal svoje zobe. Prvotni osnutek zakona vlade, ki je predvideval selektivnost pri vračanju odvzete lastnine, tako da ne bi prizadel že obstoječih dejavnosti in povzročil novih, hudih krivic, je Združenje raztrgalo ter preko ustreznih skupščinskih komisij uveljavilo zahteve po vzpostavitvi lastninskega stanja, kot je bilo pred majem 1945. Torej izbrisanje vseh »dosežkov« socialistične revolucije z agrarno reformo vred. Tako na primer zavračajo delitev na kmete in nekmete: zemlja naj se brez razlikovanja vrne tistim, ki sojim jo od- Ostra je bila pritožba bolnikov na račun mestne lekarne, češ da ne dobijo vrečk in ostalega materiala na recept. S tem problemom se srečujemo že vsa leta, se dogo-varjamo in čakamo, vendar nič novega. Letos smo se dogovorili, da pomagamo lekarni do potrebnih podatkov. Od vseh prisotnih smo pobrali podatke o vrsti vrečk, kijih uporabljajo in jim najbolj ustrezajo. Lekarna naproša vse ostale, ki iz kakršnegakoli vzroka niso prišli na srečanje, naj te podatke skupaj z naslovom svojega prebivališča posredujejo mestni lekarni do konca meseca sami ali njihovi svojci, po pošti ali telefonu ali pa se obrnejo na patronažne sestre. Z zbranimi podatki bo lekarna poskušala pridobiti sredstva za nabavo tega materiala in svoje police napolniti z njim. Upam, da tudi tokrat ne bo ostalo samo pri obljubah. Na našo pobudo smo se z bolniki dogovorili, da bi bilo zelo dobro, če bi v bolnišnici imeli ambulanto za stomo. V tej ambulanti bo delal zdravnik — gastroentero-log skupaj z oddelčno višjo medicinsko sestro, kije strokovno usposobjena za delo s takimi bolniki. Prvi pregled po odpustu bolnika s stomo iz bolnišnice bo obvezen, vsi nadaljnji pregledi po potrebi. Za obisk morate imeti napotnico splošnega zdravnika za specialistični pregled v ambulanti za stomo, ki dela VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU po 11. uri v kirurški ambulanti v kleti. Prvič bo ambulanta delala 4. marca, to je prvi ponedeljek v tem mesecu. Na koncu naj povem še tole. Med nami je bil tudi bolnik s stomo iz Ljubljane. Slišal je za naše srečanje in želel nas je osebno videti. Presenečenje bil nad tako številno udeležbo in tudi samo organizacijo takega srečanja. Predlagal je, naj začnemo razmišljati o registraciji društva. Vesel bi bil, če bi se lahko organiziralo srečanje takih bolnikov iz cele Slovenije. Pobudo bomo posredovali predsednici ILKA-kluba iz Maribora kot prvo in najmočnejše organizirano registrirano društvo v Sloveniji. MARTA GANTAR, višja medicinska sestra vzeli, ne glede na možne posledice. Tudi Cerkev naj dobi nazaj vse, kar je včasih imela. Nič ne de, če bodo s tem uničena uspešna podjetja, zadruge, nič ne de, če se bodo na cestah znašli novi brezposelni. Pomembno je, da vsak kos zemlje, vsako drevo, vsaka hiša dobi svojega (starega) lastnika. Posedovati, imeti, prigrabiti. Kakorkoli, kot da teh 45 let ne bi nikoli obstajalo. Puf... v nič! Vsenaokrog sami predmeti, brezdušne stvari, ljudi nikjer. Stanje je skrajno absurdno. Zdi se, kot da se v teh 45 letih socializma ljudje ne bi rojevali, živeli, delali, se ljubili, se veselili in žalostili. Kot da se v teh petinštiridesetih letih ne bi rojevali v družbo, kakršno sojo pač dobili, jo tako ali drugače sprejeli, seji prilagodili, se ravnali po njenih zakonih (pa čeprav socialističnih). Velika večina teh ljudi pač nima nobene krivde za ukrepe revolucionarne oblasti, med katerimi so bile tudi nepravične razlastitve. In zato bi bilo skrajno krivično, če bi nove generacije plačevale za grehe nekoga drugega. Vlada bi morala na vseh področjih, kjer uvaja spremembe, to upoštevati. ROBERT ŠKRLJ (Primorske novice) KDO SE BOJI BOBIČA? KOČEVJE — Kdo in zakaj se boji Bobiča? — se sprašuje nedavno upokojeni kontrolor kakovosti v Itasu Kočevje Bogdan Bobič. Pravi, da je od Itasa prosil potrdilo o lanskem povprečnem osebnem dohodku, ki ga potrebuje za uveljavitev subvencije za stanovanje, pa ni smel v pisarno. Uslužbenka je prišla v vratarnico in do tja je lahko prišel Bobič in tam je opravila vse potrebno. Bobič pa pravi, da bi ga lahko pustili noter, ker je še vedno Itasov poslovni partner, saj je po sklepu odbora pojdjeta zaradi inovacije upravičen do nagrade še nekaj let. Od Itasa je zahteval tudi izplačilo inovacijske nagrade v znesku preko 11.000 din, kar mu pripada po pravilniku podjetja. Bobič je bil od 12. novembra razporejen na čakanje doma z 80-odstotnim osebnim dohodkom. S 1. decembrom je stopil v pokoj. Po veljavnih podpisih podjetja in republike mu pripada kot odpravnina 8 povprečnih slovenskih osebnih dohodkov. O tem je dobil v Itasu tudi listino, v kateri piše, da mu bo ta odpravnina izplačana hkrati z zadnjo plačo pred odhodom v pokoj. Zadnjo plačo je dobil decembra (za november), vendar ne hkrati tudi odpravnine, ki bi morala znašati 48.824 din. j. p cembra, je pokazala, da je bilo, kljub temu da je redovalno obdobje trajalo skoraj štiri mesece, pri večini predmetov manj ocen kot v lanskem šolskem letu, ko je delo potekalo v štirih redovalnih obdobjih. Dobro je tudi to, daje bilo največ ocen pridobljenih v mesecih oktobru in novembru, in ne tik pred konferenco. Tudi to je potrditev, daje ocenjevanje potekalo bolj premišljeno in ne pod pritiskom pomanjkanja časa. S tem so učitelji najbolj zadovoljni. Učenci so imeli več možnosti popraviti nezadostne ocene in izboljšati tudi ostale ocene. Med učenci 7. in 8. razreda smo izvedli anketo in ugotovili naslednje: — večina učencev ob primeijavi načina dela med lanskim in letošnjim šolskim letom ugotavlja, da so razlike; — le-te se kažejo v tem, da učitelji več sproti preverjajo in si rezultate beležijo v svoje redovalnice; — ugotavljajo, da je manj kontrolnih nalog in testov; — večini učencev je izvajanje treh semestrov všeč, nekateri pa izražajo pomisleke, da bodo sedaj, ko učitelji manj ocenjujejo, tudi manj znali; — nekaj učencev 8. razreda je ugotovilo, daje sedaj slabše zato, ker se bodo ob koncu šolskega leta upoštevale vse ocene; — glede polletnih izkazov so učenci 7. razreda bolj navdušeni, da jih ni. Učenci 8. razreda pa bi radi spričevala. Verjetno vpliva na njihovo željo tudi sicer nikjer uzakonjena želja srednjih šol, da ob prijavi učenci navedejo tudi polletne ocene. Kljub nekaterim pomislekom učiteljev in učencev menim, da je uvajanje treh redovalnih obdobij dobro, da prinaša toliko pozitivnih stvari, ki odtehtajo tudi kakšno pomanjkljivost. Menim pa, da ne bi bilo nič narobe, če bi v osnovni šoli uvedli samo dve redovalni obdobji. Ravna teljjca: MARIJA MEŽNARŠIČ Bodimo dosledni Kakšna ulična imena * v Člani neregistriranega društva Zlata šmarnica smo se, kot vedno, nepovabljeni sestali v lokalu, ki nosi ime našega društva, spoštovanega v vsej PodbrajdL Tokrat nas je Pogruntavčev Florijan presenetil z no vico, kijo je, kakorje zatrjeval, prebral v neodvisnem in uglednem Dnevniku s 5. februarja 1991. Tam je baje pisalo, da bodo v Mariboru preimenovali 30 ulic in da bodo s to hamlarijo veliki stroški »Neumnost!«, je zarenčal Brezarjev Guslelj ki se bil med vojno pritepel v Podbrajdo nekje z Gorenjskega. Zatrdil je, da so v Kranju leta 1941 preimeno vali Kralja Petra trg v Adolf Hitler Platz. A mpak ne na naše stroške, kakor se bo zdaj zgodilo v Mariboru, je pribil Če bi bili dosledni, bi morali sedanji predlagatelji sprememb povprašati, na čigave stroške so leta 1945 in pozneje »takrat merodajni«preimeno vali mesta, trge, ceste in ulice po vsej naši Jugoslaviji, ki je postala Titova, nekaj malega pa so odstopili tudi Kardelju, Kidriču pa še nekaterim »zaslužnim« tovarišem. Da hi se Slo venci takim izdatkom odpovedali, in to za vselej, ne samo do spremembe režima, naj bi trge, ceste in ulice poimenovali — to je bil sklep na omenjenem sestanku — s takimi imeni, ki bodo neodvisna od političnega sistema. Recimo: Volkov trg, Lisjakova cesta, Ježeva ulica, Zajčji park itd. Denar, ki bi ostal, ker ga ne bi bilo več treba za spreminjanje imen, bi podarili živalskemu vrtu. Pri vsem tem pa se zdi, da vladajoči in odlučujoči verjetno ne poznajo reka: Čas snuje in spreminja. FRANC LUZAR li/rocUuAjtoo' fboCtflgJajar tiujtou KULTURNI DAN PRI NAS V petek, 8. februarja, smo imeli tudi pri nas kulturni dan. Tokrat je prvič potekal drugače. Prvo šolsko uro smo poslušali radijsko šolsko uro. Naslednji dve uri smo bili razdeljeni v petnajst delavnic. Med njimi so bile literarna, glasbena, angleška, plesna in druge. Po malici smo odšli na ogled filma. A filma, ki smo ga naročili, ni bilo, zato smo se morali zadovoljiti z drugim. Zapadlo je veliko snega, kar je dan naredilo še lepši. _ ANITA MATKOVIČ OS Loka ČRNOMELJ OBISK GLASBENE ŠOLE TREBNJE Na naši šoli so se predstavili boljši učenci Glasbene šole Trebnje. Nastopili so z različnimi inštrumenti in vsakega od njih nam je predstavila ravnateljica šole prof. Tatjana Mihelič. Sodelovali sta tudi dve učenki iz naše šole. Programje bil zelo pester. Ker z naše šole ne hodi veliko učencev v glasbeno šolo, smo bili veseli, da smo slišali, kaj znajo tisti, ki poleg osnovne šole obiskujejo še glasbeno šolo. Nastop mladih glasbenikov nam je bil zelo všeč. BISERKA ŠKARJA, 8. r. novinarski krožek OŠ dr. Pavla Lunačka ŠENTRUPERT KULTURNI PRAZNIK V ŽUŽEMBERKU Kulturni dan na naši šoli smo letos posvetili Franu Eijavcu, po krivici pozabljenemu pisatelj u-naravoslovcu, ter Darwi-nu in ekologiji. Na ta dan smo se pripravljali že od začetka šolskega leta. 40 tekmovalcev se je pripravljalo za kviz, za pomoč pa smo prosili še učence iz OŠ Milojke Štrukelj iz Nove Gorice. Poskušali so odkriti Etjavčev grob, vendar ga, žal, niso našli. Iz Anglije pa nam je Ann Grundy poslala dve knjigi o Darwinu, barvne diapozitive, slike. Tako smo pred praznikom pripravili razstavo zbranega gradiva in likovnih izdelkov, ki sojih izdelali naši mladi likovniki. Za 8. februar smo si po ogledu razstave ogledali še program v dvorani. Nastopil je pevski zbor, člani dramskega krožka pa i basnijo. V znanju se je pomerilo 8 ekip-Zmagala je ekipa 7. a. Na prireditev je prišla tudi urednica otroških oddaj Radia Slovenija Valči Ravbar. V projektu je sodelovalo približno 130 učencev. Naše delo pa se s tem še ni končalo. Želimo še kaj več storiti na področju varstva narave in okolja v Žužemberku in okolici. ŽIVA MOŽE literamo-novinarski krožek OŠ Žužemberk SVET OKOLI NAS Poročila. Prisluhnimo. Porušena mesta, porušene stavbe, porušena srca. Ali sc sploh zavedamo, kaj delamo? Kolone vojakov. Rakete, topovi. Na drugi strani pa polglasno jokanje mater in tiho ihtenje ljudi. Ali si to želimo? Moji občutki so čudni, žalostni. Svet se počasi spreminja v črno gomilo žalosti in trpljenja. ANJA JARC, 8. h OŠ Bršljin Novo mesto DOMAČA NALOGA Stanujem v Sevnici v ulici Pod vrtačo. Naše stanovanje je v bloku. S sestri' co Lucijo imava svojo sobo. V sobi p*' šem nalogo in se igram. S poličke m® gleda papagaj Jaka. V bloku imam veliko prijateljev. Moja najboljša prijatelja sta mami in ati. TILEN NOVŠAK, l-r’ OŠ Savo Kladnik Sevnica Namesto klasičnih roditeljskih sestankov so imeli prejšnji teden starši učencev OŠ Grm v Novem mestu okrogle mize. Razpravljali so o perečih temah, in to v sedmih skupinah, ki sojih vodili strokovnjaki, kot so dipl. psih. V. Avsec, dipl. pedag. M. Gabrijelčič, dipl. psih. Marjan Stokanovič, dr. M. Lev-stek-Plut itd. Največ zanimanja je bilo za teme »Učenci in poklicno usmeija-nje«, »Šola in evropski delovni čas«, »Učenčev prosti čas in družinska vzgoja«, manj za temo »Prehrana« in najmanj za »Telesni razvoj« ter za temo »Varstvo okolja«. Za temo okrogle mize »Šola in evropski delovni čas« so dali pobude starši sami, kajti ogromno otrok — samo v IM V 745 — bos spremembo prizadetih, ker ne bodo imeli stika s svojimi starši od jutranjih do večernih ur. Vesela Banič iz IMV Adria je razložila, kakšne težave z varstvom in prehrano imajo starši in otroci, odkar so pri njih uvedli evropski delovni čas. Od Dragice Ferbežar in Simona Gogiča smo izvedeli, česa se bojijo starši v IMV Revoz, ki so tik pred uvedbo le-tega, in kaj pričakujejo od šole. Kljub nekaterim ugovorom je bila splošna ugotovitev, da Vprašljiv evropski delavnik # z okrogle mize »šola in evropski delovni čas«_____________ bo evropski delovni čas — hočeš noč®| — treba sprejeti. Vendar moramo zam obvezno najprej ustvariti pogoje, kot prevozi na delo, predšolsko in šols* varstvo otrok, storitvena dejavno zdravstvena organiziranost itd. Grmska šola bo seveda ustregla Ijam staršev, toda nujno potrebno £ zagotoviti pogoje (telovadnico in ff datne namenske prostore) za sprosti*. ^ otrok, ki ne morejo biti ves dan zaPrt' šoli, ampak morajo imeti pogoj® , uresničevanje svojih interesov in sPrj\. Čanje ustvarjalnosti, je pojasnil ravn telj prof. Marijan Špilar. Prepričani smo, da bo Branka Bu* vec, kije zastopala občino, preneslaPF žive staršev in učiteljev odgovornim IS Sob Novo mesto in da bodo ti na^. dili vse, kar je mogoče. Menimo pa *** j da bi morali starši ustvarjati P°tre% pogoje za ta boleči prehod preko svoj poslancev v občinski skupščini. Starši, ki so se udeležili okroglihan j i hili zelo motivirani in aktivni. D0°f so bili zelo motivirani in aktivni. L -pa moramo, daje bila — v celoti g16^ no, glede na število grmskih učen -j, (852!) —udeležba staršev na okrog mi”'’P"m,il""MARjANASTE«'' DOLENJSKI UST Nagrada v Šentjanž Izmed številnih reševalcev 5. nagradne križanke je imel pri žrebu največ sreče GORAZD BALE iz Šentjanža. pajmo, da ga bo razveselila knjižna nagrada, mladinska povest pisatelja ranka Hofmana Ringo potepuh, ki je nedavno tega izšla v založbi Prešernove dr^be. Čestitamo! Rešite današnjo križanko in jo pošlji-e najkasneje do 4. marca na naslov: redništvo Dolenjskega lista, Glavni ri! 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 7. REŠITEV 5. nagradne križanke Pravilna rešitev 5. nagradne križanke se. brano po vodoravnih vrstah, glasi: ''NIMA, PO, LABILNOST, EBEN, AL, MARIONETA, DAVIS, CUP, £ONA, TETIKA, amati fen nat, VAGA, SARIN, ZA, TOR, 1LO, TARIM, OREADA, PENINA, Ribnik, AVALON. umu ? ^®fiena resnica ni nikoli pre-soaaj, če je res resnica. K E. KOCBEK kn*or P°sku&a spoznati vse, n6a teko, da ne spozna ničesar. „ R. TAGORE men/r ma,° ^,Vi> se ma^° sPre~ „ A. FRANCE v/J^ePenenie P° čistosti načel ano zahteva žrtvovanje. P. ZIDAR | NAGRADNA KRIŽANKA AVT OZNAKA ZA SLAV P0ŽEG0 Živčni BOJNI STRUP VRSTA ENOSTAVNIH BELJAKOVIN TKANINA Z VTKANIMI KOVINSKIMI NITMI HUMANIST IZ 16. STOL ZNANI POLITIK I JAP ITIK VRSTA PAPIGE LITERARNO DELO PLAČILO ZA KRPANJE BARVILO IZ 8R0ŠČEVIH KORENIN EDVARO KOCBEK 7 M 7 I GR MIT BRODNIK TEI TKA: :nka 'KANINA SUŠICA JUŽNI SADEŽ LETOVlS PRIOPA' VRSTA PESMI IZABAVUICAI NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL CIMOSOV MODEL AVTA RISAR ZEMLJE VIOOV BUDISTIČNA SEKTA PASTIRSKA PIŠČALKA STARI OČE PREČEN DROG MOČNO RAZSTRELIVO REŽISER FILIP ROBAR SENČNA STRAN PRIPOVED- NIŠTVO TVOREC SIKHIZMA HRVAŠKI TEDNIK Pozabljena drobna kotišča življenja nič prospektov lzsuši vaško mlako in posekaj grm sredi polja in življenje ti bo postalo pusto in —- Prazno — Nešteto kotišc življenja ob modernizaciji kmetijstva izginja Vse informacije so turistom na voljo prek računalnika oh ?venc' * k svojemu podeželju Sl r,aCamo z veliko nostalgije. Kar po-ajte besedila narodnozabavnih m P.1’ Kjer kar mrgoli vasic, starih do-!, mlinov, potočkov, cvetlic in dre-vih 7-r najrazličnejših ptic in dru-n. Kaj je tisto, kar nas vleče P?vel‘devanju in upodabljanju , krajine? Kot prvo vsekakor klic ^ renin, saj je znano, da pravega meš-stva Slovenci skoraj nismo imeli. . u8p je verjetno občutek krivde. Po-?ele je je v zadnjih desetletjih namreč sPremenilo podobo, to pa je vseka-^Medica našega novega načina onp°^°^a s'ovensl(e vasi, kakršno tako ki„u,a-IP’ Je zgolj le še stvar spomina. $trpk\'^ °^'*{ lesenih koč, slamnatih čehof .sen'*1 Podov in kozolcev, kašč in ^.pelnjakov, vaških kolovozov, vijuga-ku P°^°dL0v, vrbja in močvirij ob njih, Klnh?L-iamenja ‘n grmičevja sredi polj, va,r°,kl,h kolovozov, kamnitih škarp, mor H mlinov in vsega, kar si le da r.6 P^Klieati bujna fantazija, skoraj-novn u *n "‘Koli več ne bo, čeprav se zavp«1^ .ena kmečka zavest in samo-druo' truc*' dopovedati sama sebi in živa8'™’ ^ 1)0 kmečka idila še ostala %tva^ Prav obstoj slovenskega kme-Podež 'r t6Sno P°vezan z odmiranjem vani» ■ ' Zahteva racionalno obdelo- skih ni? raciona'no izkoriščanje kmetij-niepov Vr5'n’s fem Pa * lud* spreminja k0 viH° zunanj° podobo. Kako, to lah-kmečir'11!.0 P°nekod že danes: velika sov a ?l5a> ^e večjih lev, nekaj silo-Pa enni * M str°je ‘n orodjarna, okoli zemlje ne ravne Površine obdelovalne gojile'” travnikov. Celo vas, nekdanje PretesnaSOC'alnega živ’jenja, postzaja nam3?? Ozadja podeželja prihaja k zaradi _V,zaprav precej pozno in k sreči ne bo .^raznolike konfiguracije tal na zun~-0 1 P°vsem prodrla ali pa vsaj nekaj c)J 06 videti tako enolična, že Po svetl?n dosežke zanimamo, da ni zgolj tevilka. Zato že v L letniku opravi-,m° med dijaki anketo, na njeni pod-agi učence usmerjamo,« razlaga prof. j|nez Mohorčič, mentor gimanzij-ega SŠD, ki ima veliko oporo v sodelavki Cvetki Falkner. »Jasno je turi; 112 je za takšno početje potreben D|agosiav vodstva šole, tega imamo na srečo v obilju, za nas in naše delo tovrstno razumevanje ogromno pomeni. In ne nazadnje: skromni bi bili rezultati dela brez sodelovanja s klubi, korist je obojestranska. Tako nam pri delu z atleti pomaga Slavko Malnar, v košarki Žura, v rokometu Janez Štrukelj in Slavoljub Popadič. Nič čudnega potem, če mladinsko klubsko vrsto IMV sestavljajo domala sami gimnazijci, če naše dijakinje predstavljajo odbojkarsko vrsto Pioniija, kije uspešen republiški ligaš, če so naši učenci in učenke med najštevilneje zastopanimi v nogometu, atletiki, košarki, kolesarstvu in še kje. Vse to pa dosegamo z več kot skromnimi pogoji, dosežke in priznanja znamo zato toliko bolj ceniti,« z neskritim razočara- njem doda Janez Mohorčič, v katerega glasu pa je vendarle zaznati upanje na boljši jutri. »V žepu imamo načrt za pokritje igrišča za šolo. S tem bi prišli do za nas pravega razkošja: 350 kvadratnih metrov nove telovadne površine. Prostor bi bil večhamenski, tak, kot ga šola krvavo potrebuje. Letos naša gimnazija praznuje 245-letnico svojega obstoja; letnica je dovolj okrogla, da bi lahko njej in našim dosedanjim rezultatom v čast željo tudi uresničili.« Ne dvomimo, da potem vsaj naslednjih nekaj desetletij novomeških gimnazijk in gimnazijcev nihče ne bi spravil s slovenskega srednješolskega prestola. B. B Janez Mohorčič: »Razumevanja vodstva šole, dobra organizacija in sodelovanje s klubi so recept našega uspeha.« Cvetka Falkner: »Bolj kot doslej so letos pri ocenjevanju šolskih športnih društev upoštevali dosežene rezultate.« pino I. zvezne lige. Skupaj z Novomeščani. Edina negotovost je sedaj, katera od teh dveh ekip bo osvojila naslov prvaka. Subotičani imajo boljšo razliko v setih. Novomeščane pelje nazaj na prvo mesto, ki so ga po dolgih mesecih izgubili prav v soboto, zanesljiv uspeh v zadnjem kolu, ko igrajo doma z Vardaijem Tutunom, in pa seveda poraz Spartaka v Strumici. Takšen razplet je seveda povsem logično pričakovati, vse kaj drugega bi bilo veliko presenečenje, ni pa seveda izključeno, da bodo Strumičani sedaj, ko so brez možnosti za eno prvih dveh mest, zaigrali brezvoljno. Kakor koli že, ne za Pionir ne za Spartak prvenstva še ni konec. Prvi dve mesti ne vodita le v A 1 -ligo, pač pa že letos tudi v play off in boj za naslov državnega prvaka. Že prihodnjo soboto se bo prvouvrščena ekipa A 2-lige pomerila z drugouvrščeno iz A 1 -lige, to pa je Vojvodina, medtem ko drugouvrščenega v A 2-ligi čaka beograjski Partizan. Nobena skrivnost ni, da so se Novomeščani vse te tedne pripravljali na tekmo z Vojvodino, računajo celo na presenečenje, prav zato zadnjih prvenstvenih tekem ne igrajo v polni postavi in s polno močjo. Toda za kaj takega bo potrebno najprej počakati na sobotni razplet. Dodajmo še, da se vse tekme play offa igrajo na dve zmagi. Po uvodnem porazu so odbojkarice Pioniija v 13. kolu I. SKL popravile slab vtis in preprečljivo ugnale kamniškega partizana. Najboljša v novomeški vrsti je • Sobotna tekma zadnjega kola v A 2-ligi med Pionirjem in Vardaijem Tutunom bo v športni dvorani pod Marofom ob 19. uri. Pionirjeci seveda pričakujejo polne tribune, kgjti skupaj z navijači želijo proslaviti svoj ngjvečji uspeh in uresničitev dolgoletnega sna: vstop med osem najboljših ligašev v Jugoslaviji. bila Hočevaijeva. Pravi odgovor, ali so se pionirjevke vrnile v dobro formo, pa bo dala sobota. Pionir namreč odhaja na gostovanje k tretjeuvrščenemu Krimu. To SPORTM KOM EM AR Za karto le smučanje Kaj pa red in urejenost? — Kritike na račun Gač NOVO MESTO — Gače so in bodo vsaj še nekaj časa edino dolenjsko smučišče. Po treh suhih zimah so pobočja nad Črmošnjicami letos znova oživela, oživela pa so tudi razmišljanja nekaterih dolenjskih smučarjev. Kar precej teh je stalo za telefonskim klicem Zdravka P. iz Soteske, ki sprašuje, ali bo Dolenjski list kaj pripomogel da Gače ne bi bile več to, za kar jih ima on in velika večina ljubiteljev bele opojnosti: ta čas najbolj neurejeno smučišče v Jugoslaviji Alije res tako, ne vemo, vemo pa, da na Gačah resnično manjka veliko. Niso vse le sneg, proga in vlečnica, smučišče zahteva danes veliko več. Reda in varnosti na Gačah ni razumljivo, saj tudi ni redarjev, nikogar, ki bi predrzne in samovoljne smučarje opozarjal na pra vila, ki jih navsezadnje odreja in zahteva celo zakon. Tudi smučanja ima svoje zakonitosti za kršitelje so kazni ne tako majhne. Gače so prepuščene smučarjem na milost in nemilost Veliko vroče krvi in prepirov je že bilo zavoljo tega, le mimogrede zapišimo, da nimajo nikogar, ki bi kontroliral ali imajo smučarji smuči pripete; slednje lahko ob padcu odletijo v dolino in postanejo nevarne življenjem. Da tudi z reševalno službo na edinem dolenjskem smučišču ni vse tako, kot bi moralo biti se je že nekajkrat pokazalo, varnosti otrok ob tem ni potrebno posebej omenjati Nič čudnega, če je vse manj staršev, ki so svoje otroke pripravljeni same pustiti na smučanje. Zdravko P. sicer trdi da so Gače danes najbolj neurejeno smučišče pri nas, toda, po cenah sodeč, bi sklepali da so smučišča na Dolenjskem domala enakovredna tistim na Krvavcu, Pohorju, Rogli Bovcu. S to razliko, seveda, da tam k dnevni tedenski ali letni karti sodijo tudi red, varnost in urejenost Da česa drugega ne omenjamo. B.B. V TOREK OBČNI ZBOR PLANINCEV NOVO MESTO — Planinsko društvo Novo mesto vabi v torek, 26. feruarja, vse svoje člane in ljubitelje gora na redni letni občni zbor, ki bo ob 17. uri v dvorani doma Zveze svobodnih sindikatov Novo mesto, Društveni trg 2. Alpinistični odsek PD Novo mesto bo po zboru pripravil ob barvnih diapozitivih še prikaz svoje dejavnosti v letu 1990. Finiš znova pokopal Opremo Kočevske koncu izgubile rokometašice vodile večji del tekme, a na jbile — Pomembni zmagi Inlesa in Krškega v I. SRL Začetek drugega polčasa tekme 15. kola v II. zvezni rokometni ligi med Kranjem in Opremo je kazal, da bodo Kočevke vendarle iztržile ugoden izid. Toda kot že tolikokrat doslej so bile zanje vnovič usodne zadnje minute, ko so ostale praznih rok. Kranjčanke so zmagale z 22:19. Posebnost tega srečanja je podatek, da so še v 8. minuti tekme Kočevke vodile z 1:0, vodstvo so obdržale vse do 35. minute, nato je njihov voz naglo krenil navzdol. Za Kočevke se tako pričenjajo težki trenutki. Razplet v I. zvezni ligi utegne biti tak, da bodo drugoligaško druščino zapustile tri ali celo štiri ekipe. Ne bo dovolj torej nadoknaditi le zaostanek dveh točk, kolikor Opremo loči do Buije na 11. mestu, pač pa kar 4, kolikor je razlike med Kočevkami ter Branikom in Borovim. Najsi je ekipa MTC, s katero bodo rokometašice Opreme igrale v soboto, še tako močan nasprotnik — trenutno je kar na 3. mestu — za Kočevke ni drugega izhoda, kot zaigrati na zmago. Vsak spodrsljaj doma je lahko usoden. Prvič pa so v soboto v spomladanskem delu prvenstva stopili na parket najboljši republiški ligaši. Še najboljši vtis so zapustili Ribničani, ki so v Dobovi zmagali kar z 10 zadetki prednosti; njihova igraje še kako obetavna pred sobotnim derbijem v Murski Soboti. Le popoln uspeh v sreča- V dveh dneh do štirih točk Uspešen vikend namiznoteniških igralcev no-vomeške Novotehne NOVO MESTO — Za namiznoteniške igralce novomeške Novotehne je letošnje prvenstvo v II. zvezni ligi praktično končano. Mlada novomeška vrsta je s sobotnim in nedeljskim izkupičkom izpolnila zastavljeni cilj, s štirimi novimi točkami — skupaj jih imajo že 12 — so se trdno zasidrali v sredini lestvice, z nekaj športne sreče bodo prvenstvo celo lahko končali tik pod vrhom. Novomeščani so se v soboto zvečer najprej pomerili z Jajcem, nato pa v nedeljo dopoldne še z Vitezom Vitkomom; oba dvoboja so dobili brez težav s 5:1. Poglejmo posamične izide: Novotehna—Jajce 5:1 (Jamšek—Malinovič 2:0, Oert— Hamzič 2:0, Jakobčič—Panič 0:2, Oeri— Malinovič 2:0, Jamšek—Panič 2:1 in Kočevar—Hamzič 2:0); Novotehna— Vitez Vitkom 5:1 (Jamšek—Hasanovič 2:1, Oeri—Topčič 2:0, Kočevar—Rizva-novič 1:2, Oeri—Hasanovič 2:0, Jamšek—Rizvanovič 2:0 in Jakobčič—Topčič 2:1). Kot že rečeno, imajo Novomeščani sedaj 12 točk, prihodnjo soboto in nedeljo pa jih čakata gostovanji pri ljubljanski Iliriji in Merkuiju. nju s Pomurko Bakovci jim še daje upanje na uspeh v boju za naslov prvakov. Izredno pomembno zmago pa so zabeležili tudi Krčani, ki so v derbiju dna lestvice osvojili svoj drugi par točk in tako vendarle najavili, da v boju za obstanek v ligi še niso rekli zadnje besede. Največje tekmece bodo imeli v ekipah Dobove in Ormoža, bržkone bodo njihova medsebojna srečanja skrojila dno lestvice. PODBOČJE STARTALO Z ZMAGO PODBOČJE — VI. kolu kvalifikacij za vstop v I. republiško košarkarsko ligo je ekipa Podbočja presenetila vse. Fantje so doma ugnali idrijsko Iskro kar s 106:85 in si tako na široko odprli vrata k daleč največjemu uspehu kluba. Naslednjo tekmo bo Podbočje odigralo v nedeljo, 24. februarja, v Kranju proti ekipi Kokra Lipje. VELESLALOM ZA POKAL OREHOVICE OREHOVICA — Minulo nedeljo, 17. februarja, so privrženci smučanja iz Cerovega Loga skupaj s KS Orehovica pripravili 3. tradicionalni veleslalom za pokal krajevne skupnosti. Nastopilo je kar 88 smučaijev. Med cicibankami je zmagala Simona Franko (Orehovica), med cicibani Janez Penca (Mokro Polje), med pionirkami Katja Pavlenič (Orehovica), med pioniiji Peter Hudoklin (Loka), mladinkami Urška Franko (Orehovica), mladinci Sandi Franko (Orehovica), članicami Mateja Šinkovec (Mokro Polje), člani Andrej Pavlič (Orehovica), veterankami Cvetka Šinkovec (Mokro Polje) in med veterani Jože Šinkovec (Mokro Polje). Ekipni zmagovalec tekme je Mokro Polje, pred Orehovico, Cerovim Logom in Loko. BESEDO IMAJO ŠTEVILKE odbojka I. ZVEZNA A 2 LIGA, moški, 19. KOLO: SPARTAK—PIONIR 3:1 (11,8,-13, 10) Pionir: Jovič, Berger, Travižan, Smrke, Petkovič, Mestnik, Brulec, Gavrilovič, Goleš, Marič. VARDAR TUTUN — STRU-MICA neodigrano LESTVICA: 1. Spartak 28 (48:19), 2. Pionir 28 (48:22), 3. Strumica 24 (39:29), 4. Vardar Tutun 20 (37:31) Pari zadnjega kola: Pionir—Vardar Tutun, Strumica—Spartak. I. SOL, ženske, 13. KOLO: PIONIR PARTIZAN KAMNICA 3:0 (1,6, 13) Pionir: Brulec, Ostroveršnik, Ba-run, Kučera, Podolski, J. in K. Vemig, Hočevar, Fabjan. LESTVICA: 1. Koper Cimos 24, 2. Ljubno 20, 3. Krim 20, 4. Pionir 18, 5. Paloma Branik II 14 itd. Pari prihodnjega kola: Krim—Pionir, Koper Cimos—Mežica, Paloma Branik II—Ljubno itd. rokomet 5, Glaser 7, B. Levec 3, S. Deržič 5, Blažinč 1, Čemoga, Kranjc, Bratanič 1, R. Levec, Kastelic. Inles Riko: Lapajne, Djukič 3, Mohar 1, Šilc 1, Marolt 1, Pajnič, Lesar 13, Tomšič 4, Fajdiga 4, Jurič 7, Ambram, Škaper. EMENS DOL—KRŠKO 19:23 (8:12) Krško: Božič 1, Kekič 1, Keše, Vr-tovšek, Rakar 7, Voglar, Martinčič, Pirc 2, Novak 11, Urbanč 1, Kozinc, Imperl. LESTVICA: 1. STT Rudar 23,2. Pomurka Bakovci 20, 3. Inles Riko 20 ... 12. Dobova 6,13. Krško 5,14. Dol (-4) -4. Pari prihodnjega kola: Pomurka— Inles Riko, Ferrotehna—STT Rudar, Preddvor—Krško, Dobova—Velika Nedelja itd. namizni tenis II. ZVEZNA LIGA, moški, 12. in 13. KOLO: NOVOTEHNA—JAJCE 5:1 in NOVOTENA—VITEZ VITKOM 5:1. Novomeščani imajo po 13. kolu 12 točk, čez 14 dni, 2. in 3. marca pa jih čakata dvoboja z Ilirijo in Merkurjem. II. ZVEZNA LIGA, ženske, 15. KOLO: KRANJ—OPREMA 22:19 (7:8) Oprema: Šlefanišin, Klarič, Lindič, Guštin 2, Vuk 1, Križman, Jerič 7, Bejtovič 2, Dragičevič 1, Kersnič, Petek 6. LESTVICA: 1. Modea Šparta 28 ... 9. Borovo 10, 11. Branik 10, 12. Burja Centroccoop 8, 13. Oprema Kočevje 6, 14. Lokomotiva 0. Pari prihodnjega kola: Oprema— MTČ, Branik—Trcšnjevka, Lokomotiva—Burja itd. SRL, moški, 13. KOLO: DOBOVA—INLES RIKO 24:34 (9:19) Dobova: Jurkas, Žibert 3,1. Deržič košarka Kvalifikacije za I. SKL, moški, I. KOLO: PODBOČJE—ISKRA IDRIJA 106:85 (50:42) Podbočje: Rozman 29, Krajcar 27, Krošelj 19, Krivokapič 17, Vego 11, Jurečič 3. Igralci Podbočja gostujejo v nedeljo v Kranju pri Kokri Lipje. Kvalifikacije za I. SKL, ženske, 3. KOLO: LABOD—METKA 39:65 (19:30) V soboto igrajo Novomeščanke doma s Pomurjem. Osnova za boljše načrtovanje Od 1. do 15. aprila bo spet popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj, kmeč-_____kin gospodarstev — Novo mesto potrebuje 350 popisovalcev NOV O MESTO — Zaradi ugotovitve stanja družbe, ki bo podlaga za boljše dolgoročno načrtovanje, bo po desetih letih pri nas spet popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev. Potekal bo od 1. do 15. aprila po stanju, kakršno bo opolnoči zadnjega marca. Že v prvi polovici marca pa bo potekal predčasni popis vikendov oz. stanovanj, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo, ter pomožni popis naših ljudi na začasnem delu v tujini. »Novomeška občina je po številu naselij največja v republiki, kar 330 jih je. Po stanju zadnjega lanskega avgusta živi v njej (skupaj z začasnimi) 62.114 prebivalcev, kar je slabe 3 odstotke vsega prebivalstva Republike Slovenije. Stalnih prebivalcev občine je bilo od tega 59.494. Gospodinjstev je v občini okrog 19 tisoč, stanovanj pa preko 20 tisoč. Po deset let starih podatkih je v • Za izvedbo popisa v novomeški občini bo potrebnih kar okrog 350 občinskih popisovalcev ter 40 inštruktorjev. Slednji bodo v glavnem delavci občinske uprave, za popisovanje pa bodo imeli prednost tisti, ki brezposelni čakgjo na delo na Zavodu za zaposlovalne, in študenti. Pogoj je najmanj peta stopnja izobrazbe. Vse informacije lahko interesenti dobijo na Zavodu za zaposlovanje, v Študentskem servisu in na občini pri tajniku popisne komisije. občini še 8.450 kmečkih gospodarstev. S posameznimi vprašanji ob letošnjem popisovanju naših kmečkih gospodarstev bo zapolnjena kar tridesetletna vrzel. Popisana bodo zemljišča, živina, vrsta in moč strojne opreme pa sadno drevje, vinska trta itd. Popisani bodo tudi vikendi. Vemo, da jih je v občini okrog 5 tisoč, čeprav je na geodetski upravi registriranih le 3 tisoč, na davčni pa prijavljenih samo 1.300. Popis vikendov bo predčasen, znanim lastnikom bomo že zdaj razposlali popisnice, kijih bodo morali vrniti do 10. marca. Med samim popisom bodo popisovalci popisali tudi za zdaj uradno neznane vikende,« pravi tajnik novomeške občinske popisne komisije Darko Bohte. Popisovalci nas bodo letos na novo povprašali po veroizpovedi. Vprašanje so dosedanjim standardnim dodali že v zvezni popisnici, v Sloveniji pa bomo odgovarjali še na tri specifična: na vprašanji o pogovornem jeziku v družini in v okolju ter na vprašanje o podjetju, v katerem je kdo zaposlen. Listke s podatki o podjetju in njegovi matični številki bodo zaposlenim razdelili v vsakem podjetju oz. ustanovi, organizaciji. Kot rečeno, naj bi bil popis podlaga za boljše vsestransko dolgoročnejše načrtovanje, ne pa morebitna podatkovna baza državi o davkoplačevalcih, česar se ljudje bojijo. Predsednik novomeške Darko Bohte Iskani Veseli Zasavci — Izid kasete ob dvajsetletnici delovanja je ansambel Veseli Zasavci iz Zagorja ob Savi proslavil po vsej Sloveniji Njihovo različico skladbe Califomia blue Se vedno vrtijo mnoge radijske postaje. Zasavci so se priljubili tudi na Dolenjskem, izjemno petje njihovega pevca Jožeta Budna pa mu je prineslo več vabil znanih poklicnih ansamblov; med drugimi ga je medse vabil tudi A Ipski kvintet A Jože ostaja zvest Zasavcem in z njimi že pripravlja novo kaseto. Ker Zasavci, ki znajo razvedriti še tako zahtevno občinstvo — z njimi pogosto nastopa tudi Modra kronika — vabijo na vse konce in kraje, jim želi njihova založba pomagati pri navezovanju stikov s prireditelji plesov. Vsi, ki želijo povabili Zasavce na maturantske plese, prihajajoče veselice ter plesne in kulturne prireditve, se lahko obrnejo na Glasbeno produkcijo Sraka v Novem mestu. (Foto: D. Vovk) KONCERT V ŽELJNAH ŽELJNE PRI KOČEVJU — Koncert moškega pevskega zbora iz Kočevja jebil 8. februarja zvečer v osnovni šoli v Željnah. Kljub slabemu vremenu je prišlo na koncert veliko poslušalcev. Pevci so začeli koncert s slovensko himno Zdravljico, nato zapeli še več pesmi, za zaključek pa smo jih še nekaj zapeli vsi skupaj, pevci in publika. K. R. DROBTINICE IZ KRŠKE OBČINE MASKE — V Brestanici, tem priljudnem kraju, so včasih prav po podeželsko malenkostni. Damo jim lahko vse priznanje, ker so organizirali ples v maskah. Ampak v plesno dvorano maskiranim osebam niso dovolili vstopa, če prej niso plačali vstopnine. Znano pa je nenapisano pravilo, da imajo maske na vse take prireditve prost vstop, da ne govorimo še o čem drugem v zvezi z maskami. ZAJEDALCI — Kabelsko razdelilni sistem ali famozna kabelska TV še vedno buri duhove. Vodilni iz te branže so v resnici odklopili nekaj najbolj vztrajnih Krčanov, ki niso hoteli plačati pristojbine za vzdrževanje. In je zaleglo. Zdaj je že precej naročnikov plačalo naročnino, ampak spet so v večini tisti iz zasebnih hiš. Oni v blokih, ki za KDS še s prstom niso mignili, pa bi radi še naprej živeli v socializmu. KULTURNIKI — Na osrednji kulturni proslavi ob Prešernovem dnevu so prisotni opazili predsednika izvršnega sveta g. Černeliča, podpredsednika socialdemokratske stranke Slovenije v Krškem g. Bučarja, med njimi pa ni bilo gospoda občinskega ministra za kulturo Danila Si-terja. Kdo ve, če se ne solidarizira z republiškim ministrom dr. Capudrom, ki očitno tudi ni hudo rad šel na osrednjo republiško proslavo. Vsaj tako je bilo razumeti njegov govor. 95 let Frančiške Logar Njen recept za dolgo življenje: poštenje in zmernost _____pri hrani ter pijači pa še brez cigaret KOČEVJE — 95 let je dopolnila 6. februarja Frančiška Lopar, najstarejša varovanka Doma starejših občanov v Kočevju. Je pa tudi med najbolj zdravimi, saj je njen zdravstveni karton skoraj povsem prazen. Le sliši bolj slabo pa tudi spomin, predvsem na novejše dogodke, jo izdaja. Rodila seje v Dolgi vasi pri Kočevju. Imela je tri sestre in več bratov, ne spominja se koliko, ker so skoraj vsi umrli še majhni. Le Janez je dočakal več let, a je bil med vojno ubit. Največje živela in NAJSTAREJŠA IN NAJBOLJ ČILA oskrbovanka doma starejših občanov Kočevje je 95-letna Frančiška Logar. Posebnega slavja za njen visoki jubilej ni bilo, dobila pa je lep šopek rož. delala doma na posestvu, ki ga je prevzela sestra Mira, katera je imela 9 otrok. Kasneje seje zaposlila v mlekarni v Grahovem pri Čerknici in si prislužila tudi pokojnino. Na starost je živela najprej v domu na Bokalcah, ko pa je bil v Kočevju odprt dom starejših občanov, seje preselila sem, bliže doma. V domu je bila tudi njena sestra Maijeta, kije bila dve leti mlajša, umrla pa je decembra lani. Poročila se ni nikoli in tudi otroka ni imela nobenega. Pravi, daje to bilo go-voto zato, ker je bila revna. Na vprašanje, če si je kdaj zaželela poročiti, je odgovorila: »Enega bi vzela, če bi me vprašal. Pa me ni. Jaz mu pa tudi nisem hotela nič reči. Takrat je bilo bolj strogo in se kaj takega ne bi spodobilo.« Najhuje ji je bilo, ko ji je umrla mama, kije dopolnila 84 let, najlepše pa na delu v mlekarni, ko je dobila plačo. (»Poslovodja je bil pošten in je plačal, kot se spodobi.«) Pa tudi zdaj v domu ji je lepo, saj ima vse, kar potrebuje. Na vprašanje, kaj svetuje mladim, da bi dolgo in zdravo živeli, je odgovorila: »Naj pošteno živijo. Pri pijači naj bodo zmerni in kaditi ni treba. Tudi pri hrani naj bodo zmerni. Jaz nisem živela ne predobro in ne preslabo. Največ sem pojedla krompitja, fižola, kruha, zelja, žgancev, in belega močnika. Meso je bilo na mizi vsaj enkrat na teden.« J. PRIMC popisne komisije Jože Derganc pravi, da so vsa zagotovila, da bo vsebina vseh popisnih listov zaupne narave in da bo služila izključno za statistično obdelavo. Zaradi velikega števila naselij in njihove razpršenosti bo popis v novomeški občini zahtevnejši kot sicer v Sloveniji, stal pa bo okoli 2 milijona dinatjev, ki jih bo dala republika. Z L D Rojen je bil dne 8. 11. 1971 v vasi Milankoviči pri Olovem. Šolanje je končal v Olovu kot dober učenec. Bilje aktiven športnik in sodeloval tudi v različnih kulturnih aktivnostih. Njegova življenjska pot je bila kratka, vendar izpolnjena z dobroto in poštenjem. Kot družaben, iskren in veder mladenič je bil priljubljen v vsakem okolju. Bogatil je s svojo veselostjo, vedrino in veliko željo za življenjem. Življenjska pot gaje privedla v Novo mesto, kjer je služil vojaški rok. S svojim prizadevnim in zaslužnim delom je napredoval v čin mlajšega vodnika. Na videz nedolžna bolezen seje sprevrgla v zelo težko in privedla do najhujšega. 18. februaija je poteklo 40 dni, odkar nas je zapustil, v cvetu mladosti, za vedno. Živeti brez njega, njegove ljubezni in pozornosti, je težko, a še težje dojeti, da ga ni več. Večno bo živel v naših srcih, ker ljubljeni ne umirajo, dokler živijo tisti, ki jih ljubijo. MANJ POŽAROV LIVOLD — Gasilci so v tem kraju na letni konferenci ocenili svoje delo za minulo leto. Ob tem so ugotovili, da so vse naloge v glavnem uresničili. Uspelo jim je število gasilskih posredovanj zmanjšati, kar je nedvomno zasluga uspešne preventivne dejavnosti. Soglasni so bili, da je potrebno v bodoče vlagati vse napore za povečanje števila članov iz vrst pioniijev in mladine. V. D. VESELJE NA S UHORJU—Prejšnjo sredo je bil za suhorske šolarje poseben dan. Imeli so zimski športni dan. Da je to v takih zimah, kot so bile zadnja leta, res nekaj posebnega in zato izjemno doživetje, govori tudi podatek, da noben teh šolarjev, tudi tisti ne, ki hodijo že v 4. razred te podružnične šole, še ni bil na snežnem zimskem športnem dnevu. Zato je bilo letošnje zimsko veselje toliko večje. (Foto: A. B.) Razvoj naj jih ne bi obšel Z nedavnega obiska inž. M. Markeš v KS Šentjanž ŠENTJANŽ — Med nedavnim, domala celodnevnim obiskom namestnice slovenskega kmetijskega ministra, Marije Markeš, v šentjanški krajevni skupnosti so številni prisotni z vodstvom sevniške občine vred zbrano poslušali predsednika skupščine KS Šentjanž Andreja Repšeta, ko je podal program razvoja te KS, in pa gostjo iz Ljubljane, kije uvodoma spregovorila o številnih novih zakonih. Po tistem, ki govori o demografsko ogroženih območjih, si Šentjanžani tudi obetajo denarno podporo, seveda pa bodo po stari navadi še nadalje prispevali tudi iz svojega žepa. Očitno pa bo težko še kdo Šentjan-žane tako ociganil kot novomeški PTT, saj jih je, kot so krajani potožili inž. Markeševi, opetnajstil za 100.000 mark, ko je že pred poltretjim letom pobral od vsakega interesenta za telefon po 1000 DEM, telefonski kabel pa bojda propada za neko hišo. Inž. Markeševa bi morala biti pravzaprav ministrica za vso infrastrukturo, toliko se jih je naposlušala o telefonskem, cestnem in vodovodnem omrežju, ki bi ga morali tod šele zgraditi oz. posodobiti. Vsa ta vprašanja so še bolj kmetijsko obarvali med popoldanskim obiskom na kmetiji Zupanovih na Kladju, na obrobju pragozda Jatna. Gostitelj, oče Ludvik Županje povedal, da je Šentjanž po zadnji vojni v vseh okrajih —naštel pa jih je kar 6 — zmeraj potegnil kratko. Pristavil je še, da »sedaj, Ne bojim se več starosti Obilo pohvale za šmihelski dom ostarelih ljudi Z možem imava skupaj že več kot 140 let, zato že računava, da se bova na stara letapreselila v Dom starejših občanov v Šmihelu. Imela bi svojo sobico, vanjo prinesla najljubše knjige, kasete, slike in najlepše afriške spominke. Imela bova na razpolago zdravnika, fizioterapevte in drugo zdravstveno osebje. Tudi hrana, ki jo bova imela, je pripravljena nalašč za starejše ljudi. No, zaenkrat sva še v svojem domu, oba bolehna, jaz sem celo na berglah z vsemi bolečinami in tegobami. Moj ubogi soprog ni več zmogel sam prevelikega bremena, ko meje vozil iz ene ambulante v drugo, v Šmarješke Toplice in Radence, doma pa potem še nabavljal, kuhal, gospodinjil in pospravljal. Z obiskom naše ljubeznive Lojzke Potrč, ravnateljice Doma v Šmihelu, seje stanje pri naju temeljito spremenilo. Nič več kuhanja in tekanja, kajti hrano nama redno vozijo domov. Opoldne samo pogrneva mizo in čakava, da nama bo prijazna Valerija prinesla v kuhinjo menažko s hrano. Vedno sva presenečena nad obilnimi in okusnimi jedmi, izbranimi prav za potrebe starejših ljudi. Juha je redna, vsakič drugačna. Tudi prikuhe se menjavajo, vrstijo se riž, krompir, testenine z različnimi omakami, največ zelenjavnimi, in seveda meso, tudi ribe. Posebno so nama všeč domača jedila: ajdovi žganci z golažem, včasih tudi polenta, jota, matevž s kislo repo in pečenico. Odlično so pripravljeni razni cmoki, od krušnih do mesnih. Vsak dan kaj novega. Pri vsakem kosilu je solata, od endivije do rdeče pese in zelja, z ocvrtimi ribami pa krompri-jeva. Ne smem pozabiti vsakdanjih poobedkov: sadja, jogurta, narastkov, pudinga. Celo flancati ali potica za praznik, včasih tudi sadni sok! Po vsem tem, kar sem naštela, ne morem verjeti, da nekateri domski stanovalci in zunanji abonenti grajajo količino in kakovost hrane. V kateri restavraciji pa tako skrbno pazijo, da jedila niso premastna in ne preslana? Kje bi vam solato rezali na drobno in jo okisali z zdravim domačim kisom, misleč na ljudi, ki imajo težave z zobmi? Pripravljajo tudi posebne dietne jedi za skadkome in druge bolnike. Marsikdo se ne bi niti doma lotil kuhati takih jedi, da bi prišle okusne na krožnik. Ob koncu meseca nama prinesejo še račun domov, da nama sploh ni treba hoditi iz hiše v tej hudi zimi. Že večkrat je prišla sestra Nada in povprašala, kako smo zadovoljni in kaj bi še želeli. Tudi šef kuhinje, mojster Jure Božnik, včasih obišče zunanje goste in se ljubeznivo zanima za mnenja in predloge. Srečanja z Juretom se midva z možem zelo veseliva. Tako zveva zanimive stvari. Dnevno pripravijo okoli 1200 obrokov, navadnih abonentov imajo 280, posebnih dietnih 65. Poleg tega vozijo kosila v otroški vrtec v Šmihelu in po domovih posameznikov na Drsko, Slatnik, Mestne njive in v Bučno vas. Za nas zunanje je cena kosila z dostavo 55 din, za dietne pa 61 din. Da bi mogli kuhati ceneje, pridelujejo zelenjavo na domačem vrtu, zredijo kakšnega prašička in imajo občasno domače koline. V pogovorih kaj hitro preidemo na prijjubljeno temo, na tuje kuhinje: vrstijo se francoski, italijanski, španski recepti pa tudi tisti iz afriških dežel. Takrat se mojster Jure razživi, saj je pravi ljubitelj svojega poklica in kar čutiš, kako hrepeni kuhati in pripravljati razne posebnosti. Že večkrat sva imela priliko pokusiti njegove posebne hladne zakuske. Tu je zares pravi mojster in ponujena jedila so prave poslastice za želodec in paša za oči! Vse več organizacij, društev, klubov, jubilantov in drugih prireja v Domu starejših občanov v Šmihelu svoje večeije in zakuske. Tudi svatbe so že gostili. Imajo zmerne cene in postrežbo z zelo prijaznim in sposobnim osebjem. V šmihelskem Domu ni nikoli dolgčas, ker pogosto prihajajo na obiske otroci iz vrtcev in šol, organizacije Rdečega križa, razni pevci in skupine, na primer iz tovarne zdravil in drugih kolektivov. Vsi ste dobrodošli, pridite, zapojte in zaigrajte stanovalcem doma! Pomagajte upravi doma, kjer razmišljajo tudi o zunanjih storitvah. Sedaj nudijo poleg laične zdravstvene nege tudi gospodinjsko pomoč, v bodoče pa bi radi nudili še več različnih storitev v pomoč. Razmislite, pošljite svoje predloge, ali pa pridite sami na obisk in razgovor! MARICA DRNOVŠEK-TRELC Novo mesto ko imamo demokracijo, bo razvoj menda našel tudi nas«. Kmet Kos iz Rupe pa je potožil, da zavoljo divjadi ne more gojiti nič drugega kot travo, na glas pa si sploh ni upal povedati, da je električna napeljava tako zanič, da ima stalno težave s svojimi motoiji za preve-travanje sena. Drugi govorec je spet dodal, da mora ne le posekati, temveč tudi odpeljati h kupcu 80 kubikov lesa za eno plačilo zavarovanja, nekdo pa je dodal, da bi se bilo skoraj bolje obesiti, kot še vztrajati v teh hribih. Direktorica sevniške kmečke zadruge Jožica Mlakarje sprva pozvala k optimizmu, zatem pa nadaljevala, kako jim je na državnih rezervah že zagrozila, da bodo meso stotih bikov slednjič zares zmetali v Savo in veijetno dotočili še nekaj tisoč litrov mleka. Živinozdrav-nik je pripomnil, da imajo teleta, kijih uvažamo iz Poljske, prav vse bolezni, ki so zapisane v knjigah. Z vsemi podprojekti od kmetijstva, kmečkega turizma, podjetništva in obrti Šentjanžani resda niso zbrali številk, da bi bil celoten projekt dovoj težak, to je dve milijardi Markovičevih dinarjev, kolikor jih je treba, da prideš do razvojnega dinarja. Bodo pa Šentjanžani resni konkurenti za denar iz naslova demografsko ogroženih območij. A kaj, ko je inž. Markeševa še v Šentjanžu omenila, da ob obilici programov za kmetijske denatje pomišljajo, če bi sploh dali ven razpis... Tega modrovanja odraslih pri Zupanovih na Kladju trije krepki fantiči, Ludvikovi vnuki, ki so ždeli na topli krušni peči, sicer niso najbolje razumeli, so pa dojeli, da gre tudi zanje. ALFRED ŽELEZNIK TISTA BUKEV SE JE PODRLA Podrla seje najdebelejša bukev v Velikem vrhu pri Žalovičah in okolici. Bukev, kije bila pod spomeniškim varstvom, meri kar 6,20 m po obsegu in je dolga 41,90 m. Korenine je imela napol gnile in njena notranjost je nekoliko votla, sicer pa gnila; prav zaradi tega se je bukev veijetno podrla. Veje, ki so bile pri tem drevesu debele, kot so debele običajne bukve, so se pri lomu seveda strle. Prvi obiskovalci na prizorišču smo bili fantje iz Gorenje vasi pri Šmaijeti. Že vrsto let smo bukev obiskovali in se ob njej veselili, saj nam je bila v ponos. MARKO CVELBAR DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. februarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Drski • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu: Samopostrežba Dolenjke na Glavnem trgu 23, v Črnomlju: Samopostrežba Dolenjka. Basen o žalostnem psu Živel je pes, ki je gledal v svet z žalostnimi očmi. Bil je sicer dobro zbresiran lovski pes in njegov gospodar ga je pogosto odvezal z verige in ga spustil v divjino, da mu je ulovil zajca. Ko ga je prinesel gospodarju, je ta zajca vzel, psa pa obrcal in ga privezal nazaj na verigo. Od sočnega zajca mu je potem vrgel le kosti, sam z družino pa snedel ostalo. Pes, kije okusil sladkost prostosti v divjini, ko seje podil za zajci, je na verigi žalostno tulil zato mu je gospodar toliko bolj meril rebra z okovanimi škornji Mačku, ki je dogajanje spremljal iz dneva v dan, se je že vse skupaj zdelo neumno, pa je rekel psu: — Kaj tukaj cviliš in tuliš! Naslednjič, ko te bo gospodar spet spustil v divjino, ostani tam na svobodi pa te ne bo nihče več brcal in omalovaževal Pa mu odvrne pes: — Že že, toda kako bom v di vjini preživel, ko pa ne bo več gospodarja, da bi mi dajal zajčje kosti? Morala: Psu brez zob tudi sto referendumov ne pomaga. ■T.J- Mercator kmetijska zadruga krka n.sub.o. V NEDELJO, 24. 2.1991, od 7. do 13. ure PRIREDI Agroservis v Žabji vasi tradicionalni sejem rabljene kmetijske mehanizacije, lahko pa na njem prodaste tudi svoj osebni avtomobil. V času sejma bo odprta tudi prodajalna, ki je po novem odprta vsak dan od 6. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. OBISK SEJMA BO ZA VAS ZANIMIV, ČE STE KUPEC ALI PRODAJALEC. NOČNI TURNIR NOVO MESTO — Nogometni klub Mladost prireja nočni turnir v malem nogometu, ki bo v športni dvorani v Novem mestu 23. februarja ob 22. uri. Prijavnina znaša tisoč din, žrebanje vrstnega reda pa bo isti dan ob 18. uri na stadionu. Zmagovalce čakajo lepe nagrade. OŠ VAVTA VAS IN KAVŠČEK NOVO MESTO — Občinska športna zveza in občinska strelska zveza sta pripravili letošnje prvenstvo novomeških osnovnih šol v streljanju z zračno puško. Nastopilo je skromno število strelcev, strelk pa sploh ni bilo. Med ekipami je zmagala OS Vavta vas I pred OS Vavta vas II in OŠ Otočec, posamično pa Stane Kavšček pred Kulovcem, Krenom in Ti-sovcem (vsi OŠ Vavta vas). SPODRSLJAJ LABODOVK NOVO MESTO — Košarkarice novomeškega Laboda so v 3. kolu play off* po dveh zaporednih zmagah bržkone izgubile vse možnosti za uvrstitev v I. slovensko ligo. V športni dvorani pod Marofom jo je ugnala Metka s 65:39 (30:19). Novomeščanke so igrale slabo, svetla izjema je bila le Darja Verstovšek, kije prispevala tudi 14 košev. Možnosti Novo; meščank, ki bodo v soboto ob 17. uri igrale doma s Pomurjem, za uvrstitev v !• SKL so tako zgolj še teoretične. IVANETIČ REGIJSKI PRVAK NOVO MESTO — V športni dvorani pod Marofom je bilo minulo soboto, lh februarja, regijsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za Zlato puščico. Boj je bi' trd, bolj ali manj po pričakovanju pa je zmagal Jože Ivanetič (SD Iskra Semič) * 565 krogi, sledijo pa: Cugelj (SD Trebnje) 548, Burazer 547, Pavlovič (oba SD B" kra) 541, Kaferle (SDL Trebnje) 528 itd’ VELESLALOM KUŽNIKOVIM PLANINA — Smučarski klub Krško je bil 10. februaija organizator 1. družin" skega veleslaloma, ki so ga pripravili na Planini na Goijancih. Nastopilo je deve' družin, zmagali pa so Kužnikovi iz Krškega pred Kranjčevičevimi iz Leskovca >fl Stautovimi iz Gorice. Družinski velesi*" lom bo poslej tradicionalen. DOLENJSKI LIST Krivi so drugi Kinematografi o grajah , V zadnjih dneh smo dobili na naslov Ljubljanskih kinematografov obilo pritožb zoper kakovost prevodov in podnapisov prikazanih filmov. Gre za star problem. Povzročajo ga jugoslovanski •umski distributerji oziroma zastopniki tujih družb, ki praviloma sami podna-slavljajo vse kopije, tj. tudi tiste, ki so namenjene prikazovanju v naši repu-puki. V našem podjetju smo se lansko jesen začeli pogovarjati o tem, da bi vse mme prevajali v slovenščino izkušeni domači prevajalci in da bi v ljubljanskem laboratoriju podnaslovih vse ko-P čebelarjenjem in vsemi?'10 orgauiracij0 Pa tudi z h«]111.’ kar je potrebno za dobro če-sv« rjenje- Postal je izkušen čebelar, tovalec drugim, nato pa čebelar-■ Preglednik in predavatelj. Dolgo """ to leta 1982. ie bil tudi Dred- vsem3!?'10 organiracijo Pa tudi z h«]111.’ kar je potrebno za dobro če-s 'arJenje. Postal je izkušen čebelar, tovalec drugim, nato pa čebelar-■ Preglednik in predavatelj. Dolgo sen V?e j? *eta • 982, je bil tudi pred-Qmk Čebelarskega društva Rib-la°a’razen tega pa član Zveze čebeli*1*] društev Slovenije. Dopisoval tudi v Slovenskega čebelaija. te?.0vi čebelarski zapisi so odlično Ček iVo 'n bodo osnova za kroniko ^•»elarstva v Ribniški dolini. O ty7?°Vern delu in izkušnjah govori ^'.^kronika Čebelarskega društva • 9b visokem življenjskem jubile-i,ln skoraj 60-letnici čebelarjenja _ tene čestitke za zdravo in še dol-80 življenje. FRANC LEVSTEK PLIN BO ŠEL ČEZ SA VO — Polagalci plinovoda so že lani pripravili vse potrebno, da bi tez Savo položili 175 metrov dolgo cev in čakali na primeren vodostaj reke. Dočakali so ga šele letos ob koncu januarja, vendar delo ni bilo enostavno. Na pomoč je prišlo 11 bagrov in cev so pri Sevnici varno spustili na rečno dno. Sedaj delovodje že pripravljajo načrt, da bodo akcijo ponovili pri podjetju Videm v Krškem. Sava seje v tem času že dvignila, zato bodo morali čakati na novo priložnost (Foto: A it 1 NENA VADNA ŽIRAFA — Ribniški pustni karnevalje po ocenah organizatorjev zelo uspel, saj je na njem sodelovalo kar 20 izvirnih mask. Kljub temu je bil skromnejši, kot so organizatorji pričakovali in napovedovali Največjo pozornost je na karnevalu gotovo pritegnila žival (na fotografiji), napovedana kot Gadafijeva kamela, dejansko pa je bila v žirafo maskirana ribniška krava, vzgojena s pomočjo ribniške kmetijske pospeševalne službe. Ob žirafi-kameli-kravi so bili ves čas šejki ki so se najbolj vztrajno metali na kolena in molili pred Cenetovo gostilno. Sicerje bilo na prireditvi vsega od forda iz leui 1921 do grofov. (Foto: J. Primc) GOLF1 V METLIKI — V ponedeljek so s krajšo slovesnostjo odprli temeljito prenovljen avtoservis podjetja Novotehna. Med vrsto novosti, ki so jih sedaj uvedli, je zagotovo na prvem mestu prodaja avtomobilov znamke golf. Prvi štirje kupci so svoja vozila že prejeli, potem ko j e preteklo 25 dni od vplačila. Kot nam je po vedal vodja prodajno sevisne službe v Novotehni, Jože Zaletelj, so sedaj eden najbolje opremljenih servisov na Dolenjskem. Poleg tega, da nudijo originalne nadomestne dele za zastave in golf e, imajo za servisiranje in preverjanje vozil najsodobnejšo testno opremo Hofman. (Foto: J. P.) na sevniškem gradu v krogu svojih domačih in predsta vnikov sevniške občine simbolično izmenjala prstana zlatoporočenca 78-letni Filip in leto dni mlajša Rozalija Pemovšek iz Boštanja (na posnetku). Oba sta pridno delala na železnici, kjer so si kos kruha poiskali tudi nekateri njuni otroci V 50 letih zakona sta v poštenju in ljubezni do slovenske zemlje in pesmi vzgojila petero otrok: še zlasti oče Filip, kije bil dober pevec, je otrokom približal slovensko pesem in veselje do petja. Zato ni nič čudnega, da so prav bratje Pemovšek postali hrbtenica priljubljenega in že dobro uveljavljenega okteta Boštanjski fantje. Ta oktet je zapel zlatoporočencema tudi ob sobotni slovesnosti in to je bilo za slavljenca najlepše presenečenje in hkrati darilo. (Foto: P. Perc) BISERNA POROKA — V soboto, 9. februarja, sta slavila biserno poroko Ana in Franc Luzar iz Gabrja. Redek jubilej sta zaznamovala v župnijski cerkvi v Brusnicah, kjer je njuno šestdesetletno skupno življenjsko pot blagoslovil župnik Janez. (Foto: I. Kuljaj) r %. TELEVIZIJSKI SPORED '1 I PETEK, 22. II. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.20 in 15.05 —.0.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLOBUK KLOBUK SIMENON, TV naniz., 5/13 11.10 VIDEO STRANI 15.20 VIDEO STRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica, 1/12 18.25 PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE BILO..., češka naniz., 3/6 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 ŠKANDALI, angl. dok. serija, 1 /4 21.15 ZAKON V LOS ANGELESU, zadnji del amer. naniz. 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: DRAGI JOHN, amer. naniz., 1/19 VOYEUR, angl. film 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.00 Studio Maribor — 18.00 Hokej 01impija:Med-veščak — 20.00 Žarišče — 20.30 Hugo Wolf (dok. oddaja) — 21.15 Slavnostni koncert Matjane Lipovšek ob 130-letnici rojstva Huga Wolfa - 22.15 Oči kritike — 22.25 Odbojka (ž) Mladost:01impija Teodora — 23.40 Satelitski programi — 0.05 Yutel HTV 1 9.15 Poročila - 9.20 TV koledar - 9.30 Dom, ljubi dom (oddaja za otroke) — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski programi — 15.00 Pikova dama (opera) — 16.30 Video strani — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Antologija sodobne hrvaške poezije: Slavko Mihalič — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Dom, ljubi dom (oddaja za otroke) — 18.45 Polna hiša(amer. naniz., 10/13)— 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Country Gold (ameriški film) — 21.45 Duoptrija (zabavnoglasbena oddaja) — 22.30 Dnevnik — 22.50 Poročila v angleščini — 22.55 Ekran brez okvira —0.25 Poročila SOBOTA, 23. H. SLOVENIJA 1 8.05 c- 1.25 TELETEKST 8.15 VIDEOSTRANI 8.25 TV MOZAIK 8.25 MUZZY, angleščina za naj-mljaše, 19/20 8.40 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 1. lekcija 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.20 POHORSKI STEKLAR 9.40 ČEBELICA MAJA 10.05 NOVINARSKE ZGODBE: ČRNA KRONIKA, češka naniz. 10.15 ZGODBE O POLUHCU 10.30 ALF, amer. naniz. 10.55 ZGODBE IZ ŠKOUKE 12.00 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 8/10 12.15 VEČERNI GOST: MITJA MERŠOL 13.00 OČI KRITIKE HTV 1 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor šolskega programa — 11.30 Danes skupaj — 12.00 Mladinski film — 13.30 Mikser M (zabavna oddaja) — 14.15 TV teden — 14.30 Narodna glasba — 15.00 Ciklus kratkih filmov B. Maijanoviča — 15.15 Sedmi čut — 15.25 Nafta (angl. dok. serija) — 16.25 Poročila —16.30 TV dražba — 18.00 Berači in sinovi (TV nadalj., 6/13) — 18.55 Risana serija — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Pogovor tedna — 20.15 Glitterdome (amer. film) — 21.45 Dnevnik 2 — 22.05 Poročila v angleščini — 22.10 Izseljena Hrvaška — 22.55 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 23.40 Športna sobota — 0.00 Poročila NEDELJA, 24.11. SLOVENIJA 1 8.05 — 0.50 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE BILO..., ponovitev češke naniz., 3/6 9.50 CARY GRANT - PRAZNOVANJE, amer. dok. film 10.40 MATI IN SIN, ponovitev avstral. humor, seriji MCI A BEL RŽ 11.10 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAM- 11.40 OBZORJE DUHA 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA 12.35 PRISLUHNIMO TIŠINI 13.10 TITANIC, ponovitev 14.40 SAGA O FORSYTHIH, angl. nadalj., 6/26 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MARGARET BOURKEWHITE, amer. film 18.35 MALI KONCERT 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 Božo Šprajc: PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETLIČNJAKA, nadalj. TV Slovenija, 5/5 21.35 EPP 21.40 ZDRAVO 23.00 DNEVNIK 3, VREME 23.25 SOVA: SPET TI?, amer. humor, naniz., 13/13 LOVEJOY, angl. naniz., 7/10 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 11.25 Kulm: smučarski poletih: 13.00 Stuttgart: tenis, finale 13.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Drugačne zvezde (potopisna reportaža, 3/6) — 20.30 Naj tu ostane pragozd (dok. oddaja) — 21.10 Smučarski pokal Loka za pioniije — 21.30 Bohinj: teki — 21.50 DP v plavanju (posnetek) — 22.20 Športni pregled — 22.50 Yutel VIDEO STUDIO Kupon za nagradno žrebanje dobitnika videorekorderja med izposojevalci video kaset pri »Alfi«! DOLENJSKI LIST 13.40 VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 FLUID: THE DUBLINERS, ponovitev 1. dela koncerta 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 SENCA NA ZEMLJI, angl. film 18.15 RISANKA 18.30 ZDAJ PA PO SLOVENSKO 18.50 ŽE VESTE? 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.28 ŽREBANJE 3X3 20.35 ONA + ON 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 25/25 LOVEJOY, angl. naniz., 6/10 ČETRTKOV OTROK, amer. film 1.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 11.00 Satelitski programi — 11.25 Kulm: smučarski poleti — 14.30 Satelitski programi — 16.30 Odboika (ž) Mladost:A-vero Sneek — 18.00 Kanal norih (nizoz. zabavna oddaja) — 18.30 Videomeh (ponovitev) — 19.00 Mati in sin (avstralska humor, serija, 13/14) — 19.30 Dnevnik — 19.55 Finale jug. pokala v košarki — 21.30 Filmske uspešnice: Brez zlobe (amer. film) — 23.25 DP v plavanju (posnetek) — 23.55 Yutel TOREK, 26. II. SLOVENIJA 1 8.35— 13.05 in 14.10 — 24.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.00 RAB 10.30 ZEMUEPISNE POSEBNOSTI, 2/14 11.25 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 3. lekcija 11.50 SEDMA STEZA 12.10 OSMI DAN 12.55 VIDEO STRANI 14.25 VIDEO STRANI 14.35 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 3. lekcija 15.00 ŽARIŠČE 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VČERAJŠNJE SANJE, angl. nadalj., 1/7 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 JAZZ FESTIVAL V MONTR-EUXU, 2. oddaja 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA:/FČ TO NI SLUŽBA ZA ŽENSKE, angl. naniz., 6/6 LOVEJOY, angl. naniz., 9/10 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 2 Koper — 19.00 Naša 17.30 Studio pesem 90 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Danes v skupščini — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Povečava — 22.35 Yutel PONEDELJEK, 25. II. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.50 in 15.05 — 0.15 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 10.40 VIDEO STRANI 15.20 VIDEO STRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE RADOVEDNI TAČEK ALF 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 Želimir Žilnik: ČRNO IN BELO, drama TV NS 21.10 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3 22.20 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 8. oddaja 22.50 SOVA: AVTOŠTOPAR, amer. naniz., 9/16 LOVEJOY, angl. naniz., 8/10 0.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zelena ura (znanstvena oddaja) — 21.00 Sedma steza — 21.20 Rezervirano za šanson — 21.45 Satelitski programi — 22.30 Yutel SREDA, 27. H. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.20 in 15.05 — 0.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9 00 ŽIVŽAV 9^50 PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETLIČNJAKA, nadalj. TV Slovemja, 5/5 11.20 VČERAJŠNJE SANJE, angl. nadalj., 1/7 12.10 VIDEO STRANI 15.20 VIDEO STRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev NAJ TU OSTANE PRAGOZD, dok. oddaja 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA TAXI BLUES, sovjetski film 21.55 DNEVNIK 3, VREME 22.20 VIDEOGODBA 23.05 SOVA: SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 18.30 Alpe-Jadran — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Danes v skupščini — 20.30 Hrestač (balet Rudolfa Nurejeva) — 22.05 Mednarodno delavsko gibanje (3/8) — 23.20 Svet poroča — 0.05 Yutel ČETRTEK, 28. II. SLOVENIJA 1 8.35— 12.25 in 15.05 — 24.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 11.30 ZAKON V LOS ANGELESU. 39. del amer. naniz. 12.15 VIDEOSTRANI 15.20 VIDEO STRANI 14.30 MOZAIK, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK ŽIVAL - ČLOVEK, 1/5 FOSILI 18.25 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.45 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 SIMENON, TV naniz., 6/13 21.10 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22 35 SOVA’ VSE RAZEN UUBEZNI, 26. del KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz. 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: košarka Catalana:POP 84 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Danes v skupščini — 20.30 Zdaj pa po slovensko, 3/10 — 20.55 Mali koncert — 21.15 Svet na zaslonu — 21.45 Komedija na slovenskem odru: P. Turrini: Jožef in Marija — 22.55 Yutel ip= zavarovalnica triglav d.d. K& LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO, Zagrebška 2, 68000 NOVO MESTO Vabi k sodelovanju za naslednja prosta dela in naloge: 1. vodja predstavništva Črnomelj — končana višja šola ekonomske ali tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj 2. zavarovalni zastopniki za zastop: — Metlika — Suhor — Mirna — Šentjernej — Šmarjeta — Dragatuš — Semič končana višja ali srednja šola katerekoli smeri, 3 leta delovnih izkušenj. Sprejeti kandidati bodo morali opraviti 4-mesečno poskusno delo. !'m,! Prijave pošljite v 5 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d. Poslovna enota Novo mesto, Zagrebška 2. H FEN IX INFORMATIKA, ELEKTRONIKA,^! f| ZASTOPANJE IN TRGOVINA D.O.O. m M PARTIZANSKA 19, p.p. 60, 68000 Novo mesto j ® (068) 26-126, ® / FAX. (068) 25-145 MšBčM N°wi razstavno-prodajni prostori na Partizanski I9 v Novem mestu. Ogledali in preizkusili boste lahko.. računalniško opremo % Gambit Asem terminale Wyse g sJ fotokopirne aparate Canon —.....'M , •; Nudimo vam tudi ugoden nakup avdio in video tehnike Samsung in Yoko bele tehnike Gorenje—Bi ra --------—^^5 UGODNE CENE posebna ponudba | telefaks Canon 230, cena 20.850,00 din ’ »——«—■*___ _______________ _ delovni cas: od 9. do 12., od 14. do 18.; sobota od 9. do 13. ure H © metalka PODJETJE TRGOVINA p.o. PRODAJALNA 10 METLIKA OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MOSTO VODJA PRODAJNE ENOTE Od delavca pričakujemo, da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazbo komercialne oz. ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Zaželjeno je poznavanje delajia PC računalniku. Pismene UUBLJ, »ponudbe sprejema METALKA o.sob.o., Kadrovska služba, ANA, Dalmatinova 2, 8 dni po objavi. Trgovina z elektromaterialom, belo tehniko, svetili in aktustiko nagrajujejo svoje kupce pri gotovinskem nakupu nad 2.000, 5.000 in 10.000 tisoč din s praktičnimi nagradami ^VX'VVVVN/VV^A/V'VVVVVVVVWV^»/V'V< KUPON VV>AWWWW\\\V\WV % • Delovno mesto je s posebnimi pooblastili, ki trajajo 4 leta. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim da» lovnim časom. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo v splošni službi podjetja Mercator—Gradišče, d.d., Trebnje, Goliev trg 11. Rok prijave je 15 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejetju. veletrgovina Notranja trgovina na debelo, p.o. Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosto delovno mesto TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA za prodajo repromateriala na območju Novega mesta, Trebnjega, Žužemberka in Bele krajine. Pogoji: srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) ekonomske ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, lasten avtomobil, stalno bivališče v Novem mestu, telefon v stanovanju, poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Lesnina Veletrgovina, kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v osmih dneh od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa. 68000 Novo mesto, Slakova 5 Telefon: (068) 21 -201,26-016 Telex: 35710 YU PIONIR Fax: (068) 24-298 iJJ keramika r^nr^in^nnrr^) GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO SEDAJ JE ČAS: KERAMIČNE PEČI IZ KERAMIKE »PIONIR« • kmečke • toplozračne • štedilniki • kamini • pizza peči • prijetna toplota za vas • zdravo in ekonomično gretje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji • ob gotovinskem plačilu 10% cassa sconto NOVO! — enokomponentna trajna plastična fugirna masa »PALESIT« za vse vrste kaminov (obstojna do 180°C) — odprti kamini z LTŽ vložkom »SUPRA« iz uvoza s steklom — polmontažni prenosni kamin M 5p[ m J[ 3p[ □t H S i PRODAJA INFORMACIJE: KERAMIKA IN FINALIZACIJA Slakova 5 telefon: 068 21-201,26-016 cSb iTlKrfTJIi Jnn Stoonncu I L j ^ 11400 ccm ZE OD 13.900 DEM MICRA 1,0 LX SAMO 9940 DEM X IN DINARSKE DAJATVE (CARINA + DAVEK) RUFAC KRATKI DOBAVNI ROKI 61330 KOČEVJE BRAČIČEVA 24, tel./fax: 061 /851-197 labod DELAVSKI SVET podjetja LABOD, tovarne oblačil NOVO MESTO p.o. Cesta herojev 29 razpisuje skladno s statutom in pravilnikom o notranji organiziranosti naslednja mesta: I. direktorjev: 1. komercialnega sektorja 2. tehničnega sektorja 3. sektorja za finance, računovodstvo in informatiko Pogoji pod 1: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na komercialnem področju, — aktivno znanje tujega jezika, — organizacijsko-vodstvene sposobnosti za uspešno vodenje svojega področja. Pogoji pod 2. — visoka ali višja izobrazba tekstilno-konfekcijske ali druge ustrezne smeri, — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj v konfekcijski tehnologiji, — znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina), — organizacijsko-vodstvene sposobnosti za uspešno vodenje svojega področja. Pogoji pod 3: — visoka ali višja izobrazba ekonomske oziroma druge ustrezne smeri, — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja, — znanje tujega jezika, — organizacijsko-vodstvene sposobnosti za uspešno vodenje svojega področja. II. direktorjev tovarn: 1. LOČNA v Novem mestu 2. LIBNA v Krškem 3. DELTA na Ptuju 4. TIP-TOP v Ljubljani 5. ZALA v Idriji 6. TEMENICA v Trebnjem Pogoji pod 1,2, 3, 4, 5, 6: — višja ali srednja izobrazba tekstilnokonfekcijske oziroma druge ustrezne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta na področju vodenja, — znanje tujega jezika, — z dosedanjim delom dokazane organizacijske, vodstvene in strokovne sposobnosti. Kandidati pod I. in II. bodo imenovani za 4 leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: »LABOD«, tovarna oblačil, NOVO MESTO, Cesta herojev 29, p.o., v kadrovsko službo, v zaprti ovojnici. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. -if# ŠKODA FAVORIT 135 L po ugodni ceni! Dobava v februarju 1991! AVTO I M PEX izvoz — uvoz, zastopstva, p. o. 61001 Ljubljana, Celovška 150, Jugoslavija — Telefon n. c. (061) 557 351, direktne 551 686,, 551 477 , 558 083. 551 463 — Telegram; Slovenavto Ljubljana — Tele* 31237 Yu Slavto — Poštni predal 84 te1S06ia/555r025*a: AVT0IMPEX P°- Liub,iana. Celovška 150 drugi prodajalci: AGROSTROJ LJUBLJANA, tel. 061 /555-366 AUTOCOMMERCE LJUBLJANA, tel. 061/310-361 AVTOMERKUR LJUBLJANA, tel. 061 /303-070 AVTOPREVOZ TOLMIN, tel. 065/81 -511 AVTOSERVIS JANEZ MOLEK GRADAC, tel. 068/57-207 AVTOSERVIS SLOVENJ GRADEC, tel. 0602/41-002 AVTOTEHNIKA CELJE, tel. 063/37-131 NOVOTEHNA NOVO MESTO, tel. 068/28-066 PETOVIA AVTO PTUJ, tel. 062/771-476 ir^ini °in^nnra GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO Vam nudi v nakup ♦ V NOVEM MESTU - NOVI TRG: poslovni prostori velikosti 30 m2 in več - AVTOBUSNA POSTAJA: lokal velikosti 113 m2 zgrajen do lil. gradbene faze - IRČA VAS: garsonjere - PREŠERNOV TRG: stanovanje velikosti 76 m2 ♦ V BREŽICAH - stanovanja velikosti 65 -82 irf CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO IN KS NOVO MESTO-CENTER VABITA starejšo in srednjo generacijo Novomeščanov na predavanje prof. Jožeta Glonarja o gibalni vzgoji za srednjo in starejšo generacijo. Predavanje, ki bo dopolnjeno s praktičnimi napotki in vajami, bo v ponedeljek, 25.2.1991, ob 17. uri v pritlični sejni sobi občinskega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Novo mesto, Društveni trg 2, stranski vhod. Na svidenje! ♦ V METLIKI - POSLOVNO TRGOVSKI CENTER: poslovni prostori različnih namembnosti in velikosti - stanovanja velikosti 75 m2 - Zbiramo interesente za nakup poslovnih prostorov zaprte tržnice v kletni etaži Poslovno trgovskega centra ♦ MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT JFORMACIJE: GIP "PIONIR" Novo mesto Kettejev drevored 37, Novo mesto, tel.: 068/21-826, 068/23-686 fax: 068/23-213 Osnovna šola dr. Petra Držaja 68213 Veliki Gaber razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE s polnim delovnim časom, za nedoločen čas Pogoji za delo: — "končana osemletka — eno leto delovnih izkušenj —3-mesečno poskusno delo Rok za prijavo: 15 dni po objavi razpisa. ©KRA HIPOT Šentjernej komisija za odprodajo OS razpisuje prodajo na licitaciji: 1) osebno vozilo R4 GTL NM 952-49, I. izdelave 1984, v voznem stanju — izklicna cena: 26.000,00 din; 2) osebno vozilo VW GOLF D NM 100-930,1. izdelave 1985 — izklicna cena: 65.000,00 din; 3) osebno vozilo Z 850 AK NM 115-331, leto izdelave 1986 — izklicna cena: 35.000,00 din. Varščina v višini 10% izklicne cene se plača na blagajni podjetja eno uro pred licitacijo. Licitacija bo v petek, 22. 2.1991, ob 12. uri v prostorih ISKRE HIPOT, Šentjernej. 0|ledjVozil^e možen dve uri pred licitacijo v ISKRI HIPOT, ra V SPOMIN Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni 23. februarja bo minilo leto od smrti najine ljubljene mame DANICE ZALETEL iz Mrzlave vasi Hvala vsem, ki se je spominjate! Hčerki z družinama 'MM V SPOMIN 28. februarja bo minilo 15 let, odkar smo za ™ V vedno "izgubili dragega može, očeta in brata VILKA ČRNIČA iz Črnomlja Čeravno je že tako dolgo, odkar te ni več med nami, v naših srcih spomin nate še živi. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, teta in prababica MARIJA ZORETIČ iz Dol. Stare vasi 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, posebno Tončki Vodopivec in Mariji Pavlič za nesebično po-m°č v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za darovano 9.Vetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremi-I' ia zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Šentjernej, kirurškemu oddelku bolnišnice v Novem mestu in duhovnikom za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Delo, trud in trpljenje, to bilo, ate, tvoje je življenje. Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric FRANC BARBO Šmarješke Toplice 30 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, poklonili cvetje, ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala VGP Novo mesto, Krka-biokemi-ja, tabletni obrat in zdravniškemu osebju ORL za lajšanje bolečin. Iskrena hvala tudi duhovniku za opravljen obred in kvartetu Inles iz Ribnice za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi 5 CL ZLATA VERIGA 0 alpha oglase sprejemamo na tel.: 068/28-121 ^ ZAVAROVALNICA TRIGLAV NOVO MESTO - Zdaj izpolnjujejo svojo obljubo; ^ od 15. februarja dajejo 10 odst popusta za m zavarovanja, ki bodo sklenjena na sedežu ^ poslovne enote r Novem mestu. Naslov je znan: Zagrebška 2, v nekdanjem hotelu Kandija. Obiščite jih! Delajo vsak delavnik od 7.30 do 18. ure popoldne. Ob sobotah pa od 8. do 13. ^ ure. In če potrebujete dodatne informacije, jih lahko pokličete po telefonu. Nove telefonske 0 številke so: 068/25-696, 25-602 in 25-167._____________________________ * * * % 5 I m čakajo NIŽJE CENE in še naprej PRIJAZNA POSTREŽBA. ^ ^ STANOVANJSKA ZADRUGA ŠENTRUPERT - Skupaj z BELINKO ^ * organizirajo predavanje o sistemski zaščiti lesa. Predavanje bo v sredo, 27. fe- ^ ^ bruarja,ob 16. uri v prostorih SZ Šentrupert, na Prešernovem trgu 4 v Novem ^ ^ mestu. Člani SZŠ, obrtniki in vsi, ki vas zanima zaščita lesa, oglasile se. Predava- ^ * li bodo priznani strokovnjaki Film in diapozitivi BELTON. Podrobnejše infor- ^ ^ macije na tel 068/26-094. ^ J ^ MERCATOR STANDARD - Prodajna akcija od 21. februarja do ^ vključno sobote, 16. marca. Drobnoprodajne cene bodo do 40 odst nižje. Se 4 splača pogledati Prodajali bodo: margarino gama, špagete, vino, sokove, kavo, kumare, šunko v črevu, pašteto Kekec, sardine arena, posebno salamo, krače, * električni mešalnik Gorenje, kavni mlinček, stensko tehtnico, kreme, nekaj to-4 aletnih potrebščin in še kakšno sadje. V vseh prodajalnah Mercator Standarda ^ vas čakajo NIŽJE CENE in še naprej PRIJAZNA POSTREŽBA. MIKROS — Na zalogi samo še nekaj kosov commodore 64 s kasetnikom in igralno palico. Samo 5.685 din. Posebej UGODNA PONUDBA: AT 16 MHz, lMBRAMin85MBdiskzasanio 28.000 din. Potem pa $e vseh vrst računalniški papirji m trakovi za tiskalnike, diskete. Mikros je ekshizivni ZASTOPNIK ZA SESALCE VETRELLA. Najnovejši pripomoček za gospodinje za samo 7.784 din. Vse to m še kaj se dobi v MIKROSU, Šmihel 56, tel. 068/22-665. Pokličite! Trgovina »KLAS«, poslovalnica Biška vas, 68216 MIRNA PEC nudi: brane, 3-delne brane, 3-delne, z drobilnimi valji prikolice kiper Tehnostroj (dvojne gume) sadilce za krompir Hmezad obračalnike VTO 2205 motorne žage Tomos FF 61 kosilnice Gorenje, vrtne obračalnike Pajek 230 škropilnice Panonija, nahrbtne traktorje IMT 539 s kabino okoli 4.900 din 5.610 44.860 12.941 13.420 8.013 7.452 15.656 4.696,30 111.400 Ugodne cene krmil in umetnih gnojil. V cenah je že vračunan 3-odstotni prometni davek. Pohitite, ker so količine omejene! Odprto od 11. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. ure. Ob ponedeljkih zaprto. V večernih urah lahko pokličete tel. (068) 84-347. PODJETNIKI DOLENJSKE IN BELE KRAJINE! V soboto, 23. februarja, ob 15. uri popoldne se bo v Gami hotelu na Otočcu začelo prvo srečanje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. Pričakujemo pozdrave pokroviteljev, z nami bo g. Brezar, minister za drobno gospodarstvo, srečali se bomo z direktoijem IMV-Revoz g. An-žuijem in pogovaijali se bomo z bankiiji, predsedniki izvršnih svetov, izmenjavali bomo izkušnje in se pogovarjali o našem nadaljnjem medsebojnem sodelovanju v podjetniškem združenju. Pridite na Otočec, tam boste lahko drugim podjetnikom predstavili svojo dejavnost in pred koncem z njimi pokramljali na koktajl partiju. Vabimo vas člani iniciativnega odbora in firme APLHA, BAR-LOG, BB COMMERCE, ESPRI, INVEST IN VAKO. Podrobnejše informacije dobite v ESPRI d.o.o., Trdinova 6, Novo mesto, tel. 068/24493. LEPOTA CVETJA — Ne zna vsak z rožami Oni znajo. In če ne znajo, si pomagajo s Holandci Naredijo vam šopek, venec, okrasijo dvorano ali konferenčno sobo. S cvetjem evropske kakovosti in evropskim dizajnom. Kadar sle v zadregi pokličite IKEBANO na Otoku na tel 068/57-184 ali CVETLIČARNO na Mestnem trgu I v Metliki na teL 068/59-001. INVEST — Ko gre za gradnjo, ne gre brez strokovnjakov. Ne gre brez izkušenj. Vse to ima zasebna firma INVEST, ki vam pomaga oblikovati idejo in tudi streho nad glavo. DO- LENJSKA VAS bo naš skupen projekt Pokličite in prepričajte se o referencah. INVEST, Zagrebška 13, Novo mesto, teL 068/24-622, 22-417. DARILNI BUTIK * CVETLIČARNA ORHIDEJA - Kadar ste v zadregi za darilo, se oglasite. Pripravili vam bodo prikupno darilo. Od keramike do kristala za vse okuse in denarnice. Vseh vrst cvetje v šopkih in vencih in sedaj še holandska semena ter čebulice Erjavčeva 4 k Krškem, vsak delavnik od 9. do 20. ure. TeL 0608/32-984. INTERMARC — Teh. trgovina Stopiče: kosilnice BCS še za dinarje, rotacijske kosiL na pogon, nahrbtne kosiL kavmaki in mitsubishi betonski mešalci in bela tehnika. TeL 069/43-806. ODLOK RAZVELJAVILI KOČEVJE — Za uresničitev ciljev dolgoročnega programa razvoja drobnega gospodarstva v občini so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine na seji konec marca 1987 sprejeli odlok. Ta določa, da se določena stanovanja na Trgu zbora odposlancev in na Ljubljanski cesti namenijo za poslovno dejavnost. Sprejeti predpis se je tudi izvajal. Avgusta preteklega leta je republiški sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora ugotovil, da je navedeni odlok v nasprotju z ustavnimi določbami in veljavnimi predpisi o stanovanjskih razmeijih. Omenjeni republiški organ je predal zadevo tudi Ustavnemu sodišču republike Slovenije v oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega spornega kočevskega odloka. Ustavno sodišče je odločilo, da se odlok razveljavi. V. D. Leto dni je že minilo, kar med nami več te ni, a le nismo pozabili spomin na tebe še živi V srcih naših li prisoten si vsak dan, v mislih si še vedno z nami čeprav si v grobu sam. V SPOMIN na ljubega sina in brata SLAVKA MURNA Danes mineva leto dni, odkar v našem domu ni več veselja in tvojega nasmejanega obraza. Povsod je prazno, ker te ni, le solza še tvoj grob rosi. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, ga krasite s cvetjem ter prižigate sveče. Vsi njegovi U TFM TFI1NII UAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI * ■ cm l LUI1U VHO tHmiVIH PRODAM - KUPIM - POSEST-ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 21. februarja — Irena Petek, 22. februarja — Marjeta Sobota, 23. februarja — Dejan Nedelja, 24. februarja — Matija Ponedeljek, 25. februarja — Matevž Torek, 26. februarja — Matilda Sreda, 27. februarja — Gabrijel LUNINE MENE 21. februarja ob 23.58 — prvi krajec kino BREŽICE: 22. in 23. 2. (ob 20. uri) ameriška melodrama Duh. 24. (ob 18. in 20. uri) in 25.2. (ob 20. uri) ameriški kriminalni ftlm Na bojnem pohodu. 26. in 27.2. (ob 20. uri) ameriški triler Tenka linija smrti. ČRNOMELJ: 22. 2. (ob 20. uri) ameriški erotični film Več od strasti. 23.2. (ob 19. uri) ameriška komedija Zločini in pre- krški. 24. 2. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Dobri fantje. 27.2. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Streljaj, da ubiješ. KRŠKO: 21. 2. (ob 20. uri) ameriški triler Slepa jeza. 24.2. (ob 18. uri) ameriška komedija Bogovi so padli na teme, II. 26. 2. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Otok z zakladi. NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 21. do 23. 2. (ob 18. in 20.15) ameriški kriminalni film Dobri fantje. 24. 2. (ob 18. in 20. uri) predpremiera Popolni spomin. 25. 2. (ob 19.30) koncert Tržaški kvartet Harf. 26. 2. (ob 18. uri) predavanje Toma Česna — Vzpon v južni steni Locea. 16. (ob 20. uri) ter 27. in 28. 2. (ob 18. in 20. uri) predpremiera Manfis Belle. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 22. do 24. 2. (ob 19. uri) ameriški film Hladen ogenj. Od 25. do 27. 2. (ob 19. uri) ameriški film Strupenjača. TREBNJE: 23. (ob 19. uri) ter 24. 2. (ob 18.30) film Mikrokozmos. čestitke Dragi, ljubljeni mami FRANCKI BRUDARJEVI iz Novega mesta želijo za visok življenjski praznik, 88—letnico, mnogo sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja v nadalnjem življenju, otroci z družinami. Vnučki in pravnučki paji pošiljajo 88 poljubov. 1080 kmetijski stroji TRAKTORSKO PRIKOLICO za prevoz živine po ugodni ceni prodam. Jože Turk, Mali Orehek 6, Stopiče. 1070 KOSILNICI BCS 127 in BRK 165, obračalnik Favorit 220, Pajek 4450, cisterno (2200 1), staro in novo prikolico Tehnostroj in traktor Zetor 52 11, v garanciji, prodam. Barterlj, Jablan 41, Mirna Peč. 1092 TRAKTOR Deutz 6206,1000 delovnih ur, in kobilo z žrebetom prodam. Kuntarič, Pristava ob Krki, 68312 Podbočje. 1097 GOLDONI (8 KM) s priključki (kosa in rotacijska), traktorski obračalnik SIP 2005, krožne brane OLT—20 diskov, vse malo rabljeno, prodam. Zorič, Šutna 35, Podbočje. 1110 OBRAČALNIK SIP 225 prodam Albin Jordan, Dobrava 27, Škocjan. 1119 TRAKTOR Zetor 3511, s koso, prodam. Alojz Klemenčič, Radovlje 24, 68220 Šmarješke Toplice. 1129 FREZO za motokultivator Gorenje Muta, do 25 % ceneje, prodam. ® (0608)82-400, od 7. do 15. ure. 1152 VRTNO rotacijsko motorno kosilnico, skoraj novo, ugodno prodam. ® 73-295, dopoldne, soboto in nedeljo popoldne. 1166 TRAKTOR ŠTORE 404 in snopove-zalko za BCS 127 prodam. Berčan, Nova vas 5, 61294 Višnja Gora. 1167 BOČNO KOSO za zetorja prodam. Kupim pluge Slavonac. ® (068)60-558. 1168 VEČNAMENSKI traktorski nakladalec RN 1 Riko — hidravlični, nov, možno tudi na kredit, prodam. Ivan Pezdirc, Črnomelj, ® (068)52-074. 1180 TRAKTOR MASSEY FERGUSON (26 KM) ugodno prodam. Jože Jaklič, Zemelj 19, Gradac, ® (068)58-676. 1227 motorna vozila KARAMBOLIRAN avto Vauxhal Chevet, letnik 1977, prodam. ® (068)44-137. 1073 VW, letnik 1971, ohranjen, registriran do januarja 1992, prodam za 2500 DEM. ® (0608)81-682. 1077 LADO SAMARO, letnik 1988, registrirano do avgusta 1991, prodam za 10500 DEM. «42-831. 1078 R 4 GTL, letnik 1988, ugodno prodam. ® (068)28-295. 1083 KOMBI IM V Marcedes 2200 diesel, s kasonom, prodam. ® (068)86-181. 1085 FORD SIERO 1600 1,6 prodam. ® 50-123. 1089 126 PGL, 8/88, in R 5 Campus prodam. ® 24-943. 1093 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. Brane Rogič, Belokranjska cesta 81 (Poganci), Novo mesto. 1095 VW1300, letnik 1972, registrirano do oktobra, ugodno prodam. ® 42-025. 1096 R 4 GTL, letnik 1985, prodam. ® 76-159. 1100 Vozniki! Pri registraciji svojih avtomobilov zahtevajte zavarovalno polico TRIGLAVA, ki vam s svojo mrežo po Sloveniji, Hrvaški in z mednarodnimi pogodbami zagotavlja hitro in kvalitetno rešeno škodo. Dobri vozniki, TRIGLAV vam priznava vse do sedaj pridobljene popuste, od 16. februarja dalje še dodatni popust 10% vsem, ki bodo prišli sklenit zavarovanje na sedež Poslovne enote, na Zagrebško 2, v bivši hotel Kandija. Z 128, letnik 1987, registrirano do februarja 1992, prodam. ® (0608)60-207. 1101 FIAT 126 P, 11 /1987, prodam. ® 85-429, popoldne. 1102 JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 51000 km, prodam. ® (0608)60-215. 1104 GOLF JGL DIESEL, letnik 1985, prodam za 9.000 DEM. ® (068)25-370. • 1106 RENAULT Espace 2000 GTS, letnik 1989, prodam. ® (068)84-400. ZASTAVO 128 SKALA, letnik 8/1989,10.500 km, prodam. ® 20-448. 1107 MAZDO 121, letnik 3/90, metalik, prodam. ® 25-728. 1108 Z 101 GTL 55, letnik 1985, prevoženih 44000 km, garažirano, registrirano do februarja 1992, prodam. Štrabič, Pod vinogradi 3, Straža, ® 84-691. 1109 II PRODAM R4 GTL, letnik 88. In-11 formacije na ® 068/23-585. LADO RIVO 1300, letnik 1988, prevoženih 30000 km, temno rdeče barve, prodam. Janez Ruperčič, Dol. Maharo-vec 20, Šentjernej. 1112 R 4, star eno leto, prodam. ® 25-340. 1113 R 4, letnik 1987, in golf diesel, letnik 1988, tam 2001, letnik 1974, traktorsko prikolico, domače izdelave (3 t) prodam. ® (068)85-967, popoldne. 1118 JUGO 45 AX, november 1987, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)33-057. 1120 Z 750, letnik 1985, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® 52-128. 1121 Z 101 COMFORT, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam za 2500 DEM. Rajko Ivič, 21. maja 25, Brežice. 1123 GOLF DIESEL S paket, rdeč, letnik 1984, prodam. ® 43-806. 1124 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, prodam. ® (0608)61-360, od 7. do 18. ure. 1125 Z 750, letnik 1980, prodam. Stane Vintar, Loka 13, Šentjernej. 1127 DIANO 6 LC, letnik 1981, registrirano do julija, ohranjeno, prodam za 2100 DEM. ® (0608)75-806. 1128 Z 1300 EC, letnik 1979, registrirano do novembra 1991, v brezhibnem stanju,, zelene barve, prodam. »21-614. 1130 126 PGL, letnik 1987, poceni prodam. Plantan, Veliki Cerovec 9, Novo mesto. 1131 Z 128, letnik 1987, 26000 km, prodam. Pirnar, Zbure, ® 73-038. 1132 Z lOl SKALA 55, letnik november 1988, prevoženih 32000 km, prodam. ® (068)25-935. 1135 LADO RIVO 1300 prodam. Kastelec, Dol. Težka Voda 23, Novo mesto. 1136 JUGO 45, letnik 1986, prodam za 4600 DEM. ® (068)26-322. 1137 JUGO 55 SKALA, star eno leto, registriran do februarja 1992, prodam. »24-368. 1139 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (glavni urednik in direktor!, Marjan Legan (odgovorni urednikj, Andrel Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Duilč, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc, Jote Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 18 din, naročnina za 1. trimesečje 200 din; za delovne in družbene organizacije 400 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DMIali druga valuta v tej vrednostij na leto OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 240 din, na prvi ali zadnji strani 480 din; za razpise, licitacije ipd. 260 din. Mali oglasi do deset besed 200 din, vsaka nadaljnja beseda 20 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mestoj. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega sekretariata za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. FIAT 126 P ugodno prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Stopiče. 1141 JUGO KORAL 60, letnik 1989, z dodatno opremo, ugodno prodam. ® (0608)34-791. 1143 BMW 316, letnik 1988, z veliko dodatne opreme,'ugodno prodam. ® (0608) 82-982. 1144 R 5 CAMPUS, star 13 mesecev, rdeč, 5 vrat, prodam. Cena 13800 DEM. ® (0608)81-989. 1145 Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. ® 45-489. 1146 126 P, letnik 1986, prodam. ® 42-453. 1147 GOLF DIESEL, letnik 1985, ugodno prodam. ® (0608)69-580, pokličite v petek od 17. do 19. ure. 1151 R 5 CAMPUS, 5 vrat, star eno leto, in R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® 84-352. 1153 Z 128, letnik december 1987, prodam. »(068)23-143. 1154 Z 750, letnik 1978, prodam. ® (068)20-201. 1155 JUGO KORAL 55, bele barve, registriran do 6/91, komplet z opremo prodam. ® 24-158, po 19. uri. OPEL KADET E prodam. Medle, ® 24-835. 1156 Z 750 LE, letnik 1982, prodam. Brane Poljane, Polje 18, Krmelj. 1157 Z 101, letnik 1978, prodam. ® (068)73-318. 1158 JUGO KORAL 60, letnik 1989, prodam. ® (0608)60-219. 1162 126 PGL, letnik 1989, registriran do februarja 1992, prevoženih 9800 km, ugodno prodam. ® (0608) 33-580. 1164 FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. ® 23-273. 1165 R 4, letnik 1981, zelo ugodno prodam. Kličite na ® 25-072! 1169 ZASTAVO 750, letnik 1984, po ugodni ceni prodam.® 49-518. 1170 RABA—MAN, letnik 1979, nosilnost 12100 kg, kasonar s karelo, in magirus 310—26, kiper, brez kasona, letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. ® 73-317. 1171 GOLF JGLD, S paket, letnik november 1985, prodam. ® 43-509, Bojan Šmajdek, Stranska vas 33, Novo mesto. 1173 FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. ® (0608)31-369. 1174 GOLF DIESEL, letnik september 1989, rdeč, prodam. »73-216. 1175 FIAT 126 P, letnik 1989, registriran do februarja 1992, prodam. ® (0608)33-972, dopoldne, ® (0608)33-726, popoldne. 1176 GOLF, letnik 1980, in Z 750, letnik 1980, prodam. »27-841. 1177 GOLF DIESEL, letnik konec 1984, rumene barve, prodam. ® 52-585. 1179 LADO 1200, malo zaleteno, letnik 1984, prodam. ® 22-373, po 17. uri. 1181 Z 128, letnik 1989, prvi lastnik, prodam. »(068)21-180, med 17. in 19. uro. 1182 JUGO 55 A, letnik 1986, prodam. Graša, Gesta herojev 54, Novo mesto. Z 101 SKALA, letnik 1989, prodam. ® (068)23-398, popoldne. 1184 Z 850, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. ® 42-108. 1185 GOLF DIESEL, letnik 1989, registriran do 1992, in jugo, 1987, registriran do 1992, ugodno prodam. Anton Kocjan, Velika Cikava 16, Novo mesto, ® 23-786. 1186 JUGO KORAL 45, nov, ugodno prodam. ® 22-283, dopoldne. 1187 GOLF JGL DIESEL, S paket, letnik 1985, prodam. ® 84-422. 1191 Z 101, letnik 1978, prodam. Pot na Goijance 27, ® 25-893. 1192 JETTA TURBO DIESEL, letnik 1985, prodam. ® 20-577. 1193 R 4, letnik 1983, prodam. Anton Bra-jar, Dol. Karteljevo 16, Novo mesto. R 21 GTX, 2000 ccm, letnik 1988, prodam. ® 28-895. FORD FIESTA, letnik 1979, registracija do aprila 1991, prodam. ® (0608)79-197, po 20. uri. JUGO KORAL, letnik 1989, prodam. Sivec, Na tratah 15, ® 25-988. 1196 GOLF, S paket, letnik 1985, prodam. Primož Rabzelj, Škocjan 21, ® 76-103. GOLF CADY, letnik 1984, prodam. »(068)76-014. 1199 JUGO 45 A, letnik 1984, registriran do 22. avgusta 1991, prodam. ® (068) 45-230. 1201 SUZUKI SVVIFT 6 S, v braviranem stanju, star tri mesece, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Ogled vozila je možen na naslovu: Stane Pustavrh, MDB 15, Leskovec, ® (0608)31-544, (0608)21-367. 1204 LADO 1200 S, letnik december 1986, prevoženih 30000 km, prodam. Anton Uhan, Gaj 15, Straža, ® 84-702. 1205 GOLF DIESEL, star 18 mesecev, prodam. Rozman, Šranga 4, Mirna Peč. lan, uaj GOLF 126 P ugodno prodam. ® (0608)79-364. 1223 AUDI 80 CL, letnik 1984, diesel, prodam. ® 21-947. 1226 JUGO GVL 55 s katalizatorjem, letnik 1988/10, prodam. ® 23-830, dopoldne. 1228 ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. » 85-161. 1229 LADO 1600, staro 10 let, zelo ugodno prodam. ® (068)40-853. 1230 GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. V račun vzame R 4 GTL od 1985 do 1987 leta. ® (068)73-609. 1231 LADO SAMARO, bele barve, letnik 1989, registrirano do 2/92, prodam. ® (0608)32-144, od 18 ure dalje. 1234 GOLF DIESEL, letnik 1983, ugodno prodam. ® (0608)69-688, od 17. do 19. ure. 1235 GOLF JXD, letnik 1987, registriran do junija 1991, prodam. Marjan Krašovec, Krmelj 23. 1236 R 4, letnik 1983, prodam. ® 65-070. 1240 Z 750, letnik 1978, odlično ohranjeno, registrirano do konca leta, in škodo 120 LS, letnik 1978, prodam. Mirko Šuštar, Dragatušl2a. 1241 BMW 318, letnik 1984, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® 76-362. 1244 GOLF JGLD, letnik 1985,5 vrat, in Z 750, letnik 1983, prodam. Mrak, Vel. Brusnice 46, Brusnice. 1245 R 4 GTL, star 14 mesecev, peščene barve, prevoženih 21000 km, prodam. ® (0608)21 -103, do 15. ure, (0608)32-641, po 16. uri. 1246 KAVVASAKI KX 125, motocross model 1990, ugodno prodam. ® 26-443. 1247 DAIHATSU CHARADE, turbo, diesel, nov, še neregistriran, prodam. ® (061)853-073. 1249 MERCEDES 1213, kasonar, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. ® (0608)77-342. 1250 JUGO 45, letnik 1988, prodam. ® 76-444. 1252 LADO RIVO 1300, letnik 1988, prodam. ® (0608)32-534. 1253 obvestila GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojletje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči 5 let. ® (063)39-878. 922 CANDY SERVIS ® 22-668, K Roku 17, Novo mesto. 1086 ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 1116 PIŠČANCE, stare en dan, in večje, bele in rjave nesnice lahko že dobite. Sprejemamo tudi naročila. Knafeljc, Na tratah 8, Novo mesto (Žabja vas), ® 28-335. 1138 SATELITSKE ANTENE z montažo že od 12.500 din dalje. ® (068)51-396, od 18. do 19. ure. 1159 ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo. ® (061 )451 -924, (061 )375-742. 1161 SPREJEMAM naročila za rjave jar-kice, najboljše nesnice, 4—krat cepljene proti vsem boleznim, in bele za zakol. Dobile se bodo v aprilu. Zdravje, Zalog 17, Novo mesto, ® 24-594. 1198 SODELUJTE v akciji nemške banke z denarnim vložkom. Podvojite ga v enem mesecu. ® (068)23-503. 1209 VODOVODNE INSTALACIJE, popravila in napeljava, Mirko Jerkovič, Slavka Gruma 3, Novo mesto, ® 27-332. 1217 KZ METLIKA zbira naročila za ijave, bele in grahaste večje piščance. ® 58-617. 1232 RJAVI, beli in grahasti piščanci bodo v prodaji od 23. februarja do 1. marca. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, ® 44-389. 1233 SPREJEMAMO razne predmete v komisijsko prodajo, tudi oblačila za obhajilo, birme in poroke. Trgovina Quick, Vavta vas 20, Straža, ® 85-425. 1238 CVETLIČARNA efkaMet%ca> v Škocjanu Al nudi poceni rezano cvetje, žalne in slavnostne dekoracije, lončnice in lepo dekorirana drobna darila. Naročila sprejemamo na telefon: 068/76-474. Se priporoča cvetličarna Marjetica v Škocjanu! ITALIJANSKE HLAČNE PLENICE »EUROBABY« ZA ENKRATNO UPORABO ceneje kot v vaši trgovini! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM na območju R Slovenije. Povprašajte in jih naročite na telefonski številki: 061/572-450. PIŠČANCE, enodnevne bele, težke, ijave nesnice in grahaste, že prodajamo: Valilnica Humek, Irča vas 18, tel.: 24-496, 68000 Novo mesto. AGROIZBIRA KRANJ vam nudi do konca marca: — vse za generalna popravila motorja za traktor Fiat 404, Univerzal 445 po ceni 10.519,80 din; — akumulatorje Vesna (z dvoletno garancijo) 12 V 97 Ah - 1.699 din; 12 V 135 Ah — 2.205 din; 12 V 140 Ah 2.602 din; — gume Sava 8,3 x 28 — 2.110 din, 11,2—10,28 — 2.720 din, 12,4—11,28 — 3.299 din; — na zalogi so rezervni deli za traktorje Tomo Vinko-vič, Ursus, Zetor, IMT itd. Se priporoča AGROIZBIRA, SLAVKO PROSEN, Smled- niška 17, Kranj, tel. (064) 34-802. AFRODITA ženitna posredovalnica iz Kranja tokrat posebej vabi vsa preprosta samska, kmečka, pa tudi brezposelna dekleta in ženske, ki si želijo partnerja in topel dom. Telefon 064-34-258 od 8. do 14. ure, četrtek in petek od 14. do 19. ure. VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Obvešča stranke, da lahko naročijo enodnevne in tudi večje bele, rjave in grahaste piščance. Za naročilo se priporočamo! preklici posest ZAZIDLJIVO PARCELO, z izkopom za hišo in urejeno dokumentacijo, v Semiču prodam. ® 50-123. 1090 HIŠO z vrtom v Straži, primemo za lokal, sod (5001), in kad (7001), ugodno prodam. Informacije vsak dan med 16. in 18. uro na »(068)84-591. 1111 HIŠO z gospodarskim poslopjem, v -------------------- 43-254. okolici Sevnice, prodam. ® ‘ 1134 V DOLINI KRKE na pobočju Dvora pri Žužemberku prodam manjši vinograd z zidanico oziroma počitniško hišico. Informacije na ® 27-047. 1149 MLAD VINOGRAD na Vinjem vrhu prodam. ® 76-328. 1163 HIŠO v Novem mestu kupim. ® 50-123. 1248 prodam SKRINJO (310 1), litoželezni kuep-perbusch in otroško posteljico z jogijem prodam. Jevšek, Glavni trg 2, Novo mesto. 1071 ŠTEDILNIK Gorenje (2 ® 2) prodam. ® 22-953. 1072 DRILING z daljnogledom — sulo-montaža in strojne škarje Jelšingrad za rezanje pločevine, dolžine 2500 x 5 mm, prodam. ® 52-123. 1079 ELEKTRO—PNEVMATSKO kladivo Black und Decker, s konicami in svedri prodam. Možnost vrtanja in štema-nja. Cimrmančič, Šmihelska 13, Novo mesto. 1084 OTROŠKO POSTELJICO in kombiniran voziček, šivalni stroj Lada v omarici prodam. ® 28-690, Novo mesto. 1091 KOSTANJEVO KOLJE za vinograd, obdelano ali neobdelano, prodam. Jože Bratkovič, Dobravica 36, Šentjernej, »(068)41-058. 1099 APN 6 in radiokasetofon ugodno prodam. Zvonka Stupar, Boršt 4, Dvor. 1103 rolo-1114 ANDREJ KEČKEŠ, Mihovo 20, Šentjernej, prepovedujem hojo in vožnjo po moji parceli Pepci Štemberger, Rezi Zbašnik ter ostalim. Kdor te prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ALOJZIJA ZUPANČIČ, Vrhpeč 19, Mirna Peč, prepovedujem vsakršno sečnjo in prilaščanje nepremičnin, last Marije in Alojzije Zupančič, Vrhpeč 23. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. 1224 V KOČEVJU prodam gradbeno parcelo — Mestni log. Na parceli je že nekaj gradbenega materiala. Interesenti naj se oglasijo na ® (061)853-363. 965 VINOGRAD (300 trt), v velikosti 28 arov, na Hrastu pri Suhorju, prodam. ® 59-204. 1074 GLASBENI CENTER Philips pr dam. Vinko Parancin, Zagrebška 11, N vo mesto, ® 28-601. NJIVO (1 ha), v bližini Cerkelj, prodam. Cena 12 din za m2. Prodam tudi traktor IMT 542, 250 delovnih ur, gumi voz 16 col, enoosno kiper prikolico, modele za betonske stebre za vinogradništvo ali sadjarstvo, in 400—litrski mešalec za beton z novim dieselskim motorjem. Informacije na ® (0608)31-437, ob delavnikih. 1115 TROSED, dvosed in fotelje prodam. Milan Spasevski, Nad mlini 24, ® 23-029,84-688. 1117 TRAKTORSKE GUME 11—2—28, nove, 10 % ceneje, in avtomobilsko prikolico (torzi), novo, prodam. Ivan Ucman, Veliki Cerovec 8, Novo mesto. 1122 LESENE stilne stole, nerabljene, prodam. ® 23-368. 907 OTROŠKO SOBO Mihec prodam. »22-910. 1126 SATELITSKO ANTENO, stereo, novo, z montažo, prodam za 1170 DEM. »(0608)70-465. 1133 APARAT CO 2, nov, ugodno prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Stopiče. 1142 PRODAM 4000 kosov modelarca in mreže za ploščo. Informacije v soboto od 11. do 13. ure na ® 26-430. 1150 ZARADI SELITVE prodam spalnico, otroško posteljico, mizo s kotom, omaro za dnevno sobo. Cena po dogovoru. Sabina Čulibrk, Zagrebška 8, Novo mesto. 1160 REGAL, star dve leti, poceni prodam. ® 23-090, Marinkovič. 1188 JATO japonskih prepelic prodam. » 65-742. 1190 HRASTOV POD v bližini Novega mesta prodam. ® 28-023. 1200 6 GOSTINSKIH MIZ s stoli in gramofon Toschiba, nov, ugodno prodam. ® (0608)33-228. 1203 DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Božnar, Malkovec 20, Tržišče. PC AT 286 16 MHZ 42 MB nec hard disk, komplet, še v garanciji, prodam. Cena 2200 DEM. ® 23-122. 1219 PRODAM nerabljeno: hitropretočni bojler (9 KW) in termoakomulacijsko peč (2,5 KW) 30 % ceneje. » (068)26-883, popoldne. 1225 PEČ za centralno ogrevanje feroterm, 3500 ccal., novo, ugodno prodam. ® 27-586. 1239 MLADO KRAVO simentalko, s teličko, staro 8 tednov, prodam. Zupančič, Vel. Podljuben 2 a, Uršna sela. 1242 LESENE STOPNICE, dolžine 4 m, širina 0,75 m, prodam, Marija Stefanovič, Slavka Gruma 72, Novo mesto. 1243 OVCE z mladiči prodam. ® 27-844. PRIKOLICO za prevoz živine, ter prikolico za osebni avto prodam. ® 26-677. 1256 ZASTAVO 750, letnik 1976, in kombi IM V, letnik 1976, nosilnosti 1000 kg, prodam. Tone Cunk, Orehovec 22 a, Kostanjevica. 1207 JUGO 55, rdeč, star 6 mesecev, poceni prodam. Štef Sporiš, Avguštine 4, Kostanjevica. 1208 TOVORNI AVTO Ford 110, letnik 1973, 6 ton, in tovorni avto TAM 500, letnik 1970, 5 ton, prodam. » 42-349. GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam za 9800 DEM. ® 47-192, popoldne. Z 750, letnik 1981, in kolo BMXX prodam. » 85-443. 1212 GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam za 9500 DEM. « 25-589. 1213 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. s 42-613. 1215 126 P, letnik 1987, prodam. Foršček, Srebrniče 16, Novo mesto. 1220 GOLF DIESEL, december 1983, oljni gorilec, kompresor za man ali mercedes, bencinski motor za mešalec, prodam. ® (0608)69-126. 1221 R 4 TL, letnik 1983, prodam, /o 45-600. 1222 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric FRANCE UDOVIČ iz Gor. Ponikev 8 Iskrena hvala dobrim sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem za pomoč in pozornost ob zadnjerp slovesu. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu, še posebej dr. Janezu Kramarju, patronažni sestri iz ZD Trebnje ter g. kaplanu za pogrebni obred. Vsi njegovi razno INŠTRUKTORJA matematike za osnovno šolo iščem. ® 21-946. 1069 PROFESORICA PEDAGOG1KE-JJ?.1 P°mo^ pri učenju osnovnošolcem v *rekem in okolici. ® (0608)79-756. hnDEKLOVNI PROSTOR (30 m2), v 1 mi Novega mesta, primeren za obrtne javnosti, oddam. Informacije na ® 25-T KP°ldne 1178 Pr ,KOVINO z vso opremo prodam. P^obljen z najemno pogodbo. ^ 41-956, interna 24, ® 22-404, doma STDre’tdefaks 22'338' 1214 15‘ROJE za navadne sveče in kalupe teh i ■ dekorativnih sveč, skupaj s (%5)2°U665Pr0dani ® (065)31-33172^1; _____službo dobi d„t^KV,Z,TERJI- POZOR! Če želite gjj j^sluiek, se oglasite na ® (061) Kam?x^NOST oobrega zasluž- hoie-l. -™0 ^iopnike za prodajo alko-'h pijač vrhunskih znamk. Pogoj: lana J!r5,,VOT- Ponudbe med 10. in 14. uro nrl°?1)225-260- 1081 iazn KLE’ Vltk°. postavno, luštno in pri-har »c?? stalno ali honorarno zaposli kafe AS Metlika. Odličen OD in stanova-Jc- 1082 ordelc. RAZPOLAGO imam še nekaj ske !■, apacitel ključavničarsko, klepar-voHhll^^k* dejavnosti. Lahko tudi po-50 DIn° del° Ponudbe pod šifro: »URA V(,_J^OOVCA, lahko priučenega, v No- (KlH„i?estu “Pošlim. Naslov v oglasnem “odetku. ,088 DELO NA DOMU! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis, kuverto z znamko, 30 din za nadaljna navodila. Možen zaslužek od 10000 do 15000 DEM na mesec. Branko Perme, Tomšičeva 14, 69220 Lendava. 1148 DELO NA VAŠEM DOMU. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Marjana Grahek, Otovec 3, Črnomelj. 1202 NUDIMO dobro plačano delo na terenu. ® (068)28-694. 1237 službo išče 50—LETNA UPOKOJENA testilka, z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami v komerciali išče honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 1255 stanovanja OPREMLJENO SOBO, z možnostjo kuhanja, oddam. ® 26-187. 1098 STANOVANJE ali hišo v Novem mestu ali okolici najame mlada družina. ® 25-363. 1172 GARSONJERO ali manjše enosobno stanovanje v Novem mestu vzamem v najem. Možnost predplačila in nakupa. ® 21-183, dopoldne, 24-278, popoldne. 1189 ženitne ponudbe FANT, star 40 let, brez obveznosti, samski, z veseljem do dela v gostinstvu (imam gostinsko šolo), želim spoznati dekle ali mamico. Naslov v oglasnem oddelku. 1094 ^ f Bolečino si prestal, zdaj boi v grobu mimo spal. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in stari oče . :\ V-|| I JOŽE SAJE st. z Golobinjeka 15 Najlepše se zahvaljujemo Vsem sorodnikom in znancem, posebno pa še sosedovim Kovačičevim in Angelci Pevec, Tovarni zdravil Krka-am-pulni oddelek. Pripravi Novoteks in Keramiki. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric STANE BLATNIK upokojenec SGP Pionir Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih, za izraze sožalja in cvetje, s katerim ste zasuli pokojnikov grob. Zahvaljujemo se tudi Iskri Tenel, g. Anici Marenče, Kočevaijevim in Pleskovičevim. Posebna zahvala sosedom Butarovim, krajanom Regrče vasi in Gotne vasi, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi DOLENJSKI LIST Ko pride grenka smrt, moj hramček bo zaprt. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je nepričakovano zapustil oče, mož, brat, stric, svak JOŽE LOVŠE iz Martinje vasi pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru iz Šentruperta, kolektivu Elektro Krško, Društvu upokojencev Mokronog in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Ivanka, sin Jože in hči Silva z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Delo, trud in trpljenje, to bilo, mama, tvoje je življenje. V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča JOŽEFA ŠUŠTAR roj. Kocjančič, iz Belšinje vasi 7, Trebnje Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in vence, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Bolečine si prestala, zdaj boi v grobu mimo spala ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 37. letu zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra, snaha in svakinja ZDENKA HROVAT s Ceste herojev 32, Novo mesto Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znan-"?» Prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojni darovali r. ’ '-ca» mciujcv, guvui iiiku iz Lzoma učenčev iviajae »ne, 5 b,oka Cesta herojev 32, sestram, patronažni sestri za obiske na do-d ujPevcem in g- proštu Lapu za lepo opravljen obred. Posebna zahvala • Kresetovi za vso skrb v času njene bolezni. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Solza žalost, bolečina le zbudila ni, a ostala je praznina ki močno boli. Po težki bolezni nas je v 54. letu zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari ata, brat in stric JOŽE REDEK iz Mačkovca 24 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetie, sveče in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja družinam Gotlip, Medved-Breglec, Jeralič, Redek, IMV tozd Revoz-nabava, kontrola kakovosti P.I., Novoteks tozd IVS, restavraciji Garni grad Otočec, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapeto žalostinko. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi domači ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal smrt te vzela je prerano, v srcih naiih boi ostal V 52. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče, brat in stric ANTON JURAN iz Straže, Ul. talcev 8 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nam izrazili sožalje. Prisrčna hvala DO Varnost, DO Novoles, pokopališko pogrebnemu odboru Kot-Brezje pri Semiču za organizacijo pogreba. Prisrčna zahvala sodelavcem za častno stražo, govorniku pri odprtem grobu in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste našega dragega pospremili v teko velikem številu k njegovemu zadnjemu počitku in njegov grob zasuli s cvetjem. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, Solza žalost, bolečina niti roke nam podal, te zbudila ni, smrt te vzela je prerano, a ostala je praznina v srcih naiih boi ostal ki močno boli ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega ljubega sina ROMANA JANČARJA Ob potoku 4, Novo mesto Sn.sjtreao zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, darovano cvetje in izrečeno «uje Posebna zahvala Tovarni zdravil Krka in Ivanu za poslovilne besede. Zahvalo dolgujemo tudi zdrav-Kernu osebju internega oddelka; ki sije prizadevalo ohraniti njegovo mlado življenje. Zahvaljujemo se tudi 8- župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste našega Romana pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga imamo radi Ko brez miru okrog divjam, prijat iji praiajo me, kam? Praiajte raj’ oblak neba praiajte raji val morja Žalost, solza bolečina te zbudila ni a ostal je spomin na preživete dni dragi Berti tl (F. Preieren) ZAHVALA Ne moremo verjeti, da nam je v cvetu mladosti kruta usoda iztrgala iz naše sredine komaj 18-letnega sina in brata ALBERTA TROHA iz Brezovice 13, Šmaiješke Toplice Ob tragični izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu z belim cvetjem pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem dijakom in delavcem SŠTZU Novo mesto, sošolcem 4.a in 4.b razreda elektro šole, sošolcem iz OŠ Šmaijeta, družinam Glavič, Barbič, Per, Brinovec, Bregač, Zalokar in Darinki Kos za vsestransko pomoč. Pevskemu zboru iz Šmihela in pevskemu zboru Šmaijeta se zahvaljujemo za zapete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, kolektivoma A banke in Novoteksa ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. V globoki žalosti: mami, oči, brata Miran in Darko z Brigito ter sestra Bernarda Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naiih boi ostal ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj, v 55. letu, je tragično preminil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, nečak in zet SLAVKO LOZAR z Rožanca 9^ boleči izgubi naša iskrena zahvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Grahkovim, Kočevaije-, ,rn m Štukljevim, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti ter mu poslednji dom zasuli s Vetjem. Posebna hvala osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, DO Avto Kočevje, gos-EOdu Moleku in sodelavcem, sodelavkam in sodelavcem Iskre Semič, g. župniku za lepo opravljen obred, Petrova vas, govorniku za poslovilne besede in pevkam za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala! žalujoči: žena Štefka, sinovi Dane z družino, Roman in Slavko, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Ljubila svojo si družino, ostala grenka nam je bolečina ljubila zemljo si in dom, ko odšla si r večni dom. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta METKA MACEDONI iz Šmaijete 12 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih sta h ob strani nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in se v tako velikem številu poslovili od pokojne. Posebna zahvala dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred, ustanovi SŠTZU Novo mesto, družinam Kapler, Pirkovič Gerzetič in Medja. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni najdražji DOLENJSKI UST 19 0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000400000000004 Anton Bukovec 0 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 1 4 *4 I 4 4 \ 5 4 4 4 4 *4 *4 4 4 Lahinja ne bo več le tekla mimo Anton Žunič s Krivoalavic želi kot prvi v metliški občini postaviti malo elektrarno — Išče pomoč strokovnjakov — Priključitev v električno omrežje_ Zagoto vo A nton Buko vec ne bi ostal le elektrotehnik, če ne bi takrat, daljnega leta 1965, ko je končal srednjo šolo, v semiški Iskri, kjer je bil Štipendist, tako potrebovali tehnikov. Podredil se je torej želji tovarne, čeprav si je vedno želel, da bi Študiral Toda očetova pokojnina, edini vir dohodka v dužini, je bila preskromna, da bi se ob njej Anton lahko Šolal, semiški Iskri, ki je takrat Sele dobro zakoračila na pot razvoja, pa je bilo veliko do tega, da obdrži delavnega, vztrajnega in zagnanega fanta, ki se je s lemi odlikami izkazal že med počitniško prakso. Ko se je Bukovec zaposlil v Iskri, so kondenzatorje, ki so jih iz-delc . ali m tej belokranjski tovarni, razvijali še v Ljubljani Vendar je kot tehnolog že sodeloval pri razvoju kondenzatorjev za elektronske naprave, ki jih je bilo potrebno prilagoditi strogim zahtevam tujega kupca. Ko pa so leta 1970 tudi v Semiču ustanovili razvojni oddelek, je bil Anton med tistimi petimi, ki so začeli zastavljati nadaljnji razvoj tovarne. In tu vztraja še danes, gotovo tudi zato, ker v tem dinamičnem delu ne sme zamuditi nobene priložnosti pri od- krivanju novega, pri vgrajevanju v kondenzatorje znanje, izkušnje, inovacije. Skratka, iti vštric z zahtevami trga, ki zlasti v elektroniki potrebuje vedno manjše kondenzatorje. Pra >> nenehna želja po odkrivanju novega v elektroniki je Bukovca pripeljala do mnogih strokovnih spoznanj, kijih je znal vgraditi v nove tipe kondenzatorjev. In zaradi tega se mu je uspelo povzpeti do naj višje možne stopnje, do samostojnega razvijalca, zaradi mnogih tehničnih izboljšav v njegovem inovativno-kreativnem delu pa mu je priznan tudi status inovatorja »V naši tovarni je veliko inovacij. Vsak kondenzator mora biti korak naprej od prejšnjega To spada v vsakdanje delo in tega niti ne prijavljam. Včasih je veljalo celo uradno mišljenje, da razvijalci sploh ne bi smeli prijavljati svojih inovacij, v tovarni pa je bilo precej zavisti do inovatorjev. Sedaj se je ta miselnost tudi v vodstvu Iskre že spremenila, gotovo pa bi bilo potrebno popraviti tudi pravilnik, kajti še vedno velja, da dobi nagrado tisti, ki ima zamisel ne pa tudi tisti ki so izboljšavo spravili v življenje. En sam je namreč težko avtor inovacije, zlasti še, če gre za večji projekt, saj je potrebno obdelati več področij, to pa zmore le tim strokovnjakov,« pravi Bukovec in prizna, da do nedavnega tudi sam svojih inovacij ni prijavljal, čeprav jih je bilo veliko. Zanj je najpomembnejše, da sledi razvoju v svetu, da daje s tem delo tovarni, manj pa mu je za osebno korist. Zadostuje mu že zadoščenje, da je opravil dobro delo, in dober občutek, če ve, da ljudje zaradi tega spoštujejo in cenijo njega in njegovo delo. Da je res tako, dokazuje tudi plaketa, najvišje priznanje v črnomaljski občini, ki jo je za inovativno in ustvarjalno delo prejel A nton Bukovec ob nedavnem občinskem prazniku M. BEZEK-JAKŠE KRIVOGLAVICE — Davnega leta 1832 je veleposestnik Premar na Kri-voglavicah ob reki Lahinji zgradil mlin. 1889. leta gaje kupil praded sedanjega gospodarja Antona Žuniča. Včasih je imel mlin šest koles, v njem je bilo pet kamnov in stope. Celo mlinarja so imeli najetega. Pred 21 leti pa se je mlin dokončno ustavil; mlinskih koles danes nima več, vendar je v njem še vsa mlinarska oprema. A Anton ne razmišlja več o mlinu, že dolgo pa tuhta, kako bi napravil malo OBČNI ZBOR FOLKLORNE SKUPINE ČRNOMELJ — Tukajšnja folklorna skupina »Zeleni Jurij« bo imela v petek, 22. februarja, ob 19. uri v sejni sobi črnomaljske občinske skupščine občni zbor. Vabljeni vsi nekdanji, sedanji, in morebitni bodoči člani, ki vas zanima folklora, da se pogovorite o nadaljnjem delu folklorne skupine! ZAŠČITILI BODO AJDOVSKO JAMO KRŠKO — Po predlogu Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine naj bi arheološko najdišče Ajdovska jama pri Nemški vasi postajo kulturni in zgodovinski spomenik. Že skoraj tri desetletja trajajoča izkopavanja so pokazala, da so tu izredno zanimivi ostanki mlajše kamene dobe na prehodu v kovinska obdobja, saj je bil prostor naseljen že okrog 3000 let pred našim štetjem. Kot dokazujejo dosedanja odkritja, sejama lahko uvrsti med pomembna evropska najdišča iz te dobe. Z razglasom posebnega odloka naj bi arheološko območje zaščitili pred vsakim poseganjem v prostor, razen za običajno kmetijsko in gozdarsko uporabo. SEJEM OB 8. MARCU NOVO MESTO — Za letošnji materinski dan pripravlja Zveza prijateljev mladine na Glavnem trgu sejem cvetja in daril. Stojnice bodo v dneh od 5. do 8. marca zasedli cvetličarji, obrtniki, trgovci in drugi. elektrarno. »Medtem ko sem nekaj let to misel zgolj nosil v sebi, sem se sedaj trdno odločil, da jo bom uresničil. Imam primerno stavbo, okrog 80 metrov dolgi jez je dobro vzdrževan in boli me, da voda tako neizkoriščena teče mimo,« pravi Žunič, ki se čuti poklicanega za to, da postavi malo elektrarno, povrh vsega pa je še električar. Rad bi namreč, da bi moč vode, ki teče mimo njihove domačije, kar najbolj koristno izrabil. »Za domače potrebe bi si znal elektrarno urediti sam, toda moj cilj je, da bi se vključil v omrežje. Na Elektru sem se že pozanimal, a niso pokazali pravega zanimanja. Svetovali so mi celo, naj uredim elektrarno le zase.« Vendar m zadovoljen z odgovorom. i r ■ Anton Žunič Največji problem pri Žuniču, ki seje sedaj trdno odloči, da od svojega načrta ne odstopi več, pa je, da ne ve, na koga naj se obrne po pomoč. »Pred časom sem na podlagi literature izračunal, da bi se glede na moč vode splačalo imeti malo elektrarno, sedaj pa bi rad za to dobil potrditev tudi od strokovnjakov, a ne vem natančno, na koga naj se obrnem. Razmišljal sem že, da bi to raziskali študenti v okviru svoje študijske naloge. Saj ne bi bilo zastonj! Na študente sem se spomnil zato, ker vem, kako so mladi ljudje zagnani pri svojem delu,« pravi Žunič. Zaveda se, da naložba ne bo poceni, vendar je pripravljen najeti tudi posojila, da bi uresničil svoje dolgoletne želje. M. BEZEK-JAKŠE PRIHAJAJO REPREZENTANTKE VINICA — Na povabilo Kluba prijateljev televizije bo v sredo, 27. februarja, prišla na obisk v Belo krajino ženska alpska smučarska reprezentanca. Najprej bo obiskala Vinsko klet v Metliki, potem pa se bo ustavila še na krajši slovesnosti v viniškem Novotek-su. Ob tej priložnosti bodo ta čas naši najuspešnejši smučarki Nataši Bokal izročili barvni televizor, treneiju Jožetu Drobniču pa umetniško sliko. Popoldne bodo gostje za krajši čas v gosteh še pri obrtniku Jožetu Liparju v Semiču. Generalni pokrovitelj obiska je Avto-bum iz Kočevja. Pusta izgnali nečedni posli Oblast prevzel izvršni svet, ki je odstopil Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Ura dežurstva premalo? — Pismo ministru dr. Ostercu — Kmetje v diskoteko namesto na polja — Pavlin in Dimitrič imata sogovornika_ »Zakaj, hudiča, ne bi dežurali še eno uro, da bi se na telefonu zvrstili tudi tisti, ki med šesto in sedmo zaman vrtimo številko Dolenjskega lista?!« je v četrtek zvečer glasno zarobantil Matjan T. iz Trebnjega, katerega jeza je bila tolikšna, da je na koncu celo pozabil, kaj nam je hotel sporočiti. Da Marjanova pripomba ni od muh in bomo o njej kakšno rekli tudi v uredništvu, je pokazalo četrtkovo neprekinjeno zvonjenje telefona še dolgo po 19. uri, očitno je rubrika našla svoj velik krog bralcev. Mednje zagotovo sodi tudi Angela Berdnik iz Škofje Loke, ki nam je sprva napela toliko pohval, daje dežurni novinar zardeval do ušes, na koncu pa s pohvalo obdarila še obrat Gorenja v Nazarju v upanju, da bodo brali te njene vrstice. Pred časom se ji je namreč pokvaril električni mešalec; komaj tri dni po telefonskem obvestilu je iz Naza-raja dobila vse potrebne dele za popravilo. Vzorna poslovnost, ni kaj! — Manj dobre volje je bila Darinka iz Trebnjega, kateri so železničatji pokvarili še tisto malo slovesnosti, kolikor je ostalo na slovenskega kulturnega praznika dan. S prijateljicami seje iz Ljubljane vračala domov: dve sta imeli karte za navaden vlak in sta morali za vožnjo z »zelencem« doplačati vsaka po 12 din, tako da ju je karta veljala 55 din, tretja, kije karto kupila kar na vlaku, pa je zanjo odštela 45 din. Zakaj tolikšna razlika, seje spraševala. Odgovor se skriva v železničarskem ceniku, bolj kot do logičnosti, je železničaijem do denatja. Glas iz Bele krajine se je v četrtek Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. spravil na dolenjske veterinarje, pogumno jim je očital to in ono, manj junaški je bil, ko smo ga pobaravali za ime. Da Dolenjski list ni ščit za anonimneže, smo rekli in zapisali že stokrat, a možakar se bojda boji maščevanja, ker ima sam živino. »Sicer pa smo kmetje iz Dobrniča tudi ministru Ostercu poslali anonimno prijavo, stvari se morajo razčistiti, edino rešitev vidimo v zasebni praksi!« je bil na koncu odločen glas iz slušalke. V Žužemberku nimajo zobozdravnika za otroke. Tako je trdila obupana mamica in zahtevala odgovor novomeških zdravstvenih delavcev. »Od novega leta sem smo brez otroškega zo- • bozdravnika, pride le za najnujnejše primere, a še takrat le spuli ta ali oni zob, zdravljenja očitno ne poznajo. Imam devetletno hčer, izpulili so ji že dve šestici. To so vendar stalni zobje! Bodo že otroci nosili proteze?« se je obupana spraševala. Podobno obupanih je bilo kar nekaj klicateljev iz Vrhpolja in Šmarja, le da nje tarejo druge vrste problemi. Skupni imenovalec jim je diskoteka v Vrhpolju, ki zaživi, ko se kmetje odpravljajo k počitku. Krajani so že s pomočjo miličnikov in drugih pristojnih skušali vplivati na to, da bi se odpiralni čas med 21. in 4. uro zjutraj spremenil, zanima jih, kako je lastnik prišel do dovoljenja za obratovanje v nočnih urah, ko lokal vendar stoji sredi vasi! Počitka nimajo ne živina ne kmetje. »Če je oblast spoznala, da kmetje potrebujemo nočne diskoteke, bomo pač začeli hoditi vanje, njive pa naj podnevi obdelujejo tisti, ki izdajajo takšna neumna in neživljenjska dovoljenja!« so bili odločni krajani. Krave, konji in ostala živina pa se tako nimajo komu potožiti. V časopisno polemiko med organizatorjem novomeških prireditev Janezom Pavlinom in Delovim novinarjem Milovanom Dimitričem se je v četrtek vključil še Jože Logar iz okolice Novega msta. Pavlinu je izrekel podporo, češ daje ljudi njegovega kova malo, Dimi- triču pa sporoča, naj ne pretirava in dlakocepi, snovi, pomembnejših za obdelavo in pisanje, je danes toliko, daje škoda časopisne stolpce namenjati zasebnim obračunavanjem. Sicer pa Jože pravi, da mu je Dolenjski list všeč, tudi ali predvsem zato, ker ga poleg novinarjev pišejo bralci. B. B. KOČEVJE — Zaključno dejanje Pustne ohceti in Medvedovine Kočevske se je odigralo na pustni torek popoldne. Popoldanska prireditev se je •začela zjutranjo telovadbo paravojaške medvedovinske garde, ki so za to priložnost na kratko odložili nevarne frače. Za njimi so nastopile po taktih medvedje vojaške godbe paravojaške rdeče baretke (mažoretke Delavske godbe). Potem je po radiu Slovenija prišlo obvestilo, da so v Švici prijeli Sandija Grubeliča; Radio Dvor, glasilo Pustne ohceti, pa je obvestil, da so princeskinega moža Pusta Črnega viteza zalotili pri nečednih poslih, saj je zadnjo noč preživel med kuharicami, ki jim je kradel krofe in palačinke. Aretirala ga je hrabra vojska, ga vklenila, ga naložila na sramotilni voziček in pripeljala pred sodnika na informativni pogovor. Dvorni radio pa je razglasil, »da se bo vršila obsodba«. Med vzkliki »Naj živi hrabra vojska!«, »Vojska naj drži red do konca!« so ostro zasliševali princa Pusta, princeska pa je s kretnjami dopovedovala sodišču, da zahteva njegovo glavo. Sodišče je nato obsodilo princa za vse tisto, kar je princeski storil in še bolj za tisto, česar ji ni storil, na izgon iz tega norega pustnega kraljestva Medvedovine Kočevske. Kaže pa, daje bilo ljubki princeski le nekoliko žal za možem in razpadajočim kraljestvom, saj je tik pred koncem dvoumno vzkliknila: »Bilo je kratko, a se je splačalo!« J. PRIMC DVAJSET LET DELA LJUBLJANA — To soboto ob 9. uri bo v dvorani kina Vič proslava ob 20-letnici dela po Hudolinovi in socialno andragoški metodi urejanja alkoholikov in drugih ljudi v stiski. Na slovesnosti bo govorila prof. dr. Ktaja Boh, republiška sekretarka za zdravstveno in socialno varstvo Slovenije. Na proslavi bosta sodelovala med drugimi tudi prof. dr. Vladimir Hudolin in dr. sc. med. Janez Rugelj. PREDAVANJA TOMA ČESNA NOVO MESTO, KOČEVJE, RIBNICA — Sloviti alpinist Tomo Česen bo ob računalniško vodeni multiviziji Sam in filmu Katedrala Lhoce predaval v Novem mestu v torek, 26. februarja, ob 18. uri v Domu kulture, v Kočevju 27. fe-bruarja ob 20. uri v kinodvorani in v Ribnici 28. februarja ob 19. uri prav tako v kinodvorani. Vabljeni! Prvo Emilijo bo poslušal naročnik Polde Kužnik Do konca akcije so na voljo še štiri nagrade — Napeto bo tudi aprila NOTO MESTO— V ponedeljek smo žrebali šele popoldne, saj smo poprej morali razknjižiti zajeten kup položnic, s katerimi so številni naročniki poravnali svoj dolg do Dolenjskega lista. Že je kazalo, da bo dobitnika prvega od petih radiokasetofonov, ki jih je za nagradno akcijo Dolenjskega lista pripravila firma Račka, moral določiti nekdo iz uredništva, ko je v naročniško službo prišla plačat naročnino še Novomeščanka Tina Mavsar, in gospa je srečo prinesla Poldetu Kužniku iz Ragovske 2 v Novem mestu. Vsi, ki so že plačali naročnino, in teh je že precej več ko deset tisoč, in tisti, ki bodo to opra vili še jutri, bodo imeli možnost s ponedeljkovim žrebom dobiti drugo Račkino Emilijo, na voljo pa bodo še tri Račka, prva novomeška zasebna firma, pri kateri je na Cesti kom. Staneta 34 v Novem mestu pod ugodnimi pogoji mogoče kupiti domala vse, kar je povezano z računalniki, pa še vrsto drugih stvari, tako ali drugače potrebnih ta uspešno poslovanje, obljublja, da bo z nagradami sodelovala tudi pn aprilski izterjavi naročnine za Dolenjski list. K A R NA PREJ — Nagrade Black Deckerja so izčrpane, toda nagrad' na akcija Dolenjskega lista se nadaljuje. Tudi ta ponedeljek je sreča »udarila« med naše naročnike d redne plačnike. Tokrat v obliki roka bralke Tine Mauser iz Novega mesta, ki je izžrebala nagrado drugemu Novomeščanu, Poldetu Kužni' ku z Ragovske 2. Sreča čaka morda tudi vas. Že prihodnji teden bomo izžrebali novega naročnika. RAČKA, d.o °- I ‘b studio lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista A- I MEDVEDOVINA KOČEVSKA — Za kočevske pustne norčijeje že stoletje in več znano, da so bolj žalostne. Letos se je Kočevska odcepila od Slovenije in razglasila »Medvedovino Kočevsko«. Medvedje so hodili kar po glavni cesti in na kritike šoferjev odgovarjali: »Kaj nam pa morete? Mi smo zaščiteni.« Ker je občinska vlada spet nepreklicno odstopila, je raje samoupra vno določila princesko za svojo voditeljico. Pri tem je nekoliko pomagala princeskina gardi oz. paravojaška skupina, oborožena z najsodobnejšim Janševim orožjem —fračami. V času, ko to poročamo, pustni cirkus v Kočevju še traja in bo zagotovo trajal še vse do naslednjega pusta. No vinarji TV, radia, časopiso v in celo iz JLA so bili nad pustnimi (ne)dogajanji v Kočevju razočarani, saj so dobili reklamnega materiala za najmanj eno izredno številko Naše armije, zgodilo pa se ni nič presenetljivega. Sama propaganda! Na fotografiji: predsednica princeska s spletičnami, generalom, gardo in snubci (Foto: Primc) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestivce Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado KARMEN GRIČAR iz Biške vasi. Nagrajenki čestitamo. Lestvica je ta teden takšna: 1(1) Zimska — ANSAMBEL L. SLAKA 2 (4) Vprašal bom zvezde — DOLENJSKI FANTJE 3 (5) Primi brž kupico — ANSAMBEL T. HERVOLA 4 (3) Staro vino, star prijatelj — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 5 (2) Na potep — ANSAMBEL A. ISKRE 6 (7) Zvezdna noč — ANSAMBEL J. ŠUMAHA/LF 7 (10) Stara ura — ANSAMBEL LIPA 8 (6) Mladi, kot smo nocoj — A. NIPIČ & NJEGOVI MUZIKANTI 9 (8) Nekje je zrasla roža — ANSAMBEL SPOMIN 10 (—) Mami za praznik — ANSAMBEL B. RAZPOTNIKA Predlog za prihodnji teden: Poroča — ANSAMBEL HENČEK Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MM i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ •••••kozerija" DELAVCEM BODO VZELI TOVARNE '■■■■■■■■■■i IbBBBI — Čudno, ate. —- Kaj ti ne gre v betico? — Na zidu sem videl napisano: Tovarne delavcem. — To je ostalo na steni še iz komunističnih časov. — Na mesnici piše: Delu čast in oblast. — So pač pozabili premalati črke. To je vse. — Na pročelju banke pa je zapisano: Živelo bratstvo in enotnost! — Mar misliš, da bodo samo za- voljo tega prebarvali bankino bajto? — Res čudno! — Marsikaj se ti zdi čudno, Mali — Pa je res čudno, da v naši šoli še zmeraj piše: Tito je naš, njegove slike pa smo odnesli na podstrešje. — Čas gre naprej, kaj hočeš. — Pa so bile kdaj tovarne res last delavcev? — Nikoli — Je imelo delo kdaj čast in oblast? — Nikdar. — Kako pa je bilo z bratstvom in enotnostjo? — To je bilo vse bolj papirnato. — Bilo je iz papirja? — Ne, to je bilo zgolj napisano na papirju. — Kaj pa Tito? — Kaj pa je z njim? — Je bil res naš? — Zaklinjali smo se mu, da! — Ne razumem. — Česa? — Tistega s tovarnami, ki niso bile nikoli last delavcev. — Niso bile, pa kaj? — Zdaj jim jemljejo, kajne? — Kaj? — Tovarne. — Komu? — Delavcem. — Da — Vidiš, kako si trapast! Kako jim morejo vzeti nekaj, kar spl0’1 nikoli ni bilo njihovega? / TONI GAŠPERIN