AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 55. KNJIGA 2004 LJUBLJANA 2005 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 55/2004 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 55/2004 T? raciWrñWr? Mi5 iS wLTU SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 55. KNJIGA 2004 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 55/2004 LJUBLJANA 2005 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 22. 2. 2005 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 1000 LJUBLJANA / Novi trg 3 / p.p. 323 t telefon (01)470-61-00, faks (01) 425-34-23 /elektronska pošta: sazu@sa7u,si spletna stran: www.sazu.si VSEBINA L ORGANIZACIJA SAZU...........................................................................................7 Skupščina SAZU, redni, izredni, dopisni člani „„...................................................9 Ö. ČLANI.......................................................................................................................17 Razred za zgodovinske in družbene vede.......................................... .„...„„............ 19 Razred za lilo loške in literarne vede.........................................................................23 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede...............................26 Razred za naravoslovne vede......................................................................................32 Razred za umetnosti....................................................................................................35 Razred za medicinske vede.........................................................................................39 Bibliografija članov Akademije v letu 2004.............................................................42 UMRLI ČLANI............................................................................................................101 Zoran Bujas.....................................................................................................„„„„„., 121 Georg Kossack............................................................................................................122 Henry Lecming...........................................................................................................123 Dušan C. Prevoršek...................................................................................................124 Lojze Kovačič..............................................................................................................126 J a ne z Me n art.............................................................................................................128 Rudi Šeligo..................................................................................................................130 Janez Fettich..................................................................................................................................................132 III. POROČILO O DELU SAZU..............................................................................135 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2004..................................... 137 Deli) skupščine SAZU................................................................................................141 Razredi SAZU............................................................................................................158 Razred za zgodovinske in družbene vede...............................................................158 Razred za filološke in literarne vede ......................................................................159 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in Tehniške vede............................160 Razred za naravoslovne vede.....................................................................................162 Razred za umetnosti..................................................................................................164 Razred za medicinske vede........................................................................................165 Kabi net a k ad em i ka Fra ne et a B c rn i ka ....................................................................167 Svet za varovanje okolja............................................................................................168 Svet za energetiko .......................................................................................................169 Odbor za preučevanje narodnih manjšin................................................................170 Odbor za medicinske študije....................................................................................170 Odbor za trajnoslni razvoj........................................................................................172 Odbor za slovenski jezik ................................................................172 Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika.........................................,..172 Komisija za slovenščino v javnosti..........................................................................J 73 Fundacija dr. Bruno Breschi......................................................................................174 Fundacija Janez Vajkard Valvasor............................................................................175 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo....................175 Jubileji..........................................................................................................................183 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja................................................183 Tiskovne konference..................................................................................................185 Predavanja na SAZU ..........................................................................„.„.,.......186 Biblioteka SAZU.........................................................................................................194 IV. PUBLIKACIJE SAZU..........................................................................................205 V. SUMMARY..............................................................................................................213 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU.................................................................251 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SA ZU Predsednik: Boštjan Žekš, redni član Podpredsednika: Kajetan Gantar, redni član Jože Trontelj, redni član Glavni tajnik: Matija Gogala, redni član ČASTNI ČLAN France Bernik, redni član REDNI ČLANI (74) France Bernik, Janez Bernik, Robert BI ine, Ivan Bratko, Rajko Bratož, Lin i-lijan Cevc, Davorin Dolar, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Ljubo Golič, Peter Gosar, Igor Grabeč, Stanko Grafenauer, Dušan Haclži, Matija Horvat, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Taras Kermauner, Gabrijel Kernel. Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš. lan ko Kos, Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, ivan Kreft, Uroš Krek, Lojze I.ebič, Jane/ Leveč, Jože Maček, Bom Majer, Milko Matičetov, Ernest Mayer, Vasilij Melik» Milan Mihdič, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, lože Mlinaric, Dušan Moravec, JanezOrešnik, Boris Paternu, Janez Peklenik, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Veljko Rus, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Saša Svetina, Alenka Selili, Alojz Šercelj, Miha Tišler, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turn še k, Ivan Vida v, Anton Vratuša, Igor Vrišer, Marijan Zadnikar, Franc Zadravec, Dane Zaje, Ciril Zlobec, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš, Andrej O. Župančič. IZREDNI ČLANI (19)_ Tadej Bajd, E meri k Bernard. Franc Forst ne rič, Ni ko Grafenauer, Franc G üben še k, Andrej Inkret, Janez Matičič, Marko Marijan Mušič, Tone Pavček, Marijan Pavčnik, Primož Simon it i, Uroš Skalen č, Janez Sketelj, Slavko Sphchal, Franc Strle, Biba Teržan, Miha Tomaževič, Robert Zoreč, Zinka Zor ko. DOPISNI ČLANI (81)___________ František Benhart, Arthur F. Bergles, Nikolaj A. Borisevič, Ivan Brajdič, Savo Bratos, Antonio Cardesa, Henry R. Cooper Jr., Aleksandar Despič, Milan R. Dimitrijevic, Norbert Eisner, Arnold Feil, Aleksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, Gerhard Giesemann, Wolfgang L, Gombocz, Drago Grdenič, Irena Grička t - Radulovic, Stanislav Hafner, Erwin L, Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Milan Her a k, Lukas H ottinger. Vil Hrymyč, Ljudevit Ilijanic, Milka Ivic, Hans-Dietrich Kahl, Stevan Karamata, Alan R. Katritzky, Zoran Konstant i novic, Božidar Kos, Leopold Kretzenbacher, Anne McLaren, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, fean-Marie Pierre Lehn, Rado L, Lenček, Florjan Lipui, Thomas L uckmann, Milan Maceljski, Sibe Mardešič, Ju raj Martinovic, Glan Carlo Meniš, Mylon Eugene Mere ha nt, Pavle Merkti, Slavko Mihalic, Joseph Milic - Emilu Leszck Moszyriski, Zoran Mušič, Hermann Müller Karpe, Karl-Alexander Müller, Rudolf Neu hau ser, Jean Nicod, Boris Pahor, Luko Paljet a k, Branko Pavičevič, Marion Pecsi, Slobodan Perovič, [ože Pirjevec, Boris Podrecca, Livio Poldini, Bogdan Povh, Otto Prokop, Andrej Vladtmirovič Popov, Eugen Pusič, Ch in tarna ni N. R, Rao, Alojz Rebula, Helmut Rumpier, Roy Thomas Severn, Erik Valdemar Stälberg, Jan Stankowski, Dimitrije Stefanovic, Jože S t raus, Ivo Supičič, Gunnar Olaf Svane, Sergio Tava no, Felix Unger, John Villadsen, John Waugh, Anton Wem ig, Karel Matej Woschitz. ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2004 A) PREDSEDSTVO Predsednik: Boštjan Zekš Podpredsednika: Kajetan Gantar Jože Tronrelj Glavni tajnik: Matija Gogala Tajnica k razreda (zgodovinske in družbene vede): Alenka Šelih Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede): Matjaž Kmecl Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Peter Fajfar Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede); Mitja Zupančič Tajnik V. razreda (umetnosti): Andrej lemec Tajnik VI. razreda (medicinske vede): Marjan Kordaš Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU: Jože Maček, Tone Pavček, Saša Svetina. Na seje predsedstva je vabljen tudi predstojnik Oddelka za mednarodno sodelo- vanje in znanstveno koordinacijo: Branko Sta nov ni k. B) POSEBNE ENOTE SAZU 1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodil gaje akademik Branko Stan ovni k, 2. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU. 3. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjančič. C) SVE TI iN ODBORI 1. SVET ZA VAROVANJE OKOTJA Vodil ga je znanstveni svetnik SAZU v pokoju prof. dr, Avguštin Lah. 2. SVET ZA ENERGETI KO (od januarja 2004) Vodil ga je akademik Janez Pcklenik. 3. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Vodil gaje dopisni član Jože Pirjcvec. 4. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE Vodil ga je akademik Marjan Kordaš do julija 2004 in doc, dr Dušanka Rne-ževič Hočevar od avgusta 2004. 5. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Vodil ga je akademik Rober L Blinc, 6. ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIK (od februarja 2004} Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika Vodil jo je akademik Jože Toporišič. Komisija za slovenščino v javnosti Vodil jo je izredni član Tone Pavček. D) FUNDACIJE 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHl Vodil jo je akademik Kajetan Gantar. 2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR Vodil jo je akademik Matjaž Kmecl. F.) UPRAVA SAZU Upravni direktorje bit Zoran Mezeg. SKUPŠČINA SAZU J PREDSEDSTVO m ~ - ■--- POSEBNE ENOTE RAZREDI L. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO 2, BIBLIOTEKA 3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNlKA I. razred za zgodovinske in d tu/, b ene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede II. razred za filo loške in literarne vede „ SVETI IN ODBORI w L SVET ZA VAROVANJE OKOLJA 2. SVET ZA ENERGETIKO 3. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN 4. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE 5. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ 6. ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIK FUNDACIJI 1. FUNDACIJA DR. BRUNOBRESCHI 2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede IV razred /a naravoslovne vede V. razred za umetnosti V L razred za medicinske vede I UPRAVA Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Tajništvo razredov oddelek za tisk in publikacije Finančno-računovodska služba Tehnično-nabavna in investicijska služba KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Predsedniki Nahtigat, Vidmar, Kidrič, Ramovš, Vidmar, Milčinski, Bernik, Žekš, Raj ko, od 1939 do 1942, Član filozofsko-filološko-historičnega razreda. Milan, od 1942 do 1945. Član matematično-pri rodu slov nega razreda. France, od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950. Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne vede. Josip, od 1952 do 1976. Član razreda za filološke in literarne vede. Janez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede. France, od 1992 do 2002, Član razreda za filološke in literarne vede. Boštjan, od 2002, Član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Podpredsedniki Lavrič, Kuhelj, ZiherL Kreft, Blinc, Božidar, od 1950 do 1961, Član razreda za prirodoskivne in medicinske vede, Anton, od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. Boris, od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene vede, Bratko, od 1976 do J992. Član razreda za umetnosti. Robert, od 1980 do 1999, Član razreda za matematične, fizikalne in tehn iške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994. Zlobec, Ciril, od 1992 do 1999. Član razreda za umetnosti. Gantar, Kajetan, od 1999. Član razreda za filološke in literarne vede. Kralj, Alojz, od 1999 do 2002. Čla n razreda za matematične, fizikal- ne, kemijske in tehniške vede. Trontelj, Jože, od 2002, Član razreda za medicinske vede. Glavni tajniki Krek, Gregor, od 1939 do 1942. Član pravnega razreda, Kamovš, Fran, od 1942 do 1950, Član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in fdologijo od 1945 do 1948, član razreda za filološke in literarne vede od 1948 do 1950. Kos, Milko, od 1950 do 1972. Član razreda za zgodovinske in druž- bene vede. Kušej, Gorazd, od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Gori čar, lože, od 1980 do 1985. Član razreda za zgodovinske in družbe- ne vede. Batis, Janez, od 1985 do 1992, Član razreda za medicinske vede. Drovenik, Matija, od 1992 do 1999. Član razreda za naravoslovne vede. Andoišek- Jeras, Lidija, od 1999 di> 2002, Članica razreda za medicinske vede. G ogala, Mat ija, od 2002. Cla n razred a za nara vos lov ne vede. II ČLANI REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED_za zgodovinske in družbene vede Redni člani Rratož, Raj ko, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001, Načelnik oddelka za zgodovinske vede v I. razredu SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik L razreda od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002, Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Rožna doli na IW39, tel. 256-33-15. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 2, tel. 241-1192, faks; 425-93-37, e. pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Cevc, Emilijan, dr, zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnost nozgodovinskem inštitutu Franceta S telet a ZRC SAZU v pokoju. Rojen 5, septembra 1920 v Kamniku. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v I. razredu SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda od L marca 1995 do 7, maja 1996. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, tel. 507-59-04. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-42, faks: 42534-23. Gabrovec, Stane, dr, arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30, maja 1991, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 426-18-16. Hribar, Valentin, dr, političnih znanosti, redni profesor za fenomenologi j o in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7, junija 2001. Zasebni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 31 a, tel. 286-25-16. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24110-06, faks: 425-93-37. Majer, Boris, dr. filozofskih znanosti, redni profesor sodobne filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40, Mellk, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva II, tel. 252-25-44. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981. redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7, maja 1996 do 1, aprila 1999. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel. 283-10-32. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel, 580-51-00, 580-53-51, faks; 568-34-21, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-23, faks: 425-34-23, e, pošta: zdravko.mIinar@fdv.uni-lj.si. MlinariČ, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 13, marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov. 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 02 331-13-94. Službeni na$hv: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor, Koroška c. 160, tel. 02 229-36-00, faks: 02 251-81-80, Pleterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen L februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 251-91-62, Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-26, faks: 42534-23. Rus, Veljko, dr, socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, tel. 507-35-89 ali 4260 Bled, Kolodvorska 37, tel. 04 574-25-81. S/užiie«; naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, tel. 580-52-00, faks: 580-52-13. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003- Načelnica oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 5. maja 1998; tajnica L razreda SAZU od t9. marca 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel. 283-47-01. Službeni naslov. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 420-31-93, 420-32-46, faks: 420-32-45, e. pošta: alenka. sclih<2>pf.uni-lj.si, Vratuša, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teonjo in prakso samoupravljanja na Fakulteti družbenih znanosti Univerze v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marea 1978, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel, 251-01-88. Službeni naslov: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 568-23-31, faks: 568-27-75. Zadri kar, Marijan, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo v pokoju. Rojen 27, decembra 1921 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Švabičeva 7, tel. 283-84-73. Izredni člani Pavčnik, Marijan, dr, znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani, Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel. 232-26-90 ali 232-5862. Službeni naslov: Pravna fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 42031-97, faks: 420-31-15, e. pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.5i. Splichal, Slavka, dr, znanosti, redni profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14, junija 3947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1236 Trzin, Prešernova 35, tel in faks: 564-16-26, e. pošta: slavko.splichal@guest.arnes.si. Službeni naslov. Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5,1000 Ljubljana, tel. 5805-242, faks: 5805-106, e. pošta: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si. Teržan, 14 i h a, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na Arheološkem inštitutu Svobodne univerze v Berlinu, Nemčija. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru, izredna članica od 7. junija 2001, Načelnica oddelka za zgodovinske vede 1. razreda SAZU od 19. marca 2002. Zase bili naslov: 1000 Ljubljana, Švabičeva 3, tel. 283-84-01. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel. 241-15-54, faks: 423-12-20. Dopisni člani Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tubingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Flotzinger, Rudolf, rojen 22, septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001. Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920, Redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Gielinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003, Luck mann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927. Redni profesor za sociologijo religije, sociolingvistiko, sociologijo znanja ter teorijo komunikacijskih zvrsti Univerze v Konstanzi, Avstrija, v pokoju. Častni doktor Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 27, maja 1997. Meniš. Gian Carlo, rojen 10, decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27, maja 1997. Miiller-Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. Pavičevič, Branko, rojen 2, marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Titogradu, SCG, v pokoju. Dopisni član od 10, marca 1977. Perovič, Slobodan, rojen 10. septembra 1932, Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, SCG. Dopisni član od 23. aprila 1987. Pirjevec, Jože, rojen 1. junija 1940, redni profesor za evropsko zgodovino Filozofske fakultete v Trstu in Fakultete za politične vede v Padovi, Italija, Dopisni član od 6. junija 1995. Pusic, Eugen, rojen 1, julija 1916, Redni profesor upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Rumpier, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993. Stefanovič, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, SCG, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Straus, Jože, rojen 14. decembra 1938. Redni profesor, znanstveni član in direktor Inštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo, München. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kragujevcu. Gostujoči profesor Marshall R, Coyne na Pravni fakulteti Univerze George Washington v Wash ing tonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000 Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995. S upi čiii, Ivo, rojen 18. julija L928. Redili profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzi ko loške raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni dan od 24. aprila 198), Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Kalija. Dopisni član od 7, junija 2001. II. RAZRED_za filoloike in literarne vede Redni člani Bernik, France, dr. literarnih znanosti, naziv ni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju, častni doktor Univerze v Mariboru, Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filoloike in literarne vede od 16. februarja 1988 do I. junija 1992; član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003. Zasebni naslov. 1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, tel. 425-03-65. Službeni naslov: SAZU 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-51, faks: 42534-23, e. pošta: ana.batic@sazu.si. Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. tnaja 1997; podpredsednik SAZU od 6, maja 1999, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel. 540-90-60, Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-27, faks: 42564-92, e. pošta: irena.sbil@sazu si; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 425-93-37. Kermauner, Taras, dr. literarnih znanosti, habilitiram redni profesor za drama-turgijo v pokoju. Rojen 13. aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 6210 Sežana, Avber 8. Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27, maja 1997, redni član od 12. junija 2003, Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002. Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot vČeželj 14, tel. 537-40-14. Kos, lanko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Ro jen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova I, tel. 436-80-99, Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija ¡995. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dol nič ar jeva 1, tel. 434-01-98, faks: 433-04-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 434-5810, faks: 432-92-65, e. pošta: joze,krasovec@guest.arnes,si. Matlčetov, Milko, dr, znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju, Rojen 10, septembra 1919 v Koprivi na Krasu, izredni član od 6. junija ¡995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel. 426-51-86. Moravee, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju, Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik O. razreda SAZU od 6, februarja 1984 do 29. februarja 1988. Zasebni naslov1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 251-67-92. Orešnik, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23 aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik It razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23, marca 1999, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, lanežičeva 21, tel. 425-54-45, e. pošta: janež. oresnik@sazu.si. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24114-22, faks: 425-93-37, e, pošta: janež.oresnik<®sazu.si. Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5, junija 1926 v Predgradu, Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Videmska 5, tel. 505-46-28. Stanonik, Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu, Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel, 251-66-92. Toporišič, Jože, dr, znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah. Iz.redni član od 30, maja 1991, redni član od 27, maja 1997, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Sarhova 18, tel. 534-11-97. Službeni nasbv: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24110-00, faks: 425-93-37. Zadravec, Franc, dr znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru, Izredni član od 29. marca 1979. redni član od 23. maja 1985, Zasebni nasbv; 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 251-88-20. Izredni člani Inkret, Andrej, dr. znanosti, redni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani. Rojen 24. aprila 1943 v Celju, Izredni član od 12, junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel, 251-67-19, e.pošta: andrej. inkret@guest.arnes,si. Službeni naslov: AGRFT, 1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, tel. 251-04-12, faks: 251-04-50. Simoniti, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. decembra 1936 na Golniku, izredni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, tel. 283-10-60, e, pošta: primoz.simoniti@guest.arnes.si. Službeni n as lov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24114-14, faks: 125-93-37, e. pošta: primoz.simoniti@ff.uni-lj.si, Zorko, Zinka, dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Izredna članica od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, tel, 02 671-91-18. Službeni nasbv; Pedagoška fakulteta, 2002 Maribor, Koroška cesta 160, tel-02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e, pošta: zinka.zorko@uni-mb.si. Dopisni člani Cooper, Henry R. ]r., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995. Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987, Giesemann, Gerhard, rojen 14, julija 1937. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slavistiko Univerze Just us a Liebiga, G lessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989. Grickat - Radulovič, Irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, SCG. Dopisna članica od 6. junija 1983. Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916. Redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1997. Ivič, Milka, rojena 11. decembra 1923. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, SCG, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983. Konstant inovič, Zoran, rojen 5. junija 1920. Redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989. Krelzenbacher, Leopold, rojen 13, novembra 1912. Redni profesor za etnografijo Univerze v Munchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na G e org - August ovi univerzi v Got ti ngenu, Nemčija, Dopisni član od 12. junija 2003. Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921. Redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991. Marti novič, Juraj, rojen 24. maja 1936, Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985. Moszyriski, Leszek, rojen 19. februarja 1928. Redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001. NeuhSuser Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Sva ne, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Arhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989, Woschitz, Karel Matej, rojen 19, septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001. III. RAZRED_za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Redni člani Blinc, Robert, dr, fizikalnih znanosti, redni profesor za Fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Znanstveni svetnik in predsednik znanstvenega sveta Instituta »Jožef Štefan« v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik 111. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Zasebni naslov. 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel. 231-52-13, Službeni našlo v; Institut »Jožef Štefan«, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-3344, 477-39-00, faks: 426-32-69, e. pošta: robert.blinc@ijs.si. Brat ko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27, maja 1997, redni član od 12, junija 2003, Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, tel. 251-39-11. Službeni naslov■ Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel. 476-83-93,476-83-87, 4768-393, faks: 426-46-47, e. poŠta: bratko@frl.uni-lj.si. Dolar, Davorin, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete 7.1 naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen I. februarja 1921 v Kranju. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10, marca 1977, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Igriška 2, tel. 251-08-28. Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inže-nirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede lil. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik lil. razreda SAZU od 18. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel. 251-98-52. Službeni naslov. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel. 425-06-80,476-85-92, faks: 425-06-93, e. pošta: peter.fajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si. Giobevnik, Josip, dr, znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23, maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 283-50-11 Službeni naslov: inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 1111 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-48,476-65-00, faks: 251-72-81; e. pošta: josip.gIobevnik@fmf.uni-lj.si. Golič, Ljubo, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 2. julija 1932 v Vrenski GorcL Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1110 Ljubljana, Na peči 4, tel. 544-60-03, e. pošta: ljubo.golic@telemach.net. Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni ¿lan od 25. marca 1976. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel, 426-55-57, Grabeč, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 17. novembra 1939, Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede 111. razreda SAZUod 18. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, tel. 256-37-18. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 477-12-00, 477-16-05, faks: 425-31-35, e. pošta: igorgrabec@fs.uni-lj.si. Hadži, Dušan, dr, kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik 111, razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 425-47-59. Službeni naslov; Kemijski inštitut, 1000Ljubljana, Haidrihova 19, tel. 476-0270, faks: 425-92-44, e. pošta: dusan.hadzi@ki.si. Kernei, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14, septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel. 425-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel, 477-37-95, faks: 425-70-74, e. pošta; gabrijel,kernet@jjssi, Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12, marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik S AZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1231 Ljubljana, Črnuče, Planinska 26, tel. 537-48-25, e. pošta: alojz. kralj@guest.arnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 476-84-11,476-82-37, faks: 476-82-39, e. pošta: alojz.kralj@robo.fe.uni-lj.si. I,evec, Janez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel. 283-33-51. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 5, tel: 476-02-80, 241-95-02, faks: 476-03-00, 241-95-30, e. pošta: janez.levec@fkkt.uni-lj,si ali janež.Ievec@ki.si. Peklenik, Janez, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 11. junija 1926 v Tržiču, Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel, 534-85-00. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 477-12-16, 477-12-00, faks: 521-85-67, e, pošta: janez.peklenik@fs.uni-lj.si. Stanovntk, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11, avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Ličnica 26, tel. 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 241-92-38, tel. in faks: 241-92-72, e. pošta: branko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana. Novi trg 3, tel, 47061-34, faks: 425-53-30, e. pošta: intermtiooal@sazu.si. Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani, Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zasebni nasbv: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod gradom 32, tel. 365-75-80, faks: 365-75-85, e. pošta: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Vidav, Ivan, dr, filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-13-03. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede 111. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik 111, razreda od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 77 ali 1360 Vrhnika, Poštna 4, tel. 041-741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-18, 543-76-00. faks: 431-51-27, e. pošta: bostjan.zeks@biofiz.mf.uni-lj.si. SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-20, faks: 425-34-39, e. pošta: pre dsed n i k@ sazu. si. Izredni člani Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19, januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, tel. 256-23-80, Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 476-82-36, faks: 476-82-39, e. pošta: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Forstnerič, Franc, dr, znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999. Zasebni naslov: 1231 Ljubljana, Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e. pošta: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si. Gubenšek, Franc, dr, znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Rojen 31. oktobra 1937 v Celju. Izredni član od 12, junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, tel. 534-53 -84. Službeni naslov: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Katedra za biokemijo, Inštitut »[ožef Štefan«, 1000 Ljubljana, Jamova 39, teJ. 241-94-88, fax: 257-35-94, e. pošta: franc.gubensek@ijs.si, Tomaievič, Miha, dr. znanosti, direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije v Ljubljani, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 541-59-80. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, D i rniče va 12, tel. 280-42-17, faks: 280-44-84, e. pošta: miha.tomazevic@zag.si. Dopisni člani___ BergJes, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935, Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24, aprila 1981, Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Redni profesor za fiziko na Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Pran cija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Despič, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, SCG. Dopisni član od 25. marca 1976. Grdenič, Drago, rojen 31. avgusta 1919, Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju, Dopisni član od 25, marca 1976. Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Rar-keleyu, Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, SCG, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928, Redni protesor heteroeiklične kemije na Univerzi v Gainesvilleu, Florida, ZDA, Dopisni član od 7. junija 2001. Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za su-pramolekularno kemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laboratorija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Francija Dopisni član od 12. junija 2003. Mardešič, Sibe, rojen 20. junija 1927. Redni profesoT za matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003. ¿Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913. Višji svetovalec v Tech Solve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987. Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zur i chu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987. Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heideibergu, Nemčija, Dopisni član od 10. marca 1977. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30, junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega instituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno in-ženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija, v pokoju, redni član Royal Academy of Engineering, Dopisni član od 12. junija 2003. Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27, maja 1993. Villadsen. (ohn, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo na Tehniški univerzi v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001. Waugh. John S., rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institutu za tehnologijo, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18, maja 1989. IV. RAZRED_za naravoslovne vede Redni člani Drovenik, Matija, dr, znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kar tiran je II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14, februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 534-34 35. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-48, faks: 42534-23, e. pošta: sazu@sazu.si, Gams, Ivan, dr, znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov. 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 534-18-46, e, pošta: ivan.gams@guest.arnes.si. Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodos lovnega muzeja Slovenije; h abi liti rani redni profesor za fiziologijo živali na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8, aprila 1999. Glavni tajnik od 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnico 6, tel, 756-5539. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-26, faks: 42564-92, e, pošta: matija gogala@guest,arnes.si. Grafenauer, Stanko, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristabgrafijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Zasebni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel. 04 595-79-83, v mesecih od maja do avgusta: 5230 Bovec, Trenta 56 F, mobi: 041 812-648 (7-9 in 19-21). Kranjc, Andrej, dr, znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel 05/ 720-15-10. e pošta: maja.kranjcl@siol.net. Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2, tel. 05 700-19-07, faks: 05 700-19-99, e, pošta: kranjc@zrc-sazu.si. Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 23, novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zasebni n^iov: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, tel, in faks: 517-14-88, Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 423-11-61, e. pošta: ivan,kreft@guest.arnes.si. Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fi-tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik IV. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členi! zakona o SAZU od 27. novembra 2003. Zasebni naslov: 1210 Ljubljana, Šentvid, Jerančičcva 12, tel. 512-35-31. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jam nikar jeva 101, tel. 423-11-61,256-37-70, faks: 423-10-88. Mayer, Frnest, dr, filozofije, botanik - taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadzija 7.RC SA7.U v pokoju. Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tainik IV- razreda SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel, 251-46-59. Siužfif/ri riiJiiov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61 45, faks: 42534-23. Pleničar, Mario, dr, znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigra-fijo m geološko kar t iranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 04 531-41-12. Službeni naslov: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel, 241-10-00, Šercelj, Alojz, dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu lovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah, Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel. 256-32-24. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 5, tel. 470-63-19. Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleonto-loškem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27, maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, tel. 505-59-17. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Gosposka 13, tel. 470-63-73. Vrišer, Igor, dr, znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, V Murgiab 205, tel. 283-43-98, Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju, Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani, Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001, Tajnik IV. razreda SAZU od 10. januarja 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 432-41-66. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-63-24 in 470-6146, faks: 425-33-24. Izredni čEan Zoreč, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru, Izredni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1125 Ljubljana, Brdnikova 31, tel. 256-13-84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel, 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e. pošta: rob er t. zo rec@ m f.u n i- lj. si. Dopisni ¿lam Elsner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940, Vodja Zoološkega inštituta na Univerzi v Gbttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologije akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003, Herak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Un j verze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991, Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v Geološko-p a leontološkem inštitutu univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993. Ilijanič, Ljudevit, rojen 27, septembra 1928. Emeritirani redni profesor za področje geobotanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003. K ara mat a, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Ru-darsko-geološke fakultete v Beogradu, SCG, v pokoju, Dopisni član od 30. maja 1991, Maceljski, Milan, rojen 27, decembra 1925. Redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo na Agronomski fakulteti Vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 8. aprila 1999. Nicod, )ean, rojen 25, marca 1923. Emeritirani redni profesor fizične geografije in krasoslovja na Univerzi Aix - Marseille, Francija. Častni doktor šlezijske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003, Pecsi, M a rt on, rojen 29. decembra 1923. Profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska, Dopisni član od 18. maja 1989. Poldtni, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995. Popov, Andrej Vladimirov!č, rojen 24. oktobra 1939. Vodja oddelka za nevroe-tologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v St. Petersburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija 2001. V. RAZRED____________za umetnosti Redni člani Bernik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27, maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, tel. 231-17-66; 4274 Žirovnica, Rreznica 41 a, tel. 04 580-21-05. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995. redni član od 7, junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, tel. 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel. in faks: 251-42-00, e. pošta: drago.jancar@siol.net. Jemec. Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001, Tajnik V. razreda SAZU od 11, aprila 2002. Zasebni naslov; 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel. in faks: 04 580-21-66, Studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 425-56-76, e. pošta: andrej.jemec@siol.net. Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktor ja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V, razreda SAZU od 7. maja 1996 do 1L aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, tel. in faks: 436-86-52, e. pošta: kajet a n, kov ic @ g uest. arnes ,si, Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Aka demije za glasbo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 21. maja 1922 v Ljubljani, Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7, maja 1996. Zasebni naslov: 4248 Lesce, Na Vrtači 5, tel. 531-80-91, f.ebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, tel, 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel 470-64-29, fax: 425-34-23, Mihelič, Milan, univ. dipl. inž, arh., samostojni kulturni delavec v pokoju. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Periceva 22, tel. 436-26-87, Službeni naslov; Arhitekt ni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel, 436-14-48. Minatli, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah, izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 251-67-35. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvu Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27, aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 251-39-28, atelje: 1000 Ljubljana, Svetčeva l. Zaje, Dane, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. oktobra 1929 v Zgornji ¡avorščici. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27, maja 1997. Zasebni naslov. 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, tel. 425-16-56, e, pošta: d a ne, zajcifvolja.net. Zkibec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju, Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel. 231-28-76. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-43, faks: 42534-23, e. pošta: sazu@sazu,si. I/ redni člani Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 200L Zasebni naslov: 1370 Logatec, Gorenjska cesta 13 a, tel. 754-26-78. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23, 1000 Ljubija na, tel. 251-27-26, faks: 251-90-71. Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik založbe Nova revija. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani, Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratov še va ploščad 21, tel, 534-26-27, tel: 041 632 072. Službeni naslov: Nova revija, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 1, tel, 433-40-74, faks: 433-42-50, e. pošta: info@nova-revija.si. Matičič, lanez, skladatelj, honorarni docent za analizo glasbenih form in har-monsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lepi pot 10, tel. 252-23-05-Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arh. Rojen 30, januarja 1941 v Ljubljani, Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, tel. in faks: 425-52-90, e. pošta: i n fo (®ateljemarkomusic s i. Pavček, Tone, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Rojen 29. septembra 1928 v Sentjuriju pri Novem mestu. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva S AZU po 22. Členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 231-58-09. Dopisni člani______________ Ren hart, František, rojen 10. septembra 1924. Slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka. Dopisni član od 23. maja 1985. Brajdič, Ivan, rojen 16. junija 1924, Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989. Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23, aprila 1987. Hrymyč, Vil, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina, Dopisni član od 30. maja 1991. Kos, Božidar, rojen 3, maja 1934. Skladatelj, redni profesor kompozicije na Univerzi Adelaide, Avstralija. Dopisni član od 12, junija 2003. Lipuš, Florjan, rojen 4, maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne šole Sentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Merkii, Pavle, rojen 12, julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23, maja 1985. Mihalič, Slavko, rojen 16. marca 1928. Pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995. Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909. Akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Pahor. Boris, rojen 26, avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27, maja 1993. Paljetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni Član od 7. junija 2001 Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940, Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23, aprila 1987, Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27, maja 1993. VI. RAZRED za medicinske vede Redni člani Dolenc, Vinko V„ dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v SestTŽah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, tel. 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel. 522-53-57, e. pošta: vinko.dolenc@kclj.si. Eerluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997, Zasebni naslov. 1000 Ljubljana, Komenskega 20/11, tel. 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Korytkova 2, tel. 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e. pošta: ferluga@mf.uni-lj.si, Horvat, Matija, doktor znanosti, Tedni profesor za interno medicino Medicinske fakutete Univerze v Ljubljani, Rojen 23. septembra 1935 v Škof j i Loki. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, tel. 524-88-06. Službeni naslov: Klinični center, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. in faks: 52222-96, e, pošta; matija,horvat@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Čupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, ilirska 8, tel. 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1104 Ljubljana, Zaloška 4, tel, 543-70-83, faks: 543-70-21, e. pošta: marjan.kordas@mf.uni-lj.si. Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Llni-verze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7, junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6, Službeni nasiov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel, 543-76-00, faks: 431-51-27, e. pošta; sasa. sve t i na @ biofi z. m f.u n i- Ij .si. Trontelj, Jože, dr, znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologi je na Medicinski fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofizio- logijo. Nevrološka klinika, Klinični center v Ljubljani. Rojen 1. junija 1939 v Kamniku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik VI. razreda SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002, podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel. 364-50-09. Službeni naslov; Inštitut za klinično nevrofmologijo, Nevrološka klinika, KC, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-15-00, 522-15-25, faks: 522-15-33, e. pošta: joze.trontelj @kcljsi, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-28, faks: 522-15-33, e. pošta: irena.sbil@sazu.si. Župančič, Andrej O., dr. znanosti, dr. medicine, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. januarja 1916 v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, tel, 251-69-74. Službeni naslov: Kabinet prof. A. O. Župančiča, Inštitut za patofiziologijo, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-23, faks: 543-70-21, e. pošta: andrej.zupantic@mf-uni-Ij.si, Izredni člani Skalerič, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni član od i2. junija 2003, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Jančar 25, tel. 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, 1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, tel. 300-21-10, faks: 522-25-04, e. pošta: uros.skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, janež, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, fesihovštradon 47, tel, 427-56-26, Službeni naslov: Inštitut za patofizologijo, Zaloška 4, Ljubljana, tel. 534-7046, faks: 543-70-21, e. pošta: sketelj@mf,uni-lj.si. Strle, Prane, dr, medicine, redni profesor za infektologi jo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18, februarja 1949 v Ljubljani, Izredni član od 12. junija 2003, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, tel, 517-12-91. Službeni naslov: Infekcijska klinika, 1525 Ljubljana, Japljeva2,tel. 522-26 10, faks: 522-24-56, e. pošta: franc.strle@kclj.si. Dopisni člani Cardesa, Antonio, rojen 23, marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001. Dimitrijcvič, Milan R , rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za nevrologijo in nevrobiologijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981. Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N. S. Kline, Orangeburg, N, Y„ ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. McLaren. Anne, rojena 26, marca 1927. Redna profesorica v inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, in podpredsednica Kraljevega društva v Londonu, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995. Milič Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddetku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, direktor laboratorijev Meakins-Christie M cG i Hove univerze, Montreal P.O., Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, Redni profesor za sodno medicino Humbold to ve univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23, aprila 1987. Stälberg, trik Valdemar, rojen 21, aprila 1936. Redni profesor za klinično nevro-fiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997. Linger, Felix, rojen 2, marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirur-gijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo na Univerzi v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001. BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2004 Tadej Bajd ZNANSTVENI ČLANKI Špacapan I., Kocjan J., Bajd T.: Simulation of fuzzy-logic-ba $ed intelligent wheelchair control system. J. Intel!. Robot. Syst., 39: 227-241 (2004). Kamnik R , Bajd T.; Standing-up robot: An assistive rehabilitative device for training and assessment. J. Med. Eng. Technol., 28: 74-80 (2004). Munih M„ Obreza P., Šega J., Bajd T., Savrin R.: Proprioceptive neuromuscular facilitation in combination with electrical stimulation: combined treatment in comparison to each treatment alone. Neuromodulation, 7: 48-55 (2004). Kuril lu G., Zupan A., Bajd T.: Force tracking system for assessment of grip force control in patients with neuromuscular diseases. Clin, Biomech., 19: 1014-1021 (2004). POGLAVJE V KNJIGI Bajd T.: Neurorehabilitation of standing and walking after spinal cord injury. V: Rosh, P. J. (ur.), Markov, M, S. (ur,). Bioelectromagnetic medicine. New York; Basel: Marcel Dekker, 439-459 (2004). Emerik Bernard SAMOSTOJNA RAZSTAVA Bernard E.: Razstava slik Emerika Bernarda, Klub Nove revije, Ljubljana 2004. SKUPINSKE RAZSTAVE Razširjeni prostori - Slovenska umetnost 1985-1995. Moderna galerija, Ljubljana 2004, Bernard, Gvardjančic. Maruši č, Slak, Šalamun, Šušnik: V spomin na neko razstavo pred dvajsetimi leti. Galerija Loža, Koper 2004, Preseženi slikovni okvir 1962-2004. Bežigrajska galerija 2, Ljubljana 2004. 20 let pozneje. Obletnica otvoritvene razstave. Galerija Equrna, Ljubljana 2004. France Bern ¡k KNJIGI Bernik F.: Simon Jenko. Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev 5. Študentska založba Litera, Maribor 2004. 267 str. Bernik F.: Spektrum ustvarjalnosti. Od umetnosti in kulture do znanosti. Razprave in eseji 53. Slovenska matica, Ljubljana 2004.250 str. ZNANSTVENI ČLANKI IN PRISPEVKI (IZBOR) Bernik F.: Uber Toleranz und Dialog. Sitzungsberichte der Leibniz-Sozietat. Berlin. Band 65, fahrgang 2004, 115-119, Bern i k F.; Slovenska kultura in Evropa, Novi glas (Trst, Gorica) IX, 28, februar, 4. in 11, marec 2004 {str. 7). Bernik F.: (Diskusijski prispevek). Pogovor o prihodnosti Slovenije pri predsedniku Republike Slovenije 1. V svetu dejavna in prepoznavna Slovenija. Ljubljana, 13. oktober 2003. Urad Predsednika Republike, Ljubljana 2004, 152-153. Bernik F,: (Diskusijski prispevek). Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku Republike Slovenije. 2, pogovor. O vrednotah, Ljubljana, 19. november 2003. Urad Predsednika Republike, Ljubljana 2004, 33-35, Bern I k F,: Znanost in vrednote. Uvodni prispevek. Pogovori o prihodnosti Slovenije. 3. pogovor. O vlogi znanja in znanosti. Ljubljana, 10. december 2003. Urad Predsednika Republike, Ljubljana 2004, 12-15, Bernik F.: Reinhard Lauer. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 54, knjiga 2003. SAZU, Ljubljana 2004, 109-1 i ]. Bernik F.: Ivo Frangeš. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 54. knjiga 2003. SAZU, Ljubljana 2004, 175-176. UREDNIŠTVO Edvard Kocbek. Zbrano delo. Osma knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Andrej Inkret. Študentska založba Litera. Maribor 2004, 538 str. Jože Udovič. Zbrano delo. Tretja knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal France Pibernik. Študentska založba Litera. Maribor 2004,570 str. France Bernik. Simon Jenko. Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev. 5, knjiga. Glavni urednik France Bernik. Študentska založba Litera. Maribor 2004, 267 str, G oran Schmidt. Stanko Majcen. Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev. 6. knjiga. Glavni urednik France Bernik. Študentska založba Litera. Maribor 2004, 332 str. Janko Lavrin. Pisma v domovino. Uredil in pojasnil Dušan Moravec. Korespondence pomembnih Slovencev 14. Urejata France Bernik in Janko Kos. SAZU, Ljubljana 2004, 407 str. Janez Bernik SAMOSTOJNA RAZSTAVA Bernik ).: Janez Bernik - Slike, plastike, risbe. Galerija Rika Debenjaka, Kanal ob Soči (Kogojevi dnevi), 3. september-28. september 2004. SKUPINSKE RAZSTAVE Kunst im Verbund {Präsentation einer Sammlung), Künstlerhaus, Wien, 22. april-2. maj 2004. Razširjeni prostori umetnosti - Slovenska umetnost 1985 do 1995. Moderna galerija, Ljubljana, 22. junij-26, september 2004, Likovna zbirka Krka 1954-2004. Narodna galerija, Ljubljana, 23, junij-15. oktober 2004. Crossover - Zeitgenössische Kunst aus Slowenien und Kärnten. Künstlerhaus Kla gent'urt, 23. september-23, oktober 2004. Robert BI i nt Članki Blinc R., Apih T„ Seliger J.: Nuclear quadrupole double resonance techniques for the detection of explosives and drugs. Appl. Magn. Re son., 25; 523-534 (2004). Arčon D., Jeglič P„ Apih T., Omerzu A., Blinc R : Jahn-Teller effect in the organic ferromagnetic TDAE-C60. Carbon, 42: 1175-1178 (2004). Domenici V.f Ceppi M,, Veracini C. A., ßlinc R., Lebar A., Zalar B.: Dynamics of a ferroelectric liquid crystal by means of-H NMR spectroscopy: a multifrequency relaxation study. C h em. Phys. Chem,, 5: 559-563 (2004). Blinc R., Seliger f., Zalar B.: Disorder in BaTiO^and Ti EFG tensors. Integr. Fer-roelectr., 64: 255-260 (2004). Ishibashi Y., Orihara H., Pirc R„ Blinc R.: Dispersion relation of the third order nonlinear dielectric susceptibility in poly-dispersive system, j. Phys. Soe. |pn., 73: 2323-2325(2004). Laguta V. V., Glinchuk M. D„ Bykov I. P., Blinc R„ Zalar B,: A'AIR study of ionic shifts and polar ordering in the relaxor ferroelectric Pb(Sc1.Nb,.JOr Phys. Rev., B, 69: 054103-1-054103-9 (2004). Pire R., Blinc R„ Vikhn in V. S.: Effect of polar nanoregions on giant electrostriction and piezoelectricity in relaxor ferroelectrics, Phys, Rev,, B, 69: 212105-1212105-4 (2004). Vakhrushev S. B., Kumzerov Yu. A., Fokin A., Naberezhnov A.A.,ZalarB., Lcba r A„ Blinc R.: 2iNa spin-lattice relaxation of sodium nitrite in confined geometry. Phys. Rev., B, 70: 132102-1-132102-3(2004). Pire R., Blinc R-: Off-center Ti model of barium titanate. Phys. Rev., B, 70:1341071-134107-8 (2004). Blinc R., Lag uta V, V., Pirc R,, Zalar B.: field cooled and zero field cooled -"~Pb NMR of the relaxor ferroelectric PMN. Solid State Nucl. Magn. Reson., 25: 185-187 (2004). OBJAVLJENA ZNANSTVENA PRISPEVKA NA KONFERENCAH (VABLJENI PREDAVANJI) Blinc R., Pirc R„ Zalar B., Gregorovič A., Bobnar V.: Relaxor ferroelectrics : coupled pseudospin-phonon model and the pressure temperature phase diagram : presented at Third international Seminar on Relaxor Ferroelectrics, 1SFR-11I, June 14-17,2000, Dubna, Russia. Ferroelectrics, 299: 1-9 (2004) 2004. Blinc R,: Order and disorder in ferroelectrics : presented at 10th European Meeting on Ferroelectricity, EMF-10. August 3-8, 2003, Cambridge, Great Britain. ferroelectrics, 301:3-8 (2004). OB)AVL)EN STROKOVNI PRISPEVEK NA KONFERENCI Blinc R,; Slovenska znanost danes in po vstopu v EU. V: Pogovori o prihodnosti Slovenije, Pogovor 3, O vlogi znanja in znanosti : Ljubljana, 10. december 2003. Ljubljana: Urad predsednika Republike Slovenije, 93-97 (2004). S A MOSTO )N'I ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGR AEII1 Arčon D,, Blinc R.: The /ah n-Teller efjcct and j u Uere ne jer rom agnets. V: Prassides K, (ur.). Fullerene-based materials : stuctures and properties, (Structure and bonding, vol. 109). Berlin [etc.]: Springer, 232-276 (2004). UREDNIK Ferroelectrics. Blinc Robert (član uredniškega odbora 1970 ). New York; Gordon and Breach, Ferroelectrics. Letters section. Blinc Roberl (član uredniškega odbora 1981), New York: Gordon and Breach. Physica. B, Condensed matter. Blinc Robert (član uredniškega odbora 1975 ). Amsterdam: North-Holland, 1988-, Bulletin of magnetic resonance. Blinc Robert (član uredniškega odbora 1981). Philadelphia: Franklin Institute Press, Molecular crystals liquid crystals bulletin. Blinc Roberl (član uredniškega odbora 1986-), New York: Gordon and Breach Science Publishers, Molecular crystals and liquid crystals. Letters. Blinc Robert (član uredniškega odbora 1984-). London; New York: Gordon and Breach Science Publishers. Romariian journal of physics. Blinc Robert (član uredniškega odbora 1994-). Bu-curcsti: Editura Acadcmiei Romane. Ivan Bratko IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Sue D„ Vladušič D., Bratko I,: Qualitatively faithful quantitative prediction. Artificial Inteligence Journal, 158 (2): 189-214, Žnidaršič M., Bohanec M., Bratko L: Categorization of numerical values for DEX hierarchical models. Informática, 27 (4): 405-409. OBJ AVLI ENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH Jaku! in A, Bratko L: Testing the significance of attribute interactions, 1CML 2004: Proc. Twenty-First International Conference on Machine Learning, julij 2004, Banff, Alberta, Canada, 409-416, Sue D., Sammut C, Bratko L: Learning to fly simple and robust, ECML 2004: Proc. European Conf. Machine Learning, Pisa, Italy, september 2004. Springer -Verlag, Lecture Notes in A I, Vol. LNA1 3201, 407-418. Vladušič D., Kompare B„ Bratko L: Modelling lake Clumsoe with Q2 learning. EAML'04: Proc. 4th European Workshop on Environmental Applications of Machine Learning, Bled, oktober 2004, 63-64. Zabkar J., Žabkar R., Vladušič D., Čemas D., Sue D,, Bratko, L: Q2 prediction of ozone concentrations. EAML'M: P roc. 4th European Workshop on Environmental Applications of Machine Learning, Bled, oktober 2004, 1-2. Rajko Bratož RAZPRAVE Bratci. R.: Aquileia tra Teodosio e i Longobardi (379-568). V: Aquileia dalle origini alia costituzione del ducato longobardo. Storia - amministrazione - societä (a c ura d i Giuseppe Cuscito), Antichitä Altoadriatiche 54, Trst 2003, 477-527. Bratož R.: Die diokletianische Christenverfolgung in den Donau- und Balkanprovinzen. V: Diokletian und die Tetrarchie, Aspekte einer Zeitwende, Herausgegeben von A, Demandt, A. Goltz, H, Schlange-Schöningen (Millenium-Studien zu Kultur und Geschichte des ersten Jahrtausends n. Chr. i Millenium Studies in the culture and history of the first millenium C.E., Band 1), Berlin, New York 2004,115-140. Bratoi R.: Verzeichnis der Opfer der Christenverfolgungen in den Donau - und Balkanprovinzen. V: Diokletian und die Tetrarchie. Aspekte einer Zeitwende, Herausgegeben von A. Demandt, A. Goltz, H. Schlange-Schoningen (Mil -lenium-Studien zu Kultur und Geschichte des ersten Jahrtausends n. Chr, / Millenium Studies in the culture and history of the first millenium C.E., Band 1), Berlin, New York 2004,209-252. Bratož R-: S toricitä di san Fbriano. La traditio rte agiografica e le circostanze del suo mar tir to. V: San Florian o d i Lorch. At t i del convegno internazionale d i studio (a cura di Giuseppe Bergamini, Alessio Geretti), Milano 2004, 21-35. Bratož R.: / martin Canziani e il ceto aristocratico nella persecuzione diodezianea. V: Studi Sancanzianesi in memoria di Mario Mirabella Roberti (a cura d i G, Cuscito), Antichita Altoadriatiche 57, Trst 2004, 109-137. OSTAl.T PRISPEVKI Bratož R.: Predgovor. V: A. Cedilnik, llirik med Konstantinom Velikim in Teo-dozijem Velikim. Balkansko-podonavski prostor v poročilih Atanazija, Hi-larija, Sokrata Sholastika, Sozomena, Teodoreta in Filostorgija. Thesaurus Memoriae. Dissertationes 3, Ljubljana 2004,7-8. Bratož R,: Hans-Dietrich Kahl. V: Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 54, 103-105 (2003), Peter Fajfar ZNANSTVENI ČLANKI Dol se k M., Fajfar P.: Inelastic spectra for infilled reinforced concrete frames. Earthquake eng. struct. dyn„ letn. 33, št. 15, 1395-1416 (2004). Fajfar P., Fischinger M., Dolšek M.: Macro-models and simplified methods for efficient structural analysis in earthquake engineering. V: lbrahimbegovii A. (ur,), Brank B. (ur.), NATO Advanced Research Workshop, Bled, Slovenia, June 13-17 2004. Mu It i-physic s and mu ki-scale computer models in nonlinear analysis and optimal design of engineering structures under extreme conditions: proceedings. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 22-49 (2004). Fajfar P., Dolšek M., Marusič D., Peruš I.: Extensions of the N2 method : asymmetric buildings, infilled frames and incremental N2. V: Fajfar P, (ur.), Krawinkler H. (ur.). Per fo rman ce-based seismic design: concepts and implementation r proceedings of the International Workshop, Bled, Slovenia, 28 ]une-l July 2004, (PEER report, 2004/05). Berkeley, Calif.: Pacific Earthquake Engineering Research Center, 357-368 (2004). Dolsek M„ Fajfar P.: IN2 - a simple alternative for IDA: Paper No. 3353. V: 13th World Conference on Earthquake Engineering, Proceedings: Vancouver, Canada, 1-6 August, 2004, Vancouver: Canadian Association for Earthquake Engineering: international Association Earthquake Engineering, [1-15] (2004). Fajfar P., Marušič D., Per uš L : influence of ground motion intensity on the inelastic torsional response of asymmetric buildings: Paper No. 3496. V; 13th World Conference on Earthquake Engineering, Proceedings: Vancouver, Canada, 1-6 August, 2004. Canadian Association for Earthquake Engineering: international Association Earthquake Engineering, [1-151 (2004), Fajfar P, Dolsek m.: The N2 method for seismic performance assessment: basic variant and extension to infilled RCframes. V: 1st Asian Conference on Earthquake Engineering Proceedings. Manila: Association of Structural Engineers of the Philippines, [1 14] (2004). UREDNIŠTVO Fajfar P. (ur.), Krawinkler H. (ur.): Performance-based seismic design: concepts and implementation: proceedings of the International Workshop, Bled, Slovenia, 28 June - 1 July 2004, (PEER report, 2004/05). Berkeley, Calif.: Pacific Earthquake Engineering Research Center, 2004. XVII, 531 str. Franc Forstnerič Forstnerič F,: Noncritical holomorphic functions on Stein manifolds. Acta Math., 191, 143-189 (2003). Forstnerič F.: Holomorphic submersions from Stein manifolds, Ann. Inst. Fourier, 54, no. 6. (2004). Forstnerič F.: Most real analytic Cauchy-Riemann manifolds are non-algebraiz-able. Manuscript a Math., 115, 489-494 (2004). Ivan Gains znanstvena monografija Gams L: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana 2003, 516 str. Gams L: Kras v Sloveniji v prostoru in ča$u. Druga pregledana izdaja. Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2004, 515 str. ZNANSTVENI ČLANKI Gams I.: O razvoju fmčhe geografije v ,Sloverti)i in njenih sodobnih izzivih. Dela 20 Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2004,9-18. Gams !.: Speleolog Wilhelm Put tik. Speleo 35. Češka speieologicka společnosL Praha 2002 (izšlo 2003), 24-26. Gams L: Kras, onesnaženje vode in preventiva. Ujma 16, 2002 (izšlo 2003), 173-81. Gams L: Recent and Pleistocene chemical erosion m the Alpine and Diharic karst (A case study from Slovenia). In: Loess Inform, 4 In Memoriam Marton Pecsi. Region a lo Studies in loess. Budimpešta 2004, 81-93, Kajetan Gantar ZNANSTVENI (T.ANKI Gantar K.: Usoda Markovičeve disertacije o Hernklitu. - Živa antika 52 (Skopje 2002), 37-40. Gantar K.: Od Academiae Operosorum do Academiae Philharmonicorum. - V: 300 let Academia Philharmonicorum Labacensium, - Zbornik referatov mednarodnega simpozija (Ljubljana 2004), 57-71. Gantar K.i Aleš Ušeničnik in antična literatura. - V: Aleš Ušeničnik, Čas in ideje, 1868-1952. - Zbornik razprav s simpozija ob 50. obletnici smrti (Celje - Ljubljana 2004), 197-209. STROKOVNI IN POLIUDNI ČLANKI Gantar K.: Kralj Ojdipus: od mitološke zgodbe do Sofoklove gledališke umetnine. - Gledališki list Drama 09 (Ljubljana 2003/04), 6-12. Gantar K.: Pozdravnigovor/Wellcome address. - V; 300 let - Academia Philharmonicorum Labacensium. - Zbornik referatov mednarodnega simpozija (Ljubljana 2004), 13-16. Gantar K.: Dobri misli in poštenemu človeku. - V: Aleš Ušeničnik, Čas in ideje, 1868-1952 - Zbornik razprav s simpozija ob 50. obletnici smrti (Celje - Ljubljana 2004), 7-8, Gantar K.: Janko Moder - devetdesetletnik Mostovi do dragih kultur. - Delo 1, maj 2004. Gantar K,: Nekaj spominov na begunsko gimnazijo vLienzu in Peggezu. - Reminiscence of the Refugee Gymnasium in Lienz and Peggez. - Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 37 (2004), 306-312. PREVOD Gantar K.: Sofokles, Kralj Ojdipus - V: Gledališki list Drama 09 (Ljubljana 2003/04), 37-56. Josip Globevnik Globevnik J,: Analyticity on families of circles. Israel). Math. 142,29-45 (2004). Matija Gogala IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANKI Prešem J„ Gogala M„ I rilar T.: Comparison of Dundubia vagin ata (Auchenor-rhyncha: Cicadoidea) songs from Borneo and Peninsular Malaysia. Acta exit o-mol, slov. (Ljubljana), 12 (2): 239-248 (2004J Gogala M„ Tri lar T.: Bioacoustic investigations and taxonomic considerations on the Cicadetta montana species complex (Homoptera: Cicadoidea: Tibicinidae). An. Acad. Bras. Cienc., 76 (2): 316-324 (2004). Gogala iVL, Trilar T„ Kozina U„ Duffels H.: Frequency modulated sang of the cicada Maua albigutta (Walker 1856) (Auchenorrhyncha: Cicadoidea)from South East Asia. Scopolia, 54: 1-15 (2004). OBJAVJ.JENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCI Gogala M„ Trilar T: Present views and news about the Cicadetta montana complex (Auchenorrhyncha: Cicadoidea: Tibicinidae). V: Third European hem ip I era congress, St. Petersburg, June 8-11, 2004: abstracts. St, Petersburg: [Russian Academy of Sciences, Department of Biological Sciences, Scientific Centre: Zoological Institute], 35-36 (2004). Prešern J., Gogala M„ Trilar T.: Bioacoustics eis a systematic tool: Dundubia vagi-nata from Síurtíi-Eost A-íia. V: Third European hemiptera congress, St. Petersburg, June 8-11, 2004: abstracts, St, Petersburg: [Russian Academy of Sciences, Department of Biological Sciences, Scientific Centre: Zoological Institute?, 62 (2004). Trilar T„ Gogala M.: Songs of the cicadas from the genus Pomponia from SE Asia (Cicadoidea, Cicadidae, Cicadinae). V: Third European hemiptera congress, St. Petersburg, June 8-11, 2004: abstracts. St. Petersburg: [Russian Academy of Sciences, Department of Biological Sciences, Scientific Centre: Zoological Institute], str. 81 (2004). SA MOSTO INI .STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFIJI Gogala M,: Alpske stenice. V: Gogala A. (ur.), Jeršek M. (ur,), Trilar T., Narava Slovenije, Alpe: [razstavni katalog]. Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 100-101 (2004). Gogala M.: Alpine true bugs. V: Gogala A. (ur.), Jeršek M. (ur.}, Trilar T,,. Nature of Slovenia, The Alps: [exhibition catalogue), Ljubljana, Slovenian Museum of Natural History, 100-101, ilustr. (2004). DRUGO Adamič F., Gogala M„ Gregori J., Wraber T.: Ríuífíne in živali na Kranjskem, komentarji k faksimile izdaji 18. knjige Iconografía Valva suriana (Valvasorjeve grafične zbirke), J. W. Valvasor, 1856. Fundacija J. V, Valvasor, Ljubljana (2004). VABLJENO PREDAVANJE Gogala M.: Sinzikaden Europas - Lebensweise, Gesänge und Verbreitung II. mitteleuropaische Zikaden Tagung, Wien, 28, avgust 2004 v organizaciji Naturhistorisches Museum in Wien (NHMW), Ökoteam - Graz (FNHMW) in Österreichische Gesellschaft für Entomofaunistik (ÖGEF). Ljubo Golič IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Bevk D., jakše K., Golobic A., Golič L., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of 5-substituted ethyl 3oxo-2H-pyrazolo[4,3-cj pyridine-7-carbox y-lates. He-terocycles, 63: 609-629 (2004). Igor Grabeč MONOGRAFIJE Grabeč L; Predavanja iz fizike. Popravljena izdaja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ev. št. 300, Ljubljana 2004,540 str. Članki v mûnoûrafiiah Gradišek E., Govekar I., Grabeč A., Baus, F. K locke: Detecting chatter in grinding, Metal Cutting and High Speed Machining, Eds: D, Dudzinski, A. Molinari, H, Schulz, pp 161-170, Kluwer Academic/Plenu m Publishers. 2002. Govekar E„ Gradišek J., Grabeč L, Baus A., K locke F., Geisel M., Geiger M.: Dynamics-based monitoring of manufacturing processes: Detection of Transitions Between Process States, Nonlinear Dynamics of Production Systems, Eds: G. Radons, R. Neugebauer, Wiley-VCH Verlag GmbH & Co. KGaA, Weinheim, 2004,469-480. članki v recenziranih revijah Govekar E., Klemenčič J., Kokalj T., Jahrsdoerfer B., Mužič P., Grabeč L: Cfiarat:-terisation of a laser droplet formation process by acoustic emission, Ultrasonics, 42: 99-103 (2004). Mandeli S., Grabeč I., Govekar E.: Non-parametric statistical modeling of spatiotemporal dynamics based on recorded data, Int. J. of Bifurcation and Chaos, 14, (6): 1-15 (2004). Hočevar M., Širok B.. Grabeč \.: Experimental turbulent field modeling by visualization and neural networks, Journal of Fluids Engineering, Transactions of ASME, 126:316-322 (2004), Govekar E,, Baus A., Gradišek f., K locke F., Grabeč L, A new method for chatter detection in grinding, Annals of the ClRP, 51(1), 267-270 (2002). Klocke F., Baus A., Gradišek J., Govekar E., Grabeč L: Prozessueberwachung mit nichtlinearer Dynamik - Eine neue Methode zur Rattererkennung im Schleif-prozess, wt -Werkstattstechnik Online, 91(5), 275-279 (2001). Clanklna recenziranih konferencah Stépân G., Szalai R., Mann B. P., Bayly P. V., Insperger T., Gradišek J„ Grabeč L; Global at tractors of high-speed milting - analyses, numerics and experiments, P roc. of DET C2003, 2003 ASME Design Engineering Technical Conferences, Sept. 2-6, 2003, Chicago, Illinois, USA, DETS03/Vib - p.pl-8. Grabeč L, Thaler M., Pored oš A.: Forecasting non-autonomous chaotic time series, Physics of Risk, COST P10 Workshop, Nyborg, Strand, DK, April 17-20, 2004. GradišekJ., Kalveram M., InspcrgerT., Weinert K., Stépán G., Govekar E., G rabee i.: On Stability of Low Radial Immersion Milling, Proceedings of the 7th CIRP International Workshop on Modeling of Machining Operations, Chiny, May 4-5, 2004, Eds,: A. Moisan, G. Poulachon, En sam, Cluny, 227-233. M. Thaler, I. Grabeč, Poredoš A,: Prediction of energy consumption and risk of excess demand in a distribution system, First Bozenfreies Colloquium on Market Dynamics and Quantitative Economics, Alessandria, Italy, 9-10 September 2004, Rozman R„ Govekar E„ G rabee L: Modelling of absorption waves in laser material processing> Proceedings of the 4th LANE 2004, Eds. M. Geiger, A, Otto, Meisenbach Bamberg 2004, 371-382, Int. Conf. on Laser Assisted Net Shape Engineering, Erlangen, Germany, September 21-24, 2004. ČLANKI NA STROKOVNIH KONFERENCAH Thaler M„ Pored oš A„ Grabeč I.: Empirični model napovedovanja porabe plina in drugih vrst energije, VIL Strokovno posvetovanje Energija, okolje in prostor, Portorož, 14 -16, marec, 2004, Zbornik prispevkov, urednik Boštjan Bibič, Slovensko društvo za daljinsko energetiko, 131-140. Franc Gubenšek IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Petrovič U., Šribar f., Pariš A., Rupnik M., Kržan M., Vardjan N., Gubenšek F., Zoreč R., Križaj L: Ammodytoxin, a neurotoxic secreted phospholipase can act in the cytosol of the nerve cell. Biochem. biophys. res. commun., 324: 981985 (2004). Ivanovski G., Petan T., Križaj L, Gelb M. H., Gubenšek F., Pungerčar ].: Basic amino acid residues in the [beta]-structure region contribute, but not critically, to presynaptic neurotoxicity of ammodytoxin A. Biochimica et biophysica acta, Proteins and protcomics, 1702: 217-225 (2004). Gorinšek B., Gubenšek F., Kordiš D.: Evolutionary genomics of chromoviruses in Eukaryotes. Molecular biology and evolution, 2: 781-798 (2004). objavljena vabljena predavanja na konferencah Križaj L, Pungerčar f,, Gubenšek F.: Ammodytoxin and presynaptic neurotoxicity. V: V Congreso International de Química e Ingeniería Química : Palacio de Convenciones de La Habana, Octubre 18-22, 2004: Havana International Conference Center, October 18th to 22nd, 2004. [S.L: S.n.) (2004). objavljeni znanstveni prispevki na konferencah Kordiš D„ Gubenšek F.: Evolutionary genomics of the phospolipase A, superfamily, V: Dolinar M. (ur.), Križaj L (ur.). Maček P. (ur,). 15th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23, Ljubljana: Jožef Stefan Institute, str. 15(2004). Križaj L, Sribar J., Vardjan N., Petrovič U., Pungerčar [, Gubenšek F,: Presynaptic neurotoxicity of ammody toxin, a snake venom phosphoiipase A,. V: Dolinar M. (ur.), Križaj I. (ur.), Maček P. (ur.). 15th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23, 2004. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, str. 19 (2004), Petan Toni, Prijatelj P., Ivanovski G., Križaj L, Gubenšek F., Pungerčar J.: Interfacial kinetic and binding properties of ammody toxins ; potent presynaptic neurotoxins and highly efficient enzymes. V: Dolinar M. (ur). Križaj L (ur.), Maček P. (ur.), 15 th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23, 2004. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2004, str. 45, Petrovič LJ., Mattiazzi M„ Repovž K., Sribar J,, Matis J., Peter-Katalinič J., Deri si J. L., Anderluh G., Križaj 1., Gubenšek F.: Yeast as a model to assess the molecular mechanism of action of a neurotioxic secretory phosphoiipase A,. V: Dolinar M. (ur.), Križaj L (ur.). Maček P. (ur.). 15th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23, 2004, Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2004, str, 47, Sribar J., Čopič A„ Logonder U„ Božič J., Jorgačevski J-, Prijatelj P., Anderluh G., Faure G-, Gubenšek F., Križaj L: Intracellular binding proteins of atntnody-toxin. V: Dolinar M. (ur), Križaj L (ur.), Maček P. (ur.). 15th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23, 2004. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2004, str. 62. Šribar J., Draškovič P., Gubenšek F., Faure G„ Križaj L: Isolation and partial characterization of ammody toxin-binding proteins from the serum of the long-nosed viper (Vipera amodytes ammody tes). V: Dolinar M. (ur.), Križaj I. (ur.), Maček P. (ur.). 15th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins. Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23, 2004. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2004, str. 63. Ivanovski G., Petan T., Križaj L, Gubenšek F., Pungerčar J,: Basic amino acid residues iti the[beta]-structure region contribute, but not critically, to presynaptic neurotoxicity of ammodytoxiti A. V: Dolinar M. (ur.), Križaj I. (ur.). Maček P. (ur.). 15th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23,2004. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2004, str. 64. Prijatelj P., Jenko Z., Petan T., Križaj I., Gubenšek F„ Pungerčar, J.: Surface residues in monomeric phospholipases A, from viperid snakes important for their high presynaptic neurotoxicity. V: Dolinar M, (ur.), Križaj I. (ur.), Maček P. (ur), 15th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23,2004. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2004, str. 65. Štrekelj A„ Jenko Z„ Križaj L, Comino A„ Gubenšek F., Pungerčar, J.: Fluorescent labelling of ammodytoxin produced in bacteria. V: Dolinar M. (ur.J, Križaj 1. (ur.), Maček P. (ur.). 15th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23, 2004. Ljubljana; Jožef Stefan Institute, 2004, str. 67. Županski V., Kordiš D., Gubenšek Molecular evolution of Kunitz/BPTJ protein family in snakes. V: Dolinar M. (ur.), Križaj L (ur.). Maček P. (ur.). 15lh European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23, 2004. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2004, str. SO. Križaj L, Pungerčar I., Gubcnšek F.: Presynaptic neurotoxicity of antmodytoxin. V: 2nd International Conference Phospholipases A, & Btli International Congress Platelet-Act i va I ing Factor and Related Lipid Mediators, October 6-9, 2004, Berlin, Germany. Final program and abstracts book. (S.I.: s.n.j, 2004, str. 151. Žu pu n ski V., Ko rdiš D„ Gubcnšek F.: Adaptive evolution in snake venom Kunitz/ BPT1protein famify. V: Genomes & evolution 2004 : [The Pennsylvania Stale University, University Park. Pennsylvania State University, Pennsylvania, June 17-20, 2004, [S.I.]: Society for Molecular Biology and Evolution: American Genetic Association, 2004, str. 128. objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Petan Toni, Prijatelj P., Ivanovski G., Križaj I„ Gubenšck F„ Pungerčar J.: inter-factal kinetic and binding properties of ammodytoxins, presynaptically neurotoxic secreted phospholipases A,. V: Commercial potential of toxins: developing toxins for applications in drug discovery and diagnostics : June 17-19, 2004, Kokra hotel, Brdo F.state Ljubljana, Slovenia. [S.l.]: Yole Développment: European Technology Information Program, (2004). Šribar j., Čopič A., Logonder U., Božič J., Jorgačevski J., Prijatelj P., Anderluh G., Faure G., Gubenšek F., Križaj L: Intracellular binding proteins of ammody toxin. V: Commercial potential of toxins: developing toxins for applications in drug discovery and diagnostics : |une 17-19, 2004, Kokra hotel, Brdo Estate Ljubljana, Slovenia. [S.I.J: Yole Développment: European Technology Information Program, (2004). Petrovič U., Mattiazzi M., Repovi K., Sribar J,, Matis M., Peter-Katalinič J„ De-risi ]., L„ Anderluh G., Križaj I., Gubcnšek F.: Yeasi as a model to asses the molecular mechanism of action of a neurotoxic secretory phospholipase A,, V: Commercial potential of toxins: developing toxins for applications in drug discovery and diagnostics :' June 17-19, 2004, Kokra hotel, Brdo Eslate Ljubljana, Slovenia, [S.L}: Yole Développment: European Technology Information Program, (2004), organiziranje znanstvenih in strokovnih sestankov 2004 I51h European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, lirdo Eslate, Junij 19 - 23, 2004, Organiziral Franc Gubenšek. Našteti in starejši toksinološki kongresi so navedeni na spletni strani: hitp://bio. ijs.si/ist.htm Gubenšek je sodeloval je tudi pri organizaciji kongresov Slovenskega biokemijskega društva. druga izvedena dela Gubenšek F., Križaj I., Dolinar M,, Anderluh G., Petrovič U„ Pungerčar J„ Sepčič K., Members of the Organizing committee, 15 th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, Brdo (Kranj), Slovenia, June 19-23, 2004. Gubenšek, F, President of the Organizing committee. 15th European Symposium on Animal, Plant and Microbial Toxins, June 19-23,2004, Brdo (Kranj). nerazporejeno Stanojevič M„ Lovšin M., Gubenšek F„ Logar M., Kotnik J., Gibičar D., Horvat M.: Mercury detoxification genes in river water contaminated by the past mercury mining activity in Idrija, Slovenia. RM2-mater. geoenviron,, jun, 2004, letn. 51, št. 2, 1388-1391. Članstvo v uredniških odbori h Toxicon, Acta Chi mica Si oven ic a. Dušan lladzi Pa nek )., Stare J., Hadži D.: From the Isolated Molecule to Oligomers and the Crystal-. A Static Density Functional Theory and Car-Parrinello Molecular Dynamics Study of Geometry and Potential Function Modifications of the Short Intramolecular Hydrogen Bond in Picolinic Acid N-Oxide, J. Phys. Chem. A 2004, 108: 7417-7423. Stare J., Jezierska A., Ambrožič G., Košir L J., Kidrič L, Koli A., Mavri J., Hadži D: Density Functional Calculation of the 2D Potential Surface and Deuterium Isotope Effect on 13C Chemical Shifts in Picolinic Acid N-Oxide. Comparison with Experiment, J. Am. Chem. Soc. 2004, 126:4437-4443. Valentin Hribar KNJIGE Hribar T.: Evroslovenstvo. Slovenska matica, Ljubljana 2004. RAZPRAVE IN ŠTUDIJE Hribar T.: Jonu sova rehabilitacija nesmrtnosti. Phainomena 13(47-48): 129-156 (2004). Hribar T.: Slovenska filozofija in njeno okolje. Nova revija 22(263-264): 230-246 (2004). Hribar T.: Kultura laži je lažna kultura. Nova revija 22(263-264): 1-16 (2004). Hribar T.: Novi Derrida in slovenski zaostankarji. Nova revija 22(265-266): 205221 (2004). Hribar T.: Kocbekova krivda. Nova revija 22(269-270): 192-233 (2004). Hribar T.: Zločin brez zločincev. Nova revija 22(271-272): 1-35 (2004). Hribar T.: Levinasova obuditev nesmrtnosti. Nova revija 22(271-272): 234-262 (2004), Hribar T.: Zakoni bitja in mišljenja. V; Aleš Ušeničnik, čas in ideje 1868-1952, Mohorjeva družba, Celje 2004. Hribar T.: Aksiohška orientacija (vrednotesvetovnega etosa in evroslovenstvo), V: O vrednotah (Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku Slovenije 21, 89-94, Urad predsednika Republike Slovenije, Ljubljana 2004. Hribar T.: Evropska demokracija. V: Razvoj demokracije v Sloveniji (Pogovori o prihodnost; Slovenije pri predsedniku Slovenije 6), 81-87, Urad predsednika Republike Slovenije, Ljubljana 2004. Hribar T.: Jutranja zarja imoralnosti. V, Friedrich Nietzsche, Jutranja zarja, Slovenska matica, Ljubljana 2004, Hribar T.: Slovenske humanistične vede in nova humani s tika. V: Za odprto znanost, 13-20, Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2004, Članki Hribar T,; Evropski demos: ne evropski narod, temveč evropsko ljudstvo. Ampak 5(5);, 4-5 (2004). Hribar T.: Nacionalna država in ustavna pogodba EU. Dignitas 5 (21-22): 16-18 (2004). Hribar T.: Živa zakopana. Ampak 5 (12): 38-40 (2004). REFERATI Hribar T.: Vrednote znanstvenega raziskovanja in humanizem svetovnega etosa. V: simpozij Znanost in vera, SAZU, Ljubljana, 12. junij 2004. Hribar T.: Za »Novi Demos«, na Zboru za republiko, v Ljubljani, 14. julija 2004; objavljeno v: Slovenci v lastni državi enakih možnosti, Nova revija, Ljubljana 2004,15-19. Hribar T.: Zločin brez zločincev. V: Posvetovanju Žrtve vojne in revolucije, Državni svet Republike Slovenije, Ljubljana, 11. in 12, november 2004, Hribar T.: Ko strpnost ni več mogoča. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 6. december 2004. INTERVJUJI Hribar T.: Ozemlje, jezik in rod- trije elementi za ohranjanje vsakega naroda. Primorski dnevnik, Trst, 4. april 2004. Hribar T.: Nič jim ni svetega, niti mrtvi ne. Demokracija, (26): 34-38, Ljubljana 2004. Andrej Inkret uredniško delo Edvard Kocbek, Zbrano delo. Osma knjiga. Uredil in opombe napisal Andrej Inkret. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 212, knjiga. Študentska založba Litera, Maribor 2004, 538 str. (Opombe, 361-535.) Edvard Kocbek, Pričevanje. Pesmi, dnevniki. Izbral, spremno besedo in opombe napisal Andrej Inkret. Knjižnica Kondor, zvezek 309. Mladinska knjiga Založ- ba, Ljubljana 2004, 429 str. (Pojasnila k besedilom; Edvard Kocbek, življenje in delo; Pojasnilo k izboru, 355-429.) Študije, Članki, predavanja Inkret A,: Kako je nastala Zemlja in kaj so govorili odmevi. Študijski zvezek (priloga k faksimilirani izdaji Kocbekove pesniške zbirke Zemlja). Kova revija, Ljubljana 2004,49 str, Inkret A,: Kocbekov »spor z družbo«. V: Slovenski jezik in literatura v evropskih glo-balizacijskih procesih (plenarno predavanje na kongresu Slavističnega društva Slovenije; Novo mesto, 7. oktober 2004). Zbornik Slavističnega društva Slovenije, Ljubljana 2004, 19-28. Inkret A.: Poezija, »antipolitika«, Slovenska matica: simpozij ob stoletnici Edvarda Kocbeka. Ljubljana, 27. oktober 2004. Inkret A,: Spori z družbo. V; Krogi navznoter, krogi navzven. Kocbekov zbornik. Posebna izdaja mesečnika Nova revija. Nova revija in Slovenska matica, Ljubljana 2004, 82-98. Inkret A. : Epizoda z Akademijo. Slovenska akademija znanosti in umetnosti: simpozij o Edvardu Kocbeku ob stoletnici njegovega rojstva. Ljubljana, 17, november 2004. Inkret A.: Kocbekova epizoda z Akademijo. Delo, Književni listi. Ljubljana, 17. november 2004. Inkret A.: Osma knjiga Kocbekovega Zbranega dela. Delo, Književni listi. Ljubljana, 1, december 2004. Inkret A.: Sit> mu je za nenehno in naporno iskanje besede. Rudi Šeligo 1935-2004. Delo. Ljubljana, 23, januar 2004. Drago Jančar KNJIGE Jančar D.: Človek, ki je pogledal v tolmun. Novela. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004, 143 str. Jančar D.: Šala. ironija in globlji pomen. Eseji. Nova revija, Ljubljana 2004, 89 str. JančaT D.: Galjot. Roman. Zbirka Vrhunci stoletja. Delo, Ljubljana 2004, 254 str. Jančar D.: Severni sij. Roman. DZS, Ljubljana 2004, 231 str, Jančar D.: Der Galeot. Roman. Prevedel Klaus Detlef Olof. Folio Verlag, Dunaj 2004, 345 str. Jančar D.: Dalta an tSeoighigh (Joyceov učenec). Novele. V irščino prevedel Brean-dan O Doibhlin. Coiscem, Dublin 2004, 119 str. Jančar D.: Katarina, paun i jezuita. Roman. Prevedla Mirjana Hečimovič, Proti I, Zagreb 2004, 446 str. fančar D,: Katerina, pav a jezuita. Roman. Prevedel František Benhart. Paseka, Praga 2004, 478 str. novele Jančar D.: Una tarde de tnvierno, un viajero. Let t r a international, numéro 82, Madrid 2ÜÜ4, 38-44. Jančar D.: The Savannah. The Prague Review, Nr. 7, Praga 2004. lančar D.: Andel ho neopustil. Literärny novinv, Praga, 21. června 2004, 26. Jančar D.: Niedziela w Oberheim, Polityka Czvtelna, Varšava, januar 2004. Jančar D.: Savana. Promlky času. Antologie slovinskyh povidek. Vêtrné mlyni, Bratislava 2004, 191-205. Jančar D.: Ihmh kvm Ayvcôypz (Pot v Augsburg). Literaturi!i Balkan 4, avgust, Sofija 2004, 13-23. Jančar D.: Angel ga ni zapustil, Delo - Književni listi, Ljubljana, 19. januar 2004, 14-15. fančar D,: Nevidni prah. Nova revija št. 265/266, Ljubljana 2004, 57-67. lančar D,: Človek, ki je pogledal v tolmun. Nova revija št, 265/266, Ljubljana 2004, 68-81. Jančar D.: Zgodbi. Literatura št. 157/158, Ljubljana 2004, 38-51. Jančar D.:,. .pripoveduje Lešnik. Nova revija št, 265/266, Ljubljana 2004, 82-85, Jančar D.: Smrt pri Mariji Snežni. Slovenski pesniki in pisatelji akademiki, SA ZU, Ljubljana 2004, 388-397. Jančar D.: Nedjelja u Oberheimu. Zaprešički zbornik. Matica Hrvatska, Zagreb 2004. eseji in članki Jančar d.j Eine Hand voli Si/lion/ieir. Die Zeit, 15, avgust, Hamburg 2004, 51. Jančar D.: 7b write in the Language ofa S mall Nation. Poetry Ireland Review, Issue 79, Dublin 2004, 39-43, Jančar D.: Lier Mensch in der Revolte. Neue Zürcher Zeitung, 23-24 oktober, Zürich 2004,63-64. Jančar D.: Pourquoi les Français liraient-ils de la littérature slovène? Les Passeurs, bf éditeur, Strasbourg, 50-54. Jančar D.: Angst bei offener Tür. Die Furche Nr, 18, Wien 2004, 22-23. Jančar D,: Wir alle sehen denselben Himmel. Erklär mir die Beitrittsländer. Verlag Landspresse, Köln 2004,4-10, Jančar D.: Brijuni. Književna republika, br, 5-6, Zagreb 2004, 141-148, Jančar D,: Unnötige Angst vor Europas offener Tür. Nürnberger Nachrichten, 19. julij, Nürnberg 2004,6. Jančar D,: Auch ich hasse dicke Nacken. Die Presse - Spectrum 17, april, Dunaj 2004, 13-14. lančar D,; Wo melancholische Schatten fliegen. Kleine Zeitung, J. maj, Celovec 2004,23-26. Jančar D,: Lescriobh idteanga mhion-ttâisiûin (Pisati v jeziku malega naroda). La, 5 Bealtaine, Dublin 2004, 8. Jančar D,; Ein aufständischer Mensch - L'homme révolté. Komunne Nr.4, Frankfurt 2004,92-93. Jančar D,: Noua Europa vazuta din ex-Iugoslavia, Lettre International - Edifia Románá, Nr. 48, Bukarešta 2004. Jančar D.: Escribirén la lengua de una literatura pequeña, Kosmopolis, K04, Bar celona 2004. Jančar D,: Révolta e lexuesit. Revista Jetrare ARS, Priština, maj 2004. Jančar D.: 3asaÖKaMa a pbCMpya cómm. Sloboto, br. 19, Sofija, 10. junuar 2004, 14. [ančar D,: lllena Kpacoma u Mope mbza, Sloboto, Sofija, maj 2004. Jančar D.: Miben bünös tulajdónképpen Amerika? Szoc Haló, Budimpešta, 3. november 2004. Jančar D.: Zvoniki in minareti. Delo - Sobotna priloga, 32, Ljubljana, 19, januar 2004. Jančar D ¿Analogije z nacizmom. Delo - Sobotna priloga, 32, Ljubljana, 7. februar 2004. Jančar D.: Uganka zemeljske pestrosti. Delo - Sobotna priloga, 32, Ljubljana, 6. marec 2004. Jančar D,: Prišel je trenutek. Delo, 5, Ljubljana, 26. april 2004. Jančar D.: Nenavadno povabilo. Delo - Sobotna priloga, 40, Ljubljana, 3. april 2004. Jančar D : Prišel je čas - o Sloveniji in o vstopu v £¡7. Ameriška domovina - American Home, št. 18, Cleveland 2004, 15-16. ¡anear D.: Klint z lestve sv. Jakoba. Delo - Sobotna priloga, 32, Ljubljana, 8. maj 2004. Jančar D,: dB. Delo - Sobotna priloga, 40, Ljubljana, 5. junij 2004. Jančar DZakaj je kult Tita še tako živ v Sloveniji? Ameriška domovina - American Home, št. 20,11-12, Cleveland 2004. Jančar D,i Vzhodnoevropejci. Delo - Sobotna priloga, 40, Ljubljana, 3, julij 2004. Jančar D.: Da Vinci fifresi. Delo - Sobotna priloga, 40, Ljubljana, 31. julij 2004. Jančar D.t Genius loci. Delo - Sobotna priloga, 32, Ljubljana, 28. avgust 2004. Jančar D.: Videl je, česar drugi niso zaznavali. Esej o Edvardu Kocbeku, Delo - Sobotna priloga, 16-17, Ljubljana, 18, september 2004. Jančar D.: Prvi zakon narave. Delo - Sobotna priloga, 40, Ljubljana, 25. september 2004. Jančar D,: Pismo iz Katalonije. Delo - Sobotna priloga, 40, Ljubljana, 23, oktober 2004. Jančar D.: Tržaška jesen. Delo - Sobotna priloga, 40, Ljubljana, 11, november 2004. lančar D,: Beležka o veselju do življenja. Delo - Sobotna priloga, 32, Ljubljana, 4. december 2004, Jančar D.: 1.1. Delo - Sobotna priloga, 40, Ljubljana, 31. december 2004. Jančar D.: Ob vstopu v ¿Vropsiu unijo. Glasnik Slovenske matice, št. 1-2, 3-6, Ljubljana 2004. Jančar D.: Književnost Slovencev po svetu. Glasnik Slovenske matice, St. 1-2,57-58, Ljubljana 2004. Jančar D.: Odisej iz Trsta. Glasnik Slovenske matice, št. 1-2, 141-144, Ljubljana 2004. Jančar D.: Videl je, tesar drugi niso zaznavali. Nova revija 269/270, 16-30. Jančar D.: Duša Evrope. Ampak, St. 12, 4-5, Ljubljana 2004. drugo Rudi Španzel. Monografija. Spremna beseda Drago Jančar. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. Slovenski pesniki in pisatelji akademiki. Uredila Drago Jančar in Kajetan Kovič, S A ZU, Ljubljana 2004. Jančar D.: Halštat. Gledališka igra. Igralska skupina SPD Rad i še. Premiera 20, marec 2004, Kulturni dom Radiše, Koroška, Avstrija. Jančar D.: Katarzyina, paw i jezuita. Poglavje iz romana. Prevedla Joanna Pomorska. Literatura na Swiecie, 169-183, Varšava 2004. Slo ve me is helaas nogal nagat provinciaals geworden. Pogovor, NRC Handelsblad, Augustus 2004, Amsterdam, 10-13, Eine unerhörte Erfahrung. Ein Gespräch mit dem Schriftsteller Drago Jančar. Neue Zürcher Zeitung, 45-46, Zürich, 3. maj 2004. Andrej Jemec samostojne razstave Jemec A/. Zaren je svetlobe (akvareli, risbe, barvna stekla). Slovenski kulturni center Korotan, Dunaj, 23. januar - 17. februar 2004. Jemec A.: Akvareli, Socius, Ljubljana, 19, februar - 7, maj 2004, Jemec A.: Zarenje svetlobe - barvna stekla. Cankarjev dom, Ljubljana, 5. - 28. oktober 2004. Jemec A.: Akvareli. Klub Nove revije, Ljubljana, 9. december 2004 - 15. februar 2005. skupinske razstave Impresije... slikarji Srečku Kosovelu. Sežana, 27. marec - 12. maj 2004. 6, slovenski bienale mesta Kranj. Kranj, 22. april - junij 2004. Kwnsf im Verbund. Künstlerhaus, Dunaj, 22. april 2. maj 2004. Liftovna zbirka Krka. Narodna galerija, Ljubljana, 23. junij - 15. oktober 2004. Welten slowenischer Graphik. Städtisches Kunstmuseum, Singen, 29, avgust - 31. oktober 2004. Mini print. Lahti Art Museum, Lahn, 5. november 2004 - 16, januar 2005, Izbor slovenskih grafikov. Galerija sodobne umetnosti, Celje, 9, december 2004 -18. januar 2005. ČLANEK Jemec A,: Ivo Lenščak in galerija Vena Pitona v Ajdovščini, Trideset let Pilonove galerije v Ajdovščini, Pilonova galerija Ajdovščina, december 2004. referat na simpoziju Jemec A.: Evropsko šolanje slovenskih umetnikov. V; Slovenija se predstavlja - znanstveni posvet ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, Umetnostni in kulturni center Skerk, Nabrežina, Trnovca, 24. april 2004, Taras Kermauner znanstvena monografija Kermauner T,: Svetost, čudež, žrtev, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1998-. Zv. , graf. prikazi. Kermauner T.: Čitalniška dramatika, (Dela, 56; 59), Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2001 Zv. <2>. Kermauner T.: Detelova dramatika, (Dela, 60). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2002-. SEKUNDARNO AVTORSTVO Avtor dodatnega besedila Petan Ž.: Igre in igrice, (Zbirka Esprit s loven e, zv. 12). Grosuplje: Mondena, 2004. 359 str. Španzel RRudolf španzel. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. NERAZPOREJENO Kermauner T.: Eseji, pisma, portreti. 2, Predavanja, (Rekonstrukcija in/a I i re interpretacija slovenske dramatike). Dob: Miš, 2004. I el, optični disk (CD-ROM), Kermauner T;. Geometrija redov. 5, Red blodnje in vizija, (Rekonstrukcija in/ali re interpretacija slovenske dramatike). Avber [efc.J: samozal. Gol Ker Kavč, 2004. 1 CD-ROM. Kermauner T,:, Kreftova dramatika v konteksti. 1. Uvod in načrt, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike), Dob: Miš, 2004. 1 el. optični disk (CD-ROM). Kermauner T.:. Kreftova dramatika v konteksu. 2, Volčji ali zimzeleni čas?, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Dob: Miš, 2004, 1 el. optični disk (CD-ROM), Gabrijel Kemel J. Abdallah, M. Rračko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Za-vrtanik et al., fina! results from DELPHI on the searches for SM and MSSM neutral Higgs bosons. Eur. Phys. j. C32 (2004) 145-183. P, Abreu, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Zavrta-niket al., b-tagging in DELPHI at LEP. Eur. Phys. J. C32 (2004) 185-208, I. Abdallah, M, Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P, Kerševan, T. Podobnik. D. Zavrtan i k et al.. Searches for invisibly decaying Higgs bosons with the DELPHI detector at LLP. Eur. Phys. J. C32 (2004) 475-492. f. Abdallah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B P. Kerševan, T. Podobnik, D. Zavrtan i k er al., Measurement ofV(¡¡ using the semSeptonic decay B'; —> D*'( v/. Eur. Pbys. J. C33 (2004) 213-232.' J. Abdallah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P, Kerševan, T. Podobnik, D. Za-vrtaniketal,, A precise measurement oftheB+, B°and mean b-hadron lifetime with the DELPHI detector at LEP I. Eur. Phys.), C33 (2004) 307-324]. Abdallah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Za-vrtanik et al,, Measurement of the forward-backward asymmetries of e'e —» Z —* bband e'e' —» Z —* cF us i ng prompt leptons. F.ur. Phys. j. C34 (2004) 109-125. J. Abdallah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Zavrt anik et al., Measurement of the W-pair production cross-section and W branching ratios in e+e- collisions at Vs = 16E209 GeV. Eur. Phys. ], C34 (2004) 127-144, j. Abdallah, M. Bračko, B. Golob, G, Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Zavr-tanik et al.. Search for S US K in the A MSB scenario with the DELPHI detector. Eur. Phys. J. C34 (2004) 145-156. J. Abdallah, M. Bračko, B, Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Za vrtaniket al., Search for charged Higgs bosons at LEP in general two Higgs doublet models. Eur. Phys. T- C34 (2004) 399-418. J. Abdallah, M. Bračko, B. Golob, G, Kernel, B P, Kerševan, T. Podobnik, D. Zavr-tanik et al., Search for flí'-f?.' oscillations in DELPHI using high-pi leptons. F.ur. Phys.), C35 (2004) 35-52, J. Abdallah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Zavrtan i k et al-, Study of tau-pair production in photon-photon collisions at LEP and limits on the anomalous electromagnetic moments of the tau lepton. Eur. Phys. J, C35 (2004) 159-170, ). Abdallah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B P. Kerševan, T. Podobnik, D. Zavrtan ik el al., Search for fermiophobic Higgs bosons in final states with photons at LEP 2. Eur. Phys.). C35 (2004) 313-324. J. Abdallah, M, Bračko, B. Golob, G. Kernel, 13,P. Kerševan, T. Podobnik, D. Zavrt anik et al., Search for supersymmetrk particles assuming R-parity non-conservation in e~e collisions at Vs = 192 to 208 GeV. Eur, Phys. J. C36 (2004) 1-23. J. Abdallah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Za-vrtanik et al., A precise measurement of the tau lifetime. Eur. Phys. J, C36 (2004) 1-23. J. Abdallah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D Za- vrtanik et al„ The measurement of a from event shapes with the DELPHI detector at the highest LEP energies. Eur. Phys.}. C37 (2004) 1-23. J. Abdailah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Zavrtan i k et al., Determination of the ere —> yy(y) cross-section at LEP 2. Eur. Phys. J. C37 (2004) 405-419. J, Abdailah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D, Zavrtan ik et aL, Searches for neutral Higgs bosons in extended models. Eur. Phys. \. C38 (2004) 1-28. f. Abdailah, M. Bračko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Zavrtanik et al., Measurement of the Ai decay form factor. Phys. Lett. B585 (2004) 63-84. }. Abdailah, M, Bračko. B. Golob, G. Kernel. B.P. Kerševan, T. Podobnik, D, Zavrtan i k et aL, Search for single top production via FCNC at LEP at Vs- 1S9-208 GeV. Phys. Lett. B590 (2004) 21-34. J. Abdailah, M. B račko, B. Golob, G. Kernel, B.P. Kerševan, T. Podobnik, D. Za-vrtanik et al.. Searches for supersymmetric particles in e(+)e(-) collisions up to 208 GeV and interpretation of the results withm the MSSM. Eur, Phys. ]. C31 (Dec 2003) 421-479. Matjaž Kmecl knhga Kmecl M.: Tisoč let slovenske literature, drugačni pogledi na slovensko literarno in slovstveno preteklost. Cankarjeva založba, Ljubljana 2004, 450 str. Marjan Kordaš znanstveni Članek Podnar T., Runovc F., Milisav I„ Kordaš M.: Simulation of some short-term control mechanisms in cardiovascular physiology, Comp Biol Med 34: 35- 49 (2004). Janko Kos RAZPRAVE IN ŠTUDIJE Kos J.: Recepcija antičnih mitov v slovenski literaturi. V: Po I i grafi - Antični mit in literatura, 8, (31-32): 149-169 (2003), Kos ).: Primerjalna metoda v literarnozgodovinski vedi. Primerjalna književnost, 27, (1): 1-9, (2004). Kos J.: Izhodišča Pučnikove politične filozofije. V: Pučnikova znanstvena in politična misel. Zbornik referatov in razprav, Ljubljana, Nova obzorja, 2004, 39-46. Kos ).:Aleš Ušeničnik in kritika marksizma. V: Aleš Ušeničnik, čas in ideje, 18681952. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 50. obletnici smrti, Mohorjeva družba, Celje 2004, 167-177. Članki in eseji Kos J.: Z Brižinskimi spomeniki v Evropo. Demokracija, IX, (22): 9 (2004). Kos J.i Od vrtca do univerze. Demokracija, IX, (26): 9 (2004). Kos J.: Siovansfci kulturni forum. Demokracija, IX, (39): 9 (2004). Kos J,: Kaj je slovenski nacionalni interes. V: Slovenci v lastni državi enakih možnosti: novi prispevki za slovenski nacionalni prag ram, Ljubljana, Nova revija, 2004, 150-153. Kos f.: Kocbek, Pučnik, Pirjevec. Demokracija, IX, (43): 9 (2004). Kos f.: Platon za današnjo rabo. Demokracija, IX, (51): 9 (2004). PREDAVANJA iN REFERATI Kos ].: Biti Slovenec med evropskimi narodi. Predavanje v Domu sv. Jožefa, Celje, 12. marec 2004. Kos J.: Izhodišča Pučnikove politične filozofije. Referat na simpoziju o Jožetu Pučniku, Crešnjevec, 12. marec 2004. Kos J .Kocbek, politika in Cerkev. Referat na simpoziju o Edvardu Kocbeku, SAZU, 17, november 2004. UREDNIŠTVO Bfižinski spomeniki, Znanstvenokritična izdaja. Ljubljana, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede 2004, (predsednik uredniškega odbora). Kajetan Kovič knjige in antolog1ie Kovič K,: Moj prijatelj Piki fakob. Deseti natis. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004, Kovič K.: Ljeto. [pjesmej. Hrvaški prevod Josip Osti in Jadranka Matič-Župančič. Ceres, Zagreb 2004, Kovič K.: Promlky času. Antologie slovinskvch povidek. Kajetan Kovič: Balada o sovim lese (Balada o sovjem gozdu). Prevedla Kateri na Lite rovi Včtrnč mlyny, Brno 2003, 159-172. PESMI Kovič K.: Pesmi (Kako teče voda, Pomlad 1999, Brez iztočnice, Vzorci, Ab urbe condita). Rast, XV, (1): 5-7, Novo mesto, februar 2004, Kovič K.: Nedelja, sedmi dan. Delo, Književni listi, Ljubljana, 13. april 2004. Kovič K.: Sprememba naslova {Delavnica, Literarni večer, Sprememba naslova, Beg, Nad njim nebo). Rast, XV, (3-4): 283-286, Novo mesto, julij 2004. Kovič K.: Sibirski ciklus s komentarjem. Slovenski pesniki in pisatelji akademiki. Jubilejni zbornik (II.zvezek). Uredila Drago Jančar in Kajetan Kovič. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 332-38, Ljubljana 2004. prevodi pesmi Kovič K.: Heinrich Heine. Zbirka Mojstri lirike. Prevodi K. Kovica: Se lotos-roža sonca, Zrcali se v valovih, Na severni planjavi. Fant deklico ljubi, Ne vem kaj potnem ta žalost, Pesti pesti me žalost, Ljubila sta se, To tvoje zadnje pismo, Ohlajeni, Lotos-roža, Zgolj besede nič dejanja. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. Kovič K.: Rainer Maria Rilke: Rekviem za prijateljico. Rast, letnik XV, št,l, 14-19. Novo mesto, februar 2004. Kovič K.: Pia Mlakar (Pesmi). Prevod iz nemščine v knjigi Pino Mlakar, Srečna zgodba bolečine. Slovenska matica, 117-121, Ljubljana 2004. eseji in Članki Kovič K.: Igor Torkar 1913-2004, Ampak, Jetnik 5, št. I, 57, Ljubljana, januar 2004. Kovič K.: Ob odhodu (In memoriam Janez Menart), Ampak, letnik 5, št. 2,9, Ljubljana, februar 2004. Kovič K.: Srečko Kosovel kot ljubezen in dolg. Ampak, letnik 5, št. 3, 61, Ljubljana marec 2004. Kovič K.: Magnetni čar Kocbekovega pesništva. Krogi navznoter, krogi navzven. Kocbekov zbornik. Nova revija in Slovenska matica, 369-378, Ljubljana 2004. Kovič K.: Povabilo v delavnico. Avtopoetika. Delo, Književni listi, Ljubljana, L december 2004, Kovič K.: Leposlovje z akademsko obrezo. Slovenski pesniki in pisatelji akademiki, jubilejni zbornik (11, zvezek), 8-15, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana 2004. Alojz Kralj Članek Kralj A.: Globaiizacija in bolonjski proces - gonilniki izobraževanja: kako dohiteti vodilne. Vzgoja in izobraževanje, 1, XXXV, Ljubljana 2004,24-33. referat na posvetu Kralj A.: Predlogi za razpravo: Kje grešimo v visokošolskem izobraževanju in razvojno raziskovalnem delovanju, Pogovori o prihodnosti Slovenije; Pogovor 3, O vlogi znanja in znanosti. Ljubljana 10, december 2003, Urad predsednika Republike Slovenije 2004,150-153. POGLAV1E v knjigi Štefančič M., Kralj A.: Diatermija. V: Osnove fizikalne medicine, rehabilitacije gibalnega sistema, Urednik: Martin Štefančič, DZS, Ljubljana 2003, 181-187. EKSPERTIZE Kralj A. l Consultancy Report: Enhancement of Quality Assurance iii Higher Education of Montenegro, Open Society Institute Office for Montenegro, Government of Montenegro and UNDP-United National Development Programme, The capacity Development Program, Podgorica and Ljubljana, december 2004, 35 Kralj A,: Higher Education and the Quality Assurance in Estonia: Observations and Comments, posredovano Archimedes Foundation in Estonian and Academy of Sciences, Estonia, Tallin 15. junij 2004, 15. Verhaegen G. (chair), Junge-Jensen F., Kralj A., Westerheijden D. (secretary): Institutional Evaluation of the Norwegian University of Science and Technology (Trondheim) CRE (Association ofEuropean Universities) Reviewers' report, December 1997, 19. Amaral A. (chair). Kralj A., De Meyer L, Kanaan S. (secretary): Institutional Review of the University of Catania. CRE (Association of European Universities, omejena dostopnost) Reviewers Report, July 1997, 19. Kralj A. (chair), Meira Soares V., Dieter-Wolff K., Roig J. (secretary): Institutional Review of the Slovak University of Technology (Bratislava) CRE (Association of European Universities) Reviewers Report, October 1998,20. Kralj A. (chair), Wolff K.D., Bresters D., Nugteren B. (secretary): Institutional Review of Palacky University Olomouc, CRE ( Association of European Universities) Reviewers' Report, September 1999,24. Kralj A. (chair), Stenlund, K., Walsh E., Rovio-Johanson A. (secretary): Institutional Evaluation of the University of loannina, Greece, CRF, ( Association of European Universities, omejena dostopnost) Reviewers" Report, October 2000, str. 24. lonsson 1. (chair), de Klerk L. F. W,, Kralj A., Kladis D. (Seretary): Insitutional Review of the University of Cyprus, EU A (European University Association) Reviewers' Report, September 2001, 39, Kralj A. (chair). Bull T., Devinsky F., Crosier D. (secretary): University of Kragu-jevac, EU A (European University Association) Reviewers' Report, Septebmcr 2002, str. 16. Wolff K. D. (Chair), Kralj A„ Rona-Tas A,, Barblan A. (secretary): The University of Novi Sad, EU A (European University Association) Reviewers' Report, June 2002, str 24. Visakorpi J. (chair), Kralj A., Kelly J., Frazer M, (secretary): EUA (European University Association, omejena dostopnost) institutional Review of the Technical University of Varna, Report May 2003, str, 23. Wolff K. D. (Chair), Kralj A., Popa G„ Barblan A, (secretary): The University of Srpsko Sarajevo, EUA (European University Association) Evaluation Report, June 2004, str. 22. Wolff K. D. (chair), Kralj A., Popa G., Barblan A. (secretary): The University of Sarajevo, EUA (European University Association) Evaluation Report, May 2004, str. 17. intervju Kralj A.: Raziskovanje je uspešno le, če se mu v celoti predaš in živiš v lepoti spoznavanja novega znanja. V: Edvard Kobal: Strast po znanju in spoznavanju, pogovor z velikimi slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki, 1. knjiga, Ustanova Slovenska znanstvena fundacija, Ljubljana 2003, 251-291. Kralj A.: Kraljeve sugestije presudne za financijsku podršku. Reforma visoko šol - skog obraz o van j a ti Črno j Gori, Republika, 26. november 2004, Podgorica, Črna gora. Andrej Kranjc IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Kranjc A,: Alpine and ice caves in Slovenia in older literature (17th to 19th century) - Alpske in ledene jame iz Slovenije v starejši literaturi (17. do 19. stoletje). Acta carsoL, 33, (1): 61-71, (2004). OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI Kranjc A.: Ice caves in Slovenia in older literature (17th to 19th century). V: Kar-stovedenie - XXI vek: teoretičcskoe i praktičeskoe značenie: materialy mež-du na rod nogo simpoziuma 25-30 maj 2004, Perm' (Ros sij a): theoretical and practical s ign ifica nce. p roceedi ngs of the Interna tional Si mpos t u m, 25-30 M ay, 2004 Perm (Russia). Naučnoe izd. Perm: Permskij gosudarstvennyj universi-tet, 361-365, (2004). Kranjc A.: From »rock desert« to forest - an example from Kras. V: Parkes M. (nr.), Natural and cultural landscapes - the geological foundation: proceedings of a Conference 9-11 September 2002, Dublin Castle, Ireland. Dublin: Royal Irish Academy, 201-204, (2004). samostojni znanstveni sestavek v monografiji Kralik M., Kranjc A., Meus P.: Organic contaminants. V: Zwahlen F. (ur.). Final report, (EUR, Environment, 20912). Luxembourg; Office for Official Publications of the European Communities, 2003 [i. e,] 2004,43-50. sestavka v enciklopediji. leksikonu, slovarju Kranjc A.: Dinaric karst. V: Gunn J.(ur.). Encyclopedia of caves and karst science. New York; London: Fitzroy Dearborn, 287-289, ilustr, (2004). Kranjc A.; Kras, Slovenia, V: Gunn J, (nr.). Encyclopedia of caves and karst science. New York; London: Fitzroy Dearborn, 485-486, ilustr. (2004). STROKOVNE MONOGRAFIJE Kranjc A.: Annotated bibliography of karst publications. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2001-<2003>. Zv. <9-ll>. Debevec A., Peric B„ Kranjc A., Mihevc A„ Slapnik R,: Legrotte di Škocjan nel-le viscere del carso classico. Škocjan; Park Škocjanske jame, 44 str., ilustr. (2004). Debevec A., Peric B., Kranjc A., Mihevc A., Slapnik R.: Hohlen von Škocjan im Herzen des slowenischen Karstes. Škocjan: Park Škocjanske jame, 44 str., ilustr. (2004), Debevec A., Peric B„ Kranjc A., Mihevc A., Slapnik R,: 77ie Škocjan caves in the bosom of the classical karst. Škocjan: Park Škocjanske jame, 44 str., ilustr, (2004). Peric B., Debevc A» Kranjc A., Mihevc A„ Slapnik R,; Škocjanske jame v neder jih klasičnega krasa. Škocjan: Park Škocjanske jame, 44 str., ilustr. (2004). Jože Krašovec razprave in član ki Krašovec J.: Transliteration or Translation of Biblical Proper Names. Translation Review 67:41-57 (2004), Krašovec J.: Beyond the Boundaries of Science; Theological Horizons of Science. V: Znanost in vera / Science and Faith: Ethical Responsibility in the World in Transformation: Ilnd International and Interdisciplinary Colloquium. Slovenian Academy of Sciences and Arts and Pontifical Council for Culture. Holy See, Ljubljana 2004. Krašovec J.: S mer nice razvoja teologije v naslednjih letih. Bogoslovni vestnik 64(1): 195-200 (2004). Krašovec J,: Greh, krivda, kazen in odpuščanje pri Ivanu Cankarju, doktorska disertacija Irene Avsenik Nabergoj. Bogoslovni vestnik 64(2): 399-405 (2004). Krašovec j.: Zvestoba izvirniku in lepota slovenskega jezika v prevajanju Svetega pisma. Mladika 48(5): 14-15 (2004). Krašovec J.: Biblia Slovenica: elektronski optični disk (CD-ROM). Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 2004. Krašovec ) . :Slikarjevo Sveto pismo: Podoba, beseda in resnica (spremna beseda). V: Goran Horvat, Sveto pismo: Nova zaveza, Družina, Ljubljana 2004. Krašovec J.: Prednostne naloge prihodnje slovenske zunanje politike. V: Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku Republike Slovenije. Pogovor I, V svetu dejavna In prepoznavna Slovenija, Ljubljana, 13. oktober 2003, Urad predsednika Republike Slovenije, Ljubljana 2004,95-97. Krašovec J.: Vrednote na osebni in družbeni ravni. V: Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku Republike. Pogovor 2, O vrednotah, Ljubljana, 19 november 2003, Urad predsednika Republike Slovenije, Ljubljana 2004, 9598. Krašovec J,: Znanost in etika. V: Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku Republike. Pogovor 3, ti vlogi znanja in znanosti, Ljubljana, 10, december 2003, Urad predsednika Republike Slovenije, Ljubljana 2004,154-155. Krašovec J.: Osebnostne osnove demokratične zavesti. V, Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku Republike. Pogovor 6, Razvoj demokracije v Sloveniji, Ljubljana, 19. maj 2004, Urad Predsednika Republike Slovenije, Ljubljana 2004,87-89. Krašovec J.: Narodne, zgodovine v mednarodni Evropi: Povabilo slovenskim zgodovinarjem. Delo, Znanost = Scientia, 28. oktober 2004, leto 46, št. 251, 17. Krašovec J.: Da o nas ne bodo pisali drugi: Skrb za narodno istovetnost je najbolj mednarodna dejavnost. Družina, 7. november 2004, leto 53, št, 45, 5. K raso ve c f.: Preganjanje kristjanov »z Božjo pomočjo«. Družina, 24. okl- 2004, leto 53, št. 43, 5. INTERVJU »Narod nije toliko ugrožen izvana koliko izmitra«: Razgovor sa slovenskim akademikom bibl ¡čarom svečenikom jožetom Krašovcem. G i as Koncila, 28, stude-noga 2004, god. 43, br. 48(1588), 8-9. Ivan Kreft znanstveni članki Wang Z., Zhang Z., Zhao Z, Wieslatider G., Norback D„ Kreft I.: Purification and characterization of a 24 k Da protein from tartary buckwheat seeds. Biosci. Bio tech nol. Biochem., 68: 1409 1413 (2004). Skrabanja V., Kreft I„ Golob T., Modic M., ikeda S., Ikeda K., Kreft S., Bonafacda G., Knapp M„ Košmelj K.: Nutrient content in buckwheat milling fractions. Cereal Chem., 81: 172-176 (2004). Breznik B., Germ M„ Gaberščik A., Kreft 1.: The combined effects of elevated E7V-.B radiation and selenium on Tartary buckwheat (Fagopyrum tataricum) habitus. Fagopyrum, 21:59-64 (2004), Ikeda K., A s am i Y., Lin R., Kreft L, Ara i R., Yasumolo K.: Characterization of buckwheat dough and noodles with respect to mechanical characteristics. Fagopyrum, 21: 71-77 (2004). Ikeda S., Tom ura K„ Lin R., Kreft I.: Nutritional characteristics of minerals in Tartary buckwheat. Fagopyrum, 21:79-84 (2004). Stibilj V„ Kreft L, Smrkolj P., O sva Id J.: Enhanced selenium content in buckwheat (Fagopyrum esculent ton Moench) and pumpkin (Cucurbit a pepo L) seeds by foliar fertilisation. Z. Lebensm.-Unters. -Forsch,, A - Eur. Food Res. Technol, 219: 142-144(2004). vabljeni predavanji na znanstvenih konferencah Kreft L: The development and importance of IBRA, the International Buckwheat Research Association. V: Faberova L (ur). Advances in Buckwheat Research : Proceedings of the 9Lh International Symposium on Buckwheat, August 18-22, 2004, Prague, Czech Republik. Prague: Research Institute of Crop Production, 11-15. (2004). Kreft L, Modic M.: Selen v rastlinah. V: Tajnšek A, (ur.). Novi izzivi v poljedelstvu 2004: zbornik simpozija : proceedings of symposium, 2004, Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo, 96-100 (2004). objavljen! znanstveni prispevki na konferencah Dvo raček V., Čepkova P„ Mich a lova A., Kreft L: Seed s forume protein polymorphism of buckwheat varieties (Fagopyrum esculcntum Moench; Fagopyrum tataricum L.). V: Faberova I. (ur,). Proceedings of the 9th International Symposium on Buckwheat, August 18-22, 2004, Prague, Czech Republic. Ad- vances in Buckwheat Research, Prague: Research Institute of Crop Production, 412-418 (2004). Ikeda S., Tomura K., Miya M., Kreft I.: Buckwheat minerals and their nutritional role. V: Faberova I. (ur.), Proceedings of the 9th International Symposium on Buckwheat, August 18-22, 2004, Prague, Czech Republic. Advances in Buckwheat Research, Prague: Research Institute of Crop Production, 650-652 (2004). Ikeda K., Asami Y„ Lin R., Arai R., Kreft I.: Characteristics concerning the nutrition and palatability of buckwheat products. V: Faberova I, (ur.). Proceedings of the 9th International Symposium on Buckwheat, August 18-22,2004, Prague, Czech Republic. Advances in Buckwheat Research, Prague: Research Institute of Crop Production, 684-687 (2004). Kreft I.: Genetske in fiziološke osnove ideotipov gojenih rastlin. Genetic and physiological basis of the ideotype concept of field crops and horticultural plants. V: Hudina M. (ur). Zbornik referatov L slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo, Krško, 24.-26. marec 2004, Ljubljana: Strokovno sadjarsko dr ušivo Slovenije, 503-508 (2004). Smrkolj P., Kreft L. Mazej D„ Stibilj V.; Selenium species in selenium enriched buckwheat seeds. V: Anke M. (ur.), Flachowsky G. (ur.). Kisters K, (Ur.), Schäfer U. (ur.), Schenkel H. (ur.). Seifert M. (ur.), Stoeppler M, (ur.). 22nd Workshop, September 24th and 25th 2004, )ena. Macro and trace elements. 1 Aufl. Leipzig: Schubert, 1624-1629 (2004). Uroš Krek pomembnejše javne izvedbe skladb Krek U.: inventiones ferales za violino in godnim orkester. Tonhalle, Zürich, 21. februar 2004, Radio Zürich, 22. februar, Primož Novak violina, Camerata Zürich, dirigent Marc Kiso.czj. Krek U.: Invocation za saksofon in klavir. Toulouse (Francija), 24. februar 2004, Radovljica, 22, maj 2004, Dejan P reši ček saksofon, Nina Prešiček klavir. Krek U.: Sonatina za godala. Dunaj, 10. marec 2004, Bled, 5. julij 2004, Orkester Slovenske filharmonije, dirigent George Pehlavanian, v okviru festivala Bled 2004; SFK Youth Symphony Orchestra, dirigent Geza Szilvay. Krek U,: Trije impromptuji za solo violino. Gorica (Italija), 24, marec 2004, v okviru prireditev Slovenska glasba v evropskem prostoru, Črtomir Šiško v ič violina. Krek U.: Veier bes. ]osefina de la Tore prev. Alojz Gradnik za mešani zbor - kot obvezna skladba na mednarodnem zborovskem tekmovanju Maribor 2004 v aprilu 2004. Krek U.: Poletna pesem bes, A sta Malavašič za mešani zbor, Letni koncert APZ Tone Tomšič, Ljubljana, 22. inai 2004. Krek U.: Sonata za violino in klavir, Ljubljana, 7, junij 2004, Ter ne j Rrence violina, Hinko Haas klavir. Krek U.: Capricio not turno za violino in harfo. Mednarodni festival sodobne klasične glasbe, Ljubljana, 1. oktober 2004, Miran Kolbl violina, Mojca Zlobko Vajgl harfa. Krek U.: Pet ljudskih pesmi za mezzosopran in orkester, Ljubljana, 21. oktober 2004, Simfonični orkester RTV Slovenija, Mirjam Kalin mezzosopran, dirigent Anton Na nut. Krek U; Canto per viola e ar pa. Dvorec Zemono, 22. oktober 2004, Katja Krajnik viola, Diana Grubišič harfa. Krek U.: Appassionato za flavto in klavir. Beograd, oktober 2004 na Mednarodni skladatelj ski tribuni, Liza H awl i na flavta, Nina PrešiČek klavir. IZVEDBE SKLADB OB VSTOPU SLOVENIJE V EU Krek U.; Godalni kvartet. Konzerthaus, Berlin, 4, maj 2004; Gewandhaus, Leipzig, 5. maj 2004; Kurhaus, Wiesbaden, 6. maj 2004; Max Joseph Saal, Mimchen, 7. maj 2004. Godalni kvartet Tartini, Krek U.: Cunticum Resianum za mezzosopran in komorni orkester. Edinburg, maj 2004. Mirjam Kalin mezzosopran in Komorni orkester iz Edinburgha, izvedbe skladb v turni po podatkih tujih avtorskih agencij Krek U.: Inventiones ferales za violino in godalni orkester. Španija, Srbija. Krek U.: Concertino za piccolo in orkester. Srbija, Švedska, Norveška, Krek U.: Sonatina za godala. Švedska. ZVOČNI zapisi Krek U.: jutro. Prevod Alojz Gradnik (iz španske lirike), za mešani zbor, APZ Tone Tomšič ŠOU Ljubljana, dirigent Stoj an Kuret, APZ CD 005. Krek U.: Pet ljudskih pesmi za mezzosopran. Orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut, CD GNI ZRC SAZU. Krek U.: Te deri pa te proti kraju gre za moški zbor. Komorni moški zbor Celje, CD Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Lojze Lebič nova dela Lebič L.: Musica concert ata za rog in orkester. Naročilo RTV Slovenija. Prva izvedba: 3. junij 2004, Boštjan Lipovšek rog, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent David de Villiers, Cankarjev dom, Ljubljana, Lebič L.: Vožnja (Srečko Kosovel) za dva zbora enakih glasov. Prva izvedba 11. junij 2004, Komorni zbor RTV Slovenija, dirigent Stojan Kuret, Slovenska filharmonija, Ljubljana. notne 1ZDAIE - natisi Lebič L.: Invokacija /lnvocatio (à Primož Ramovš) za saksofon in klavir. Založba Sloway - Avsenek 0003, Ljubljana 2004. Lebič L.: Novembrske pesmi za glasiti orkester. Edicije Društva slovenskih skladateljev št 1011, Ljubljana 2004. Lebic L.: Dogodki II/Events za pihalni kvintet. Edicije društva slovenskih skladateljev št, 1708, Ljubljana 2004, zvočni zapisi - zgoščenke (izbor) Le bič L.: Atelje II, eiektroaku stična glasba. Oscilacije v ateljeju. A rs Slovenka Edicije DSS 200443, Ljubljana 2004. Lebič L.: Aprilske vi nje te za flavto solo. Posvetila Luisa Sello - flavta. RTV Slovenija 107979 - CD, Ljubljana 2004. Lebič L.: Letni časi. Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec. Prvi DVD zbora. Maribor 2004. pomembnejše izvedbe Lebič L.: Musica concertata za rog in orkester. Settimane Musicali d i G rado Italia, 10. september 2004. Boštjan Lipovšek rog, simfoniki RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut. Lebič L,: Dogodki II za pihalni kvintet. Kogojevi dnevi, Kanal 17, september 2004, kvintet Slowind; Hitove muze Grad Dobrovo v Goriških brdih, 6. februarja 2004, kvintet Slowind. Lebič L.: Invokacija (a Primož Ramovš) za saksofon in klavir. Beograd 25. oktober 2004, Dejan Prešiček saksofon, Nina Prešiček klavir. Lebič L.: Urok (besedilo ljudsko), Letni časi (haiku) in Iz kamna v vodi (Gregor Strniša), 5. april 2004, dvorana SNG Maribor Slovenski zvoki Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec. Ponovitev koncerta 14. april 2004 na velikonočnem festivalu (V. Gergijev) Moskovski art center. Lebič L.: Tihi Gaj (D. Kette), Ne vem, kdo bolj je tožen (J. Murn), Vem, da je zopet pomlad (N. N.) in priredba ljudskih: 26, september 2004. Zborovski festival Koper; 27. oktober 2004 Slovenska filharmonija; 10, november 2004 ponovitev. 20-letnica Komornega zbora Ave, dirigent Andraž Hauptman. Lebič L.: Hvalnica svetu. Celovečerni koncert ob 70-letnici skladatelja. 11. junij 2004. Komorni zbor RTV Slovenija s solisti, dirigent Stoja n Kuret. strokovna besedila Lebič L.: Med besedo in glasbo - vedno se bosta iskali. Literatura L. XVI 191/152, 82-87, Ljubljana 2004. Lebič L.: Pokažimo mladim drugačne bolj vedre svetove. Naši zbori L, 54, št. 1-2, 2-3, Ljubljana 2004, intervjuji (natisnjeni) Marjeta Gačeša: Slovenski skladatelji akademiki, pogovor z urednikom. Naši zbori L. 54, št. 1-2, 53-55, Ljubljana 2004. Bogdan Učakar: Ajdna v prostoru in času- s skladateljem Lojzetom Lebičem. Večer, Maribor, 2, oktober 2004. Gregor Pompe: Lojze Lebič skladatelj. Deloskop, Ljubljana, 23. do 29. december 2004. Janez Leveč ZNANSTVENI ČLANKI Vospernik M„ P i nt ar A., Berčič G., Leveč j., Walmsley )., Reader H., Ioioiu E., Miachon S., Dalmon J.-A.: Performance ofcatalytic membrane reactor in multiple reactions. Chem. Eng. Sei., 59(22/23): 5363-5372 (2004). Sedma k G., lločevar S-, Leveč J.: Transient kinetic model of CO oxidation Over a nanostrutturedCu[sub](0.1)Ce[sub](0.9)0[sub](2y)catalyst. J. Catal., 222(1): 87-99 (2004). Sedmak G„ Hočevar S.> Leveč J.: CO oxidation kinetics o ver a nanostructured Cu[sub}(0.1)Ce[sub](0.9)0[sub](2-y) catalyst : a C0/0[sub]2 concentration cyding study. Top. Catal,, 30/31: 445-449 (2004). Vospernik M„ Pintar A., Berčič G„ Bat i sta J., Leveč J.:. Potentials of ceramic tnembranes as caialytic three-phase reactors. Chem. Eng, Res. Des., A82(5): 659-666 (2004). Jože Maček znanstvene razpr av e Smole J., Maček J ..Razvoj sadjarstva kot panoge skozi cas. Zbornik referatov 1, slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo. Krško 24 -26, marec 2004. Izdalo Strokovno sadjarsko društvo Slovenije, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Katedra za sadjarstvo, 1. del, 7-29, Ljubljana, 2004. Maček J.: Milena Perušek (¡893-1978) prva slovenska uradno nastavljena fttopa-tologinja. Acta agriculturae slovenica 83 (1): 209-211 (2004). Maček J.: Regulierung der In ve rkeh rbringu ng von Giften, giftigen Verbindungen und giftiger Pflanzen in den slovenischen Ländern im 18. und ¡9, Jahrhundert. Acta agriculturae slovenica 83 (2): 289-296 (2004). Maček j.: Ivan Bolh' kot fitomedicinski raziskovalec in pisec. Acta agriculturae slovenica 83 (2): 387-392. strokovni Članek Maček J.: Maine ustanove, pomemben pojav v cerkvenem življenju v preteklosti. Mohorjev koledar 2005, Mohorjeva družba Celje, Celje, 2004, 128-137. Poleg tega je objavil 7 prikazov znanstvenih knjig v revijah Acta agriculturae slovenica 83,1, 2004, 213-214; ibid. 83, 2, 2004, 397, Kronika 53 (3) 450; ibid. 53 (3) 499-450; Zgodovinski časopis 58, 1-2, 2004, 228-230; ibid. 58, 1-2, 244246; ibid. 58,1-2,24 Milko Matičetov knjiga Matičetov M.: Tri botre lisičice. Rezijanska ljudska. Povedal Štifen taw mlinu. Zapisal in prevedel Milko Matičetov, ilustrirala Ančka Gosnik Godec, 2. knjiga zbirke Ciciban - zakladi otroštva. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. STROKOVNI ČLANKI Matice tov M.: S škržadi od Korinta navzgor do Istre in naprej k Vipavi -Soči - Na* diži. Semantične povezave. Trad it ione s 33/1, 154-174, Ljubljana 2004 (vsebuje nekaj novih opomb in P,S. na 3. str. ovitka). Matičetov, M.: Morbus Veneticus. Primorska srečanja 28 (274): 49-52. Nova Gorica 2004. Matičetov, M.: Spremna beseda. V: Slovenske narodne pravljice / izbral in uredil Alojzij Bolhar. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. UREDNIK Anton von Mailly: Leggende del Friuli e delle Alpi Giulte: pubblicate con la col-laborazione di Johannes Rolte. Edizione critica a cura di Milko Matičetov. Gorizia : LEG, 2004, 275 str. (od katerih več kot polovico zavzemajo uvodna predstavitev avtorja, opombe k tekstom in kazala). Janez Matičič napisana glasbena dela Matičič J,. Kvartet za4 saksofone Memory. Matičič J,: Preludij - Lamento - Vigoroso, Matičič J.: Etude N" 7, 7.a klavir, za levo roko Liturgica. izvedena glasbena dela Matičič J.: Sinteze za violino in klavir. Društvo slovenskih skladateljev. Ljubljana, 8, marec 2004. Matičič ].; Koncert za violončelo in Orkester, (krstna izvedba) Emmauelle Bertrand, Pascale Rophe, Sinfoniki RTV. Cankarjev dom. Gallusova dvorana, Ljubljana, 22. april 2004. Matičič J.: Sonata št. 1 za klavir. Milanka Č resni k. Cerkev sv, Florijana. 12. julij 2004. Matičič J.j Toccata za klavir. Milanka Črešnik. Cerkev sv. Florijana, 12, julij 2004, Matičič J.: Kvartet za 4 saksofone (Preludio) izvedbe v 8 mestih ZDA (Minneapolis, Interlochen, New York itd.) 15. do 25. oktober 2004; turneja Zagrebškega kvarteta saksofonov. KONKEKENCE Matičič J.: Predavanje o Nadji Boulanger. Državni Visoki konservatorij. Lyon, 24. do 25. februar 2004. Matičič J.: Predavanje o Nadji Boulanger, Viteška dvorana, Ljubljana, 21. april 2004. Zdravko Mlinar izvirni znanstveni članek Mlinar Z.: Iz preteklosti za prihodnost v družbi in družboslovju, protislovnost vključevanja in izključevanja. V; Mlinar Z. (ur,). Demokratizacija, profesio- nalizacija in odpiranje v svet, (Teorija in praksa, Letn. 41, št. 1/2). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 9-66 (2004). objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Mlinar Z.: Prostorska sociologija in planiranje ob vstopanju v informacijsko družbo = Spatial sociology and planning on the threshold of information society. V: P rosen A, (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje: jubilejni zbornik ob 30-letnici Interdisciplinarnega podiplomskega študija urbanističnega in prostorskega planiranja in 60-letnici prof. dr. Andreja Pogačnika, predstojnika tega študija. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja, 63-79 (2004). samostojni znanstveni sestavek v monografiji Mlinar Z.: Rafforzamentc e peculiar itd aH'interno del processo di globalizzazione. V: Gaspari ni A. (ed.). Sistemi urbani e future (Rivista Futuribili; 1-2/2004), Milano : Franco Angeli Editore, 297-322 (2004). Mlinar Z., Štebc J.: Odpiranje v svet v zavesti Slovencev: Mobilnost in identifikacija v prostoru tokov. V: Bernik I. (ur.), Malnar B. (ur,). S Slovenkami in Slovenci na štiri oči (Dokumenti SJM ill), Ljubljana: Založba F D V, (2004). samostojni strokovni sestavek v monografiji Mlinar Z.: Preiivele zamejitve in novi izzivi za lokalno demokracijo: na pragu glo-balno-informacijske civilne družbe. V: Hvala I. (ur.), Sedmak Marjan (ur.). Politea: civilne razsežnosti politike: [zbornik razprav], (Knjižna zbirka Politični procesi in inštitucije). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede: Društvo Občanski forum, 73-82 (2004). recenzija, PRIKAZ KNJIGE, kritika Mlinar Z .-.Lokalno in globalno s sociološkega in antropološkega zornega kota: Ulrike Schuerkens (ur,): Global forces and local life-wo rids: Social transformations. SAGE Studies in International Sociology 51,2004. Družbosl. razpr. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], avgust-december 2004, letn. 20, št. 46/47, str. 271-275. Bešter J., Jeraj D„ Vintar J.: K razvoju telecentrov v Sloveniji. Maribor; samozal. D, Jeraj; Ljubljana: Bon s, 2004. 263 str., ilustr. predgovor, spremna beseda Mlinar Z., Lukšič L: Uvod, V: Mlinar Z. (ur). Demokratizacija, profesionalizacija in odpiranje v ivef, (Teorija in praksa, Letn. 41, št. 1/2). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 7 (2004), Mlinar Z,: Pomembna pobuda in izziv za prihodnost. V: Bešter J„ Jeraj D.; Vi nt ar J. K razvoju telecentrov v Sloveniji. Maribor; samozal, Jeraj D,; Ljubljana: Bons, 2004,15-16. vabljeno predavanie na konferenci brez natisa Mlinar Z„ Štebe J,: Mobility and identification in the context of globalization: theoretical interpretation and Slovenian references: [referat na ISA - TG 06 In- tern at io rial Conference »The Sociology of Local - Global Relations«, Pultusk (Poljska), 18. september 2004]. Pultusk, 2004. Mlinar Z.: Prostorska sociologija in planiranje ob vstopanju v informacijsko drut-bo: [prispevek na znanstvenem simpoziju ob 30 letnici IPŠPUP-a »Prostorske znanosti za 21. stoletje«, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 15. okt,2004j. Ljubljana, 2004. Mlinar Z.: Začetki slovenske sociologije lokalnih skupnosti in prof. Halpern: [prispevek na mednarodnem strokovnem simpoziju »Joel M. Halpern in njegovo slovensko gradivo«, org. Oddelek za etnologijo in ku It ur no antropologijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 10. maj 2004], Ljubljana, 2004. urednik Mlinar Z. (ur.), Demokratizacija, profesionalizacija in odpiranje v svet, (Teorija in praksa, Letn. 41, št. t/2). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004. 478 str. International journal of sociology and social policy. Mlinar Z, (član uredniškega sveta 1981), Hull; Barmarick Publications, Space & polity. Mlinar Z. (član uredniškega odbora 1997 ), Abingdon, Oxfordshire: Carfax. Regional contact. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1987-). Kobenhavn: The Foundation for International Understanding; Maribor: European Centre for Ethnic, Regional and Sociological Studies, 1987-. Teorija in praksa. Mlinar Z. (predsednik uredniškega sveta 1995-2004). Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, 1964-. Socfoiogya seifl, Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1963-). Zagreb: Institut zadru' štvena is t ra ž i vanja Sveučilišta u Zagrebu, 1963-, Žirovski občasnik. Mlinar Z. (predsednik uredniškega sveta 1980-). Ziri: DPD Svoboda Ziri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980-. Jože Mlinarič knjiga Mlinarič J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 29. Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika. Krstna knjiga 1701-1718, IV. Pokrajinski arhiv, Maribor 2004.1 mapa, 245 str. izvirna znanstvena članka Mlinarič J.: Mariborčan Marijan Pittreichopat cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu (1745-1771). V. Maribor skozi čas II. Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, Maribor 2003 (2004) - Studia Historica Slovenica. 3(2003), št. 2-3, 243-263. Mlinarič J.: Župnija sv. Benedikta v srednjem in v novem veku do konca 18. stoletja. V: Stopinje življenja: Zbornik občine Benedikt. Občina Benedikt, 2004,73 -87. st ho kovni sestavki v monograf[|l Mlinaric f.: Žiče /Seitz. V: Monasticon cartusiense. 11. Institut tür Anglistik und Amerikanistik - Universität Salzburg 2004,43-49. Mlinaric J.: Jurklošter / Gairach. V: Monasticon cartusiense. 11. Institut für Anglistik und Amerikanistik - Universität Salzburg 2004T 50-54. Mlinaric J,: Bistra /Freudenthai. V: Monasticon cartusiense. II. Institut für Anglistik und Amerikanistik - Universität Salzburg 2004,55-59, Mlinaric f.: Pleterje /Pletriach. V; Monasticon cartusiense. IL Institut für Anglistik und Amerikanistik - Universität Salzburg 2004, 124-127. Dušan Moravec fanko Lavrin, Pisma v domovino. Uredil in pojasnil Dušan Moravec, SAZU, Ljubljana 2004 (Korespondenca pomembnih Slovencev 14, 408 str,). Moravec D.: Poslovil se je Jože Gale. Gledališki list MGL2004-05,98-101. Moravec D.: Pisemske vezi Hinka Nučiča z igralci, režiserji in dramatiki. Prispevek k umetnikovemu mariborskemu obdobju 1919-1921, Studia Historica Slovenica (Hartmanov zbornik), 323-336, Maribor 2005, Marko Marijan Mušič PROJEKTI Mušič M.: Pastoralno središče v terasi pod staro cerkvijo sv. janeža Krs trnka. Pod milačje, BIH, projektiranje ob izvajanju in projektantskem nadzoru (04/2a, XI, veza 03/18,1, II), februar-junij 2004. Mušič M.: Park spomina Teharje. Izvedbeni projekti minimalne prve faze ureditve in projektna podpora izvajanja (04/4,XI), marec-oktober 2004: vhodni portal, steza tišine, severni portal, kripta, parkovna ureditev. Mušič M.: Nov« cerkev in župnijski dvor sv. Janeza Krstnika. Pod milačje, BIH, projekt za gradbeno dovoljenje (04/1,1), marec 2004, Mušič M,: Župnijski dvor. Podmilačje pri Jajcu, BIH, izvedbeni projekt (04/6,11 - PZI/I), december 2004. Mušič M,: Viiii Rifnikpri Šentjurju. Idejni projekt (04/9,Ia), maj 2004. Mušič M,: Osrednja knjižnica Celje. Natečaj (04/8,XlIl), posebna nagrada, se p tember 2004. Mušič M,: Zunanja osvetlitev nove cerkve Rojstva Blažene Device Marije. Kotor Varoš pri Banja Luki, BIH, izvedbeni projekt (04/5,1 V), julij 2004. Mušič M.: Nacionalna in univerzitetna knjižnica NU K 2. Ljubljana, vključitev Osrednje humanistične knjižnice (OHK): varianta A: vključitev v nivoje -1,0 in OM; varianta B: vključitev v nivoja 0 in 0M; varianta C: vključitev v nivoja -1 in 0M, Izbrana varianta v dveh fazah: 1, faza: ureditev ločenih 21 oddelčnih knjižnic sedanje OHK in 2. faza: ureditev OHK v enovitem in z drugimi programskimi predeli povezanem območju prostega pristopa do gradiv in spremljajočih programov. Idejni osnutek (04/11, i a), avgust 2004. Mušič M.: NVK2: uskladitev prometa in arheologije. Potek Zoisove ceste ter ohranitev in prezentacija arheoloških najdb na južni strani nove paiače. Idejna zasnova v variantah (04/12, la), april 2004. Mušič M : Knjižnica Mirana Jarca v Novem mesta, Izvedbeni projekti prenove obstoječih stavb in izvedbeni projekti notranje prostorske ureditve (04/20,1,31, III, veza 03/20), december 2004. Mušič M.: Grob rodbine Zovko na ljubljanskem pokopališču. Izvedbeni projekt (04/10,1), november 2004. (Oznake v oklepajih, ki so navedene ob projektih, so kode v arhivu projektov Ateljeja Marko Mušič, Ljubljana), realizacije Pastoralno središče v terasi pod staro cerkvijo ¿v. Janeza Krstnika. Podmilačje, BIH. Prva faza: dvorane in spremljajoči prostori (otvoritev 24. junija 2004). Park spomina Teharje. Osrednji de! minimalne prve faze ureditve (otvoritev 10. oktobra 2004). Zvonik nove cerkve Rojstva Blažene Device Marije. Kotor Varoš pri Banja Luki, BIH (september 2004). Zunanja osvetlitev nove cerkve Rojstva Blažene Device Marije. Kotor Varoš pri Banja Luki, BIH (24. 12. 2004). intervjuji, razgovori in predstavitve Svetil vrata v dolino. Arhitekt Marko Mušič gradi obsežen verski kompleks v Bosni Darinka Kladnik, Dnevnik, 11. marca 2004. Str. 18 (z ilustracijo). Prej mestne zdaj zasebne koristi. Razgovor o Ljubljani in ljubljanski arhitekturi. Darinka Kladnik, Dnevnik, 22. junij 2004 (z ilustracijami). Katoliška vrata v muslimansko dolino. Vera je dobra le, če druži in poglablja sožitje in dobroto, nikakor pa ne, če ločuje in uničuje - Svetišče sv. Janeza Krstnika v Podmilačju je dober primer arhitekturnih vezi med Bosno in Slovenijo - Bosanski frančiškani so za Jožetom Plečnikom odkrili in povabili k delu še arhitekta Marka Mušiča - Poleg samostana in pastoralnega svetišča v terasi še nova cerkev 7. župniščem. Darinka Kladnik, Dnevnik, 25. julija 2004, str. 16 (z ilustracijama). Venec zmage nad nasiljem in pozabo. Urejen je osrednji del spominskega parka na Teharjah. Ivo Žajdela, Družina, 31. oktobra 2004. Str, 30 (z ilustracijami), Razgovor z arhitektom Markom Mušičem. Knjižnice kot sodobne katedrale. »Zakaj se po petnajstih letih, po opravljenih in zaključenih arheoloških raziskavah ter po izdelanih projektih in po že zdavnaj sprejetem zakonu o gradnji, Narodne in univerzitetne knjižnice 2 zidati sploh še ni začelo«. Meta Kušar, Večer, Maribor, 23. decembra 2004. Str. 14 (s sliko). Marko Mušič gost Muzejskega kluba. Pogovor vodi pesnica in esej is tka Meta Kušar. Pokrajinski muzej Maribor, 14. december 2004. Etika itt estetika. Strokovni posvet, knjiga in razstava ob stoletnici Marjana Muši-ča. Darinka Kladnik, Dnevnik, 8. december 2004 (z ilustracijo). NUK 2, predstavitev projekta. TV Slovenija, Osmi dan, junij 2004. Park spomina Teharje. Predstavitev zasnove in projekta ureditve. Tiskovna konferenca oh ureditvi osrednjega dela prve faze. Vladno tiskovno središče, 8. oktobra 2004. Nova cerkev in župnijski dvor ter celovita ureditev osrednjega bosanskega svetišča. Predstavitev projekta. Konferenca komisije za sakralno umetnost provincia-lata Bosne Srebrene, Svetišče sv. Janeza Krstu ika, Podmilačje, BIH, 22. julij 2004. objav f. in či.ankt povezani z delom Marko Mušič, Univerzitetno središče v Skopju in Dom kulture v Bitoli. Monografija: Georgi Konstantinovski, Graditelite ve Makedonija, XV1JI - XX vek, kniga vtora, 288 (z ilustracijami), Skopje 2004. Pokopališče Zale v Ljubljani (Ljubljana: Zale Cemetery). Monografija: Cemeteries of Europe. A Historic heritage to Appreciate. Editors: Ma uro Eel ic or i & Ana lisa Zanotti. ASCE, 72-76 (z ilustracijami), Bologna 2004. Spomenik za spomin in opomin. Na Teharjah odkrili spomenik doslej zamolčanim. Delo, 11. oktober 2004. Str. 1 in 3 (z ilustracijo). Na Teharjah odprli Park spomina. Država je potrebovala devet let. da je zamolčanim žrtvam povojnih pobojev zgradila spomenik - stal je 500 milj o nov tolarjev. Dnevnik, 11, oktober 2004. Str. 3. Na Teharjah Park spomina. Spomenik na Teharjah - simbol sprave. Večer, 11. oktober 2004, Str, l in 2 (z ilustracijo). Njegova misel je bila celostna, dejanja osredotočena na bistvo. Strokovni posvet ob 100. letnici rojstva in 20. obletnici smrti akademika Marjana Mušič a. Štirinajst govornikov na SAZU obudilo spomin na delo in življenje priznanega arhitekta. Foku sira nje na arhitekturno risbo. Mušič varuh slovenskega ar-hitkturnega in krajinskega izročila, Simona Drevenšek, Večer, 11. december 2004. Str. 13 (s sliko). predavanja The National and University Library in Ljubljana -the cross-point of time and cultures. The I2th Seminar of the LIBER Architecture Group: The Renaissance of the Library - adaptable library buildings. Bolzano, 17.-19, marec 2004. Akademik arhitekt Marjan Mušič in dela za Novo mesto in Dolenjsko (ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti). Narodni dom v Novem mestu, 7. april 2004 (v organizaciji Knjižnice Mirana J area v Novem mestu in v sodelovanju s sopre-davateljem prof. dr. Nacetom Šumijem), Nacionalna in univerzitna knjižnica v Ljubljani - sečišče časa in kultur. Svetovni slovenski kongres, 1. konferenca slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije, Brdo, 10. september 2004. Arhitektura za vse čase; dela Marjana Mušiča za Novo mesto in Dolenjsko. Strokovni posvet ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti akademika arhitekta Marjana Mušiča, SAZU, 10. december 2004. mednarodni on-line prezentac1j1 The National and University Library in Ljubljana - the cross-pcimt of time and cuftures, Zentral & Hochschulbibliothek, Luzern, http:/www.zhbluzern.ch/ LIBER- L AG/la geps. ht m. Nove Žale - Cemetery, Ljubljana, Slovenia. ASCE, Association of Significant Cemeteries in Europe. Contemporary Cemeteries in Europe. Inventary of projects for European cemeteries of the second half ot the XX. century. A data base to introduce the best project experiences of our time to promote the diffusion of the architectural quality in the places destined to the memory, www. s ign i fic a n tceme teri es. net/ prova / H ome A sc e. ht ml. razstava Spominska razstava arhitekturnih risb akademika Marjana Mušiča v Prešernovi in Zupančičevai dvorani SAZU. 8.-20. december 2004. Zamisel, priprava in organizacija razstave ter strokovnega posveta 9, in 10. december 2004 v sodelovanju s tajnikom razreda za umetnosti, akademikom prof, Andrejem Jemcem, publikacije Svetište sv. Ivana Krsti telja u Podmilačju. Dvorana i prateči sadrzaji« terasi i spod stare crkvice. Interna publikacija Provincialata Bosne Srebrene in Ateljeja Marko Mušič, januar 2004,28 str, (z ilustracijami), Svet/iie i v. Ivana Krsti telja u Podmilačju. Nova crkva i župna kuča. Interna publikacija Provincialata Bosne Srebrene in Ateljeja Marko Mušič, junij 2004, 92 str. (z ilustracijami). Marjan Mušič, ¡904-1984. Katalog ob Spominski razstavi arhitekturnih risb. Zasnova in izbor gradiva Marko Mušič, besedilo Peter SCrečič, tisk in vezava Tiskarna Linear Ribnica, založila SAZU in Atelje Marko Mušič. Natisnjeno v novembru 2004 v 400 izvodih (20 strani z ilustracijami). Janez Orešnik Orešnik J,: Na t uralness in (morpho)syntax: English Examples. Jezikovna naravnost v (obliko)skladnji - angleški zgledi. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Dela 61. Ljubljana 2004, 228. str. Boris Paternu razprave, studiie, članki Paternu B.: H Kosovelu po drugi poti. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 15, Slavistični kongres, Novo mesto 2004,13-18. Paternu B.: Pisatelj Florjan Lipui. Utemeljitev Prešernove nagrade za leto 2004. Prešernov sklad, Ljubljana 2004, Paternu B.j Evropeizacija slovenske književnosti. Književni listi, Delo, 12, 5. maj 2004. Paternu R,: Internacionalizacija slovenščine. Delo, 9, Ljubljana, 13. julij 2004. Paternu B.: Ob jubileju (40. letnica Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture). Zbornik predavanj, 11-12, Ljubljana 2004. Paternu B.: Kocbek ni samo zgodovina. Svobodna misel, 22-23, Ljubljana 2004. Paternu B.: Matjaž Kmecl sedemdesetletnik. Delo, 10, Ljubljana 22. februar 2004. Paternu B.: Helga Glušič - ob njeni sedemdesetletnici. Glasnik Slovenske matice 2003/2004, 161-163- posneta dela Paternu B.: Prešernova Zdravljica. Dokumentarni film. Sodelavec. RTV (posneto 10. novembra 2004). Paternu B,: Podobe, znanja. Izbor stotih oddaj Tretjega programa ARS. Sodelavec. Radio Slovenija, CD plošča, Ljubljana 2004. Tone Pavček Pavček T.: Čas duše, čas telesa, tretji del. Knjižna zadruga, Ljubljana 2004. Pavček T,: Star oži tja. Pesmi. Mohorjeva družba, Celje 2004, Pavček T.: Radobesednice. Izbor poezije za otroke in mladino. Prešernova družba, Ljubljana 2004. Pavček T.; Anna Ahmatova: Lirika, prevod, dvojezična, rusko-slovenska izdaja, Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. Pavček T.: Stoena slovenska pesem po izboru Toneta Pavčka. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. Pavček T.: Cikel sonetov Soline v knjigi I. Geistra Sečoveljske soline. Kmečka knjiga. Ljubljana 2004. Pavček T.: Krogi navznoter, krogi navzven. Esej o E. Kocbeku, Nova revija. Ljubljana 2004. Pavček T.: Lepa Ančka iz Prekmurja. Spremna beseda k knjigi Vladimir j a Kosa. Pavček T.: En godec nam gode. Esej o L. Slaku v istoimenski knjigi. Pavček T.: Posvečenost rojstva. Esej v knjigi J. Zadravca Naš Božič. Družina, Ljubljana 2004. Pavček T.: Poesia senza cortfini. Cikel pesmi. Revija Artecultura, št, 64. Pavček T.: Odgovornost, kako in kam postavljaš noge. intervju. Revija Ampak, št. 4, Pavček T.: Vsaka pesem je ljubezen. Pesmi v antologiji. Društvo slovenskih književnikov, Pavček T.: Tiho, tiho, dete spi. Pesmi v antologiji, Didakta, Ljubljana 2004. Pavček T.: Pesmi in prevodi v zbirki Komadi, pesmi za mlade in njim podobne. Mladinska knjiga, Ljubljana. Pavček T.: Cikel pesmi v knjigi Slovenski književniki akademiki. SAZU, Ljubljana 2004. Marijan Pavčnik samostojne publikacije Pavčnik M.: Argumentacija v pravu. Od življenjskega primera do pravne odločitve. 2. sprem, in dop. izd. Cankarjeva založba: Ljubljana 2004, 460. Pavčnik M.; Briichigkeit der Gerechtigkeit. Gerechtigkeitsmafistdbe und Redit, v: Liu, Shing-I (ur.): Value Pluralism, Tolerance and Law. In memoriam Professor Arthur kaufmann. Wu-Nan Book Company LTD: Taipei 2004. Razprava je dvojezična, prevedena je tudi v kitajščino (284-332), RAZPRAVE [N ČLANKI Pavčnik M,: Dit' (Un)produktivitiit der positivistischen Jurisprudenz. V: Aichivfur Rechts- und Sozialphilosophie - Beiheft 98 (2004), str. 81-91. Objavljeno tudi v; Slovenian Law Review, h 1-2, 93-106 (2004). Pavčnik M-: Argument pravne države. v: Pravnik, 39:4-6, 129-139 (2004). referati in predavanja Pavčnik M.: Interpretation and Understanding of the Constitution, On the Example of Slovenian Constitution and of the Practice of the Slovenian Constitutional Court. Vabljeni referat na znanstveni konferenci Wykladnia prawa (Razlaga prava) na Pravni fakulteti Univerze v Varšavi, 27, februar 2004. Pomen sodne prakse. Organiziral in vodil delovno sekcijo s tem naslovom na Dnevih slovenskih pravnikov 2004 (14. oktobra 2004 v Portorožu). Sodeloval z uvodnim referatom Argument sodnega (pravnega) precedensa [Podjetje in delo, 30 (2004) 6-7, str. 1032-1038], Pavčnik M.r Pasti razlage zakona. Vabljeno predavanje na Gospodarsko prav ni šoli za sodnike (Čatež. 18. oktober 2004) in na Civilnopravni šoli za sodnike (Čatež, 15. november 2004). krajši članki en drugi prispevki Poročilo Strokovne komisije k stališčem poslanskih skupin k osnutku ustavnega zakona za spremembo 129., 130., 131,, 132, in 134, člena Ustave RS (Sodstvo), januarja 2004, str. 12 (avtor strokovnega poročila). Gordana Vukadinovič, Radivoj Stepanov; Teorija prava I {Theorie des Rechts I). Futura: Petrovaradin 2001, 535 S., v: Archiv fur Rechts- und Sozialphilosophie, 90(2004) 1, str. 126-129. Ob vprašanjih izrednega univerzitetnega študija, v: Pravna praksa, 23 (2004) 37, str. 4. Ustvarjalna raziskovalna leta. 50 let Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (uvodnik), v: Pravnik, 59 (2004) 7-9, str. 355-366 (seznam raziskav je pripravila Ivanka Sket, 359-366). UREDNIŠTVO Urednik znanstvene zbirke „Pravna obzorja" pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Leta 2004 so izšle štiri knjige (št. 23 do 26). Odgovorni urednik Zbornika znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, Leta 2004 je izšel letnik LXIV, str. 477. Urednik znanstvene zbirke „Scientia/lustitia" pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Leta 2004 je izšla knjiga št. 5. lanez Pek leni k znanstveni članki Peklenik J ..Adaptive and Component Network Structures for the Development and Design of High-Tech Products, V: Methods and Tools for Co-operative and Integrated Design, Edited by S. Tichkiewiteh, D. Brissand Kluwer Academic Publishers str. 183-194 (2004). Peklenik J.: CIS P Research Perspectives, A New Europaean Network of Excellence. CIRP-Journal of Manufacturing Systems, Vol. 33 (1): 1-2 (2004). Peklenik J.: (2004) The Dynamic Cluster Structures: A New Manufacturing Paradigm for Production of High-Tech Products. QRP Journal of Manufacturing Systems, 33 (3): 183-191 (2004). Mario Pleničar cf.anka Pleničar M.: A teratological specimen of the hippuritid species Tlaccinites ulti-mus M i lov a no vie from Stranice (Slovenia). Another »Tetravaccinites« case. Courier Forschungsinstitut Senckenberg. Contributions to the St« International Congress on Rudists, held in Erlangen, Germany 1999, 247, 63-73, (2004). Caffau M„ Pleničar M,: Rudist and foraminifer assemblages in the Santonian-Campanian sequence of Nanos Mountain (Western Slovenia). Geologija, 47 (1): 41-54 (2004). POGLAVJE V KNJIGI Pleničar M.: Geologija. V: Narava Slovenije, Mladinska knjiga, str. 15-43 (2004}. Janko Pieterski Pleterski ].: Souveränität und ethnische Politik: Beiträge zur Geschichte der Slowenen in Österreich 1945-1976: Klagenfurt - Ljubljana 2004, 1- 268. Pleterski J.: Koroški plebiscit ¡920: Kärntner Volksabstimmung 1920. (Zbirka Zgodovinskega časopisa 27 in Inštituta za narodnostna vprašanja Ethnicity 5), 1-63, Ljubljana 2003. Pleterski J.; Die Südslawenfrage. V; Mark Cornwall, Hgb„ Die Letzten Jahre der Donaumonarchie : Der erste Vielvölkerstaat im Europa des frühen 20. Jahrhunderts. Deutsche Ausgabe Magnus Verlag, 2004, 126-154. Pleterski J.: O soslednosti zgodovine Slovencev. Prispevki za novejšo zgodovino 43 (1): 103-124(2003). Pleterski J.: Zgodovinski pluralizem motivov za osamosvojitev Slovenije Acta Hi-striae, 11 (1): 209-220 (2003). Pleterski J.: Obris posebnosti ustavnega pojmovanja narodnih manjšin v jugoslovanski federaciji. Acta Histriae, 11, (2): 91-97 (2003). Pleterski J,: »Manjše zlo« vnovič odmerjati ali (re)interpretacija zgodovine. Prispevki za novejšo zgodovino 44 (1): 143-156 (2004). Veljko Rus IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Rus V.; Revija Perspektive in Teorija in praksa. V: Mlinar Z. (ur,). Demokratizacija, profesionalizacija in odpiranje v svet (Teorija in praksa, letn. 41, št. 1/2). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 132-151 (2004). PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Rus V.: Novi javni menediment. Neprofit. manag, november 2004, letn. 2, št. 3/6, 7-21. polemika, piskusijski prispevek Rus V.i Državne finance in katoliška cerkev. V: Hvala 1. (ur.), Sedmak M. (ur.). Po-Jitea : civilne razsežnosti politike: zbornik razprav, (Knjižna zbirka Politični procesi in inštitucije). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede: Društvo Občanski forum, 166-169 (2004). Uroš Skalerič Petelin M„ Pavlica Z„ Batista U., Štiblar-Martinčič D., Skalerič U.: Effects of periodontal dressings on fibroblasts and gingival wound healing in dogs. Acta Vet Hung; 52 (1): 33-46 (2004). Pavlica Z„ Petelin M., Nemec A., Eržen D., Skalerič U.: Measurement of total antioxidant capacity in gingival crevicular fluid and serum in dogs with periodontal disease. Am- j. Vet. Res.; 65 (11): 1-5 (2004), Skalerič U., Schara R., Medvešček M., Hanlon A„ Doherty F., Lessem ].: Periodontal treatment by Arestín and its effects on Glycétntc control in type 1 diabetes patients, } of the Inter Acad of Periodontal; 6/4 (Suppl): 160-5 (2004). Janez Sketelj Kovačič U., Žele T., Osredkar ]., Sketelj j., Rajrovič F.F.: Sex-related difference in collateral sprouting of nociceptive axons after peripheral nerve injury in the rat. Exp. Neurol, 189: 94-104 (2004). Črne-Finderle N., Pregelj P., Sketelj J.: Acetylcholinesterase regulation in skeletal muscles. V: J, Sil man, H. Soreq, A. An glister, D. Michael son, A Fisher (Eds.): Cholinergic Mechanisms - Function and Disfunction, 291-296. London, Taylor & Francis (2004). Pregelj P., Črne-Finderle N., Sketelj J.: Factors determining acetlcholinesterase expression in muscles. V: N.C. Inestrosa, E.O. Campos (Eds.)t Cholinesterases in the Second Millenium - Biomolecular and Pathological Aspects, 15-18, Santiago, P. Universidad Católica de Chile (2004). Slavko Splichal Splichal S.; Privatization: the cost of media democratization in Eastand Central Europe? V; Thomas P. (ur), Nain Z. (ur.J, Who owns the media? : Global trends and local resistances, London, New York: Zed Books/ Palgrave, 51-68 (2004). Splichal S.: Media owners' rights vs. the right to communicate. Media Development, 51 (2); 22-26 (2004), Splichal S.: Nevidni v globalni druibi: globalizacija in univerzalizacija partikular-nosti: tribut Cabrielu Tardu ob stoletnici smrti V: Mlinar Z. (ur.). Demokratizacija, profesionalizacija in odpiranje v svet, (Teorija in praksa, Letn. 41, št. 1/2). Ljubljana; Fakulteta za družbene vede, 232-243 (2004). Splichal S.: Vidnost in moč v javnem mnenju. Javnost-The Public, 11, suppl.: 13-28, (2004). Branko Stanovnik IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANKI Stanovnik 13., Svete J.: Synthesis of heterocycles from alkyl3-(dtmethylaminojprope noates and related enaminones. Chem, Rev., 2004,104(5), 2433-2480. Cele st i na T., Golobic A., Svete J., Stanovnik R.: Intramolecular thermal cycliza-tions of methyl (E) -J - a ryla m tno-2-bc nzoylaminob ut-2-enoa tes. ARKIVOC. [Online ed.]. 2004, (vii), 169-176. Bevk D., Jakše R., Golobič A., Golič L., Meden A„ Svete J., Stanovnik B : Synthesis of 5-substituted ethyl 3-oxo-2H-pyrazolo[4,3-c]pyridine-7-carboxylaies. Heterocycles, 2004, 63(3), 609-629. Čebašck P., Wagger J„ Bevk D., Jakše R,, Svete J., Stanovnik B.t Parallel solution-phase synthesis of (Z)-3-(arylamino)-2, 3-dehydroalanine derivatives and solid-phase synthesis of fused pyrimidones. J. Com. Chem., 2004,6(3), 356-362. Jakše R., Svete J., Stanovnik R., Golobič A.: Application of alkyl 3-dimethylamino-2-(lH-indol~3-yl)propenoates in the synthesis of 3-heteroarylindoles. Tetrahedron. [Print ed.], 2004, 60(21), 4601-4508. Grošelj L1., Bevk D., Jakše R„ Meden A., Pire S., Rečnik S., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis and properties of N-substituted (IR,5S)-4-aminomethylidene-1,8, 8-trimethyl-2-oxabicyclo{3,2,1 joctan-2-ones. Tetrahedron: asymmetry. [Print ed.j, 2004, 15 (15), 2367-2383. Rečnik S., Svete ]., Stanovnik B.: Reactions of quinolizirte- and pyridino[l,2-[alphal]pyrimidine-3-diazonium tetrafluoroborates with aliphatic amines. Z. Nat.forsch., B J. Chem. Sri., 2004, 59B(4), 380-385. PLENARNA IN vabljena predavanja ter predavanja na univerzah Stanovnik B.: Alkyl 3-(dimethylamino) propenoates and related enaminones in the synthesis of heterocyclic systems: [keynote lectureJ. V; 9th Ibn Sina International Conference on Pure and Applied Heterocyclic Chemistry, [9th ISICHj, 11-14 December 2004, Sharm El-Sheikh, Egypt: book of abstracts. [S. 1.: s. n.l, 2004, str 22-23 (vabljeno predavanje), Stanovnik B.: Alky 3-(dimethylamino)propenoates and related chiral enatninones in the synthesis offunctionalizid heterocydes and heterocyclic amino acid derivatives. V: 3rd Trans med iter rane an Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Marrakesh Faculty of Science, 23 - 27 novembre 2004, Abstracts of the conferences and communications : Tramech 2004. [S. I.: s, n.], 2004, str, CP 3. (plenarno predavanje). Stanovnik B.: Synthesis of heterocydes from alky! 3-(dimethylnmino)propenoates and related enaminones. V: IX Joint Meeting on Heterocyclic Chemistry, Ur bino, 05 - 09 May 2004. Book of abstracts. [S. I,: s, n.l, 2004, str. [1-2], (plenarno "Carlo Bo" predavanje). Stanovnik B.: Stereoselective and Regioselective Sysntheses and Transformations of Some Enaminones, y-Laetomsandy-Lactams. Blue Danube Seminar Modem Methodologies in Heterocyclic Chemistry", Hunga rian Academy of Sciences, Rudapest, 19 November 2004, (vabljeno predavanje). Stanovnik R.: Synthesis of heterocyclic systems from alkyl 3-(dimethylamino)propenoates and related enaminones: ¡Dipariimento Farmacochimico, Tossicologtco e Biologko, Universita degli Studi di Palermo. Palermo, Italia, ¡4.6.2004]. Palermo, 2004. ZNANSTVENI PRI SPEV h K NA KONGRESIH IN SIMPOZIJIH Cebašek P, Skof M., Svete J., Stanovnik 13.: Poskusi aplikacije "ring switching" reakcij v kombinat or tu kemiji = Attempts of application of "ring switching" reactions in combinatorial chemistry: V: Glavič P. (ur.), Biodnjak-Vončina D. (ur.). Jubilejni 10, Slovenski kemijski dnevi 2004, Maribor, 23. in 24, september 2004. Maribor: FKKT, 2004, str. [1-4J, Časar Z,p Bevk D„ Svete J.. Stanovnik B.: Sinteza analogov meridianinov s piritni-din-2,4-dionsko strukturno enoto - Synthesis of meridian in analogues with pyrimidine-2,4-dione structural unit. V: Glavič P. (ur,), Brodnjak-Vončina D. (ur,). Jubilejni 10. Slovenski kemijski dnevi 2004, Maribor, 23. in 24. september 2004. Maribor: FKKT, 2004, str. [14]. Pezdirc L., Bevk D., Pire S., Svete J„ Stanovnik R.: Seiefcfivrmjf 1,3-dipolarnih cik-loadicij na 3-pirazolidinon 1-azometin imine = Stereoselectivity of 1,3-dipolar cydoadditions of 3-pyrazoUdtnone-l-azomeiltine imines. V: Glavič P. (nr.), Brodnjak-Vončina D. (ur.). Jubilejni W. Slovenski kemijski dnevi 2004, Maribor, 23, in 24. september 2004. Maribor: FKKT, 2004, str. [1-6]. Uršič U„ Svete J., Stanovnik B.: Sinteza in pretvorbe l-benzit 6-metil (2S)-2-{[(be nziIok$i)karbonit]amino}*4*ok$oheksandioata = Synthesis and transformations of 1-benzyl 6-methyl (2S)-2{[(benzyIoxy)carbonylJaminoj-4-oxoheksan-dioate. V: Glavič P. (ur), Brodnjak-Vončina LI, (ur.). Jubilejni 10. Slovenski kemijski dnevi 2004, Maribor, 23. in 24. september 2004. Maribor: FKKT, 2004, str, [1-6J. Bevk D„ Svete J., Sta nov ni k B.: Sinteza heterocikliČnih spojin iz dialkil acetondi-karboksilata = S/ni/iesii of heterocyclic compounds from dialkyl acetonedicar-boxylate. V: Glavič P. (nr.), Brodnjak-Vončina D. (nr.). Jubilejni 10. Slovenski kemijski dnevi 2004, Maribor, 23. in 24. september 2004. Maribor: FKKT, 2004, str. [1-7]. Wagger J., Svete J., Stanov ni k B„ Sinteza in pretvorbe 5-dimetilaminometiliden-barbiturne kisline ter njenih derivatov = Synthesis and transformation of 5-dimethylanunomethylidenebarbituric acid and its derivatives. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.). Jubilejni 10. Slovenski kemijski dnevi 2004, Maribor, 23. in 24. september 2004. Maribor: FKKT, 2004, str. [1-7], Pire S., Svete J., Stanovnik B.: Sinteze nekaterih kiralnih heterocikliČnih aminov in amino alkoholov po enaminonski metodologiji = Synthesis of some chiral heterocyclic amines and amino alcohols utilising enaminone methodology. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.). Jubilejni 10. Slovenski kemijski dnevi 2004, Maribor, 23. in 24. september 2004. Maribor: FKKT, 2004, str. [1-8]. Grošelj U., Bevk D„ lakše R., Rečnik S., Svete J., Meden A., Stanovnik B.: Studi; reakcij terpenskih enaminonov s hidrazini; sinteze in nadaljnje pretvorbe nastalih produktov - Reactions of ter pene enaminones with hydrazines and further transformations of products. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur,). Jubilejni 10. Slovenski kemijski dnevi 2004, Maribori 23. in 24. september 2004. Maribor: FKKT, 2004, str. [1-9] Svete j., Stanovnik B., Sala M., Turk C.,Golobič A., Golič L., Jakše R,: Synthesis of [alpha]- and [beta]-D-arabinofuranosyl-i,2,4-triazolo[4,3-b]pyridazines and analogous C-nudeosides. V: XXlth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, September 12-15th, 2004, Sopron, Hungary. [S. L: s. n.], 2004, str. 27, Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Dialkyl acetonedicarboxylates in the synthesis of heterocyclic compounds according to enaminone methodology. V: XXlth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, September 12-15th, 2004, Sopron, Hungary. [S. 1.: s. n.], 2004, str. 57. Časar Z„ Bevk D,, Svete J„ Stanovnik B.: Short and efficient synthesis of 5- (indol-3-yl)- pyrimidine-2t4-diones as meridianin analogues. V: XXlth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, September 12- 15th, 2004, Sopron, Hungary. [S. L: s. n.], 2004, str. 62. ČebašekP., BevkD. Jakše R., Svete J^StanovnikB.: The use of3-(dimethylamino)prop-2-enoates in combinatorial synthesis of heterocydes. V: XXlth European Colloquium on Heterocyclic ChemistTy, September 12-15th, 2004, Sopron, Hungary. [S. L: s. n.J, 2004, str. 63. Grošelj U., Bevk D„ Jakše R., Rečnik S., Svete J., Meden A„ Stanovnik B.: Reactions of ter pene enaminones with hydrazines and further transformations. V: XXlth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, September 1215th, 2004, Sopron, Hungary. [S, 1.: s. n.], 2004, str. 37. Pezdirc L., Bevk D„ Pirc S„ Svete J„ Stanovnik B.: 1,3-Dipolar cycloadditions of ra~ cemic 3-pyratolidinone 1-azomethine imtnes V: XXIth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, September 12-15th, 2004, Sopron, Hungary. [S. 1,: s. n.], 2004, str, 163 Pirc S., Svete f„ Stanovni k B,: Synthesis ofsomechiral heterocyclic amines by enami-none methodology, V; XXIth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, September 12-15th, 2004, Sopron, Hungary. IS. I.: s. n.j, 2004, str. 165. Svete J., Stanovnik B., Sala, Martin, Turk, Cvetka, Golobic A., Golic L., Jakse R.: Synthesis of [alpha]- and [beta}-D-arabinofuranosyl-l,2,4-triazolo[4,3-bjpyridazirtes and analogous C-nudeosides. V: XXIth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, September 12-15th, 2004, Sopron, Hungary. IS. !..$. n.], 2004, str. 193. Wagger J., CebaSek P., Bevk D„ lakse R., Svete ]., Stanovnik B,: Soiufion phase combinatorial syntheses with methyl (Z)-2-acylamino-3-dimethylaminopro-penoates. V: XXIth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, September 1215th, 2004, Sopron, Hungary. [S. I.: s, n.], 2004, str. 203. Franc Strle Clanki, ki jih indeksi ra SCI Ruzic-Sabljic E,, Strle F: Comparison of growth ofBorrelia afzelii, B. garinii, and B. burgdorferi sensu stricto in MKP and BSK-II medium. Int.j. med. microbial., 294: 407-12 (2004). Logar M., Ruzic-Sabljic E., Maraspin V., Lotric-Furlan S., Cimperman J., )urca T., Strle F.: Comparison of erythema migrans caused by Borrelia afzelii and Borretia garmii. Infection. 32: 15-9 (2004). Strle F.: Human granulocytic ehrlichiosis in Europe. Int. j. med. microbial., 293 Suppl. 37: 27-35 (2004). Stanek G„ Gray J., Strle F.f Wormser G.: Lyme borreliosis. Lancet Infect Dis, 4: 197-8 (2004). Kunze U., Asokliene A„ Bektimirov T„ Busse A,, Chmelik V„ Heinz FX., Hingst V„ Kadar F., Kaiser R„ Kraigher A., Krech T„ Einquist L., Lucenko I., Rosen-feldt V., Sandell B., Salzer H„ Strle F., Suss J„ Zilmer K., Mutz I.: Tick-borne encephalitis in childhoodconference report and consensus of the international scientific working group on tick-borne encephalitis (ISW-TBF.). Vaccine, 23: 729-31 (2004). Lotrii-Furlan S., Petrovec M., AvSic-Zupanc T., Strle F.: Comparison of patients fulfilling criteria for confirmed and probable human granulocytic ehrlichiosis. Scand J. infect dis., 36: 817-22 (2004). Saša Svetina ZNANSTVENI ČLANKI Ku z man D., Svetina S., Wan g h R.E., Žekš B.: Elastic properties of the red blood cell membrane that determine echitwcyte deformability, Eur. Biophys. J, 33; 1-15 (2004). Svetina S., Kuzman D„ Waugh R.E., Ziherl P., Zekš B.: The cooperative role of membrane skeleton and the bilayer in the mechanical behavior of red blood cells, Bioelectrochemistry 62; 107-113 (2004). Božič B., Svetina S.: A relationship between membrane properties forms the basis of a selectivity mechanism for vesicle self-reproduction, Eur. Biophys, ) 33: 565571 (2004). Majhenc J., Božič B., Svetina S., Žekš B.: Phospholipid membrane bending as assessed by the shape sequence of giant oblate phospholipid vesicles, Biochim. Biophys, Acta - Bio membrane s 1664: 257-266 (2004). Alenka Šelih IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Šelih A.: L'influence (possible) de la recherche eriminologique sur la politique crimi-nclle. Ann. int. criminol., 2002, vol. 40, no. 1/2,73-84. Šelih A.: Kazenskopravni itt upravnopravni vidiki obravnavanja kolaboracije v francoskem pravnem sistemu. Čas. zgod. narodop,, letn. 75, št. 2/3, 515-528 (2004). strokovni članek Še lili A.: Ureditev varstva pravic otrok. P P, Prav. praksa (Ljub!.), 19, februar 2004, leto 23, št. 7,12-13. OBlAVLJENl ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI SVABLjENO PREDAVANJE) Seli h A,: Teaching of Criminology. V: A bunozes uj tendenciai, a kriminalpolitika valtozdsai Kozčp- es Kelet-Europaban: A Nemyetkozi Kriminologiai Tarsa-sig 65. Nemzetkozi Kurzusinak el&adasai 2003. mirdus 11-14, Miskolc. Miskolc: Hungarian Society for Criminology: Bibor, 117-120 (2004). Šelih A.: Crime prevention in market societies. V: A brinozes lij tendenciai, a kriminalpolitika valtozasai Kozčp- es Kelct-Enropaban: A Nemyetkozi Kriminologiai Tarsasag 65. Nemzetkozi Kurzusanak eloadasai 2003. marcius 11-14, Miskolc. Miskolc; Hungarian Society for Criminology: Bibor, 418-424 (2004). Šelih A.: Preprečevanje kriminalitete - razvoj in dileme. V: Meško G. (ur.). Preprečevanje kriminalitete: teorija, praksa in dileme. V Ljubljani: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 19-30 (2004). recenzija, prikaz kn11ge, kritika Šelih A,: Recenzija. V: Korošec D., Ambrož M., Bavcon L., Hlipič K.: Majhen pomen dejanja kot institut materialnega kazenskega prava, (Zbirka Raziskave). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 9-10 (2004). PREDGOVOR, SPREMNA beseda Šel i h A.: Présentation générale. V: Pradel J. (ur.). Le code pénal Slovene, (Travaux de I'Institute de sciences criminelles de Poitiers, vol. 23). Paris: Editions Cujas, 5-32, (2004). polemika, diskusijski prispevek Drnovšek )., Bučar F., Hribar T., Milosavljevič M., Rop A., Pahor B., Sušnik J., Adam F., Seli h A., Zaje D„ Košir M., Brglez A., Gaber S., Gantar P., Janša J., Jambrck P., Krašovec J., Lukšič L, Makarovič M., Markeš L. Nežmah B., Toplak C., Tomšič M.: Pogovor. V: Pogovori o prihodnosti Slovenije, Pogovor 6, Razvoj demokracije v Sloveniji: Ljubljana, 19, maj 2004. Ljubljana: Urad predsednika Republike Slovenije, str, 11-79 (2004), DRUGI ČLAN KI ALI SESTAVKI Selih A.: Marijan Pavcnik. Letopis Slov, akad. znan. umet,, 2004, knj. 54:2003, str. 99-101, portret. Selili A.: Razred za zgodovinske in družbene vede. Le to p. Slov, akad. znan. umet., 2004, knj. 54: 2003, str. 213-214. UREDNICA Zbornik znanstvenih razprav - Pravna fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Selih A.: (član uredniškega odbora 1978-1991, 1999-). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, 1920/1921-, Šelih A.: (član uredniškega odbora 1984 ), Pravnik. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1965-, Biba Terian Teržan B.: Bronasta žaga. Prispevek k prazgodovini rokodelskega orodja. Opus-cula archaeologica 27,2003, 187-197. Teržan B.: L aristocrazia femminile nella prima eta del Ferro, V: Guerrieri, Principi ed Eroi fra Danubio e il Po dalb Preistoria all Alto Medioevo (Trento 2004) 221-229. Teržan Ö.: Oko los - mediterrane Vorbilder einer prämonetären »Währung« der Hallstßttzeit? V: Parerga Praehisiorica. Jubiläumsschrift zur Prähistorischen Archäologie - 15 Jahre UPA. Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 100, Bonn 2004, 161-202. Terian B.: Eine Siedlung aus der Bronzezeit. Archäologie in Deutschland 2, 52-56 (skupaj z B. Hänslom) (2004). Teržan B.: O gomili halštatskega veljaka iz Pivole pod Po štelo. Časopis za zgodovino in narodopisje 75, NV 40, 2004, 217-238 (skupaj z M, Strmčnik-Guiič). Teržan B,: Za odgovorno znanost - arheologija. V: Za odprto znanost, Ljubljana 2004,49-54. Miha Tišler The Tautomerism of Helerocycles; Six-membcred Rings (skupaj z B, Stanovnik, A. R. K at ritz k y in O. Den is ko). Rokopis poslan za objavo v Advances in Heterocyclic Chemistry, plenarno predavanje Chirality and Molecules of Life. 7b EC RICE (European Conference on Research in Chemical Education) in _Vd ECCE (European Conference on Chemical Education), Ljubljana. udeležba na simpozijih 9th ISCPP (International Symposium on the Chemistry and Pharmacology of Py-ridazines 30. junij - 3. julij 2004) (Antwerpen). XXI" European Colloquium on Heterocyclic Chemistry (Sopron 12. do 15, september 2004), Non-Covalent Interactions in Chemistry and Biology (Cambridge 15. do 17. september 2004). Miha Tomaževič izvirni znanstveni članek Tomaževič M., Bos i Ij kov V., Lutman M.: Vpliv robustnosti opečnih votlakov na obnašanje zidov pri potresni obtežbi, Gradbeni vest ni k, 53 (9): 213-222 (2004), STROKOVNI ČLANEK Tomaževič M.: Ob julijskem potresu na Bovškem - potresne sile in poškodbe. Gradbenik, 2004,8 (9): 42-45 (2004). objavljeno vabljeno predavanje na znanstveni konferenci Tomaževič, M,: Research for seismic redesign of historic masonry buildings, Mode-na C., Lourenco P.B., Roca P. (ur.): Structural analysis of historical constructions: possibilities of numerical and experimental techniques. Proceedings of the Fourth International Seminar on Structural Analysis of Historical Constructions, Padova, Italy. Vol.1: 15-28. Balkema (2005). vabljeno predavanje na znanstveni konferenci brez natisa Tomaževič M.: Development of Eurocodes and recent research for earthquake resistant masonry construction, 3er Simposio Nacional de Edificaciones de Mamposteria y Vivienda. Puebla, Mexico. Sociedad Mexicana de Ingeniería Estructural (2004). Tomaževič, M, Problems and prospectives of earthquake resistant masonry construction. International seminar Future Challenges in Earthquake Engineering, Zurich. Institute of Struct ura I Engineering, ETH Swiss Federal Institute of Technology (2004). objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Tomaževič M„ Bosiljkov V., Lutman M.: Robustness of masonry units and seismic behaviour of masonry walls. Proceedings, 13th International Brick/Block Masonry Conference: Amsterdam, July 4-7, 2004, Vol. 4: 1021-1028. Eindhoven: Eindhoven University of Technology (2004). Tomaže vič M., Bosi! j kov V., Weiss P.: Structural behavior factor for masonry structures. 13th World Conference on Earthquake Engineering, Conference Proceedings CD: paper No. 2642. Vancouver, Canada. Canadian Association for Earthquake Engineering, International Association Earthquake Engineering (2004). Fischinger M„ Beg D., Isakovic T„ Tom a že vič M,, Žarnic R,: Performance based assessment - from general methodologies to specific implementations. Eajfar, P., Krawinkler, H. (ur.): Performance-based seismic design: concepts and implementation. Proceedings of the International Workshop, Bled, Slovenia: 293-308, Pacific Earthquake Engineering Research Center, Berkeley, Calif. {2004). Bosiljkov V., Tomaževic M., Binda L, Tedeschi C., Saisi A., Zanzi L., Da Porto F., Modena C., Valluzzi M, R.: Combined insitu tests for the assessment of historic masonry structures in seismic regions. Modena C., Lourenco P.B., Roc a P. (ur.): Structural analysis of historical constructions: possibilities of numerical and experimental techniques. Proceedings of the Fourth International Seminar on Structural Analysis of Historical Constructions, Padova, Italy. Vol. 1: 321-329. Balkema (2005). gostujoči profesor Tomaževic, M, Lecture series on earthquake resistant design of masonry buildings. Department of Earthquake Engineering, Indian Institute of Technology Ro-orkee, National Programme of Earthquake Engineering Education, Government of India, 2004 Tomaževič, M. Structural behaviour and design criteria for masonry buildings in seismic zones. Principles and criteria for seismic assessment, retrofit and redesign of historical masonry buildings. Master course, on structural problems of monuments and historical buildings. Universita degli studi d i Padova; Dipartimento d i construzioni e transporti, 2004. Jože ToporiSič knjiga Toporišič J.: S/o venska s lo v niča. 4., prenovljena in razširjena izdaja. Založba Obzorja, 923 str. razprave Toporišič J.: Lastnoimenskost v vasi Mostec. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena, str. 9-17. SDS + Društvo Pleteršnikove domačije {2004). Toporišič J,: Še s okrepljenimi močmi nad Slovenski pravopis. - SR 2004, 209-227. Toporišič T, :Pusti peti moj ga slavca ... Ob kritikah novega SP. - Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih (Zbornik slavističnega društva Slovenije) 15: 315-328 (2004). Toporišič J.: X študentovski kritiki Slovenskega pravopisa 2001 v Slavi. - Slava 16 (2002/03), 65-78. SESTAVKI Toporišič J.: Zinka Zorko. - Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 54. knjiga, 2004, 108-109 (sopodpisnik Franc Zadravec). Toporišič f.: O seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo. - Zbornik predavanj: Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, 2004, 108109. Toporišič J,: Oblikoslovne razprave. - Slovenski jezik in literatura v evropskih glo-balizacijskih procesih. SDS, Ljubljana, 2004,333, intervjuji Vsak jezik ima svoj dom, in dom slovenščine je tukaj. - Dnevnik, Zelena pika. Intervju: Akademik Jože Toporišič, str. 30-31 (s 3 slikami; slika tudi na 1. str.). Jože Toporišič: V svetu je znano, da je jezik živa stvar. - Sava Glas, špranje in okenca posavcev, 2004, 11, novembra, str. 16. Svetniki: Dr, Jože Toporišič. - Stop 37/9 2004, str. 21. govori in nastopi na televiziji in d rug ie 1. junija 2004: RTV Ljubljana, Regionalni TV program Koper-Capodistria: Halo, Izzvani ste. (Enourna oddaja z menoj, Uvod Franjo Mavrič}. Gost v studiu: dr. Jože Toporišič. Konec aprila 2004: RTV Ljubljana soudeleženec TARČE Lidije Hren: Zakon o varstvu slovenščine ob bližnjem sprejemu RS v EU 20, februar 2004 nastopil v Hrovači pri Ribnici na prireditvi Ustanove patra Stanislava Škrabca: Slovstvo 21. stoletja v Škrabčevi jezikoslovni misli, 13. januarja na S A ZU ob tiskovni konferenci (Zbornik Jakoba Riglerja: G laso-slovje, besedoslovje in besedotvorje) podal splošno oznako J. R igle rja kot jezikoslovca. 17. september 2004 imel pozdravni priložnostni govor v Pišecah ob Pleteršni-kovem dnevu, desetletnici odprtja in delovanja Pleteršnikovih spominskih prostorov. 10. junija 2004 z referatom nastopil na simpoziju Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, Maribor. Jože Trontelj 12 objav, med njimi: Trontelj J.V.: JabreJ, Mihelin M. Needle and Wire Detection Techniques. In: Merlet-ti R, and Parker A. P: Electromyography: Physiology, Engineering and Non-Invasive Applications. IEEE Press. Engineering in Medicine and Biology Society, Wiley-Inter science, Hoboken, New Jersey, 2004; 27-46. Trontelj J V.: Stimulation single fiber EMG in the diagnosis of myasthenia gravis. In: Z wart s M J, Stegeman DF, editors. Course textbook of the International SFEMG course and 8th quantitative EMG congress; 2004 Jun 7-11; Nijme-gen. Nijmegen: University medical centre, 2004; 14 26. Trontelj ).: Spoštovanje človekovega dostojanstva v zvezi z biomedicino: mednarodni dokumenti in slovenski pravni red. Bogosl Vestn; 64 (3): 517-29 (2004). Drago Tršar samostojni RAZSTAVI Tršar D.: Razstava skulptur in risb. Slovenski kulturni center KORO TAN, Dunaj, 25. marec-5. maj 2004. Tršar D.: Ausstellung der Europastadt Modling, Bilder und Objekte. Galerie SALA TERRENA, Modling Stadtamt, 18.-27. junij 2004. skupinske razstave Sesti bienale mesta Kranj. Kranj, april-maj 2004. Devetnajsti Viški salon. Ljubljana, maj 2004. Deseta razstava umetniške zbirke NLB, kiparstvo v Umetniški zbirki NLB, galerija avla NLB, Ljubljana, 15. maj-24, september 2004. Keramika v Sloveniji 1964-2004. Narodni muzej, Ljubljana, oktober-november 2004. iavna postavitev Tršar D,: Postavitev portreta Dr. med. Meršola v Zavodu svetega Stanislava. Šentvid pri Ljubljani, Dragica Turnšek znanstveni članek Turnšek D., Košir A,; Bacarella vtpavica n. gen,, n. $p, (Anthozoa, Scleractinia) from reef al blocks in Lower Eocene carbonate megabeds in the Vipava Valley (SW Slovenia). Razprave IV. razreda S AZU 45 (3): 145-169 (2004). Ivan Vidav strokovna članka O neki posplošitvi malega fermatovega izreka. Obzornik za matematiko in fiziko 50 164-172 (2003). Ai'etrivialne racionalne rešitve diofantske enačbe. (Naloga). Obzornik za matematiko in fiziko 51: 176-178 (2004). Anton Vratuša znanstveni članki Vratuša A.: Manifest CLNA1 italijanskemu ljudstvu Julijske Benečije (10, junij 1944). Acta Histriae Koper, 2003,77-90. Vratuša A,: Krajinski park Goričko, priložnost za nove ustvarjalne pobude. Zbornik PAZU. Zbornik PAZU, Murska Sobota 2004, 4-6. Vratuša A,: Mirko Polomski, vojak upora slovenskega naroda. ČZN Maribor, 75 nova vrsta 40: 479-491 (2004). Igor Vrišer izvirni znanstveni članek Vrišer L: Ocena agrarne proizvodnje v Sloveniji (na podlagi popisa kmetijstva leta 2000), UMAR, IB revija, 38, št. 1-2, Ljubljana 2004, str. 17-33. Franc Zadravec znanstveni članek Zadravec F.: Nacionalna ideja in narodni razdor v luči slovenskega romana od 1909 do 1997. Slavistična revija, 263-277, Ljubljana 2004. Zadravec F,: Edvard Kocbek, Zemlja (1934). Slavistična revija, 2004, 387-391, Ljubljana 2004. KNJIGA Zadravec F.: V knjigi Sto slovenskih pesnikov. Prešernova družba. 2004 je objavil 42 (dvainštirideset) portretov in poglavje Simbolizem, impresionizem in druge smeri med 1399 in 1941. Dane Zaje KNJIGE Zaje D.: Dva. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. Zaje D.: Hiša sanja. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004, Zaje D,; Les Enfants de la rivière. (Otroka reke), Prevod: )ana Pavlič. Paris: Les Éditions de l'Amandier, 2003. Zaje D.: Ecce Homo, Križev pot - Via Crucis. Prevod: Jolka Milic. Doberdo del L a go: Parrocchia s. Martino Vescovo, 2004, Zaje D.: Fuocoecenere. (Kepa pepela). Prevod: Jolka Milic. Ljubljana: DSP, Literae Sloven icae, 2004. Zaje D.: Barren Harvest. (Jalova setev). Prevod: Erica Johnson Debeljak. Buffalo, New York: White Pine Press, 2004. Zaje D.: Le jardin. (Vrt). Prevod: Zdenka Stimac. Québec: Écrits des Forges, 2004. PESMI Zaje D.: Tiho, tiho, dete spi. Uspavanka. Viharnik, Ljubljana 2004. Zaje D.: Vseeno kam. Komadi: 111 pesmi za mlade in njim podobne. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. Zaje D.: Z rumenim makom. Lok ljubezni. Sreča samota. Ko je telo podarjeno njenim rokam. Dva IV Vsaka ljubezen je pesem. DSP in Triglav, Ljubljana 2004, Zaje D.: Veliki črni bik. Vrt. Kepa pepela. Za vse boš plačal. Tihi škrbetavec. Besede v dež. Slovenski književniki akademiki. SAZU, Ljubljana 2004. INTKRViUn Zaje D,: Ni skrivnostno rojstvo, ampak smrt. Delo, št. 273, Ljubljana, 24. november 2004. Zaje D.: 51" m pač tak resen fant. Večer, št. 279, Maribor, 29. november 2004. Zaje D.: Težko bi zapisal: ljubim to zemljo. Ampak, št. 10, Ljubljana, oktober 2004. Časopisne oz. rev i alne ob j ave Zaje D.: V belino bi zaplaval. Mentor, letnik 25, št. 5, Ljubljana 2004. Zaje D.: Dan. Petelin detektiv. Pozdrav pomladi. Gusar skd ladja. Ciciban, št. 3, št. 5, št. 7, št. 10, Ljubljana 2004. Zaje D.t L albero morente. (Umirajoče drevo). Genova: Nuovo eontrappunto, An-noXIH, No. 4, 2004. Prevod: ]olka Milič. Zaje D.: Bal van as. (Kepa pepela). Dorre oogst. (Jalova setev). Nizozemska: NRC Handelsblad, 17, september 2004. Prevod: Co rine Vloet iz angleškega prevoda Erice Johnson Debeljak. Zaje D.: Der Wanderer. (Popotnik). E, L1.- Positive - Kunst aus dem neuen Europa. Zeitung zur Ausstellung in der Akademie der Künste, 19. september-7, november 2004. Prevod: Fabjan Hafner, BRANJA IN NASTOPI Zaje D,: Brucke Berlin Preis 2004: Machgesänge. Symposion über Lyrik und Lyrikübersetzungen aus den Literaturen Mittel - und Osteuropas. Berlin: C olle-giuni Hungarium, 18. junij 2004, Zaje D.: Internationaal Poeziefestival Literair PaSport 2004. Den Haag, 25,-26. september 2004. Zaje D., Škof].: Feuer im Mund. Celovec: Musil Haus, 2. marec 2004, Zaje D., Škof J.: Feuer im Mund. Wannsee: Literarisches colloquium Berlin, 3. april 2004. Zaje D., Škof f.: Feuer im Mund. Poesiefestival Berlin: Welt klang 2004, Potsdamer Platz, Berlin, 26. junij 2004. Zaje D., ŠkofJ,; Feuer im Mund. International Lyrik nacht: Lyrik.Vi er. Die vierte Rad ion ach t der Poesie - Bayer n 2 Radio. Muffat halle, München, 27. maj 2004. Zaje D,, Škof J.: Feuer im Mund. Literaturhaus, Frankfurt, 7. maj 2004. Zaje D,, Škof f.: Ogenj v ustih. Festival umjetnosti, Budva 2004: Život i umjetnost. B u dva, 20. avgust 2004. Ciril Zlobec KNJIŽNE IZDAJE POEZIJE Zlobec C.: Čudež telovzetja. V: Svit. Numerirana bibliofilska zbirka; likovne priloge Vladimir Makuc, spremna beseda Tatjana Kobe Pregl: založba Edina, Ljubjana 2004. Zlobec C: Ljubezen - svetlo sonce in tema - Amore - sole nero e oro solare. Dvojezična izdaja, prev. Luciano Luisi, Cry t z ko Mascioni, Giacomo Scotti, spremna beseda G. Mascioni in L. Luisi, pesnikov esej Poezija jaza. Bibliografija. Založba Campanotto, Paisan del Prato, Ud i ne 2004. Zlobec C.: Lovac vlastitog života (72 sonetov). Prev. Luko Paljetak, Tonko Maroe-vič, Rad o slav Dab o. Mala knjižnica Društva hrvatskih književnika, Zagreb 2004. Zlobec C.: Večer, Ljubezen dvoedina J - 10, Skoraj himna. Št trijezična izdaja: v slovenščini, italijanščini (prev. Grytzko Mascioni), angleščini (prev. Alasdair MacKinon), nemščini (prev. Klaus DellefOlof). Spremna beseda Ivo Svetina. Bibliografija, XIX- mednarodno literarno srečanje Vilenica 2004. poezija V ANTOLOGIJAH Zlobec C.: Poeti d'Europa, Slovenija: Ciril Zlobec, Samo ta dan imam - Que s to giorno soltanto possiedo. Prev, Luciano Luisi. Biobibliografija. Založba Libri Schei wilier, M i la no 2004. Sonet. Uvod in izbor Boris A. Novak. Ciril Zlobec: Sveta mesta tvojega telesa, Ljubezen dvoedina (VI), prevodi: Dante Alighieri: Si ti res tisti, ki nekoč rad pel, Začutil sem, da v srcu.. ,Vsem blagim dušam, nežnim srcem, O podla smrt, izvor vseh krutosti; Giosue Carducci: Pogovor z drevesi. Zbirka Klasje, DZS, Ljubljana 2004. Zlobec C.: Ljubezen dvoedina l - 10. Slovenski književniki akademiki, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2004. 101 slovenska pesem, po izboru Toneta Pavčka, Ciril Zlobec: Večer, Sveta mesta tvojega telesa. Ekskluzivna izdaja Knjižnega kluba, Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. Vsaka ljubezen je pesem, najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov. Ciril Zlobec: Ko sva sama. Zbirka Triglav, izdajatelja Društvo slovenskih pisateljev in Zavarovalnica Triglav, d, d. Poletni dan na Krasu, proza in poezija (Jutro, Poldne, Večer, Noč). Zbornik Žubo-renje Slovenije, založba Jasa, 115-117, Ljubljana 2004, revialna objava pesmi Moje makovo vesolje (Se krog že sklepa f, Nenasitno radoveden, Pre.krščevalec, Sanjski dom ljubeznit Vsak dan znova. Moje makovo vesolje. Podoba iz sanj). Sodobnost 2004, (4): 389-394. PREVOD Luko Paljetak: Sacra, apokrifi in legende (Angelus, Oznanjenje, Božična zvezda, Očenaš). Zvon 2004, št. 5,14-17. ESEJI. razprave IN DRUGI zapisi Najprej poglejmo vase. Dnevnik, Ljubljana 3. januar 2004. V našem času je videl hkrati svetlobo in sence (ob smrti Janeza Menarta), Delo 23. januar 2004. Evropa - Babihnija ali jezikovna polifonija, razprava na posvetu »Ustvarit i Evropejce«, Gorica 14. februar 2004, objavljeno: Primorski dnevnik. Nedeljske teme, 22. februar 2004. Praznina, ki je polnimo s svojo bolečino (govor na žalni seji 7,a Janezom Menartom na SAZU), Sodobnost 2-3, 2004. Un pizzieo d i scetticismo tra (an t a euforia (Za ščepec skepse med tolikšno evfori-jo). II Piccolo, Trst, 28. april 2004. Kako daleč je lahko človek od človeka v sebi. Spremni esej h knjigi Prima Levija: Ali je to človek in Premirje, prev, Sergija Šlenca, Moderni klasiki 19, Cankarjeva založba, Ljubljana 2004,325-341. Univerzalnost Levijeve izkušnje. Gledal ¡šli list SNG Nova Gorica ob drami Srečka Pišerja Medtem (po motivik romana Premirje Prima Levija), Nova Gorica 2004. Globalizacija i pisac. Zbornik: Razinc književne globalizacije, XXVI. zagrcbački književni pogovori 2.-5, listopada 2003. Zagreb 2005, 149-155, dva večja intervjuja Med prispodobo in podobo v pesmi in življenju - Zvestoba poeziji, ljubezni dvoedini in edinemu življenju. Pogovor vodil Vladimir Gajšek, http://www.intely.com/ cult/interviu/zlobec.htm, Ljubljana 13, avgust 2004, 1-15. Ciril Zlobec: Pri vsaki pesmi se začne nov boj s samim sabo. Spraševal Sergej Pečov-nik. Literatura 160, oktober 2004,58-70. Robert Zoreč Kreft M., Potok ar M„ Milisav L, Zoreč R.: Automated high through-put coloca-hzation analysis of multichannel confocal images. Computers Methods and Programmes in Biomedicine 74: 63-67 (2004). Gabrijel M., Repnik U„ Kreft M., Grilc S„ Je ras M. in Zoreč R,: Quantitative /Uses-ment Of Cel! Hybridoma Yields With Confocal Microscopy And Flow Cytometry. Biochemical and Biophysical Research Communications 314:717-723 (2004). Sedej Simon, Tsujimoto T., Zorec R. in Rupnik M.: Voltage-activated Ca2+ channels and their role in endocrine function of pituitary gland in newborn and adult mice. J. Physiol. 555.3 (2004) 769-782 (2004). Kreft M., Ste novec M., Rupnik M., Grilc S., Kržan M., Potokar M., Pangršič T., Havdon P. G., Zorec R.: Properties of Ca2'-Dependent Exocytosis in Cultured Astrocytes. Glia 46: 437-445 (2004). Zhang Qi, Pangršič T,, Kreft M„ Kržan Nianzhen Li Mojca, ]ai-Yoon Sul, Ha-lassa Michael, Elisabeth Van Bockstaele, Robert Z„ Philip G. Haydon (2004) Fusion-related release of glutamate from astrocytes ]. Biol. Chem. 26;279(13):12724-33, Ste novec M., Kreft M„ Poberaj L, Bet z W.J., Zorec R.: S/ow spontaneous secretion from single large dense-core vesicles monitored in neuroendocrine cells The E4SEB Journal .18(11): 1270-1272. Epub 2004 Jun 04. 10.1096/fj.03-1397fje (2004). Evanko Daniel S.. Zhang Q., Zorec R., Haydon P. G.: Defining pathways of loss and secretion of chemical messengers from astrocytes. Glia 47:233-40 (2004). Kreft M., Grilc S., Pobe raj I., Gabrijel M., Helena Haque Chowdhury, Zorec R.: A Procedure Of Evaluating The Yield Of Hybridoma Cells And Cell Products By Using Confocal Microscopy And An Autoclavable Electrofusion Chamber (PCT/SI2004/000048) (2004). Petrovič U., Šribar J., Pa riš A., Rupnik M., Kržan M.t Vardjan N., Gubenšek F., Zorec R., Križaj I.: Ammodytoxin, a neurotoxic secreted phospholipase A2, can act in the cytosol of the nerve cell Biochem Biophys Res Commun, 324(3):981 -985(2004). Chowdhury H. H., jevšek M., Kreft M., MaršT., Zorec R„ GrubicZ.; Insulin-induced exocytosis in single in vitro innervated human muscle fibres: anew approach. Eur J. Physiol, (in press) (2004). Zinka Zorko objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Zorko Z.: Toponimi v dravskem obmejnem hribovju / Zinka Zorko, Summary. V: Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika / [uredil Marko Jesen k k]. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije ; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, 2004. Zorko Z.: Podjunski govor Strojne na Koroškem / Zinka Zorko. - Bibliografija: str. 280-281. - Povzetek v slov. in nem. V: Pavle Zablatnik / Simpozij ob desetletnici smrti dr, Pavleta Zablatnika. - Celovec: Mohorjeva založba: Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik, 2004. - (Koroški etnološki zapisi i 2004,4). OBIAVLJENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENC:! Zorko Z.: Slovenščina in njeni uporabniki na avstrijskem Štajerskem = Slovene and its users in Austrian Styria / Zinka Zorko. - Besedilo v slov. in angl. v sosledju. - 2. mednarodni sestanek »Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije« in »Tečaj za prevajalce in tolmače slovenščina za tujce - strokovni jeziki«, Koper, 17.-2 L maj 2004. V; Glasnik ZRS Koper. - Letn. 9, št. 3 (2004), 78-81. Zorko Z.: Lesarsko izrazje v kapelskem govoru / Zinka Zorko, V: Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, - Maribor: Pedagoška fakulteta. Oddelek za slovanske jezike in književnosti: Slavistično društvo, 2004. - [lj f. SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFIJI Zorko Z,: Hišna imena na Koroškem : (ob Miklošičevem imenoslovju) / Zinka Zorko, - Bibliografija: str, 131. - Summary. V: Besedoslovje v delih Frana Miklošiča/ [uredili Zinka Zorko, Mihaela Koletnik. - Maribor; Slavistično društvo, 2004. - (Zora ; 31), 112-132. Zorko Z.: Prleiko narečje v Radomer&taku, rojstnem kraju F. Miklošiča l Z Inka Zor ko, - Zusammenfassung. V: Besedoslovje v delih Frana Miklošiča j [uredili Zinka Zorko, Mihaela Koletnik. - Maribor: Slavistično društvo, 2004. - (Zora; 31). — Zorko Z.; Izbrano besedje v narečjih severovzhodne Slovenije I Zinka Zorko, - Bibliografija: str. 227-228. V: Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij / [uredil Marko fesenšekj. - Maribor: Slavistično društvo, 2004. -(Zora; 28). 170-228. Zorko Z.: The relationship between the Prekmurje literary language and standard Slovene I Zinka Zorko. - Bibliografija: str. 177. - Zusammenfassung. V: Dialekt Übersetzung und Dialekte in Multimedia / Irmeli Heiin (Hrsg.). - Frankfurt am Main: P, Lang, 2004. - (Nordeuropäische Beiträge aus den Human-und Gesellschaftswissenschaften, Vol. 24 ; Bd 24). 165-179. recenzija, prikaz knjige. kritika Zorko Z.: Avgust Pavel I [Zinka Zorko j. - Avtorica navedena za besedilom. O monografiji Avgust Pavel, uredila Zinka Zorko Miha Pauko, zgoščenko Prekmursko narečje pripravila Zinka Zorko. Slavistično društvo Maribor. Zora 23. Maribor, 2003, 151 str, V: Slovenski jezik in literatura v evropskih globali-zacijskih procesih t [Slovenski slavistični kongres, Novo mesto 2004]. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2004. - (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 15). - Str. 347-348. intervju Zorko Z,: iz bogastva narečij raste slovenski knjižni jezik: pogovor z Zinko Zorko / Štefan Kutoš. Portret. V: Ampak. Letn, 5, št, 6/7 (jun,/jul. 2004), 60-64. Zorko Z.: Slovenec se ho angleščine naučil za sporazumevanje, sanjal, mislil in ustvarjal pa bo po slovensko / Zinka Zorko ; [pogovor in fotografije Miroslav Slana-Miros). Portreti. Avtor naveden za prispevkom. V: Dialogi. Letn. 40, št. 1/2 (04), 5-17, Zorko Z.: Kako vzgojiti dobrega učitelja, če sam nisi takten? : pogovor z zaslužno prof. Univerze v Mariboru dr. Zinko Zorko, članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti / Nataša Jenuš. - Portreta. V: Večer. Leto 60, št. 147 (26. junij 2004), 42-43. UREDNICA Zorko Z,: (član uredniškega odbora 1995-) STUDIA Slavic a Savariensia: nyelves-zeti es irodalmi folyöirat: journal of 1 inguistics and literary sciences: časopis za jezikoslovje in literarne vede, - 1992, no. 1- . - Szombathely : Berzsenyi Daniel Tanarkepzö Fö is kola Szlav Filologiai lntezete, 1992- Mitja Zupančič izvirna znanstvena članka Zupančič M,: Vegetacijska raziskovanja in kartiranje vSloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 72: 5-18 (2003). (Izšlo 2004). Zupančič M., Wraber T., Žagar V,: Dinarska združba ruševja Hyperico grisebachii-Pinetum mugo na Snežniku. Razprave IV. razreda SAZU, 45(2): 185-26! +4 tabele (2004), Boštjan Žtkš 12v1rn1 znanstveni članki Majhenc J., Božič B., Svetina S., Zekš B,: Phospholipid membrane bending as assessed by the shape sequence of giant oblate phospholipid vesicles. Biochim, Biophys. Acta. Biomembr. 1664: 257-266 (2004). Svetina S„ Kuzman D., Waugh R. E., Ziherl P., Zekš B.: The cooperative role of membrane skeleton and bilayer in the mechanical behaviour of red blood ceils. Bioelectrochemistry 62: 107-113 (2004). Kuzman D., Svetina S., Waugh R. E„ Žekš B.: FJastic properties of the red blood cell membrane that determine echinocyte deformability, Eur. Biophys. ). 33: 1-15 (2004). Rovšek B„ Čepic M., Zekš B.: Devil's staircase and harmless staircase in the smec-tic-C* I alpha j in an electric field. Phys. Rev. E 70: 041706-1-041706-4 (2004). UMRLI ČL ANT Andoišek - (eras, Lidija, rojena 30, julija 1929, umrla 18, decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti. Andrič, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953. Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje. Dopisni član od 10. marca 1977. Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil„ izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13, marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljub Jjani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 23, aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik L razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995. Balenovič, K reši mir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A Sr M in njen zaslužni profesor, College Station, Texas, ZDA, Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969, Dopisni član od 23. maja 1985. Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 17. oktobra 1958. Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl L oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25, aprila 2002. Bedjanič, Mirko, rojen 29. junija 1904, umrl 15, februarja 1976, dr. med„ redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1968, redni član od 21, marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20, marca 1975 do smrti. Beier, Friedrich-Karl, rojen 9, aprila 1926, umrl 13, novembra 1997. Direktor Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, München, Nemčija, Dopisni član od 6. junija 1983. Belič, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960. dr. fil., profesor za lingvist i ko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23. marca 1978. Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr, fil., vodja Bibliografije slav i k v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi. Dopisni član od 5, februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981. Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966, Bezlaj, France, rojen 19, septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Redni član od 3. julija 1964. Bogdanovič, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Bole, Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - maiakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu lovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985. Boršnik, Marja, rojena 24, januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil,, redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na filozofski fakulteti Uni verze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977, Brajkovič, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr, prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbeno teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13, marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949. Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26, marca 1944, dr, fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Broz - Tito, Josip, rojen 25- maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6, novembra 1948. Brzin, Miroslav, rojen 13- aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23, maja 1985, Hutozan, Vaso, rojen 5, decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr, veterinarskih znanosti, častni dr„ redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cankar Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr, prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6, junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Cilenšek, Johann, rojen 4, decembra 1913, umrl 14, decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimar ju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993,dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991. Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972. Čelešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969. Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981. Čop. Bojan, rojen 23, maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr, filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976. Cubrtlovič, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Dopisni član od 24. aprila 1981. Deanovič, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu» Dopisni član od 21, marca 1974. Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr, fil„ urdinarij umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Dopisni član od 23, aprila 1987. Djordjevič, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17, oktobra 1958. Djurdjev, Bran i slav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Djuričič, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2, aprila 1965, dr, med., redni profesor za fiziologijo na Veterina rski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961. Dolenc, Metod, rojen 19, decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji /a umetnost v Beogradu, Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970. Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu (Venezuela). Dopisni član od 10, marca 1977. Dvggve, lijnar, rojen 17, oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr, inž., arhitekt in arheolog v Kobenhavnu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. lettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovcnerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29, marca 1979, Finžgar, Alojzij, rojen 30, decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar, Fran Šaleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28- januarja 1939 do 30. septembra 1949. Fischer von, Kurt, rojen 25, aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Ziirichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979. Franchini, Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979. Frangcš, Ivo, rojen 15, aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6, junija 1983, Fučič, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka. Dopisni član od 18, maja 1989. Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14, novembra 1980,slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972. Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976, Gerškovič, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr, prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stra-tigrafije, paleontologije in p a leo ekologije na Univerzi v Stuttgartu. Dopisni član od 7. junija 2001. Gligorič, Velibor, rojen 28, julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Dopisni član od 7, februarja 1967, Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narod nega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Goričar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umri 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25, marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede v razredu za zgodovinske in družbene vede S AZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977. Gradnik, Alojz, rojen 3, avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr, prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962. Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972, Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za f i bloške in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr, fil., redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. Gušič, Branim ir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fiL, redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 3. julija 1964. Gyergyek, Ludvik, rojen 2, septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnih znanosti častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibemetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987, Hadži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na F r i rodo slo v no-mate matic ni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938. Hauptman, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na Univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 16. maja 1940. Hegedušič, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb. Dopisni član od 20. marca 1975. Hicng, Andrej, rojen 17, februarja 1925, umrl 17, januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni član od 6. junija 1995. Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filološkib znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. aprila 1973, llešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Ivič, Pavle, rojen 1, decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Dopisni član od 29- marca 1979. Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana, Redni član od 7. oktobra 1938. Jakopin, Franc, rojen 29, septembra 1921, umri 18, junija 2002, dr, znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. farna. Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana, Redni član od 7. oktobra 1938. fovčič, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 7. februarja 1967. furančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15, decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984. Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Kalin. Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985. Kambič, Vinko, rojen 7, aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr, znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18, maja 1989. Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator K P Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6, decembra 1949, Ken k, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2, oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Wash ing tonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev. Dopisni član od 6. junija 1983. Kermavncr, Dušan, rojen 7, decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr, prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice V Ljubljani, Izredni član od 5. februarja 1971. Kidrič, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta F LRJ. Redni član od 6. decembra 1949, Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fiL, redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28, junija 1941 do 1, julija 1942 načelnik filozofsko-filoloiko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19, marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983, Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil„ redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, Redni član od 3. julija 1964; v. d, tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti. Kochansky - Dévidé, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Dopisna članica od 20. marca 1975. Kogoj, Fran jo, rojen 13, oktobra 1894, ttmrl 30, septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu. Dopisni član od 29. marca 1953. Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Dopisni član od 7. februarja 1968. Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Kos. Gojmir Anton, rojen 24, januarja 1896, umrl 22, maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Kos. Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil,, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19, maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28, januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22, decembra 1961. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Milnchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Kostrenčič, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Košir, Alija, rojen 6, aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955, Kozak, Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29, avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22, decembra 1961. Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907. umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Kovačič, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl L maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12, junija 2003. Koželj, Venčeslav, rojen 17, septembra 1901, umrl 6, avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962, Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana, Redni član od 2. junija 1953. Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Kratochvil, fosef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr, biologije, profesor zoologije, konzultant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14, januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985. Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16, januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 17. oktobra 1958. Kreft, Bratko, rojen 11, februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr, filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Tajnik V. razreda SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976, Podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Krek, Gregor, rojen 27, junija 1875, umrl L septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb. Dopisni član od 7. februarja 1969, Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893. umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb. Dopisni član od 2. junija 1953. K uhelj, Anton, rojen 11, novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Kumbatovič, Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl, inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991. Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SA7AJ od 1972 do 1980. Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. pTava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr, fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6, februarja 1965. Kyovsky, Rudi, rojen 17, avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28, avgusta i960, skladatelj in mu-zikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Lavrač, Ivan, rojen 11, februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za poiitično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23, aprila 1987. Lavrič, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr„ redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6, decembra 1949; podpredsednik SA2U od 21. marca 1950 do smrti. Lavrin, Janko, rojen 10, februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956. Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985. Lobe. Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949, Logar, fanez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6, junija 1983. Logar, Valentin, rojen 11, februarja 1916, umrl 24, decembra 2002, dr, filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24, aprila 1981 Tajnik II. razreda SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Lorkovič, Zdrav ko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11, novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991. LukiČ, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940. I.unaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2, aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954. Maksimovič, Desanka, rojena 16- maja 1898, umrla U. februarja 1993, pisateljica, Beograd. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Matjašič, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadzija ZRC SAZU. Tzredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989. Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr fil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21, decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Mekuli, Esad, rojen 17, decembra 1916, umri 6, avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29, marca 1979. Menart. Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik V, razreda od 8. januarja 1985 do 12, januarja 1993. Merhar, Boris, rojen 1, maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985, Micevski, K i ril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995. MihajEovič, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8, junija 1998, redni pro fesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976. Mihelič. France, rojen 27. aprila 1907 v Vi rm a šah pri Škofji Loki, umrl L. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani- Redni član od 6. februarja 1965. Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr, prava in dr. med., redni profesor /a sodno medicino Medicinske fakultete Univerze V Ljubijani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23, marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Mohorovičič, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6, junija 1983. Molèj Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu. Dopisni član od 22. decembra 1961. Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 1L februarja 1952, dr. fil„ redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16, maja 1940. Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29, marca 1979. Nahtigal, Rajko, rojen 14, aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27, junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2, oktobra 1945 do 30, septembra 1949. Negovski, Vladimir A , rojen 19, marca 1909, umrl 2, avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologiio Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6. junija 1983. Nejedfy, Z d ene k, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzi-kologije na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti ČSSR. Dopisni član od 7, novembra 1947. Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr, med., redni profesor za ftiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Nitsch, Kazimierz, rojen L februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Dopisni član od 7. novembra 1947. Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu. Dopisni član od 7, februar ja 1968, Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umri 29. septembra L999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik VI, razreda SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992. Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 22, decem bra 1961. Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr, tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija, Dopisni član od 29. marca 1979, Oštir. Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958. Pantelecv, Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec, Dopisni član od 24. aprila 1981. Paul in, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za flori st i ko, fitogeografijo in botanično s iste mat i ko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Pavlov, Todor, rojen 14, februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšič, Vladimir - Bor Matej, rojen 14, aprila 1913, umrl 29. septembra 1993,pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965. Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Dopisni član od 29. marca 1979, Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr, naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v VVashingtonu, Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Pitamic, Leonid. rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Plemelj, Josip, rojen L decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za mate- matične, prirodoslovne in tehniške vede od 16, julija 1942 do 30. septembra 1949. Pogačnik, Jože, rojen 14, marca 1933, vi mrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, Tedni član od 27. maja 1997. Tajnik 11. razreda SA2U od 23. marca 1999 do smrti. Polec, fanko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Potrč, Ivan, rojen 1, januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Prelog, Vladimir, rojen 23, julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za oTgansko kemijo visoke tehniške šole v Ziirichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979. Pretnar. Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl i, marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, čredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981, Prevoršek, Dušan C., rojen 14 februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodvear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Rajičič, Sta noj lo, rojen 16, decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, SCG. Dopisni član od 20. marca 1975. Rakovec, Ivan, rojen 18, septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981. Rammelineyer. Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Mami, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-histortfne-ga razreda od 28. januarja 1939 do 31, januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10, januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist m upravnik Biblioteke SAZU, Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZL' od 7, maja 1996 do smrti. Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12, februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunscfnve-igu, Dopisni član od 3, julija 1964. Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979. Rechinger, Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija, Dopisni član od 30. maja 1991. Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Rigler, Jakob, rojen 2, decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr, filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25, marca 1976. S a far, Peter, rojen 12. aprila 1924. umri 3. avgusta 2003, redni profesor za rea-nimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6, junija 1983, Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu, Dopisni član od 7. februarja 1967. Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti, Savič, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972. SeldL Ferdinand, rojen 10, marca 1856, umrl 1, decembra 1942, profesor, strokovnjak 7.a meteorologijo, klimatologijo, seizmologijoin geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arh„ svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997. Sirot kovic, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave HrvaŠke akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979. Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fik, redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 2, junija 1953, Slodnjak, Anton, rojen 13, junija 1899, umrl 13, marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7- februarja 1967, Sodnik - Zupane, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka, izredna članica od 25. marca 1976. Sovre, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 2, junija 1953. Spacal, Lojze Luigi, rojen 15, junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23, aprila 1987, Stankovič, Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24, februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Dopisni član od 2. junija 1953. Štele, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr fil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v LjubljanL Redni član od 16, maja 1940. Stem, Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 21. marca 1974. Stevanovic, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975. Stupica, Gabrijel, rojen 21, marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar. redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Szentagothai. Janos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti. Dopisni član od 24. aprila 1981. Šašel, laroslav, rojen 21, januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr, arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, Izredni član od 23. maja 1985. Šeligo, Rudi, rojen 14, maja 1935, umrl 22, januarja 2004, pisatelj,dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izredni član od 7, junija 2001. Šidak, faroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949. Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Škerlj, Stanko, rojen 7, februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr, fil., redni profesor za romansko fllologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946. Snuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956, Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr, med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947. Suklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18, junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1, marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SA2U. Redni član od 6. decembra 1949, Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7, septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi vOxtordu. Dopisni član od 6. junija 1983 Tesniere, I.ucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru. Dopisni član od 2. junija 1953. Todorovič, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19, septembra 1975, dr, med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 2, junija 1953, Tolstoj, Nikita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Tomovič, Raj ko, rojen L novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu. Dopisni član od 18. maja 1989. Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr, prava in dr, fil., založnik v Miinchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991, Trstenjak. Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredn i član od 29. marca 3 979, red ni član od 6. junija 1983. Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986,pesnik in prevajalec, Ljubljana, Izredni član i>d 24, aprila 1981, redni član od 23. maja 1985, Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil„ dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939, Redni član od 7, oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948, Črtan i z članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Dopisni član od 7. novembra 1947. Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28, marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. Veber, Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr, fil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18, maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidmar, Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25, marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr, tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 16, maja 1940, načelnik matematično-prirodos-lovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16, junija 1942: predsednik AZU oz, SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30, septembra 1949 do smrti, Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16 marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983 Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibemetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik lil. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in na čelnik oddelka za tehniške vede lil. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996 ter član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov. M st i slav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta f a travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7, februarja 1968, Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil„ redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953, Vučcnov, Dimitrije, rojen 30, oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr, znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Wollman, Frank, rojen 5, maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr, fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu, Dopisni član od 7. februarja 1969. Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana HadžijaSAZU Izredni član od 7. februarja 1969. Zavada, V dem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga. Dopisni član od 29, marca 1979. Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za ohčo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17, oktobra 1958; podpredsednik S A ZU od 20. marca 1975 do smrti. Zupančič, Rihard, rojen ¿2. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodos-lovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945, Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953. redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982. Župančič, Oton, rojen 23, januarja 1878, umrl 11, junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. ZORAN BUJAS (1910-2004) V Zagrebu je 11. januarja umrl akademik prof. dr. Zoran Bujas, profesor Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, redili član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti (od 1968), dopisni član SAZU (od 1985), častni doktor Univerze v Ljubljani (1981) in dolgoletni profesor na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. A kad. Bujas se je rodil 1910. leta v Splitu; po diplomi na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Zagrebu je prav tam doktoriral 1933. leta. Na tej fakulteti je kot profesor od 1949, leta vzgajal generacije psihologov, vse do upokojitve 1981. leta. Bil je dekan te fakultete (1955-1956) in rektor Univerze v Zagrebu (1956-1958). Kot gostujoči profesor in/ali raziskovalec je deloval na univerzah Sorbona (1951), Harvard (1954), Brown (1954). Rockefeller (1971), Vale (1984) in na Akademiji znanosti SZ (1957). A kad. Bujas je svoje raziskovalno delo usmeril na pet področij psihologije: psihofiziologijo občutkov s psihofiziko, dokimologijo, psihofiziologijo dela, psi-hometrijo in nevropsihologijo. Objavil je 140 razprav, ki temeljijo na eksperimentalnih projektih, osem učbenikov in številne strokovne članke. Rujasova psihofizična raziskovanja se nanašajo predvsem na raziskovanje okusa, občutka mraza, a tudi sluha in vida. V dokimologiji je nadaljeval francosko, Pieronovo tradicijo in ie v prvih raziskavah dokazal, da so šolske ocene zelo subjektivne, Bujas se je veliko ukvarjal z izdelavo psihodiagnostičnih elementov. Pri izdelavi testov inteligence je izhajal iz drugačnega koncepta, kot ga je poznala klasična multifaktorska analiza. Posebna odlika njegovega raziskovalnega dela je izredno natančno izdelana metodologija raziskovanja. Metoda in pristop k problematiki imata zanj prednost pred problemom samim, A kad. Bujas velja v svetu za utemeljitelja »zagrebške šole« kot poznane smeri v psihologiji. Njegova dela so v tujih učbenikih citirana več kot 400-krat, Posebej velja omeniti zasluge akad. Bujasa za razvoj slovenske psihologije. A kad. Bujas je bil dolga leta predavatelj na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; po njegovi zaslugi se je ta oddelek razvil in organizacijsko okrepil; s svojimi predavanji in drugim pedagoškim delom je dal akad. Bujas generacijam slovenskih študentov psihologije razgled po najnovejših sme reh po svetu in temeljite znanstveno-metodološke temelje zadelo, predvsem v psi-hometriji in psihofiziki. Alenka Šelih GEORG KOSSACK (1923-2004) 17. oktobra 2004 je umrl emeritirani profesor Georg Kossack, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od leta 1991 in vodilni član bavarske akademije, v kateri je bil vodja številnih znanstvenih komisij, tako tudi komisije za primerjalno arheologijo vzhodnoatpskih in podonavskih dežel. Predvsem pa je bil vodilni poznavalec in raziskovalec bronaste in železne dobe Srednje Evrope in vzhod-noalpskega in podonavskega prostora. Z Miiller-Karpejem sta bila zadnja, ki sta promo-virala pri prof. G. v. Merhartu, začetniku šole, ki je odločilno oblikovala prazgodovinsko arheologijo po drugi svetovni vojni, V viziji Merhar-tove šole sta dobila prav vzhodnoalpski in panonski prostor kot posrednika med že zgodovinskim Mediteranom in prazgodovinsko Evropo posebej velik pomen. Posledica je bila povečano zanimanje za omenjeni prostor, v katerega središču je prav Slovenija. G. Kossack je zato kmalu poiskal zvezo s slovenskimi arheologi, jim v tedanjem zaprtem jugoslovanskem prostoru omogočal povezave z nemško arheologijo, mladim pa tudi posredoval š ti pen i je, predvsem Humboldtovo za študij v Nemčiji. Tako je hitri razvoj slovenske arheologije po drugi svetovni vojni, ki je imela le skromno tradicijo, gotovo tudi Kossackova zasluga. Kossack je v svojih študijah odkrival vodilne centre, ki so bili politično in kulturno odločilni za razvoj in razumevanje evropske prazgodovine in v katerih moramo videti tudi pro-motorje evropskega prazgodovinskega prostora. Odkril jih je v mediteranskem in črnomorsko-rnaloazijskem prostoru. Povezave s tem svetom pa so prihajale v evropski prostor prav preko karpats ko-panonskega prostora na eni strani in preko Caput Adriae na drugi. Tako je bilo prav danes slovensko ozemlje pomemben posredni prostor, hkrati pa seveda tudi ustvarjalec originalne železodobne prazgodovinske kulture, ki je postala pod imenom vzhodnoalpska halštatska kultura priznan in ustaljen pojem v arheološki vedi. Kossack je bil med vodilnimi raziskovalci tega prostora. Njegove raziskave pa so segale tudi v široki svet azijskih kultur, prav do Kitajske. Za nas pa so bile posebej pomembne njegove študije o skitsko-iranskem živalskem stilu, ki se je sredi prvega predkrščanskega tisočletja pojavil v Karpatih in odtod vplival na celotno evropsko prazgodovino. Njegove raziskave pa se seveda ne omejujejo nasamopis arheološkega gradiva, ampak odkrivajo v njem njihovo kulturno in religiozno vsebino, s tem zgodovino. In prav to je velika zasluga Kossackovega arheološkega dela: iz materialnih ostankov, ki jih odkriva arheologija, jc znal prepričljivo rekonstruirati celotno zgodovino prazgodovinskih ljudstev, Sfiine Gabrovec HENRY LE EM ING (1920-2004) leseni smo mu še poslali I.avrinova Pisma v domovino, knjigo, v kateri je omenjen na več kakor sedemdesetih straneh; prejema ni več mogel potrditi. Pogrešali smo tudi novoletno voščilnico, na katero prej nikoli ni pozabil. V prvih ponovoletnih dneh pa je prišlo sporočilo dr. Monike Leeming: 25. decembra2004 se je poslovil njen soprog in sodelavec, dopisni član naše Akademije dr. I lenry Leeming. Rodil se je 6, januarja 1920 v Manchestru, kjer je študiral klasične jezike in - po prekinitvi med drugo svetovno vojno - v študijskem letu 1946/47 tudi diplomiral. V letih 1949-1952 je dopolnjeval svoje znanje na Soli za slovanske in vzhodnoevropske študije na londonski univerzi, prav tam pa je bil od leta 1955 predavatelj za primerjalno slovansko jezikoslovje. Obenem je bil večkrat gostujoči profesor v Cambridgeu, Oxfordu in na avstralski univerzi v Canberri. Njegova temeljna področja so bila primerjalna in zgodovinska leksikologija slovanskih jezikov ter poljščina in vzhodnoslovanski jeziki. O tem priča že njegova doktorska disertacija PoHsh-Latin toanwords in prepetrine Russian (1961), ki je pozneje izšla tudi pri Poljski akademiji znanosti in umetnosti. Objavil je vrsto razprav v angleških in tujih znanstvenih revijah, hkrati pa je postal eden najbolj zavzetih posredovalcev med angleško in slovensko kulturo. Prevedel je več naših značilnih del, začenši s Potrčevim romanom Na kmetih in s Cankarjevo Hišo Marije Pomočnice, posebej pa ga je vznemirila drama Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi; poskrbel je celo za uprizoritev tega dela na londonski univerzi. Posebno pomembna je izdaja pisem Emila Koryt-ka (Korespondenca z družino 1836-1838), To dvojezično publikacijo sta pripravila skupaj s soprogo dr. Morilko. S potrebnimi urednikovimi pojasnili jo je izdala naša Akademija, V sodelovanju s profesorjem Gradom je pripravil novo izdajo Slo vensko -angleškega slovarja (1990). Sodeloval je tudi v zbornikih razprav 11. razreda SAZU v letih 1991 in 2000. Posredoval je, daje Akademija dobila korespondenco Janka Lavrina - brez njegove pomoči izdaji (2002,2004) ne bi bili mogoči. Od 1965. leta naprej je skoraj vsako leto obiskoval Slovenijo in navezal številne stike z našimi znanstveniki in pisatelji. V lelu 1985 je bil na pobudo Janka Lavrina in Antona Slodnjaka izvoljen za dopisnega člana SAZU. Dušan Moravcc DUŠAN C. PREVORŠEK (1922-2004) 25. februarja 2004 je v Oregonu, ZDA, umrl naš dopisni član Dušan C, Prevoršek, Rodil seje 14. februarja 1922 v Ljubljani, kjer se je šolal in leta 1950 postal inženir kemije na oddelku za kemijo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Prav tam seje zaposlil kot asistent na Inštitutu za organsko kemijsko tehnologijo. Leta 1956 je doktoriral pri prof, D. Hadžiju na temo o strukturi hidroksoaminskih kislin. Istega leta je odšel za dve leti v Pariz, kjer se je izpopolnjeval na področju infrardeče spektroskopije. Leta 1958 je odšel v ZDA v podjetje Goodyear & Rubber Co., Akron, Ohio, kjer se je ukvarjal z raziskavami avtomobilskih pnevmatik. V letih 1961-1965 je delal v Textile Research Institute Univerze v Prince tow nu, New Jersey. Pri raziskovanju različnih polimernih vlaken se je osredotočil na enoosno orientirana polimerna vlakna, ki so pokazala izredne mehanske lastnosti. To področje je postalo bistveni del vsega njegovega nadaljnjega raziskovanja. Poleg vrste običajnih metod, ki se uporabljajo za raziskavo polimernih vlaken, je vpeljal še merjenje difuzije vzdolž vlakna in pravokotno nanj. Rezultate teh metod je povezal s kvantitativno teorijo, Leta 1965 se je vrnil v industrijo v podjetje Allied-Signal Inc., Morrislown, NJ, kjer je ostal do upokojitve. V raziskovalnem centru podjetja je kmalu postal višji raziskovalec in končal kariero kot direktor oddelka za pol i mer no fiziko in ko m p ožite, Tudi po upokojitvi so ga še zadržali v podjetju kot zaslužnega raziskovalnega svetnika. Najbolj plodno obdobje raziskovalnega dela D. Prevorška je bilo vsekakor pri Allied Signal Inc., kjer je deloval nekaj čez 30 let. Za proizvodnjo vlaken je bil izredno pomemben študij procesnih spremenljivk pri formiranju vlaken iz taline polimerov. Tako je optjmaliziral proizvodnjo vlaken iz polietilena, polivinilalko-hola in polialkilnitrila. Na področju kompozitnih materialov je s sodelavci razvil nov postopek za izdelavo polimernih kompozitov. Tako so bili dobljeni materiali z visoko odpornostjo proti penetraciji izstrelkov. Materiali se uporabljajo za izdelavo neprebojnih jopičev, čelad, karoserij itd. Na področju dinamike avtomobilskih gum, se je ukvarjal z ojačanjem gum z raznimi polimernimi vlakni. Zelo lepe rezultate je dobil s poliestrskimi vlakni. Bibliografija dr. D. C. Prevorška obsega 358 naslovov: 135 znanstvenih in tehniških člankov, 115 patentov, vrsto objavljenih predavanj na raznih kongresih, 15 prispevkov v raznih knjigah in monografijah. Dr. Prevoršekje bil častni član Združenja fizikov ZDA, častni doktor Univerze v Ljubljani, gostujoči profesor na več univerzah v ZDA in v Stockholmu, Bilje urednik revije The International Journal of Polymer Materials in član uredniških odborov več časopisov s področja polimerov. Posebno pomembno pa je za nas njegovo sodelovanje s tekstilnim oddelkom naše univerze. Vodil je podiplomski seminar o orientiranih polimerih. Plod tega dela je knjiga v slovenskem jeziku t naslovom Visokozmogljiva vlakna iz gibkih polimerov - teorija in tehnologija. Sodeloval je tudi pri enem doktoratu, pri izdelavi programa za nov predmet Kompozitni polimerni materiali ter pri različnih načrtih za razvojne in raziskovalne projekte. Skupščina SAZU je dr. Dušana C. Prevorška 7. junija 2001 izvolila za dopisnega člana. Davorin Dolar LOJZE KOVAČ 1Č (1928-2004) Lojze Kovačič seje rodil 9. novembra 1928 v Baslu, Njegova mati je bila Nemka, oče Slovenec. Ker oče, ki je bil v Baslu uspešen krznar, ni hotel sprejeti švicarskega državljanstva, je bila družina leta 1938 izgnana iz Švice. Kovačičevi so se vrnili v Slovenijo, kjer pa je bila družina sprejeta hladno. Obubožani, kot so bili, so živeli najprej pri očetovem bratu na Dolenjskem, potem v Ljubljani. Selili so se iz hiše v hišo, se bojevali s pomanjkanjem, Med vojno je Lojzetov oče Alojz umrl, po vojni so družino izselili v Avstrijo, kjer je precej let živela v begunskem taborišču. Lojze Kovačič je ostal v Ljubljani. V povojnem času je bil najprej zaprt v Baragovem semenišču, potem je bil gojenec različnih dijaških domov. Leta 1949 je bil vpoklican k vojakom. Služil je v kazenskem bataljonu v Makedoniji. Po vrnitvi je osnoval družino. Diplomiral je iz knjižničarstva na Pedagoški akademiji. Upokojil seje kot predavatelj za estetsko izobraževanje (lutkarstvo in pisanje) pri Pionirskem domu. Ti skopi podatki o Kovačičevem življenju so potrebni zato, ker so vsebinski del zgodbe, ki jo pripovedujejo njegove knjige. V Dečku in smrti pripoveduje o svoji prizadetosti ob izgubi očeta, o družim, stisnjeni v bedno stanovanje v stari Ljubljani, o očetovi absurdni krznarski natančnosti, o mrzli, nečuteči Ljubljani, o nekaj dneh od smrti do očetovega pogreba, z natančnimi opisi vsega, kar vidi deček, ki je prizadet s smrtjo najbližjega člo- veka. Skozi ta dogodek otrok spregleda svet. Pred zunanjim je sam. trden in miren, kakršen bo tudi ostal, V Slovenijo je prišel kot ta nt brez znanja slovenskega jezika in brez pripravljenosti na presenečenja, ki ga čakajo v očetovi deželi, Ze v Baslu neprilagojenega in čudnega tudi za svoice, ga je v tej deželi pričakalo nerazumevanje med vrstniki, katerih jezika ni poznal, dežela pa mu je bila tuja. Ta prelom, ki se je zgodil v njem in ga je neizbrisno zaznamoval, je natančno opisan v romanu Prišleki in v Otroških stvareh. Prišleki, roman v dveh knjigah, je kronika dvajsetletne dobe, pripovedovana v prvi osebi. Zajema predvojni, vojni in povojni čas, O ljudeh, ki jih je pisatelj srečeval v okupirani, prav nič herojski Ljubljani, in o nezanesljivi družbi pod Titovo vladavino, Lojze Kovačič sporoča o lastnem življenju in lastni udeleženosti v s\retu. Bralec, ki obdobja komunistične vladavine v Sloveniji ne pozna, bo ob branju Kova-čičeve zgodbe spoznal, v kakšnem času je govoril pisateljev glas, Govoril je tudi zato, da mu okoli njega nakopičena prst ne bi zasula ust. Lojze Kovačič nikoli ne protestira in ne smeši svojega časa, ampak ga zapisuje pravično in pošteno. Tak je tudi bil: natančen v svojem približevanju resnici. Pošten do sebe, do svojih dejanj, pedanten pri izbiri besed in stavkov, zgradbe in premišljene vijuge zgodbe, ki jo zapisuje. Ce je Lojze Kovačič kronist lastnega življenja in kronist svoje dobe, je tudi zapisovalec kovačičevskih občutij, ki so posebna in drugačna zaradi njegove posebnosti. Ostanejo zapisana skorajda med vrsticami. Nikoli ne prestopi meje resničnosti, ki pa je v njegovih opisih »nerealna« in obenem resnična. Nerealna je zato, ker jo gleda umetnikov pogled, resnična zato, ker jo zapisuje udeleženec z natančnim spominom. Njegovo delo je enakovredno delu največjih sočasnih evropskih pisateljev Nt bi! Proust, ampak samosvoj kronist, ki je prišel v to deželo od drugod in je videl Slovence, slovensko deželo in sebe s posebnim i očmi. V zgodbah, kjer se prepleta- ta zunanje in notranje, je zmeraj navzoč prvoosebni pripovedovalec, ki je v svetu in dogodkih tako temeljito ujet, da jih naslika, se jih reši in gre naprej, drugam, da se bo čez leta spet vrnil k istemu dogodku, k istim osebam, da bo pisal o njih z drugačnim jezikom, jih izmeril z drugačno mero. Bil je samoten epski pripovedovalec, tak, kot bi prišel iz daljne preteklosti, da bi pripovedoval magične zgodbe o sebi in nas, o nas in sebi, o svetu, ki ga poznamo, pa je čisto drugačen, kadar spregovori o njem on, »naš« svet in naše življenje zasijeta z njegovo besedo. Pogrešali ga bomo, prišleka, ki se ni znal niti mogel udomačiti. Hvala bogu, saj bi drugače ne bil to, kar je, )e velik pisatelj, kije tovoril svoje življenje v neprijaznih časih 20. stoletja, se od časa do časa ustavil, da je pisal, ne zato, da bi se rešil bremena prebivanja, ampak da bi našel tisto, kar je neubesedljivo: namen in smisel prebivanja. In da bi z besedami dosegel dno lastne zgodbe. Dane Zaje JANEZ MENART (1929-2004) Leto 2004 je bilo v razredu za umetnost naravnost stresno, saj so nas zapustili trije nadvse ugledni člani: Janez Menart, Rudi Šeligo in Lojze Kovačič. Prva dva celo na isti dan. Janez Menart se je rodil 29. septembra 1929 v Mariboru, živel in umrl je v Ljubljani 2. januarja 2004. Med tema dvema datumoma, rojstvom in smrtjo, je vtkana njegova bogata biografija. Diplomiral je iz slavistike in primerjalne književnosti, delal pa kot urednik, dramaturg in prevajalec pri filmu, na RTV in v založništvu. Dopisni "član SAZU je postal leta 1983, štiri leta pozneje pa njen redni član, bil je eden najuspešnejših tajnikov svojega razreda. Ob tem ne gre prezreti, da je Menart svoje članstvo in delo v SAZU pojmoval kot vsestransko zavezujoče, ne le kot ustvarjalec, ampak z vsem svojim vedenjem, s svojo etično držo v javnosti in zvestobo ustanovi. Bil pa je seveda predvsem pesnik, eden najbolj izrazitih povojnega obdobja, nikomur drugemu podoben, z vsakim svojim stihom razpoznaven, cenjen in priljubljen v najširšem krogu bralcev. Literarna zgodovina ga označuje kot lirsko-ep-skega pesnika. Tako v izboru tematik svojega pesnjenja kot v njihovi realizaciji je izhajal, pogojno rečeno, iz realnega, pogosto že kar vsakdanjega življenja, vendar poetsko preoblikovanega, po vzdignjenega v kar najvišjo vrednoto samo po sebi, zvest načelu, ki ga je povsem nedvoumno izrazil z dvema svojima značilnima verzoma: ... svet je lep tem bolj, ker je minljiv in Najlepši glagol je živeti. V teh dveh maksimah oziroma v teh dveh različicah Menartove eksistencialne filozofije je koherentno spojeno eno z drugim tako pesnikovo življenje kot ves njegov pesniški opus, od Pesmi štirih (1953) do pos thum ne zbirke Spomin (2005). Vmes so seveda številne zbirke in reprezentativni izbori v presenetljivo visokih nakladah, ki so vsak zase opazno poglavje v njegovem pesništvu in v slovenski povojni poeziji: Prva jesen (1955), Časopisni stihi (1960), Bela pravljica in Semajori mladosti (1963), Pesnik se predstavi in Pesnik brez podstavka (1969), Srednjeveške balade in Pesmi o naših dneh (1973), Pod kužnim znamenjem in Pesmi (1977), Statve življenja (i979), Pesmi (1981), Menjave (1984), Srednjeveške pridige in balade (1990), Izbrane pesmi (1999), Aliniaturka (2002). Lirskost epskega v Menar-tovi poeziji je prav v tej navidezni antinomiji: izpovedovati sebe, izrisovati iz pesmi v pesem svojo notranjo podobo preko metafore realnega sveta, ki ga vsi živimo, gre torej za uspešno metamorfozo splošnega v intimnost, in obratno: intimnosti v splošnost, ki pa postane takoj, ko se je pesnik dotakne, metaforično večpomensko odprta, da se v njej zlahka najde tudi bralec, Zato najbrž tolikšna popularnost Me-nartove poezije, Menart, ki je ves - in tega se ne trav matično zaveda - v svojem in našem skupnem zemeljskem življenju, ves tu in zdaj, odkriva prav v tej ozaveščeni minljivosti človeške (in svoje) bivanjske usode svojo edino možnost in svoj edini smisel. Celo romantičnih prvin, ki se jih v svoji poeziji ne brani, ne barva ne s transcendenco ne s privzdignjenim zanosom, ampak z nenehnim odkrivanjem in množenjem preverljivih razlogov, daje življenje vredno življenja tudi takšno, kakršno je. Tudi v svojih temnih in celo tragičnih legah. Ko je najhuje a li ko postane človeška poniglavost že kar preveč očitna, Menart rad udari s satiro, najpogosteje pa se prizanesljivo nasmehne sam sebi, drugim in svojemu času. Čisto po svoje je Menart tudi neposredno politično angažiran, odločno in brez kakršnekoli ideologije reagira predvsem na vprašanja in p róblente, ki tako ali drugače zadevajo slovenstvo (Slovenec v Srboslaviji - kulturno politični spisi, 2001). Da je Menart ljubil življenje scela, potrjuje tudi njegov izbor pesnikov in oblik, ki jih je prevajal: zmerom se je odločal samo za najpomembnejše, za najtežje {Shakespeare, Byron, Bums, Coleridge, de Musset, Hugo, Lamartine, Prevert, angleška renesančna dramatika idr.). Kot prevajalec velja celo za referenčni primer najvišje kvalitete. Janez Menart ostaja v slovenski kulturni zavesti kot vsestransko izoblikovana osebnost, kot celovita podoba ustvarjalca in človeka. Življenje mu je navdihovalo poezijo, poezija mu je osmišljala življenje. Smrt je utišala življenje v njem, pred njegovo poezijo, močnejšo od smrti, pa se je skupaj z nami le spoštljivo priklonila in jo v naši zavesti in spominu le še dodatno ožarila s svojo »temno zarjo«. Ciril Zlobec rudi Šeligo {1935-2004) Jn memoriam: Rudi Šeligo Bil je iskalec. Prišel je v Ljubljano, kot da mora poizvedeti o rečeh, ki jih je že vnaprej določil, jih obkrožil v svoji glavi. Odkar sva se spoznala, je minilo skoraj pol stoletja. V črnih petdesetih letih, tako zatohlih, da se z zdajšnjega položaja zdi tisti čas, kot da bi bil izmišljen, kot da bi se dogajal v kakšnem drugem mestu na drugem svetu. Življenje, kakršnega bi si izmislil pisatelj z bolno in zlobno domišljijo. Ja, če se spomnim punočevanj, kolovratenj, popivanj v zanikrnih ljubljanskih beznicah. Pa koliko špicljev in neverjetno /vitih »prijateljev« se je vrtelo okoli naju. Govorim o času Revije 57 in Pučnikovem zaporu in o njegovi dolgoletni obsodbi, ki je obvisela na nas zunaj kot grožnja in tudi kot krivda, saj je bil Pučnik talec, s katerim je partija izsiljevala m dokazovala, da je vsakdo od nas potencialni arestant. O tem času sem moral napisati nekaj stavkov, saj so bila to leta, ki so minevala pod budnimi mnogookimi opazovalci. Leta, ko se nisi smel bati, saj je bila tvoja svoboda tako okrnjena in zlorabljena, da je od nje ostal samo tisti vidni del, ki se i menuje vsakdanja eksistenca, saj nisi smel ljudem zaupati in tudi zaupanja vanje ne zapraviti. Prijateljstvo pa je bilo nekaj najbolj dragocenega. Želja, da bi poiskal nekaj, kar še ni bilo najdeno, a kar nekje je, ostaja, ga vodi. Najde jo v jeziku, ki ga spreminja, prireja do natančnosti za svojo rabo. Profano vsakdanje življenje se odslikava v podzemeljskih, zunaj zgodovinski h, vendar natančno premišljenih in zoper stavljenih preslikavah. Ali pa kompozicija dveh, treh in več drugačnih izsekov iz resničnosti, iz pol resničnosti. Mislim na knjigo Rahel stik, V Molčanjih postavi izmišljenega, takrat že umrlega Dušana Pirjevca v čuden, tesen, votlinski svet, da postane njegova podoba nadčasovna. V neki vili, najbrž v okolici Kranja, se zbirajo hipiji k obredju, ki postane magično zaradi načina, kako poroča pripovedovalec. Ali pa samomorilec, ki gre skozi zimski gozd, in ko gre, mi poslušamo glasbo, tako natančno opisano, da jo skoraj slišimo, in tako sledimo zadnji poti samomorilca, kot da stopamo v veličastno zgradbo, ki je g02d, narejen iz glasbe, do zadnjega koraka tistega, ki se usmrti. In njegova ironija. Njegov humor, izrečen s tenkimi ustnicami, ki se pa ne smejejo. So preveč zajedljive. Spoznanje o svetu, kakršen je, Šeligu ne zadostuje. Ko postane predsednik Društva slovenskih pisateljev, je država na robu sprememb, ki jih Šeligo natančno razume. Društvo pisateljev spremeni v središče intelektualnega in političnega gibanja. Že leta 1988 v intervjuju za avstrijsko televizijo napove slovensko osamosvojitev. Zbere pravnike, sociologe in pisatelje, da napišejo »pisateljsko« slovensko ustavo. Vsi slovenski pisatelji so naenkrat s srcem in telesom prežeti z idejo osamosvojitve. Društvo slovenskih pisateljev postane središče, ki ga Slovenci spoštujejo. Seme, takrat zasejano, je vzklilo, plodovi pa so taksni, kakršni so. Bil je pol leta kulturni minister. Zbral je ljudi z vseh področij kulture in umetnosti, da so napisali .Sioi^ertsAi nacionalni kulturni program, ki ga je potrdila danes zasmehovana Bajukova vlada. Ta program je doživel takojšen medijski posmeh in zmrdovanje kulturnih bojevnikov. To pišem zaradi tega, ker je bil Rudi Šeligo mislec, ki je verjel, da je mogoče spremeniti tisto breme, ki ga že vsa naša življenja vlačimo po poljih slovenščine kot zdelani 111 topi voli. Kdor ne verjame, naj se spomni njegovih dram in nemirnih, neprilagodljivih ženskih obrazov iz njih. Njegove ženske ne pristajajo in so žrtve, medtem ko so moški velikokrat to-pounmi Kranjci, Ker se tja, kamor gre pot vsega živega, ničesar ne odnese, ker gremo tja nagi kot takrat, ko smo pri jokal i na svet, nam je zapustil Zgubljeni sveženj. Roman o prejšnjem stoletju, ki se začne pri živem Jezusu in pripoveduje o temnih poteh revolucije. »Revolucija je sveta,« je izjavil v intervjuju. Zanj je bila revolucija iskanje zadnje resnice o svetu. Tja se je zakopal, tam je gre bel s svojimi nevrotičnimi rokami. Seveda ni zagledal, ni prebral, ni črko val poslednje resnice, saj je rečeno, da bi takrat »kamenje zagorelo«. Tako nam sporoča Rudi, in že ga ni več, Bog te živ', prijatelj stari. Dane Zaje JANEZ FETTICH (1921-2004) je bil rojen 9, oktobra 1921 v Ljubljani. Medicino je študiral v Ljubljani v letih 1940-1942 in 1945-1948. l.eta 1953 je opravil specialistični izpit iz dermatovenerologic. Leta 1959 je bil na Univerzi v Ljubljani promoviran za doktorja znanosti. Za docenta, izrednega profesorja ter rednega profesorja dermatovenerologije se je h ab i 1 it i ra I v letih 1960, 1967 ter 1970. Bilje tudi predstojnik Katedre za dermato venerologijo (1964-1991) ter dekan Medicinske fakultete v Ljubljani (1967-1969). Od leta 1949 dalje je neprekinjeno delal na Dermatološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani; najprej kot specializant in potem kot specialist, v letih 1964-1987 pa kot predstojnik klinike. Bil je tudi predsednik medicinskega sveta Kliničnega centra (1973-1980) ter član številnih komisij Medicinske fakultete, Raziskovalne skupnosti, Izobraževalne skupnosti, Ministrstva za zdravstvo ter Kliničnega centra. Za izrednega oz. rednega člana SAZU je bil izvoljen 21, marca 1974 oz. 29, marca 1979. Upokojen leta 1991. Strokovno in raziskovalno je delal predvsem na matični ustanovi, Dermatološki kliniki v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjeval na dermatološki h klinikah v Zagrebu, Varšavi, Wroclawu, Krakovu, 2enevi in Baslu. Med študijskimi potovanju je obiskal dermatološke klinike v Grazu, na Dunaju, v Ziirichu, Ženevi, Münch nu, Stockhutmu, Varšavi, Wroclawu, Krakovu, Pragi ter med obiski v Pa-dovi (1968), Leningradu (1968), Moskvi (1968), Rigi (1969) in Sofiji (1970) tudi predaval kot gostujoči profesor. Prvo in glavno področje njegovega dela je bilo proučevanje patogeneze kontaktnega alergičnega ekcema. Za šestdeseta leta so bile izredno pomembne raziskave eksperimentalne ekcemske senzibilizacije na poskusni živali, posredno pa tudi na človeku, V to področje sodi tudi študij drugih alergičnih bolezni, atopič-nega dermatitisa, eksantemov zaradi zdravil itn. ter s to problematiko povezane raziskave poklicnih bolezni kože. Nekaj desetletij se je ukvarjal tudi z uvajanjem novih načinov sodobnega zdravljenja kožnih bolezni ter z epidemiologijo spolnih bolezni, še posebej gono-reje in sifilisa. Najprej je organiziral, koordiniral ter poenotil antivenerično delo v Sloveniji, posebno diagnostiko in zdravljenje. Na Dermatologi kliniki v Ljubljani je vodil Centralni dermatovenerolo-ški dispanzer, zbiral podatke o razvoju bolezni, analiziral vzroke razširjenosti ter socialno medicinske vidike. V zadnjih leiih je za Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije vsako leto izdal obsežno pol-publikacijo o gibanju in analizi spolnih bolezni v Sloveniji. Znatno zmanjšanje okužb v tem času je vsaj posredno povezano z njegovim delom, Bil je član vseh dermatolo-ških in alergoloških združenj v Sloveniji in bivši Jugoslaviji ter številnih strokov 110-raziskovalnih združenj v zamejstvu. Častna članstva: Poljsko dermatološko društvo (1978), Združenje jugoslovanskih dermatologov (1987), Medicinska akademija Hrvatske (1990), izredni član Avstrijskega der 111 at o loške ga društva (1967, član American Assotiation tor Advancement of Science (1980), aktivni član (active member) New York Academy od Sciences (1998), Bibliografija akademika Janeza Fetticha (samega ali s sodelavci) obsega več kot 100 bibliografskih enot, objavljenih doma ter v zamejstvu, eno samostojno publikacijo (s sodelavcem; 3 izdaje v 2 jezikih) ter številne poljudnoznanstvene članke, poročila, ocene ter recenzije. Odlikovanje bil z redom dela lil. stopnje (1949), redom dela z rdečo zastavo (1980), redom republike s srebrnim vencem (1982) ter zlato plaketo Zveze zdravniških društev Jugoslavije (1981), Akademik Janez Fettich je umrl 26. avgusta 2004. Marjan Kordaš III POROČILO O DELU SAZU SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2004 Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v letu 2004 delovala podobno kot v preteklih letih. Izvršilni odbor se je sestajal načeloma enkrat na teden, razen v času poletnih počitnic, predsedstvo seje sestalo na štirih sejah, skupščina pa je zasedala dvakrat. Na svojih sejah so redno delovali tudi vsi razredi. Poleg naštetih organov Akademije so delovali tudi odbori, sveti in komisije, V okviru svojih pristojnosti sta delovala Svet za varovanje okolja in Odbor za t raj -nostni razvoj, S svojim delom je začel Svet za energetiko, ki že prihaja do prvih rezultatov. Ustanovljen je bil tudi Odbor za slovenski jezik. V sestavi tega odbora delujeta dve komisiji - strokovna komisija in komisija za vprašanja slovenskega jezika v javni rabi, Tik pred koncem leta je bila ustanovljena še Komisija za pripravo kodeksa dobre znanstvene prakse in integritete znanstvenika, ki se bo posvečala etičnim problemom v znanosti, ki postajajo vedno bolj pereči. Vloga odborov, svetov in komisij je za SAZU zelo pomembna, ker te ožje skupine pripravljajo elaborate, ki jih potem lahko sprejme tudi Akademija in ki imajo lahko določen vplivna širšo javnost in na odločitve v politiki, Poleg tega ta način dela omogoča, da se v delovanje SAZU vključujejo tudi strokovnjaki, znanstveniki in umetniki, ki niso člani Akademije. Pohvaliti je treba delo Oddeika za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, ki skrbi za izmenjavo znanstvenikov in umetnikov meti Slovenijo in tujino, Letos je 20 gostov pripotovalo k nam iz tujine, v tuje institucije pa je v okviru mednarodne izmenjave odšlo 28 naših strokovnjakov. Obseg izmenjave sicer ni zelo velik, vendar je glede na finančne možnosti Akademije primeren. Po obsegu izmenjave je na prvem mestu Madžarska, na drugem je Rusija in na tretjem Avstrija, Analiza kaže, da je bilo v okviru izmenjave več obiskov v državah jugovzhodne Evrope kot v zahodni Evropi, Razloge za to je verjetno iskati v tem, da za potovanja v zahodnoevropske države obstajajo druge možnosti SAZU je vključena v več mednarodnih organizacij. Na prvem mestu velja omeniti Medakademijski panel za mednarodne zadeve, kjer naenkrat ne sodelu jemo preveč aktivno. Vključujemo se v delo Mednarodne zveze akademij, kjer smo aktivni in se udeležujemo njenih sestankov. Prisotni smo tudi v delu Mednarodne akademijske mreže za človekove pravice, ki pošilja peticije ob kršitvah človekovih pravic znanstvenikov v posameznih državah Te peticije Akademija podpira in jih pošilja ustreznim političnim in diplomatskim organom. SAZU je tudi aktivna članica Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA), s pridružitvijo Evropski uniji pa smo postali tudi člani Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij {EASACJ, ki daje znanstvene podlage evropskemu parlamentu. V okviru Evropske akademije znanosti in umetnosti deluje Srednjeevropska mreža, ki je združenje predsednikov akademij iz srednje in vzhodne Evrope in katere srečanje bo oktobra 2005 v Ljubljani. Ob tem srečanju bomo v sodelovanju z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti na Akademiji pripravili še enodnevni znanstveni simpozij »Naravoslovne znanosti v sodobni družbi«, na katerem bosta med drugimi sodelovala tudi komisar EU za raziskave dr. Janez Potočnik in vsaj eden od Nobelovih nagrajencev. Veliko število mednarodnih akademijskih organizacij nam zaradi naše majhnosti povzroča težave, saj ne moremo aktivno sodelovati povsod. Drugi problem, kije s tem povezan, pa so ovire zaradi skromnih finančnih sredstev', Zato bo treba v prihodnje preveriti naše mednarodno delovanje in se odločiti za aktivno delo le v nekaterih ustanovah. V letu 2004 so v okviru večine evropskih akademijskih združenj potekale razprave o podobnih temah, ki so povezane z vprašanji, kako naj Evropa v znanosti in razvoju dohiti hitro napredujoče azijske države ah Združene države Amerike oziroma kako naj nove članice ELI dohitevajo stare, Potekale so razprave o Sedmem okvirnem programu EU oziroma o ustanovitvi Evropskega sveta za raziskave, ki naj bi financiral osnovne raziskave na evropski ravni po kriteriju odličnosti. SAZU skupaj s Slovensko znanstveno fundacijo sodeluje v Evropski znanstveni fundaciji v okviru njenih organov, Nekateri projekti te fundacije potekajo tudi v Sloveniji, vendar spet zaradi finančnih omejitev ne moremo izkoristiti vseh možnosti, kijih nudi Evropska znanstvena fundacija. V okvir mednarodnega sodelovanja spadajo tudi bilateralne povezave. Zaenkrat so sporazumi o dvostranskem sodelovanju podpisani z 31 akademijami, kar naj bi za manjšo akademijo, kot je SAZU, zadoščalo. V prihodnje si želimo navezati stike le še z nekaterimi uglednejšimi tujimi akademijami. Do premikov je prišlo tudi pri obnovitvi povezav z akademijami na območju nekdanje lugoslavije. Tako je bila pri nas na obisku delegacija Makedonske akademije znanosti in umetnosti, sporazum o sodelovanju s to akademijo pa bo podpisan spomladi 2005. V okviru tega sodelovanja tečejo priprave za retrospektivno razstavo slovenske grafike, ki bo odprta jeseni 2005 v Skopju. Sporazum o sodelovanju je bila sklenjen tudi s Črnogorsko akademijo znanosti in umetnosti. Obnavljajo se stiki s Srbsko akademijo znanosti in umetnosti. V ta okvir spada obisk predsednika te akademije v Ljubljani, letos pa je Srbsko akademijo obiskal a kad, Peter Fajfar in se dogovarjal o možnostih za prihodnje sodelovanje. S Kosovsko akademijo znanosti in umetnosti ta čas še ni formalnih odnosov. V Vojvodini je pred kratkim oživela akademija, ki je bila ukinjena v času režima nekdanjega predsednika Slobodana Miloševiča, vendar sodelovanje s to akademijo še ni vzpostavljeno. Določeno sodelovanje poteka s hrvaško in bosansko akademijo znanosti in umetnosti. Leta 2003 je bila v sodelovanju s tema akademijama organizirana konferenca o ekoloških problemih sodobnega prometa, Nadaljevanje te konference bo potekalo leta 2005 v Ljubljani in v Portorožu, Menimo, da bi morali predvsem intenzivirati naše odnose s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti. Povezave so vzpostavljene tudi z nemško Leopold i no, Francoska akademija znanosti pa nas vabi na srečanje predstavnikov akademij novo pridruženih članic EU, ki bo maja 2005 v Parizu. SAZU so letos obiskale nekatere zelo ugledne osebnosti. Tik pred svojo izvolitvijo nas je obiskal Komisar EU za raziskovanje dr. Janez Potočnik, na obisku se je mudila delegacija Finske akademije znanosti, ki deluje kot državna agencija za Financiranje znanosti, v juniju pa je Akademijo obiskal švedski kraljevi par. Ob tej priložnosti jima je bil izročen Švedsko slovenski slovar avtorice Lene Ho!mqvist in publikacija o korespondenci med Linnejem in Scopolijem prof, Darinke Soban, Med pomembnejšimi strokovnimi srečanji velja omeniti slovesnosti ob 250-letnici rojstva matematika barona Jurija Vege. Organiziran je bil znanstveni simpozij, na katerem so sodelovali tudi predstavniki akademij, katerih član je bil Vega, poleg tega pa velika državna proslava in nekaj manjših dogodkov v počastitev našega velikega znanstvenika in vojaka. Septembra je potekalo znanstveno srečanje Združenja akademij alpskih dežel (Alpenforum) na temo »Alpe bodoče generacijev. Ob tem je bila sprejeta odločitev o našem nadaljnjem članstvu v tem združenju kljub temu, da to pomeni za Akademijo občutno finančno obremenitev, Na zelo visoki znanstveni in kulturni ravni in ob vidni udeležbi cerkvenih dostojanstvenikov je potekal mednarodni simpozij «Znanost in vem« s podnaslovom »Etična odgovornost v svetu, ki se spreminja«. Akademija je s strokovnim srečanjem počastila stoletnico rojstva pisatelja in pesnika Edvarda Kocbeka. Ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti akademika Marjana Mušiča je bila odprta razstava njegovih arhitekturnih risb in organizirano strokovno srečanje, ki je obudilo spomin na njegovo življenje in vlogo v slovenski arhitekturi. Objava periodičnih publikacij je potekala v skladu s sprejetim načrtom. Razred za umetnosti je leta 2003 ob 65-letnici ustanovitve SAZU pripravil prvi zvezek jubilejnega zbornika »S/ovčMsfci skladatelji - akademiki« in letos drugi zvezek (•Akademiki-književniki«. Ob 70-letnici bomo izdali še tretji zvezek zbornika, ki bo namenjen likovnim umetnikom in arhitektom. Resno težavo pri objavljanju periodičnih publikacij pomenijo čedalje skromnejša finančna sredstva. Ta ugotovitev velja enako tudi za sredstva fonda upokojenih akademikov in za celotno področje mednarodnega sodelovanja, Finančne zagate se delno rešujejo s pomočjo Fundacije dr. Bruno Breschi, ki pomaga pri izdajanju faksi milni h izdaj vidnejših del iz zgodovine slovenske književnosti. Pomembno vlogo ima tudi Fundacija Janez Vajkard Valvasor, ki zaključuje priprave za izdajo Valvasorjeve knjižne dediščine, ki je v lasti zagrebške metropolitanske biblioteke. SAZU je soustanoviteljica obeh fundacij. V zvezi z odnosi do ZRC SAZU je treba ugotoviti, da del sredstev za dolgoročni program »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« prispeva Akademija kot ustanoviteljica tega centra. Ta odnos je bil urejen tudi formalno s sprejemom tknn. dolgoročnega programa za obdobje od leta 2004 do 2008, Kljub svoji dolgoročni usmeritvi se ta program še vedno lahko prilagaja tekočim potrebam znanstvenega raziskovanja. Zato obe udeleženki programa sprejemata letno pogodbo, ki podrobneje določa projekte, ki se bodo financirali v tekočem letu. Ena od pozitivnih posledic naših razprav o odnosih do ZRC SAZU, ki so potekale tudi na skupščini SAZU, je ta, da se je s povečanjem števila sodelavcev izboljšal kritični položaj Inštituta za biografiko in bibliografijo. V drugi polovici leta je bilo na skupščini in na predsedstvu precej razprav posvečen i h postopkom za volitve novih članov in novega vodstva Akademije. Volitve bodo 5, maja 2005 potekale po nespremenjenih določilih zakona, statuta SAZU in pravilnika o volitvah. Edino novost, ki je bila uvedena po širši razpravi, pomenijo volitve novih rednih oziroma izrednih članov med slovenskimi znanstveniki in umetniki, ki živijo in delajo v tujini. Prav je. da so vsi Slovenci enakovredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ne glede na to, kje živijo. Omenjena novost je v skladu z določili obstoječega zakona o SAZU, le da te možnosti do sedaj nismo izrabljali. Ob zaključku tega poročila naj se spomnimo članov SAZU, ki so letos preminili: akademikov Janeza Fetticha, Lojzeta Kovačiča in Janeza Menarta in izrednega člana Rudija Šeliga, Preminili so tudi štirje dopisni člani, tako da Akademija ob koncu leta 2004 šteje 74 rednih in 19 izrednih članov, kar pomeni skupaj 93 članov. Dopisnih članov je 81. Boštjan Žekš DELO SKUPŠČINE SAZU Skupščina SAZU je v letu 2004 zasedala dvakrat, in sicer 26. 2. in 4. II, Skupščina SAZU 26, 2_ Skupščino je vodil predsednik akad Boštjan 2ckš. Na začetku je pozdravil navzoče. Ko je ugotovil, da je skupščina sklepčna (od 94 je bilo prisotnih 56 red n ih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: L potrditev zapisnika skupščine 27. novembra 2003, 2. poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2003, 3. finančno poročilo za leto 2003, 4. finančni načrt za leto 2004, 5. pobuda za ustanovitev Odbora za slovenski jezik pri SAZU, 6. razno. K točki 1 Potrditev zapisnika skupščine 27. novembra 2003 Akad, Janez Grešnik je predlagal, da se v 5. odstavku na 7. strani zapisnika vnese popravek tako, da se črta beseda »nekdanjega« in pravilno zapiše ^sedanjega«. Celotni stavek se pravilno glasi: »Ob zaključku prispevka k razpravi akad. |anez Orešnik priporoči, da bi SAZU povabila v goste sedanjega predsednika Kosovske akademije znanosti in umetnosti akad. Kedžepa Ismajlija, ki je izrazil željo, da bi obiskal SAZU Ob upoštevanju tega popravka so navzoči člani z javnim glasovanjem potrdili zapisnik, K točki 2 Poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2003 Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v letu 2003 delovala podobno kot v preteklih letih. Izvršilni odbor seje praviloma sestajal vsak teden, razen v poletnih mesecih, predsedstvo se je sestalo šestkrat, skupščina pa je zasedala štirikrat, V prvi polovici leta je bilo težišče dela v izbiri in pripravi predlogov za nove člane. Meseca junija je volilna skupščina izvolila osem novih rednih članov, devet dopisnih članov, pet izrednih članov in po dolgem premoru novega častnega člana. V letu 2003 je SAZU slavila svojo 65-letnico, Slovesnosti so bile relativno skromne, je pa ob tej priložnosti izšel jubilejni zbornik Slovenski skladatelji - akademiki. Zbornik je bil predstavljen na slavnostni skupščini in je prvi od treh, ki jih pripravlja razred za umetnosti. Precej težav je imela skupščina SAZU z volitvami članov predsedstva na podlagi 22. člena zakona o SAZU, ker je bilo potrebno volitve večkrat ponavljati. Zato je bilo treba spremeniti statut in ga prilagoditi novemu položaju, ko se bo pojavljalo več kandidatov za posamezno funkcijo. Akademija je bila precej aktivna na področju mednarodne dejavnosti, ki jo vodi Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo. SAZU se vključuje v nove mednarodne akademijske organizacije, ki jih je vedno več. Tako je SAZU članica Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA}, Evropske znanstvene fundacije in Medakademijskega foruma za mednarodne zadeve (IAP). le tudi članica Mednarodne mreže akademij za človekove pravice (1HRN), v okviru katere je sopodpisala izjavo o zaprtih kubanskih znanstvenikih in jo poslala kubanskemu vodstvu. S pridružitvijo Slovenije Evropski uniji bo SAZU postala članica Združenja akademij Evropske unije, kamor pa so jo kooptirali že v letu 2003, pred samo pridružitvijo. Evropska akademija znanosti in umetnosti je dala pobudo za združenje predsednikov akademij iz srednje in vzhodne Evrope, katerega prvo srečanje je bilo na Dunaju. Nadaljujejo in poglabljajo se tudi bilateralne povezave, ki jih imamo s tujimi akademijami. SAZU je na novo podpisala sporazume o sodelovanju s Kraljevo irsko akademijo znanosti, s Kitajsko akademijo družbenih ved, s Korejsko akademijo znanosti in tehnologije in s Črnogorsko akademijo znanosti in umetnosti. To zadnje je odraz želje, da bi se odnosi med akademijami nekdanje skupne države normalizirali. Zaenkrat ima SAZU urejene formalne odnose z vsemi akademijami ne tem področju, razen s Srbsko akademijo znanosti in umetnosti. Predsednik te akademije je bil na neformalnem obisku v Ljubljani. Vodstvo SAZU bo v bližnji prihodnosti vrnilo obisk, vendar bo treba še nekaj časa za resnično vzpostavitev normalnih odnosov med obema akademijama. SAZU sodeluje tudi z Akademijo znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, saj sta bili obe akademiji skupaj s Hrvaško letos vključeni v organizacijo posveta na temo: Ekološki problemi sodobnega prometa, ki naj bi se nadaljeval s posvetom v Sloveniji leta 2005. Del dejavnosti SAZU je potekal v okviru Sveta za varovanje okolja in Odbora za trajnostni razvoj. Tekle so tudi priprave za ustanovitev Sveta za energetiko in Odbora za slovenski jezik. Akademija se je odzivala tudi na aktualna in splošno pomembna znanstvena vprašanja. Tu je treba omeniti predvsem kloniranje človeka. S tem v zvezi je predsedstvo Akademije v začetku leta sprejelo ustrezno izjavo in jo objavilo v medijih. Tej temi je bilo posvečeno tudi predavanje prof. Henrija Atlana iz Pariza, ki je bilo organizirano v sodelovanju s francoskim veleposlaništvom in Francoskim inštitutom Charles Nodier v Ljubljani. Temu je sledilo predavanje prof. Daniela Serraa iz Portugalske. Stališči, ki sta jih predstavila oba predavatelja, nista bili enaki, kar je prav, saj se morajo slišati različna mnenja. To pa ni spremenilo stališča SAZU, ki je bilo predstavljeno v že prej objavljeni izjavi, kjer Akademija poudarja, da je pri kloniranju potrebna velika mera previdnosti, in izraža strah tako pred terapevtskim kot pred reproduktivnim kloni ranjem, saj je težko ugotoviti, ali se kloniranje ne izrablja v nežna nit vene namene. Sredi poletja smo dobili v razpravo in podpis izjavo, ki jo je pripravil Med akademijski forum za mednarodne zadeve, vendar se ji kot ena redkih akademij nismo pridružili, saj se naše stališče ne ujema z vsebino te izjave. Kasneje se je izkazalo, da precej podpisnikov izjave ni dovolj pozorno prebralo, in so zanikali svoj pristanek, Druga, širša akciia Akademije je bila posvečena razpravi o Triglavskem narodnem parku. Predsedstvo SAZU je tudi glede tega sprejelo izjavo, v kateri je izrazilo zaskrbljenost zaradi nameravanega krčenja območja parka, organizirali smo posvet z vabljenimi udeleženci in več pogovorov s predlagatelji zakona, z zainteresiranimi ustanovami ter s predstavniki civilne družbe. Sodelovanje z Znanstvenoraziskovalnim centrom, katerega ustanoviteljica je Akademija in je zato odgovorna za njegovo delo, je potekalo dobro. Predstavniki Akademije so v upravnem odboru in v znanstvenem svetu Centra in v znanstvenih svetih posameznih inštitutov. Obe ustanovi sta dosegli soglasje o statusu publikacij, ki jih skupaj izdajata. SAZU je začela resneje gledati na vsebinsko usmerjenost raziskovalnega dela na ZRC, kar je povezano z mnenjem Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je izrazilo zahtevo, da obe ustanovi izdelata in sprejmeta dolgoročni raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, v okviru katerega Akademija letno financira raziskave na ZRC SAZU. Akademija oziroma njeni razredi so sprejeli še druge izjave za javnost, Razred za medicinske vede je obravnaval aktualne probleme v našem zdravstvu in objavil v medijih izjavo o novi medicinski fakulteti v Mariboru, kar je vsaj delno vplivalo na njen razvoj. Razred je pripravil tudi izjavo o beli knjigi o reformi zdravstva, ki pa je časopis Delo ni objavil, kar kaže na to, da ima tudi Akademija resne težave z mediji, ki doka i samovoljno ocenjujejo, kaj je vredno objave in kaj ne. SAZU je bila aktivna tudi na področju slovenskega jezika. V pismu predsedniku vlade Republike Slovenije je protestirala proti nameravani ukinitvi Urada za slovenski jezik in njegovi vključitvi v Ministrstvo za kulturo z utemeljitvijo, da slovenski jezik ni le stvar tega ministrstva, ampak zadeva vsa področja in bi moral ostati pri vladi. Kasneje smo svoje argumente tudi javno predstavili, vendar so bila naša prizadevanja zaman. Zdi pa se potrebno, da urad dobi v okviru Ministrstva za kulturo primeren status, prave naloge in ustrezne pogoje za delo, pri čemer bi lahko akademijski Odbor za slovenski jezik z uradom sodeloval in mu strokovno pomagal ter svetoval. Akademija je sodelovala tudi pri usmerjanju naše znanosti in pri znanstveni politiki, Vladi in Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport smo posredovali različna mnenja in podprli zamisel, da predsednik vlade vodi Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ker je to običajno v naprednejših in bolj razvojno usmerje- nih državah. V Akademiji je tekla razprava o izhodiščih za Nacionalni razvojno-raziskovalni program. Stališča so bila posredovana vladi, ki jih je v precejšnji meri upoštevala. Člani Akademije sodelujejo tudi pri pripravi Nacionalnega razvojno-raz i s kova l nega programa. SAZU je skupaj z Uradom predsednika RS organizirala posvet, ki je bil namenjen problematiki znanosti in visokega šolstva. Precej dela je bilo v zvezi z aktivnostmi, ki bodo dokončane šele leta 2004, in pripravami na posamezne dogodke prihodnjega leta. Tu je treba omeniti priprave na mednarodni kolokvij Znanost in vera, ki bo v juniju 2004 organiziran v sodelovanju s papeškim svetom za kulturo in bo obeležil 20-lctnico kolokvija z istim imenom, kj gaje Akademija organizirala še v drugačnih političnih razmerah. Potekale so priprave naobeležitev 250-letnice rojstva Jurija Vege, ki bo v zadnjem tednu marca 2004 zajemala več prireditev, med katerimi bosta mednarodno znanstveno srečanje na SAZU in državna slovesnost z govorom predsednika države ob Vegovi rojstni hiši v Zagorici pri Dolskem. Tekle so tudi priprave na zasedanje mednarodnega znanstvenega komiteja za proučevanje Alp, ki združuje akademije alpskega prostora in bo septembra 2004 v Sloveniji, Akademija pa bo sodelovala kot soorganizatorica. Omeniti je morda potrebno še to, da je pred izidom Sved-sko-slovenski slovar, ki bo izšel pod pokroviteljstvom SAZU in Švedske kraljeve akademije književnosti, zgodovine in kulturne dediščine. Preko Fundacije Janez Vajkard Valvasor se je Akademija uspešno vključila v projekt faksimilnega natisa Valvasorjeve grafične zbirke iz zagrebške metropol it a nske knjižnice, ki bo zaključen predvidoma leta 2004. Ocenjujemo, da Akademija dobro deluje, imamo pa nekaj finančnih težav, saj nam primanjkuje sredstev za publikacije in monografije ter za mednarodno sodelovanje. Ta sredstva so žaljivo skromna, saj zadoščajo za vzpostavljanje prvih mednarodnih stikov in za plačevanje članarin v mednarodnih akademijskih združenjih, ne pa za normalno izmenjavo raziskovalcev in za aktivno mednarodno sodelovanje. Morali bomo doseči, da bomo za te namene pridobili dodatna sredstva. Fond upokojenih akademikov deluje normalno, iz njega je vtem letu 30 akademikov prejelo pomoč za delo. SAZU je podelila tudi nekaj štipendij za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved. V letu 2003 smo se žal poslovili od izrednega člana Savi na Severja, od akademika Ludvika Gyergyeka in od akademiki nje Lidije Andolšek ■ Je ras ter od petih dopisnih članov, Ob koncu leta je tako Akademija združevala 97 rednih in izrednih članov ter 85 dopisnih članov. V razpravi k poročilu predsednika je podpredsednik akad. Kajetan Gantar opozoril na stalno pomanjkanje finančnih sredstev za izdajo knjig in publikacij. Za letos je v ta namen predvidenih nekaj manj kot 13 milijonov tolarjev, Od tega zneska je 7,5 milijonov tolarjev že razporejenih. Letos je tako za tekoče predloge ostalo le 5,5 milijonov tolarjev. Podpredsednik je poudaril, da bo treba sredstva za izdajo knjig in publikacij vsekakor povečati. Na zadnji seji komisije za tisk in publikacije so sklenili, da se bodo sestali ne samo v začetku, ampak ludi pred iztekom leta, ko so že vidne perspektive za prihodnje leto, V zvezi s simpoziji in strokovnimi posveti je treba omeniti, da pobude zanje pogosto prihajajo od zunanjih ustanov in običajno razmeroma pozno. Tako je Teološka fakulteta dala pobudo za simpozij o Alešu Ušcničniku, Kljub določeni stiski s časom je SAZU simpozij organizirala in je bil dobro obiskan. Precej pozno je Društvo zgodovinarjev Slovenije dalo pobudo za simpozij o Dušanu Kermavnerju ob stoletnici njegovega rojstva. Podpredsednik je apeliral na vse člane, naj ¿e sedaj v razredih dajo pobude za simpozije v prihodnjem letu. SAZU se rada odziva na zunanje pobude. Letos je bila dana pobuda, naj SAZU sodeluje pri postavitvi spomenika Edvardu Kocbeku ob 100-letnici njegovega rojstva in Akademija se je tej pobudi pridružila, SAZU je oblikovala predlog, da se Slovenski matici ob 140-letnici njenega delovanja podeli najvišje državno odlikovanje za njene zasluge na področju publiciranja znanstvene periodike. Slovenska matica je odlikovanje dobila. Ta podelitev ni le simbolična gesla, ampak odpira tudi večje možnosti za pridobivanje subvencij za izdajanje znanstvene periodike. Podpredsednik akad. Jože Trontelj je seznanil navzoče s potekom priprav na mednarodni simpozij Znanost in vera - Etična odgovornost znanstvenika v svetu, ki se spreminja. Poleg SAZU in Papeškega sveta za kulturo v pripravah uspešno sodeluje tudi Slovenska škofovska konferenca. V okviru priprav so definirali vsebino simpozija. Večina govornikov je že potrdila svojo udeležbo, Privolila sta ludi oba pokrovitelja, predsednik Republike Slovenije dr, Janez Drnovšek in kardinal Angelo Sodano. Sodelovalo bo šest oziroma sedem udeležencev simpozija pred dvajsetimi leti. Zaradi omejenih kapacitet v dvorani bo SAZU ostalo na razpolago trideset do štirideset sedežev. Organizacijski odbor bo zaprosil razrede, da člani, ki sc želijo udeležiti simpozija, vnaprej potrdijo svojo navzočnost. V kratkem bo medijem poslano prvo sporočilo za javnost. Mediji so pred kratkim objavili sporočilo, da je korejskemu znanstveniku uspelo prvo kloniranje človeških zarodkov. Spomniti je treba na pretehtano stališče predsedstva SAZU, ki je bilo sprejeto pred dobrim letom. Pojavljajo se glasovi, ki kažejo na to, da so optimistične predstave, ki jih slikajo zagovorniki terapevtskega k Ion i ran j a, močno pretirane, V bistvu gre za zavajanje javnosti. Nekaj podobnega se je pred desetimi leti dogajalo v zvezi z gensko terapijo. Na kongresu slovenskih genetikov pred pol leta je ugledni član Rosslvnovega inštituta na Škotskem poudaril, da si znanstveniki želijo, da bi bilo terapevtsko kloniranje dovoljeno, S tem bi precej hitreje našli nekatere odgovore na znanstvena vprašanja, ki bi jih težko pojasnili j etično docela sprejemljivimi raziskavami na matičnih celicah odraslih ljudi. Glavni tajnik je sporočil, da bo jeseni v Kranjski Gori potekalo mednarodno srečanje AlpenForuma, ki ga organizira Nacionalni inštitut za biologijo. To srečanje je interdisciplinarne narave in ne le znanstveno, ampak tudi strokovno. Glavni tajnik je opozoril na znanstveni del srečanja, ki bo posvečen proučevanju Alp, in povabil člane k sodelovanju. Častni član akad. France Bernik je želel s svojo razpravo prispevati k boljšemu sodelovanju z ZRC SAZU. SAZU je kot ustanoviteljica ZRC SAZU soodgovorna za izvajanje dolgoročnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Razume se, da ZRC SAZU z vso svojo dejavnostjo ne more slediti temu osnovnemu namenu. Spomniti je treba na to, da je bil pred štirimi leti ustanovljen Inštitut za biografiko in bibliografijo. Cilj in namen tega inštituta je izdaja novega Slovenskega biografskega leksikona. To je temeljna publikacija, ki naj pomaga pri raziskovanju naše identitete v preteklosti m sedanjosti. Zal moramo po štirih letih od ustanovitve ugotoviti, da ima ta inštitut le predstojnika in dva sodelavca. V tem času je izdal le poskusni snopič novega Slovenskega biografskega leksikona. V poročilu o finančnem poslovanju bo pojasnjeno, kako bo SAZU sredstva, ki jih dobi iz državnega proračuna, nakazala ZRC SAZU. Akad. France Bernik je apeliral na predsedstvo SAZU in na akademike, ki so člani upravnega odbora in znanstvenega sveta ZRC SAZU, naj se zavzemajo za pravičnejšo razdelitev teh sredstev v okviru ZRC SAZU. V resnici so ta sredstva namenjena izključno raziskovanju naše nacionalne identitete. Predsednik se je strinjal z opozorilom in ugotovitvami častnega člana akad. Franceta Bernika in poudaril, da je naloga SAZU skrbeti za usmeritev posameznih inštitutov v okviru ZRC SAZU. Mnenja je, da te razprave ne bi smeli videti kot začetek določenega konflikta z ZRC SAZU, Odnosi med obema institucijama so pošteni, odprti in konstruktivni. Državni organi, ki spremljajo porabo proračunskih sredstev, nalagajo SAZU dolžnost, da pove, kam naj se ta sredstva usmerjajo, ne pa, da jih prejemniki dobijo le v skladu z lastno presojo. Akad. Dragica Turnšek je apelirala na predsedstvo SAZU, da se s svojo avtoriteto zavzame pri pristojnih organih za boljšo oceno znanstvenih razprav, ki jih objavlja SAZU, To naj vpliva tudi na napredovanje znanstvenikov in sprejemanje znanstvenih programov. Predsednik je pojasnil, da je predsedstvo o tem razpravljalo na seji 24, 2. 2004. Ugotovilo je, da znanstvene razprave, objavljene v publikacijah SAZU, niso dovolj upoštevane, ker ni bil podan ustrezen predlog. Predsedstvo je sklenilo, da bo predlagalo, naj se publikacije SAZU upoštevajo kot vrhunske domače publikacije. Drugi problem so merila za financiranje. Pristojno ministrstvo je odločilo, da bo financiralo te tiste publikacije, ki stalno izhajajo, kar lahko pomeni tudi le dvakrat na leto. Če pa gre za strokovno revijo, ki izhaja le enkrat letno in stalno trideset let, se ta ne vključuje v njihova merila. SAZU bo predlagala, da se veljavna merila spremenijo. Podpredsednik akad. Kajetan Gantarje spomnil, da je o položaju Inštituta za biografiko in bibliografijo razpravljal že na prejšnji skupščini, kar je razvidno tudi iz zapisnika na peti strani. Opozoril je, da je predvideno znižanje sredstev od predlaganih 5,4 FTF, na 1,4 FTE. V programu tega instituta ni predviden niti izid prvega rednega zvezka Slovenskega biografskega leksikona, ampak le pripravljalna dela, Prejinji slovenski biografski leksikon je imel na voljo dovolj sredstev za razvejano mrežo honorarnih sodelavcev. To je tisto, kar manjka novemu Slovenskemu biografskemu leksikonu. Akad. Robert Blinc je poudaril, da so glavne težave pri Slovenskem biografskem leksikonu aktivni in prizadevni sodelavci. Kdor vodi tak projekt, se mora zanj stalno zavzemati. Urednik prejšnjega Slovenskega biografskega leksikona Jože Munda je z veliko prizadevnostjo zasnoval mrežo sodelavcev. Po njegovem odhodu je aktivnost izjemno upadla, Akad, Robert Blinc ni prepričan, ali je pri novem SBL čutiti to nekdanjo prizadevnost. Akad, janež Stanonik je menil, da je zunanji sestav inštituta za biografi ko in bibliografijo preskromen. Po drugi strani delujejo znotraj ZRC SAZU inštituti, ki imajo izjemno število sodelavcev in bodo zaradi prezasedenosti zašli v krizo. Meni, da bi si ZRC SAZU moral prizadevati za prestrukturiranje personala. Slovenski biografski leksikon je napačno imenovan, ker je to dejansko enciklopedično delo. Predsednik se je vsem, ki so sodelovali v razpravi, zahvalil za njihove prispevke in je prešel na naslednjo točko dnevnega reda. K točki 3 Finančno poročilo za leto 2003 Upravni direktorje pojasnil, daje SAZU v letu 2003 prejela iz državnega proračuna nekaj manj kot 765 milijonov tolarjev, kar je za 12,5 % več kot v letu 2002. Od te skupne vsote je proračun RS prispeval 95 % vseh sredstev, 3 % pa je nakazalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport za izdajo Acta Carsologica, Traditiones in Razprav IV. razreda. Nekaj sredstev smo prejeli tudi za publikacije članov Akademije, ki so se prijavili na razpis. Z lastno dejavnostjo smo ustvarili 2 % vseli sredstev. Gre za sredstva, ustvarjena s prodajo knjig, simbolično najemnino za poslovne prostore ZRC SAZU, z oddajanjem Prešernove dvorane in s počitniško dejavnostjo. V letu 2003 ie SAZU za materialne stroške in storitve porabila 39,382.126 tolarjev. Največji delež v tej vsoti predstavljajo stroški za tisk publikacij, in sicer 19,629.422 tolarjev. Določena sredstva so bila porabljena tudi za PTT in energijske stroške, za službena potovanja doma in v tujini in za tekoče vzdrževanje objektov in opreme, Za druge operativne odhodke je bilo porabljenih nekaj več kot 30 milijonov tolarjev. Bruto plače in povračila so dosegli znesek 186,790.296 tolarjev. Zaradi različnih ukrepov državnega proračuna smo se odpovedali določenemu delu sredstev za investicije. Manjkajoča sredstva bomo prejeli letos in v prihodnjem letu, tako da bomo lahko končali že začete investicije. Investicijska sredstva v višini 53,577.254,00 SJT so bila v letu 2003 porabljena za nakup računalniške opTeme, za zamenjavo službenega avtomobila, za postavitev kipa v prvem nadstropju stavbe na Novem trgu 3 in za ureditev kabineta predsednika SAZU. Določen dei sredstev je bil namenjen tudi ureditvi arhiva v kletnih prostorih stavbe na Novem trgu 3. Za investicije ZRC SAZU smo namenili 81,605.000,00 SIT, V razpravi je akad. Jože Toporišič postavil vprašanje, aii Fundacija dr. Bruno Breschi še deluje v okviru SAZU. Upravni direktorje pojasnil, daje Fundacija dr. Bruno B rese h i registrirana ko L samostojna pravna oseba (enako kot Valvasorjeva fundacija). Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili finančno poročilo SAZU za leto 2003. Častni član akad. France Bernik je spomnil, da je potrebno potrditi poročilo predsednika o delu Akadem ije v letu 2003. Predsednik je dal poročilo na glasovanje in navzoči so ga z javnim glasovanjem soglasno potrdili. K točki 4 Finančni načrt za leto 2004 Upravni direktorje poročal, da je Državni zbor konec minulega leta potrdil državni proračun za leto 2004. V tem proračunu bo SAZU prejela 859 milijonov tolarjev. V januarju letošnjega leta je Ministrstvo za finance izvedlo t. i. »tihi« rebalans proračuna. Minister za finance je v pismu opozoril vse proračunske uporabnike, da morajo med letom privarčevati določena sredstva. Pri teh ukrepih je bila SAZU udeležena s pol odstotka, kar znese dobrih 4,5 milijonov tolarjev. Vendar to ne bo v veliki meri vplivalo na splošne stroške pri letošnji porabi finančnih sredstev. Za leto 2004 ni predvideno povečanje števila zaposlenih v upravi in Biblioteki SAZU. Za materialne stroške bo na razpolago 19 milijonov tolarjev. Za mednarodno sodelovanje je predvidenih 10 milijonov tolarjev. V tem letu je prišlo do povečanja sredstev iz tega naslova, ker je SAZU prejela 3 milijone tolarjev za organizacijo AlpenForuma in 2 milijona tolarjev za mednarodni simpozij Znanost in vera. Za nakup revij in knjig bo SAZU prejela nekaj manj kot 5 milijonov tolarjev, ker je Biblioteka SAZU z več kol 481.000 enotami knjižničnega gradiva ena izmed večjih v Sloveniji. Fondu upokojenih akademikov bo namenjenih dobrih 10 milijonov tolarjev, Za mednarodna združenja in članarine bomo prejeli 5,6 milijonov tolarjev. Za dejavnost Oddelka za spremljanje razvoja znanosti je namenjenih 10 milijonov tolarjev s tem, da bo ta sredstva možno prerazporediti na mednarodno sodelovanje. Za tisk Letopisa SAZU in publikacij je načrtovanih 13 milijonov tolarjev. Za članske nagrade akademikov je predvidenih 337 milijonov tolarjev. Ta sredstva bodo porabljena za nagrade 95 rednim in izrednim članom. V zvezi s tem je upravni direktor opozoril, da naj bi Državni zbor letos sprejel novi zakon o dohodnini, ki bi začei veljati S 1.1, 2005, Ta zakon predvideva obdavčenje članskih nagrad. Če bo zakon sprejet, bo treba v letu 2005 od članskih nagrad plačevati 25-odstotno akontacijo dohodnine. Določena sredstva bo SAZU ustvarila z lastno dejavnostjo. S prodajo knjig, z najemninami od uporabe prostorov in Prešernove dvorane ter s počitniško dejavnostjo bo SAZU pridobila približno 8,8 milijonov tolarjev. Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje v višini 25,146,000 tolarjev bodo porabljena za nakup računalniške opreme, adaptacijo dvigala v stavbi Novi trg 3, za pripravo projektne dokumentacije za popravilo strehe na Novem trgu 3 in za vsakoletno investicijsko vzdrževanje. Za rekonstrukcijo in adaptacijo stavbe na Novem trgu 4, kjer so inštituti ZRC SAZU, bo porabljenih 143 milijonov tolarjev. V razpravi je podpredsednik akad. Kajetan Gantar spomnil, da je v postavki »mednarodna združenja in članarine« izpadlo Združenje evropskih akademij (ALLRA]. Akad janež Orešnik je vprašal, kakšna bo usoda počitniškega objekta Vila Epos na 13ledu. Upravni direktor je pojasnil, da teče sodni postopek pred okrajnim sodiščem v Radovljici- Izvedena je bila cenitev vile, kar pa tožeča stranka zavrača in zahteva novega cenilca, Glede na to, da bo postopek trajal še precej časa, je vila še vedno na razpolago kot počitniški objekt. Predsednik je zaključil razpravo. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli finančni načrt SAZU za leto 2004, K točki 5 Pobuda za ustanovitev Odbora za slovenski jezik pri SAZU Predsednik je pojasnil, da je predsedstvo že večkrat razpravljajo o tem, da naj bi v okviru SAZU ustanovili Odbor za slovenski jezik. O tej pobudi je razpravljal tudi II. razred in tajnik razreda akad. Matjaž Kmecl je na seji predsedstva 24. 2. predlagal, da se imenuje Odbor za slovenski jezik z dvema komisijama. Prva komisija se bo posvečala strokovnim nalogam. Za to komisijo je II. razred utemeljeno menil, da morajo biti v njej zastopani slavisti iz II. razreda. To komisijo je predsedstvo imenovalo. Druga komisija se bo ukvarjala s splošnejšimi problemi jezika. To komisijo naj bi sestavljali predstavniki vseh razredov. Kot povezovalni člen v tej komisiji bi deloval eden od članov strokovne komisije. V tej fazi je odbor ustanovljen in predsednik prosi navzoče za mnenje in pripombe v razpravi. Tajnik II. razreda akad. Matjaž Kmecl je povedal, da je predsednik v uvodnem poročilu korektno povzel razpravo na seji t a/reda pred ustanovitvijo Odbora za slovenski jezik. Med razpravo na seji razreda je akad. Janez Orešnik spomnil na dejstvo, da je prenehala z delom t. i, pravopisna komisija. Njeno delo naj se nadaljuje, ker se jezik ves čas spreminja in prilagaja novim potrebam. Zato se je razred strinjal z ustanovitvijo Komisije za strokovna vprašanja o jeziku. Oblikoval je predlog, da to komisijo vodi a kad. Jože Toporišič, a kad. Janez Orešnik, izredna članica Z Inka Zorko in podpredsednik a kad. Kajetan Gantar pa bodo sodelovali kot člani. Z vprašanji, ki presegajo strokovno področje, se bo ukvarjala Komisija za položaj slovenščine v javnosti, v katero bodo vključeni predstavniki vseh razredov. Komisija naj se najprej konstituira in na eni prihodnjih skupščin poroča o tem, kako si je zasnovala svoje delo. A kad. Jože Toporišič je meniJ, da je bil na seji II. razreda v strokovno komisijo predlagan tudi a kad. Jože Krašovec. Postavil je vprašanje, zakaj ni naveden kot član komisije. Akad, Janez Orešnik je pojasnil, da je razred izvolil štiričlansko komisijo, kot je to pojasnil že tajnik 11. razreda akad, Matjaž Kmecl. Akad. Jože Krašovec je bil res omenjen v razpravi, vendar je razred sprejel tak sklep o sestavi komisije, kot je bilo že povedano. Možno pa je, da bi razred na prihodnji seji spremenil svojo odločitev in predlaga! predsedstvu, da se članstvo v komisiji spremeni. Predsednik je menil, da sta obe komisiji odprti za vse, ki bi želeli sodelovati, V tej fazi je predsedstvo potrdilo sedanjo sestavo strokovne komisije. Če se bo II, razred z akad. Jožetom Krašovcern dogovoril za sodelovanje, bo predsedstvo tak predlog nedvomno sprejelo. Akad. Janez Orešnikje ugovarjal temu, da naj bi bila strokovna komisija odprta za vse. V resnici je pristojna za popolnoma strokovna vprašanja. Predsednik je pojasnil, da je želel poudariti odprtost v tem smislu, da razred lahko naknadno presodi, da je še kdo sposoben in pripravljen sodelovati in zato lahko komisijo razširi. Tajnik II. razreda akad. Matjaž Kmecl je pojasnil, da se opravičuje akad. Jožetu Krašovcu, če je bil res sprejet tak sklep, ko je povedal akad. Jože Toporišič. Nobenega zadržka nima proti temu, da je akad. )ože Krašovec že sedaj imenovan za člana strokovne komisije. Akad. Janez Orešnik je izrazil pomislek, ali zadošča, da je v Komisiji za položaj slovenščine v javnosti samo en predstavnik ii, razreda. Predstavlja si, da bi argumentiranje v tej komisiji potekalo na tri različne načine. Prvi način bi bil lahko strokovni prispevek, za katerega je odgovoren predvsem tt. razred. Drugi način bi bilo zdravo raz umsko razmišljanje. Tretji način je lahko razmišljanje s stališča delnih interesov posameznih ved, Akad. Janeza Orešnika skrbi, da bi se strokovni način razmišljanja premalo uveljavil, če bi bil v komisiji samo en predstavnik ii, razreda. Sprašuje se, ali ne bi bilo primerno, da bi 11. razredu dovolili dve mesti v tej komisiji. Predsednik seje akad. Janezu Orešniku zahvalil za prispevek v razpravi. Spomnil je na to, da je predsedstvo pozvalo razrede, naj imenujejo po enega predstavnika v komisijo. Ne vidi velikih ovir, da II. razred ne bi imel dveh predstavnikov, in predlaga, da razred oblikuje tak predlog, Predsednik je sklenil razpravo in želel Odboru za slovenski jezik in obema komisijama uspešno delo. K točki 6 Razno Podpredsednik akad. Kajetan Gantar jc sporočil, da bo 26, 2. ob 13. tiri otvoritev prostorov Avstrijskega inštituta na Trgu francoske revolucije. S slovesnim nagovorom bo nastopil letošnji Prešernov nagrajenec Flori)an Lipuš. Podpredsednik je povabil navzoče, da bi se udeležili tega srečanja. Predsednik se jc vsem navzočim zahvalil za udeležbo in zaključil skupščino ob 11.45. Zapisal Miha Lesar Glavni tajnik Matija Gogala Skupščina 4. 11._ Skupščino je vodil predsednik akad, Boštjan ?,ekš. Na začetku je pozdravil navzoče. Ko je ugotovil, da je skupščina sklepčna (od 93 je bilo prisotnih 85 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1) potrditev zapisnika skupščine 26. februarja 2004, 2) izvolitev verifikacij s ke in volilne komisije, 3} predstavitev kandidatov za člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, 4) poročilo verifikacijske komisije, 5) volitve člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, 6) razglasitev rezultata volitev, 7) razprava o odprtih vprašanjih pri sprejemanju novih članov Akademije, 8) razno, ■ informacija o pripravah na novi Slovenski biografski leksikon K točki 1 Potrditev zapisnika skupščine 26. februarja 2004 Akad. [anczOrešnik je želel podati pojasnilo k 7. odstavku zapisnika na 12, strani. Prepričan je, da so njegove besede v zapisniku povzete korektno, vendar je prosil navzoče, da bi seosredinili na stavek: »Prvi način bi bil lahko strokovni prispevek, za katerega je odgovoren II. razred,« Takoj po zadnji skupščini, katere zapisnik je bi! obravnavan, ga je doseglo dobrohotno opozorilo, da se v tem stavku ni izrazil dovolj dobro. Gre za to, da tudi druge vede, ne samo tiste, ki so zastopane v II. razredu, lahko govorijo strokovno o slovenščini v javni rabi. Želel je spomniti na to, da je lo opozorilo pravilno, in se je zato javil k besedi. Znano je, da imajo vse vede zadnjo odgovornost za strokovno izrazje - strokovno odgovornost, Navsezadnje je v domeni posamezne vede Listo strokovno sporočanje, ki poteka med strokovnjakom in klientom ali pa med zdravnikom in pacientom oziroma med odvetnikom m njegovim klientom in še bi lahko naštevali. Čeprav so vse vede strokovno odgovorne za slovenščino v javni rabi, je pa vendarle res, da je veliko vprašanj s tega področja, ki jih nejezikoslovne vede ne zajemajo. Jezikoslovje je v tem pogledu neke vrste krovna veda. Pri nas so za slovenščino v javni rabi pristojni slovenisti. Drugi jezikoslovci lahko komaj kaj doprinesejo k temu in to okoliščino je seveda treba upoštevati. In bila je upoštevana pri sestavljanju te širše komisije za slovenščino v javni rabi. Predsednik se je a kad, Orešniku zahvalil za razlago tega zapisnika. Ker ni nadaljnjih pripomb, je ugotovil, daje bil zapisnik v predloženi obliki sprejet. K točki 2 Izvolitev verifikadjske in volilne komisije Predsednik je na podlagi 2. člena pravilnika SAZL" o volitvah pred lagal skupščini kandidate za verifikacijsko in volilno komisijo: * za člana verifikadjske komisije izrednega člana Uroša Skaleriča, * za člana verifikadjske komisije izrednega člana Roberta Zorca, * za preds ednikavolilne kom i sije a kad, fa n ka Kosa, * za člana volilne komisije akad. Alojza Kralja, * za čl a na vol i 1 ne kom i sije i zred nega člana j a ne za Sketlj a. Predsednik je prosil za pripombe oz. druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal oba predloga na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili predloge, Predsednik je ugotovil, da sta bili verifikacijska in volilna komisija izvoljeni. K točki 3 Predstavitev kandidatov za člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZU Predsednik je poročal, da je bil v skladu z določili statuta SAZU in pravilnika o volitvah, ki urejajo nadomestno izvolitev člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, poslan poziv za predloge tajnikom razredov. Do seje predsedstva 24, februarja 2004 so razredi poslali naslednje predloge: - II, razred je 3. februarja 2004 predlagal akademika Janeza Orešnika, - VI. razred je 11. februarja 2004 predlagal akademika Sašo Svetina, - medtem ko ostali razredi niso imeli kandidata. Predsednik je zaprosil predlagatelja, naj predstavita oba kandidata. Kandidata akad. Janeza Orešnika je predstavil tajnik razreda akad. Matjaž Kmecl, kandidata akad. Sašo Svetina je predstavil tajnik razreda akad. Marjan Kordaš. Predsednik je nato odprl razpravo o obeh kandidatih. Ker razprave ni bilo. je predsednik prešel na naslednjo točko dnevnega reda, K točki 4 Poročilo verifikadjske komisije Član verifikacijske komisije izredni član Uroš Skalerič je poročal, da ima SAZU sedaj 74 rednih in 19 izrednih članov. Skupaj torej 93 članov. Vsi so volilni upravičenci. Na skupščini je prisotnih 85 članov, pisno je volilo 18 članov. V celoti bo torej volilo 76 članov, kar je 81,7 % volilnih upravičencev. Predsednik je glede na poročilo veritikacijske komisije ugotovil, da je skupščina sklepčna in da se lahko začnejo volitve, K točki 5 Volitve člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU Predsednik je najprej pojasnil volilni postopek, ki ga določata statut SAZU in pravilnik o volitvah, po katerih se voli »za« kandidata tako, da se obkroži številka pred njegovim imenom in priimkom. V prvem krogu volitev za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU je za izvolitev potrebna večina glasov vseh volilnih upravičencev, torej vsaj 47 glasov. Nato je pojasnil tudi postopek pri pisnem glasovanju, ki je možno za tiste člane, ki se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov niso mogli udeležiti volitev, in sicer na podlagi določil 63, člena statuta in 7. člena pravilnika o volitvah. Nato je zaprosil predsednika volilne komisije akad. Janka Kosa, da začne z volitvami. Predsednik volilne komisije je najprej odprl glasovnice pisnega glasovanja. Iz vsake ovojnice je vzel najprej izjavo d pisnem glasovanju ter prebral ime in priimek člana, ki je glasoval Nato je vložil izjavo v ovojnico, iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl, glasovnico pa vložil v skrinjico tako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja. Ko je predsednik volilne komisije opravil to delo, je predsednik prosil navzoče člane, naj glasujejo, in odredil krajši odmor za glasovanje. Volilna komisija je po končanem glasovanju pobrala glasovnice. K točki 6 Razglasitev volilnega izida v prvem krogu volitev Predsednik volilne komisije akad. Janko Kos je sporočil skupščini izid glasovanja. Na skupščini SAZU je od 93 rednih in izrednih članov za člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZU glasovalo 78 članov, kar je 83,9% volilnih upravičence v. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Volilni izid jc bil naslednji: • za akad. Janeza Orešnika 37 glasov ■ za izrednega člana Sašo Svetino 41 glasov Predsednik je ugotovil, da nobeden od dveh kandidatov ni dosegel zahtevanih 47 glasov potrebne večine. Zato je bilo treba v skladu s 5., 7. in 8. odstavkom 66. člena statuta SAZU izvesti drugi krog volitev. V drugem krogu so navzoči glasovali samo o enem kandidatu - Sašu Svetini, ki je dobil več glasov v prvem krogu. Predsednik je prosil navzoče, naj se podpišejo na listo prisotnih in prevzamejo glasovnice za drugi krog. Verifikacijsko komisijo pa je prosil, da ponovno ugotovi sklepčnost. Član verifikacijske komisije izredni član Uroš Skalerič je sporočil, da je na skupščini navzočih 60 članov, kar predstavlja 64,5 % volilnih upravičencev in omogoča izvedbo drugega kroga volitev. Predsednik je ugotovil, daje skupščina sklepčna in da mora kandidat dobiti večino od 60 glasov. Predsednik je prosil volilno komisijo, da začne z delom in prešel na naslednjo točko d nevnega reda. K točki 7 Razprava o odprtih vprašanjih pri sprejemanju novih članov Akademije Predsednik je v uvodni obrazložitvi pojasnil, da bodo prihodnje leto volitve novih članov, ki bodo potekale po ustaljenem postopku, Zakon o SAZU, statut oziroma pravilnik o volitvah se v tem času niso spreminjali. Predsedstvo in izvršilni odbor sta že razpravljala o prihodnjih volitvah in ugotovila, da obstaja določena pomanjkljivost v celotnem postopku. V zadnjem obdobju v SAZU nismo volili uglednih znanstvenikov in umetnikov slovenskega rodu, ki živijo v tujini in so ohranili slovensko državljanstvo. Po prejšnjem zakonu o SAZU je bilo mogoče te znanstvenike in umetnike sprejemati kot dopisne člane. Po veljavnem zakonu o SAZU iz leta 1995 ne morejo biti več izvoljeni za dopisne člane Sprejeti so lahko samo kot redni ali izredni člani. Te možnosti v dosedanjih volitvah nismo izvajali. Ko je predsedstvo dodelilo prosta mesta za nove člane, so bili domači kandidati bližje kot Slovcn ci v tujini, zato do izvolitve teh kandidatov sploh ni prišlo. To vprašanje bi se dalo rešiti tako, da bi predsedstvo dodelilo nekaj prostih mest tudi za Slovence v tujini, ne da bi kakorkoli spreminjalo zakon o SAZU, Predsedstvo je o tem razpravljalo na prejšnji seji in priporočilo tajnikom razredov, da lahko v prvem krogu predlagajo tudi znanstvenike in umetnike, ki živijo v tujini in so slovenski državljani. Ko bo predsedstvo pregledalo predloge razredov, bo določilo prosta mesta za kandidate iz Slovenije s tem, dane presežemo števila sto. Poleg tega pa bo določilo še nekaj prostih mest, ki bodo namenjena slovenskim znanstvenikom in umetnikom iz tujine. Predsednik je odprl razpravo, Akad, lanez Orešnik je poudaril, da ni za to, da bi prekoračili omejitev na število stotih članov, kar bi omogočalo sprejem Slovencev iz tujine v članstvo. Mnenja je, da slovenski znanstveniki in umetniki, ki delujejo v tujini, bistveno ne presegajo ravni, ki je značilna za domače kandidate. Zato ni nujno, da bi zanje odpirali posebna prosta mesta. Akad. Orešnik je pojasnil, da je pač povedal svoje mnenje, ki si gaje ustvaril na podlagi dosedanjih izkušenj. Zelo težko bo ugovarjal, če bo kdor koli v razpravi zastopal nasprotno mnenje. Zavzema se za to, da bi domače kandidate in tiste iz tujine obravnavali popolnoma enakopravno. Predsednik je prekinil razpravo in prosil predsednika volilne komisije akad. Janka Kosa, da skupščini sporoči volilni izid v drugem krogu volitev, Glasovalo je 58 članov, kar pomeni 62,4 % volilnih upravičencev, Za kandidata Sašo Svetina je bilo oddanih 53 glasov. Pet glasovnih je bilo neveljavnih. Predsednik je ugotovil, da je bil izredni član Saša Svetina izvoljen za člana predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU in mu je k izvolitvi čestital. Akad Saša Svetina se je zahvalil za izkazano zaupanje. Menil je, da se čuti šibkega v primerjavi s pokojno akad. Lidijo Andolšek - Jeras, ki je pred njim zastopala razred za medicinske vede v predsedstvu. Trudil se bo, da bo svoji novi vlogi kos po najboljših močeh. Predsednik je nadaljeval prekinjeno razpravo in poudaril, da predlog predsedstva ne pomeni posebnega obravnavanja za kandidate iz tujine v primerjavi z domačimi. Če bi lahko dosegli razporeditev vseh kandidatov, tako domačih kot tistih iz tujine v okviru kvote, ki ne bi presegala števila sto, bi bilo to lepo. Upoštevati pa je treba, da so Slovenci iz tuj j ne ob prehodu s starega na novi zakon o SAZU izgubili možnost, da postanejo dopisni člani, in so lahko izvoljeni samo kot redni oziroma izredni član L Menil je, da bi bilo smotrno, da se kvota rednih članov nekoliko poveča, ker vključuje večjo bazo. Bodoči člani iz tujine so z domačimi popolnoma enakopravni. Razlika je le glede članske nagrade. Kandidati, ki stalno Živijo V tujini, ne bodo prejemali članske nagrade. Ta rešitev izhaja iz določil zakona o SAZU. Akad. Dragica Turnšck je vprašala, kakšen je položaj, če se kandidat iz tujine vrne in za stalno naseli v Sloveniji, Predsednik je pojasnil, da v takem primeru pridobi status domačega rednega člana in je tako upravičen do članske nagrade. Akad, Ivan Gams je opozoril na to, da je bil dan predlog, po katerem naj se pooblasti neko telo v okviru SAZU, ki bo spremljalo pokritost znanstvenih strok v sestavi sedanjih razredov. Tako telo naj bi predlagalo tiste kandidate, ki bi pokrili tiste stroke, ki v razredih še niso zastopane. Kandidati te vrste naj bi imeli določeno prioriteto. Predsednik je pojasnil, da bo predsedstvo predlagalo razredom, naj pri pripravi predlogov zp nove člane razmišljajo tudi o pokritosti posameznih strok. Pri tem naj ocenijo, ali je potrebno katero od strok posebej poudariti. Obenem kaže upoštevati dejstvo, da so vse stroke zastopane v razredih, ki sedaj delujejo v okviru SAZU. Razredi so seveda odgovorni za stroko, ki jo pokrivajo. V razpravah se pojavlja pojem »deficitarna stroka«. Ta poiem je neustrezen, saj pomeni, da obstajajo področja, kjer ni nobenega kvalitetnega znanstvenika. Ne prihaja v po štev, da bi sprejemali kandidate, ki ne ustrezajo merilom znanstvene kvalitete. Za razvoj posameznih strok mora skrbeti univerza. SAZU kot najvišja znanstvena ustanova lahko pri tem samo svetuje in opozori na pogoje, ki so nujni za razvoj ali oživitev posameznih strok. Akad. Zdravko Mlinar je spomnil na primere posameznih kandidatov, ki delujejo na več znanstvenih področjih in tako niso dovolj izraziti na tistem specifičnem področju, ki je zastopano v okviru SAZU. Gre za vprašanje interdisciplinarnosti, ki bi ga prav tako morali upoštevati. Predsednik je poudaril, da bo predsedstvo priporočilo razredom, naj pretehtajo tudi to vprašanje. Akad. Peter Gosar je poudaril vprašanje enotnega slovenskega kulturnega prostora. Spomnil je na določilo v 5. členu ustave RS, ki navaja, da imajo Slovenci, ki nimajo slovenskega državljanstva, v Sloveniji posebne pravice, ki jih ureja zakon. Tudi v zakonu o SAZU je določeno, da lahko postane redni ali izredni član tudi tisti, ki sicer nima slovenskega državljanstva, a je slovenskega rodu. Nikakor ne bi smeli dovoliti, da se zapiramo v ozke meje lastne države. Kar zadeva kvaliteto posameznih kandidatov, so po zakonu zahteve popolnoma enake ne glede na to, ali živijo v Sloveniji ali v tujini. Sprejemanje Slovencev iz tujine bi povečalo ugled SAZU in bistveno prispevalo k njeni promociji v svetu, Potem, ko je ugotovil, da ni več prispevkov v razpravi, jo je predsednik skleni! in se navzočim zahvalil za mnenja in pripombe, ki jih bo predsedstvo upoštevalo. K točki 8 Razno Informacija o pripravah na novi Slovenski biografski leksikon Podpredsednik akad. Kajetan Gantar je spomnil na daljšo razpravo o Inštitutu za biografi ko in bibliografijo ZRC SAZU in o pripravah na novi Slovenski biografski leksikon, ki je tekla na prejšnji skupščini. Udeležil se je sestanka z vodstvom ZRC SAZU 3. 1 i„ kjer so ga obvestili, da se je število stalno zaposlenih sodelavcev povečalo od treh na pet. Prizadevali si bodo tudi, da bodo čim prej razširili mrežo zunanjih sodelavcev, kamor bodo nedvomno povabili tudi vse akademike. Izdaja novega Slovenskega biografskega leksikona naj se ne bi več od mikala v daljno prihodnost, ampak naj bi postopoma stekla v zaščiteni elektronski obliki. To elektronsko obliko bodo dopolnjevali iz leta v leto, kar pa ne pomeni, da ne bi Slovenski biografski leksikon sčasoma začel izhajati tudi v snopičih- Upoštevati pa je Lreba realne omejitve, ki jih predstavlja masa zbranih podatkov, s katerimi razpolaga inštitut. Potrebno bi bilo izjemno veliko časa, da bi vse podatke objavili v obliki snopičev. Dogovorili so se, da bo inštitut sestavil realen alfabetarij. Ob tem je treba upoštevati, da bi nova izdaja Slovenskega biografskega leksikona vključevala deset do dvanajst tisoč gesel. Pojasnjeno je bilo, da naj bi tako zasnovani SRL v knjižni obliki uresničili predvidoma v desetih letih, V elektronski obliki bi lahko bil dostopen v nekaj letih. Sprejeta je bila odločitev, da se bo podpredsednik akad. Kajetan C jantar 16. 12. sestal z vodstvom ZRC SAZU in s sodelavci inštituta za biografiko in bibliografijo. Predsednik se je podpredsedniku akad. Kajetanu Gantarju zahvalil za podano informacijo. V razpravi je predsednik poudaril, da je odločitev Inštituta za biografiko in bibliografijo o izdaji Slovenskega biografskega leksikona v elektronski obliki pozitivna. Obenem je opozoril, da se je projekt Enciklopedije Slovenije, ki bi jo lahko Mladinska knjiga nadaljevala v elektronski obliki, ustavil zaradi težav z odkupom avtorskih pravic. V razpravi sta sodelovala glavni tajnik in akad. Zdravko Mlinar, ki je menil, naj bi SAZLI dala pobudo, da bi se delo na projektu Enciklopedije Slovenije po možnosti nadaljevalo. Predsednik se je vsem navzočim zahvalil za udeležbo in zaključil skupščino ob 11.50. Zapisal Miha Lesar Glavni tajnik Matija Gogaia RAZREDISAZU Razred za zgodovinske in družbene vede_ V preteklem letu je i mel razred štiri seje; enako število sej sta imela tudi oddelek za zgodovinske vede in oddelek za družbene vede. Oddelka sta delovala tako, da sta vsak zase obravnavala skupna vprašanja razreda, poleg tega pa še vprašanja, ki so se nanašala na posebno problematiko oddelka. Člani razreda so posredno ali neposredno sodelovali pri posvetih o Dušanu Kermavnerju, Alešu Ušeničniku ter pri posvetu, ki gaje organizirala SAZU z naslovom Znanost in vera. Posamezni člani razreda so pripravili za objavo oziroma sodelovali pri pripravah zbornikov navedenih posvetov (D, Kermavnar in A, Ušcničnik), pri zborniku del akad. L. Pitamica in pri izdaji monografije akad. B. Grafenauerja o usto-ličevanju slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju. Razred je podprl tudi izdajo publikacij Monumenta artis musicae Sloveniae (46. in 47. zvezek) ter ponatis revi-d i rane in dopolnjene izdaje 25. zvezka. Razred je sodeloval pri organizaciji predavanj dveh tujih predavateljev: akad, prof, dr. Wolframa (zgodovina) in akad, prof. dr. Stipetiča (ekonomija). Razred je razpravljal o dveh temah, pomembnih za razvoj znanosti v Sloveniji. Prva je raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina, ki teče v okviru več raziskovalnih inštitutov ZRC SAZU. Člani so menili, da bi člani razreda lahko aktivneje sodelovali pri oblikovanju letnih planov raziskovalnih projektov v okviru tega programa. Člani oddelka za družbene vede pa so začeli pripravljati razgovor o vprašanjih stanja družboslovnih znanosti v Sloveniji. Razgovor s predstavniki ekspertnega sistema Agencije za znanost RS, člani različnih ekspertnih teles pri Agenciji, načrtujejo za konec februarja 2005- Razred je dal predsedstvu SAZU pobudo, da podpre vključitev SAZU, ki je članica Evropske znanstvene fundacije, v program Eurocores, in sicer v program za področje družbenih ved. Član L razreda akad. Z. Mlinarje bil imenovan za člana Odbora za geronto-logijo in medgeneracijsko sožitje in Komisije za slovenščino v javnosti Odbora za slovenski jezik, akad, T. Hribar pa je član Komisije za pripravo kodeksa moralne integritete znanstvenika in dobre znanstvene prakse. Akad, A. Še lih vodi komisijo 2a spremembo statuta SAZU in pravilnika o volitvah. Oddelek za družbene vede 1. razreda je razpravljal tudi o tem, da bi sprožil pobudo za preoblikovanje oddelka za družbene vede v razred. Za takšno pobudo govore po mnenju članov oddelka trije razlogi: zgodovinski - razred za družbene vede (za pravo in ekonomijo) je obstajal do ukinitve 1947. leta; vsebinski - število raziskovalcev na družboslovnih področjih je izjemno naraslo in dosega danes približno 1000 strokovnjakov; primerjalni - številne druge akademije poznajo razred za družbene vede kot enoto, ki je enakovredna razredom za human istiko, naravoslovje, tehniko, medicino ali umetnosti. Oddelek je predlagal, da razred pobudo za razpravo o tej temi podpre, kar je razred tudi storil. V času od septembra 2004 je razred začel postopke za izvolitev novih članov v okviru postopkov in časovnih okvirov, ki jih je opredelilo predsedstvo SAZU. Ti postopki so sedaj v teku. Alenka Šelih Razred za filološke in literarne vede Razred je imel ob koncu leta 13 rednih, 3 izredne in 15 dopisnih članov; med letom je umrl dopisni član Henry Leemmg. Svoje delo je razred v tem letu načrtoval in usklajeval na štirih sejah. - Posvetil seje pripravljanju novega zvezka Razprav, ki naj bi spričo finančne suše sicer izšel šele v letu 2005; vabilo k sodelovanju naj bi bilo odprto, v njem pa naj bi našli mesto predvsem gradivi z obeh simpozijev, ki jih je razred ta čas pripravljal; ob 100-letnici rojstva Edvarda Kocbeka in ob 100-letnici Eratka Krefta. Tisti o Kocbeku je bil uresničen 17. II. 2004, na njem pa je sodelovalo šest akademikov oziroma članov SAZU (Inkret, Bernik, Kos, Paternu, Pavček in Zlobec); prvotni dogovor, ki je bil deloma tudi realiziran, je sicer predvideval soorganizacijo podobnega simpozija s SM, potem pa je prevladalo prepričanje, da mora SAZU zaradi nekdanjih zapletov pri sprejemanju (in nesprejetju) Kocbeka v članstvo njegovemu spominu nameniti posebno konferenco. - Znanstveni posvet o Kreftovem delu naj bi bil februarja 2005, strokovne priprave nanj, vodil jih je a kad. Moravec, pa so bile tudi končane do konca leta; k sodelovanju se je prijavilo 14 predavateljev. - Dušan Moravec je v tem letu poskrbel za ureditev in izid Lavrinove korespondence v domovini, publikacija je bila predstavljena jeseni; prav tako Orešniko-va lingvistična monografija Jezikovna naravnanost v (obli ko) sklad nji angleški zgledi, A kad. Moravec je organiziral slovenski prevod Lavrinove angleške študije o Čehovu (Rapa Suklje), izšla naj bi v obeh jezikih. - Prav tako je razred soglašal z zasnovo dveh novih zvezkov Traditiones (33/1,2) ter potrdil novi uredniški odbor in svet te periodične publikacije. - Ob izidu ponatisa dveh Pohlinovih temeljnih del (Bibliotheca Carnioliae, Kranjska gramatika) je razred sklenil posvetiti posebno skrb ustreznemu simpoziju in izbral posebno pripravljalno skupino, ki jo sestavljajo akademiki Bernik, Paternu in Toporišič. - Enako je sklenil pospešiti pripravo in natis de Courtenayjevega rezijanskega slovarja ter se priključiti po- dobnemu projektu videmske univerze, ki bo izdala de Courtenayjev te rs ki glosar. - G Jede slovenskega predloga za Nobelovo literarno nagrado je prišlo do manjšega nesoglasja s V. razredom, ki je to pot prvič izoblikoval svoj lastni predlog: medtem ko je 11. razred iz praktičnih razlogov sklenil ponoviti predlog za Borisa Pahorja, je V. razred obnovil nekdanji predlog za pesnika Daneta Zajca; delegaciji obeh razredov sta se potem na posebnem sestanku pri predsedniku akademije sporazumeli, da odpošlje SAZU švedski akademiji oziroma njenemu Nobelovemu odboru to pot izjemoma dva (oba) predloga, - V zvezi z odgovornostjo SAZU za slovenski knjižni jezik se je razred opredelil, da je treba po ukinitvi pravopisne komisije vendarle ustanoviti posebno delovno skupino Odbor za slovenski jezik s komisijo, ki bo reševal strokovna vprašanja (predlagani ob predsedniku Toporišiču še Zorkova, Gantar in Orešnik); ob njej pa še posebno komisijo za slovenščino v javni rabi, ki bi jo sestavljali predstavniki iz vseh razredov. Predsedstvo je tak predlog potrdilo. Javna predavanja članov razreda - v okviru SAZU: a kad. Paternu o Kosovelu, dop. član Lauer o Stanku Vrazu in o delu »komisije« za J V Evropo v Gottingenu; zunaj SAZU akad. Bernik o slovenski kulturi in globalizaciji (Gradec), članica SAZU Zorkova na simpoziju o Sienčniku (na Koroškem), - Akad, Krašovec je bil v tem letu izvoljen za predsednika mednarodne organizacije za študij Starega testamenta (IOSOT), s to funkcijo bo do 2007 organiziral v Ljubljani njen kongres. Akad. Toporišič je bil nagrajen s Skrabčevo nagrado. Razred je akad. Bernika imenoval za svojega predstavnika v akademijsko komisijo za etična in moralna vprašanja v znanosti. Prav tako je akad. Orešnika predvidel kot svojega kandidata za podpredsednika SAZU. Matjaž Kmecl Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede_ Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Razred je imel ob koncu leta 2004 17 rednih, 4 izredne in 18 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede 11 rednih, 2 izredna in 12 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 6 rednih, 2 izredna in 6 dopisnih članov. Februarja je umrl dopisni član Dušan C, Prevoršek. V letu 2004 je imel razred sedem rednih sej: 15.1., 19. 2., 29. 4., 13. 5„ 30. 9., 28. 10. in 25. 11. Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda, po potrehi pa se sestajata tudi samostojno. Razred vodijo akad, P. Fajfar kot tajnik, akad. J. Glo-bevnik kot načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede in akad. L Grabeč kot načelnik oddelka za tehniške vede. Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne baze vZRC SAZU, pač pa na univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali z njimi sodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot člani SAZU opravljajo pretežno na svojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajo mne nja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge v družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje aktivmh raziskovalcev, saj na področjih njegovega delovanja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport financira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji, Pomemben del razprav na sestankih razreda je bil namenjen obravnavanju strateških problemov na področju znanosti in znanstvene politike v Sloveniji, V razpravi je bilo izraženih precej kritičnih stališč o razmerah na področju znanosti pri nas, ni pa bilo še pripravljenih zaključkov s predlogi za izboljšanje stanja. V razpravi o organiziranosti SAZU je razred zavzel stališče, da bi v prihodnosti morali težiti k zmanjšanju števila razredov, V letu 20U3 je razred zavzel stališče, daje treba ustanoviti svete SAZU in vanje imenovati kom pete nt ne strokovnjake, člane svetov, ki se bodo z delovanjem v svetih izkazali, pa izvoliti v svetnike. Na pobudo razreda je bil v začetku leta 2004 kot prvi svet ustanovljen Svet za energetiko, ki ga vodi akad. J. Peklenik. V njem aktivno sodelujejo člani Inženirske akademije Slovenije (1AS). Z delom je pričela tudi koordinacijska skupina, ki usklaja aktivnosti SAZU in I AS, Vodi jo akad, f. Peklenik, predstavnika SAZU v skupini pa sta še akad, J, Globevnik in akad. 1. Grabec. Razred je razpravljal o možnostih za izvolitev v SAZU tistih Slovencev, ki Živijo in delajo v tujini. Na pobudo razreda in na podlagi mnenja, ki ga je pripravil akad. P, Gosar, se je SAZU odločila, da pri volitvah v letu 2005 za to kategorijo članov predvidi dodatna mesta. Zelo kritična stališča so bila izražena v razpravi o predlogu zakona o javni rabi slovenščine. Člani razreda so soglasno ugotovili, da je nekaj členov, ki zade vajo visoko šolstvo in znanstvena srečanja, preveč restriktivnih in s tem nesprejemljivih za 3. razred. Člani razreda so v nadaljnjih razpravah o predlogu zakona dosegli, da je bil v zakonu del nesprejemljivih členov popravljen. Razred je razpravljal o raziskovalnem programu Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga izvaja ZRC SAZU, in priporočil, naj ima SAZU nanj večji vpliv. Ker fakultete in raziskovalne organizacije pri predlogih za Zoisove nagrade večinoma pozabljajo na svoje upokojene sodelavce, bi bilo po mnenju članov razreda prav, da predloge za tiste člane razreda, ki še niso dobili nagrade za življenjsko delo, pripravi razred. Razred je v letu 2004 pripravil predlog za akad. D. Dolarja, Ob upoštevanju sestave predsedstva in zastopanosti posameznih področij v njem razred ni kandidiral nobenega od svojih članov za člana predsedstva po 22, členu zakona o SAZU. Velik del aktivnosti razreda na koncu leta 2004 je bil namenjen izbiranju kandidatov za nove člane. Iz širokega spiska evident i ranih kandidatov je razred poslal predsedstvu tri predloge za redne člane (od tega enega za napredovanje izrednega člana in dva predloga za Slovenca v tujini), pet predlogov za izredne člane in en predlog za dopisnega člana. Tajnik razreda akad. P. Fajfar je kot predstavnik SAZU obiskal Srbsko akademijo znanosti in umetnosti (SANU) v Beogradu in imel tam predavanje. Obisk je sledil obisku predsednika SANU akad. N. Hajdina, dopisnega člana SAZU, v Ljubljani. Posamezni člani razreda imajo odgovorne zadolžitve na SAZU in izven nje. Akad. B, Zekš je predsednik SAZU in je vodil Nacionalni svet za znanost in tehnologijo, akad. B, Stanovnik jc predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU, akad, R, Blinc vodi Odbor za trajnostni razvoj SAZU, akad. J. Pek leni k pa novoustanovljeni Svet za energetiko SAZU Akad, M. Tišler je član upravnega odbora Evropske znanstvene fundacije s sedežem v ištrasbourgu. Akad. D. Dolar je dobil Zoisovo nagrado za življenjsko delo, akad. R. Blinc pa nagrado NQ1 Award 2004. Peter Fajfar Razred za naravoslovne vede V letu 2004 se struktura članstva v razredu glede na prejšnja leta ni spreme nila, ob koncu leta smo imeli 13 rednih, 1 izrednega in 10 dopisnih članov. Razred se je sestal na petih sejah (10. 2., 28, 4., 23. 10., 13.11. m 16. 12.). Članom razreda je bilo, med sejami, poslanih več obvestil, ki so zadevale posamezne člane ali skupine članov. Na sejah razreda smo sprotno obravnavali aktualne probleme in dogodke, ki zadevajo razred in širše celotno Akademijo. Razred je s SAZU in Nacionalnim inštitutom za biologijo uspešno organiziral in izvedel mednarodno zborovanje Alpe bodoče generacije (22.-25.9, 2004 v Kranjski Gori). Zborovanje je bilo to pot bolj naravoslovno naravnano, vendar ni manjkalo referatov z gospodarsko, turistično, družboslovno in drugo problematiko. Za uspeh zborovanja se moramo zahvaliti našemu članu akademiku L Kreftu in prof. dr. A, Branclju iz Nacionalnega inštituta za biologijo s sodelavci. Na osnovi izkušenj ob tem zborovanju je razred sprejel pobudo, da v bodoče organizira delovno skupino, ki bo stalno delovala in spremljala dogajanja v organizaciji AIpenForum. Predsedstvo SAZU in razred sta potrdila člane te delovne skupine: A. Branclja, L Krefta, M. Orožna - Adamiča, A. Udovča z dopolnitvijo članstva iz I. razreda za zgodovinske in družbene vede ter VI. razreda za medicinske vede. Na 10, seji je razred podprl kandidaturo Izvršilnega odbora S A ZU za naslednje mandatno obdobje 2005-2008, razen akademika K. Gantarja, podpredsednika SAZU, ki po zakonu o S AZU ne more več kandidirati. Na tej seji je razred ponovno predlagal za svojega tajnika akademika M. Zupančiča za čas do 25.12. 2006. Razred je razpravljal o raziskovalnem programu Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in poslal svoje mnenje s pripombami predsedstvu SAZU. Mnenje razreda je, da bi morala ustanoviteljica, Akademija, še trdneje sodelovati pri načrtovanju in izvedbi programa prek znanstvenih inštitutov. Razred je predlagal, da za člana Upravnega odbora ZRC SAZU imenuje akademik i njo Dragico Turnšek in upravnega direktorja Z, Mezga, univ, dipl. ekon. Za člana predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU pa je razred podprl kandidaturo akademika S. Svetina. Akademike 1. Gamsa, ¡y Grafenauerja in M, Pleničarja smo ob življenjskih jubilejih predlagali skupaj s predsedstvom SAZU za državna odlikovanja» Akademika J, Mačka pa smo predlagali za Zoisovo nagrado 2004 za življenjsko delo in podprli predlog za Zoisovo priznanje 2004 doc. dr. M. Krefta. Oba predloga bomo ponovno predlagali v izbor v letu 2005, Sprotne zadeve smo reševali tekoče. Podprli smo vlogo za ustrezno namestitev osteološke zbirke na Naravoslovnotehniški fakulteti. Akademika M, Go-galo smo predlagali v Komisijo za slovenščino v javnosti Odbora za slovenski jezik SAZU, za njegovega namestnika pa akademika M, Zupančiča. Akademika j, Mačka smo predlagali v Komisijo za kodeks moralne integritete znanstvenika in dobre znanstvene prakse SAZU. Predsedstvu SAZU smo predlagali nov uredniški odbor revije Aeta Carsologica (P. Cucchu I. Gams, M, Gogala, A. Kranjc, M, Lalkovič, J. Nicod, M, Pleničar, T. R, Shaw, T. Slabe, R Gabrovšek), ki ga je to potrdilo. Razred in predsedstvo SAZU sta sprejela pokroviteljstvo mednarodnih prireditev v Ljubljani, in sicer za Mednarodno združenje za bioakustiko - 1BAC, ki mu predseduje a kad. M, Gogala, in posvetovanje Celična fiziologija in celično inženirstvo, ki ga pripravlja izredni član SAZU R. Zoreč. S predsedstvom SAZU smo sprejeli pokroviteljstvo in podeljevanje priznanj za najvidnejše dosežke v kra-soslovju. Razred je razpravljal in podpira vsebino pisma nobelovcev, poslanega komisarju EU za znanost f. Potočniku, v zvezi z uvedbo drugih oblik financiranja t. i. kompetitivne znanosti, vzporedno s financiranjem delovanja mrež povezav laboratorijev in ustanov po Evropi. Predsedstvo bo v zvezi s tem nadalje ukrepalo. Razpravljali smo o jasnosti poteka postopkov kandidiranja in volilnega postopka v statutu SAZU. Na predlog uredništev revij Acta Carsologica in Razprav IV. razreda SAZU smo razpravljali in potrjevali njihove sklepe in jih posredovali predsedstvu SAZU. V letu 2004 sta bila natisnjena 2 zvezka revije Acta Carsologica 33 in 3 zvezki Razprav IV. razreda SAZU - XLV. Posebej smo opozorili na finančne stiske revij, zlasti v letu 2004 zaradi nepričakovane zapore proračuna 8. 10. Člani razreda aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU (M - Gogala, J, Maček, M. Zupančič), organih ZRC SAZU (I. Gams, M. Gogala, A. Kranjc, L Kreft,), Maček, M. Pleničar, D, Turnšek, 1. Vrišer, M. Zupančič) in državnih organih (M. Gogala, A. Kranjc, I, Kreft, R. Zoreč). Zadnje tri seje razreda so bile v glavnem posvečene kandidiranju novih članov SAZU. Razred je v začetku pripravil širši izbor kandidatov za dopisne in izredne člane SAZU, ki bi morda prišli v pošte v v daljšem obdobju. Razred je razpravljal tudi o kandidatih drugih razredov. Na osnovi razprave je izoblikoval naslednje splošno stališče, ki bi ga bilo treba upoštevati: kandidati za dopisne člane naj ne bi bili starejši od 70 oz. 75 let. Izbirali naj nebi kandidatov, ki niso redni profesorji ali znanstveni svetniki. Prednost naj bi imeli kandidati, ki bi zastopali še nezasedena ali neodprta ali premalo zasedena področja na SAZU. Pri tem je treba upoštevati vizijo razvoja strok v okviru SAZU in Slovenije. Večjo pozornost je treba posvečati strukturi članstva Akademije. Kjer je le mogoče, naj odprta mesta zasedajo kandidatkinje. Mitju Zupančič Razred za umetnosti Razred je imel ob koncu leta ti rednih, 5 izrednih in 13 dopisnih članov, 22. 1. sta umrla redni član Janez Menart in izredni član Rudi Šeligo, L 5, pa redni član Lojze Kovačič. Na žalnih sejah za umrlimi člani so govorili o Janezu Menartu Ciril Zlobec, o Rudiju Šeligu Dane Zaje, o Lojzetu Kovačiču pa Tone Pavček. V letu 2004 je imel razred 6 sej. Na februarski seji je razpravljal o nadaljevanju priprav za izid II. dela jubilejnega zbornika, za katerega sta izbor besedil že opravila Kajetan Kovič in Drago Jančar, Dogovorjeno je bilo, da bo drugi in tretji del - S/overil i književniki akademiki in Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki vsebinsko analogno sledil prvemu delu, ki je že izšel v letu 2003. Uredniški odbor, katerega delo koordinira Andrej Jemec, je sklenil, da uvodno besedilo prispeva kot urednik Kajetan Kovič, pisne predstavitve posameznih avtorjev pa so bile zaupane prof, dr. Helgi Glušič. Na junijski seji je razred predlagal v komisijo SAZU za slovenski je/i k Toneta Pavčka. Glede predloga za Nobelovo nagrado je razred ponovno predlagal Daneta Zajca. Posebej je bilo obravnavano vprašanje počastitve Edvarda Kocbeka ob nje govi 100-letniri rojstva v okviru SAZU, saj sta njegova nesporna umetniška pomembnost in krivica, da ni bil izvoljen v akademijo, narekovali tako odločitev. Na simpoziju, ki ga je organiziral 11. razred za filološke in literarne vede, sta s svojimi prispevki sodelovala tudi Kajetan Kovic in Tone Pavček, Iniciativa, da razred za umetnosti pripravi ob 100-letnici rojstva akademika Marjana Mušiča razstavo njegovih risb in strokovni posvet o njegovem delu, je bila uresničena, Razstavo je &. 12, 2004 v Prešernovi dvorani odprl predsednik SAZU akademik dr, Boštjan Zekš, 9. in 10. 12. pa je sledil strokovni posvet, na katerem so sodelovali številni strokovnjaki, poznavalci dela akademika Marjana Mušiča. Ob tej priložnosti je bil natisnjen katalog, katerega zasnovo in izbor gra diva je pripravil Marko Marijan Mušič. Vsi strokovni prispevki s posveta bodo v letu 2005 natisnjeni v posebni publikaciji. Ideja za razstavo v okviru SAZU pa je v razredu za umetnosti na novo odprla vprašanje ustreznega razstavnega prostora. Izražena je bila potreba po občasnih likovnih in arhitekturnih razstavah, ki bi vsebinsko prispevale k dialogu SAZU z javnostjo, še posebej ob pomembnih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo poglede in stališča do sveta umetnosti. V pripravah na volitve novih članov in vodstva SAZU v letu 2005 je bil že na junijski seji dogovorjen postopek predlaganja kandidatov, ki mu je pozneje sledilo tajno glasovanje za ožji izbor. Vzporedno s postopkom predlaganja novih članov SAZU je bilo odprto tudi vprašanje kandidata za mesto podpredsednika SAZU, ki naj bi v letu 2005 pripadalo razredu za umetnosti. Med štirimi rednimi člani razreda za umetnosti, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev (Janez Bernik, Drago Jančar, Andrej Jemec, l.ojze Lebič), žal do konca leta nihče ni mogel sprejeti kandidature, zato dogovori še potekajo. V decembru je izšel II. del jubilejnega zbornika Slovenski književniki akademiki, V načrtu je, da bo delo za verzijo v angleškem jeziku uresničeno v letu 2005, Andrej jetrne Razred za medicinske vede Ob koncu leta je imel razred za medicinske vede 7 rednih, 3 izredne in 8 dopisnih članov. Tajnik razreda: akademik Marjan Kordaš. Razred je imel 7 rednih sej. Na prvi seji je ugotovil, da do konca leta 2003 v dnevnem časopisju ni biki mogoče objaviti stališča o Beli knjigi, predlogu reforme zdravstva v Sloveniji. Zato sta bila članka Mnenje podpisanih članov Razreda za medicinske vede SAZU o reformi zdravstva v Sloveniji (ki ga je podpisalo 9 članov) ter ločeno Mnenje o Beli knjigi in reformi zdravstvenega sistema (ki ga je napisal a kad. Matija Horvat) objavljena v časopisu I s is, mesečniku Zdravniške zbornice Slovenije, Načrt dela razreda za medicinske vede za leto 2004 je potekal v treh smereh: - pripraviti in formacijo o stanju v raziskovalnem delu v Sloveniji (predavanje prof. dr. Zorana Grubiča); - pripraviti informacijo o intenzivni medicini v Sloveniji ter primerjava s stanjem v Kliničnem centru v Ljubljani (predavanje prof. dr. Marka Noča); - dokončno pripraviti merila za volitve novih članov razreda. V zvezi s tem povabili prof. dr. Štefana Adamiča, da bo predaval o sodobnem vrednotenju raziskovalne uspešnosti. Prof. Grubič je predaval 7,4. Poudaril je, da je nujno voditi takšno kadrovsko politiko, ki v raziskovalnih skupinah dolgoročno omogoča "znanstveno"ozračje in da je pomembna povratna informacija o kvaliteti posameznika, kije na področju medicine hkrati zdravnik-učitelj in znanstvenik. Klinik ima v medicini zaradi narave dela velikanske možnosti znanstvenega delovanja. Inflacijo publikacij je mogoče odpraviti, če upoštevamo le tiste, ki imajo razmeroma velik vpliv. Prof. Noč je predaval 23.6. Nekaj podatkov: Klinični oddelek za intenzivno interno medicino sprejme letno okoli 1400 bolnikov. Glavni problem enote je izredna prostorska stiska. Intenzivna enota infekcijske klinike sprejme letno okoli 400 splošnih internističnih bolnikov. Dodatno obstaja še nevrološka intenzivna enota. Tudi intenzivna medicina operativnih strok je prostorsko zelo razpršena, Največ bolnikov (okoli 900) se zdravi v Centru intenzivne terapije. Za novi Klinični oddelek za intenzivno interno medicino je bistvena zagotovitev novih prostorov. V zvezi s tem je bil sprejet predlog akad. Trontlja, naj razred za medicinske vede v tem smislu obvesti (takratnega) ministra dr. Kebra. Dopis je bil pripravljen do jeseni, ko je bil sprejet sklep, da se naslovniku dostavi po volitvah, če bo Ministrstvo za zdravje vodil tudi še v naslednjem mandatu. Ker se pa to ni zgodilo, smo ta dopis arhivirali, saj je novi minister dr, iiručan dovolj dobro poučen o težavah. Prof. Adamič je predaval 22. 9. Poudaril je, da je ocenjevanje raziskovalne uspešnosti težko in nezanesljivo. V glavnem obstajata dva pristopa: recenzije (npr, v Angliji) in kazalci. Recenzije: Ocenjevanje je drago, težko je dobiti recenzente, pogosto je vprašljiva njihova zanesljivost. Ocenjuje se po področjih, primerjave so le znotraj področij. Kazalci: Razvili so (npr. na Nizozemskem) sistem za podporo ocenjevanja raziskovalne uspešnosti. V Sloveniji se je ocenjevanje začelo na medicini. Kasneje je bilo ocenjevanje dvotirno, na MŠZŠ ter na Univerzi. Poskus poenotenja ni uspel. Predavanje prof, Adamiča je trajalo približno eno uro. V razpravi so sodelovali skoraj vsi člani razreda za medicinske vede ter osvetlili prednosti in pomanjkljivosti citiranja ter indeksa citira nos t i kol merila raziskovalne uspešnosti. Sklep; Pripraviti pregled citiran ost i raziskovalcev v medicini, ki bo zelo grob presejalni test in ga bo treba v nadaljevanju postopka (za volitve novih članov razreda) temeljito dopolniti. Za volitve novih članov razreda je bilo ustanovljenih več ad hoc delovnih skupin, ki so delovale do zadnje seje v novembru. Tako so bila pripravljena me rila za sprejem novih članov razreda, področja, ki naj bi jih pokrival razred, ter postopek za sprejem novih članov, Kot uvod za to obsežno presejanje je razred pri Inštitutu za biomedicinsko informatiko naročil obsežno raziskavo citirano-sti nekaterih slovenskih medicinskih raziskovalcev. V to raziskavo je bilo zajetih več kot 100 kandidatov. Razred je tudi nadrobno obravnaval pobudo predsedstva SAZU, da se popravi krivica, povzročena Slovencem, ki živijo v zamejstvu in imajo slovensko državljanstvo, pa ne morejo postati izredni oz. redni člani SAZU. 1'obudo je podprl in predlagal nekaj ustreznih kandidatov. V letu 2004 je razred za medicinske vede med drugim tudi razpravljal: - o projektu SAZU z naslovom Slovenski kodeks moralne integritete 111 dobre prakse v znanosti, ki ga vodi akad. J, lrontelj. Priporočilo evropskih forumov bi morala končno sprejeti vsaka raziskovalna ustanova, upoštevali bi lahko tudi tuje vzore (npr; nemškega, švicarskega ali švedskega); - o Konvenciji o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine, (Oviedska) konvencija je mejnik v zgodovini bioetike, prvi mednarodni pravni instrument za bioetiko z močjo zakona. Te dni se pričakuje sprejem Dodatnega protokola o biomedicinskih raziskavah, ki podrobneje definira in dopolnjuje določbe Konvencije na tem področju, Slovenija ie povabljena, da kandidira za čast, da gosti slovesnost, na kateri bo Protokol odprt za podpisovanje. Izvršilni odbor SAZU je Vladi RS predlagal, da kandidaturo predloži Svetu Evrope; če bo sprejeLa, ho pomenila odmevno promocijo Slovenije. Marjan Kenias Kabinet akademika Franceta liernika Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU. Sodelavka Ana Marija BatiČ. V okviru znanstvenega raziskovanja je akad. Bernik pripravil knjigo S/oven-ska akademija znanosti in umetnosti od 1992 do 2002, ki bo izšla pri Študentski založbi Litera v Mariboru. Kot glavni urednik je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, oblikoval sprotni in perspektivni program zbirke. Kot pTedavaLelj je nastopil na univerzah v Würzburgu, Marburguob Lahni in Göttingenu s predavanjem Poesie und Musik. Pas Problem der Affinität zwischen den Künsten (od 24. 4. do 1. 5.). Na II. mednarodnem in interdisciplinarnem kolokviju v SAZU Znanost in vera. Etična odgovornost v svetu, ki se spreminja je imel uvodno predavanje Wissenschaft und Glaube vor zwanzig Jahren. (3. 6.) Z uvodnim nagovorom je začel interdisciplinarno srečanje Rajko Ložar 1904-1985. Življenje in delo (19. 10.). Na simpoziju o Edvardu Kocbeku, tudi v SAZU, se je predstavil z referatom Kocbekovi pripovedni liki - Vprašanje identitete (7, 11.). Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani je predaval o Kocbekovi zbirki novel Strah in pogum (2. 12.). Govoril je ob različnih priložnostih in na različnih mestih: O slovenski kulturi in jutrišnji Evropi v Klubu krščanskih izobražencev v Kopru (3. 2.), ob Slovenskem kulturnem prazniku na osrednji občinski prireditvi v Postojni (7. 2.), na slovesni podelitvi Steletove nagrade in priznanj v organizaciji Slovenskega konservatorskega društva v Narodni galeriji v Ljubljani (26- 3,), na Petem slovenističnem simpoziju Inštituta za slavistiko Univerze Karla Franca v Gradcu o kulturni identiteti in globalizaciji (i. 4.), na Herbersteinsko-Literi-nem srečanju v Velenju o uveljavljanju slovenske književnosti v naši družbi in v Evropi (11.6.) ter v Rotarv Clubu v Portorožu na temo: Zakaj berem literaturo? (25. 8.). Svojo knjigo Spektrum ustvarjalnosti je predstavil v SAZU (14.9.), v Slovenski matici (15, 9.) in v Društvu univerzitenih profesorjev v Mariboru (19, 10,). Knjige Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, med njimi monografijo Simon Jenko, je z drugimi sodelavci zbirke prikazal javnosti na tiskovnih konferencah v Ljubljani (27. 9.) in v Mariboru (29. 9. in 7. 12.). Akad, I3ernik je član senata Evropske akademije znanosti in umetnosti, član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, član sveta Inštituta Antona Trstenjaka, sveta Elektroinštituta Milana Vidmarja in upravnega odbora Slovenske matice. Je član gremija za Pogovore o prihodnosti Slovenije in član Komisije za odlikovanja pri predsedniku Republike Slovenije, France Bernik Svet za varovanje okolja V letu 2004 je še odmevala razprava o Triglavskem narodnem parku: postopek v državnem zboru še ni končan, zato stališča o ohranitvi in urejanju TNP še niso uresničena. V tem letu je vlada sprejela predlog mreže Natura 200(1, ki vzpostavlja upravno zaščito 286 objektov v skupnem deležu 35,5 % površja Slovenije. Čeprav je o tem uradno seznanjena Evropska skupnost, razprava še traja, ker ni pojasnjena usoda obstoječih in ustanovitve novih parkov; v tem letu je bil ustanovljen le park Goric ko. V razpravi sta bila še dva pomembna dokumenta: osnutek strategije razvoja Sloveniji1 in Nacionalni progam varstva okolja. Tudi o tem razprava ni sklenjena. Po dvoletnih pripravah in razpravah je bila v Svetu za varstvo okolja RS zaokrožena razprava o sonaravno uravnoteženem ali trajnost nem razvoju Slovenije, Predsednik odbora SAZU za trajnostni razvoj akademik prof, dr, Robert Blinc je pri tem pojasnil nova stališča Rimskega kluba in možne scenarije razvoja, deset članov sveta za varovanje okolja pri SAZU pa je obravnavalo trajnost no strategijo in prakso razvoja z okoliškega, ekonomskega, socialnega, tehnološkega in kulturnega vidika. Knjiga pojasnjuje usmeritve, uresničevanje vzdržljivega razvoja pa lahko omogočijo združeni dejavniki od znanosti do uprave in seveda gospo darstva. Izboljšati je treba spremljanje in preučevanje pojavov v naravi in družbi, zato pa tudi omogočiti razvoj laboratorijev in raziskovalnega dela. Poleg sanacij in zdravljenja je treba več storiti za zaščito pred nesrečami in boleznimi. Pričakujemo razprave o vsebini in oblikah izobraževanja, kar dolgoročno obetajo nove reforme in programi ustreznih ustanov. Pomembne okoljske teme, o katerih tečejo razprave, so: biotehnologija, pedologija in agrarna strategija, znanost in stategija razvoja, obnovljivi viri energije, podnebne spremembe in njihove posledice, sonaravne tehnologije in trajnostni razvoj ter delovanje zaščitnih parkov. Avguštin Lah Svet za energetiko Svet za energetiko je bil na predlog predsedstva SAZU ponovno formiran 15 januarja 2004. Namen tega strokovnega telesa je, da se ustvari primeren nivo za preverjanje in usmerjanje energetske politike tako v gospodarstvu kot v znanstvenih in tehnoloških raziskavah. Svet ima 12 članov, ki predstavljajo tako proizvajalce energije kot porabnike in raziskovalce. Med njimi so tudi trije člani I AS-a (Inženirske akademije Slovenije). V letu 2004 se je Svet sestal štirikrat. Obravnaval je sledečo tematiko: - naloge delovanja in naloge Sveta; - analiza raziskovalnih dejavnosti v RS na področjih programskega, fun-damentalnega in aplikativnega raziskovalnega dela v obdobju med 2000 in 2004; ■ individualna mnenja članov Sveta o obstoječi energetski politiki; podana so pisno; - podiplomsko izobraževanje na področju energetike. Na osnovi diskusij je Svet prišel do zaključka, da na začetku leta 2005 organizira obširnejše in temeljitejše obravnavanje razvoja energetike v RS. Na osnovi teh stališč sta predvideni - širša javna diskusija o tej tematiki v Jetu 2005 ter - predstavitev našega stališča pristojnim vladnim organizacijah (MG in M Z), ki odločajo o razvoju in raziskovalni politiki, Janez Peklenik Odbor za preučevanje narodnih manjšin V letu 2004 je imel Odbor S AZU za preučevanje narodnih manjšin dve seji. Na 23. seji 23. 6. je potekal dogovor o objavi zbornika s posveta Slovenci in Evropa, ki je bilo 5, 12. 2003 na SAZU. Predvideno je bilo, da bi zbornik izšel do konca leta 2004 v založbi SAZU, Ker nekateri referenti niso pravočasno oddali svojih prispevkov, je bilo dogovorjeno, da bo zbornik izšel v letu 2005, Ob izidu knjige naj bi organizirali okroglo mizo. Na 24. seji Odbora 9.12. je predsednik prof. dr. Jože Pirjevec predstavil pobudo slovenskega konzulata v Trstu za organizacijo simpozija o Osimskih sporazumih, Znanstveni simpozij naj bi potekal oktobra 2005 v prostorih SAZU v Ljubljani. Na seji je bilo predlagano, da se za pokrovitelja simpozija zaprosi predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška. Znanstveni simpozij naj bi potekal en dan. V programu dela za leto 2005 je bilo poudarjeno, da se v letu 2005 pripravi vse potrebno za nadaljevanje projekta Slovenski kulturni prostor danes na obmejnem območju Radgonskega kota v Avstriji in v Porabju na Madžarskem. V letu 2005 naj bi se oblikovala tudi skupina za organizacijo znanstvenega posveta. Posvet bi predvidoma organizirali v letu 2006 v Pavlovi hiši v Potrni/Laateldu ali v kulturnem domu v Pliberku/Rleiburgu v Avstriji v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru in Ustanovo dr, Šiftarjeva fundacija v Petanjcih. Jože Pirjevec Odbor za medicinske študije Raziskovalna skupina, ki deluje v okviru Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU, je v letu 2004 opravila naslednje raziskave: V okviru CRP-a Človeški dejavnik v vojaškem sistemu (Šifra projekta: M5-0058), kjer je raziskovalna skupina 1MV zadolžena za podprojekt Usklajevanje zahtev družine in dela v vojaškem poklicu, so raziskovalci pripravili anketni vprašalnik, ki ga bodo v letu 2005 izvedli na vzorcu 250 vojaških oseb in 250 splošne populacije. V letu 2004 se je nadaljevalo delo na mednarodnem projektu Population Policy Accept a ncc Study - The Viewpoint of Citizens and Policy Actors Regarding the Management of Population Related Change, Dograjevala se je mednarodna baza podatkov in na njeni osnovi so bile opravljene prve preliminarne analize na temo usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Raziskovalno delo naCRP-u Rodnost in samomorilnost v Sloveniji: multidis-ciplinarni vidiki, kije potekal v sodelovanju s Psihiatrično kliniko, seje zaključilo v oktobru 2004. i/.delano je bilo končno poročilo, kjer so bile predstavljene opravljene raziskave: Ugotavljanje razlike med osebnostnimi lastnostmi pri osebah po poskusu samomora, ki so prejele oz. odklonile psihoterapevtsko pomoč; Izdelava nevropsihološkega instrumentarija za odkrivanje dejavnikov samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola; Rodnost in samomorilnost v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih, in Analiza poročanja slovenskih tiskanih medijev o samomorilnost i. Nadaljevalo se jc delo na aplikativnem raziskovalnem projektu Nevropsiho-loški dejavniki samomorilnosti pri osebah, odvisnih od alkohola v sodelovanju z raziskovalci Nevrološke klinike Ljubljana in Psihiatrične klinike Ljubljana, kjer je bil izdelan nevropsihološki instrumenta rij za identifikacijo kognitivnih in ču stvenih vidikov odzivanja na dražljaje, povezane z nekaterimi desnohemisferič-nimi funkcijami (prepoznavanje obrazov in čustvenih izrazov, Stroopov emocionalni in verbalni test pozornosti, prostorski in verbalni 2-nazaj test delavnega spomina). V okviru CRP-a Hetero- in avtoagresivnost v družini je raziskovalno delo pretežno potekalo na terenu; na vzorcu 1300 mladostnikov in 70 žensk iz kmečkega okolja je bilo opravljeno anketiranje z vprašalnikom o izpostavljenosti nasilju v družini in iskanju pomoči, s katerim se pridobiva podatke o stališčih do nasilnega vedenja v družini; o tem, kakšnim oblikam nasilnih vzorcev vedenja so bili anketiranci priča in kakšne oblike pomoči so oz. bi želeli prejeti. Anketnemu vprašalniku je bil dodan še vprašalnik izražanja agresivnih vzorcev vedenja (Buss-Perry) in osebnostni vprašalnik P1E. Opravljena je bila tudi analiza medijskega diskurza na temo nasilja v družini v slovenskih tiskanih medijih. V okviru temeljnega projekta Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzi tetno izobraženih v Sloveniji (šifra projekta: J6-6364) so raziskovalci primerno lastni disciplinarni usmeritvi zbrali in predelali predpisano znanstveno literaturo in določili posamične projektne naloge, zlasti terenskega dela, ki se bo izvajalo v letu 2005. V okviru bilateralnega projekta Populacijska dinamika ob slovensko-hrva-ški meji: primer širšega obkolpskega prostora (šifra: B1-HR704-05-002) jc bilo v letu 2004 opravljenih pet delovnih sestankov (eden s hrvaškimi sodelavci in štirje s slovenskimi) ter štirje obiski na Hrvaškem (dva v Zagrebu - Statistic ki zavod RH in dva v Ozlju - Matični ured). Sestanki in obiski so bili namenjeni izvedbi kvantitativno zastavljenih projektnih nalog (pridobivanja in analizi arhivskega materiala), na podlagi katerih bodo v letu 2005 opravljene posamične kvalitativne projektne naloge. Marjan KOrdaš Dušanka Knezevi č Hočevar Odbor za trajnost ni razvoj Odbor za trajnostni razvoj je v sodelovanju s svetom za varovanje okolja pri SAZU pripravil globalno poročilo o stanju okolja in možnostih za trajnostni razvoj Slovenije in Evrope ter ga predstavil na seji Sveta za varovanje okolja Republike Slovenije 27. 10. v Ljubljani. Srečanja se je udeležilo skoraj 100 predstavnikov gospodarstva, strokovnih ustanov, ki delujejo na področju varstva okolja, nevladnih organizacij, civilne družbe in vlade. V okviru tega prispevka smo prikazali tudi možne scenarije globalnega razvoja, kot jih ie izdelal Rimski klub. Septembra je odbor pripravil srečanje z mednarodno udeležbo, na katerem je profesor Peter Novak predaval o ekonomskih in tehničnih vidikih alternativnih energetskih virov. Odbor je pripravil tudi prispevek o globalni situaciji trajnostnega razvoja v Sloveniji in na Hrvaškem, ki je bil predstavljen na mednarodni konferenci o traj-nostnem razvoju v Evori na Portugalskem, ki je bila pod pokroviteljstvom UNF-S-CA od 20. do 30. 6. Robert Mine Odbor za slovenski jezik Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika V drugi polovici leta je bila v II, razredu SAZU ustanovljena in zatem na skupščini SAZU potrjena Komisija za slovenski pravopis (njeno predhodnico je po izidu SP 2001 ukinil prejšnji predsednik SAZU). Naloga Komisije je bdenje nad normativno problematiko jezikovnih ravnin slovenskega knjižnega jezika, ki jih pri nas obravnava in uravnava ta za splošno kulturo najpriročnejši in najdostop nejši priročnik. Na seji II. razreda so bili v to komisijo predlagani člani tega razreda: Jože Toporišič, Zinka Zorko, Janez Oresnik, Kajetan Gantar in Jože Krašovec, Njen predsednik je podpisani. Predsednik KSP je v vsem času po izidu SP 2001 spremljal in javno obravnaval tako rekoč v vseh vrstah medijev upoštevanje določil tega priročnika v javnih glasilih, seveda pa tudi v nekaterih jezikoslovnih revijah in priročnikih, V letu 2005 namerava obravnavati neupravičena odstopanja od določil SP 2001, ki so bila rezultat dela treh od SAZU (oz. ZRC SAZU IS] T K) imenovanih komisij od leta 1972 sem m do izida SP 2001. foie Toporišič Komisija za slovenščino v javnosti V času povečane skrbi za slovenski jezik, ki jo narekujejo veliki politični, ekonomski in družbeni premiki v svetu in domača malobrižnost za stanje duha in slovenske samozavesti, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti ustanovila komisijo za slovenščino v javnosti. Vanjo so razredi imenovali svoje predstavnike, sestala pa se je prvič 25. 11.2004. Prisotni so bili: predsednik SAZU akad, Boštjan Zekš, glavni tajnik akad. Matija Gogala in člani komisije akad. Jože Toporišič, akad. Marjan Kordaš, akad. Zdravko Mlinar, izr. član Marijan Pavčnik in izr. članica Zinka Zorko. Na dnevnem redu sta bili dve točki: izvolitev predsednika komisije in razprava o njenih delovnih nalogah. Predsednik SAZU akad. Boštjan Žekš je uvodoma nakazal namen komisije in predlagal za predsednika izr, člana V. razreda Toneta Pavčka. Prisotni člani so predlog podprli, V razpravi o delovnih nalogah komisije je bila navržena vrsta aktualnih tem, od katerih bi vsaka terjala poglobljeno razpravljanje in neredko tudi ukrepanje. Poleg stare teme jezik v znanosti, ki je aktualna tudi kot jezik v visokem šolstvu, se je razprava dotaknila tudi vloge Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in njegovih gmotnih in vsebinskih problemov, slovenske terminologije in ne nazadnje zakona o jeziku, njegove pomanjkljive prisile in hkratne ohlapne vse-dopustnosti. Obenem smo konkretno proučili prav tedaj živo zadevo Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu, ki ji je Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj zavrnila zahtevek za nakazilo denarja, ker je bil zahtevek napisan v slovenskem jeziku, Domenili smo se, da bi take primere sproti sporočali vodstvu Akademije za nadaljnje ustrezno ukrepanje. Sklep seje je bil: pripravili bomo pregled problematike objav znanstvenih tekstov v tujih jezikih v Sloveniji v različnih strokah za prihodnjo sejo. Spremljali bomo aktualne dogodke v zvezi s slovenščino v javnosti in poskušali btti ne debat-ni klub o materinščini, vendar tudi ne cenzorski presojevalci pomanjkljivosti. Tone Pavček Fundacija dr. Bruna Breschi Med dejavnostmi, ki jih je v letu 2004 denarno podprla Fundacija dr. Bruno Breschi, je treba na prvem mestu omeniti nadaljevanje dela za izdelavo slovarja Janeza Svetokriškega. Delo poteka v skladu z dolgoročno (petletno) pogodbo, ki je bila sklenjena z avtorjem slovarja prof. dr. Markom Snojem 15. 1. 2001 in se bo iztekla ob koncu leta 2005. Kot je razvidno iz poročila izvajalca in iz priložene diskete, je bilo v letu 2004 obdelanih 3845 geselskih člankov, S tem je končana prva redakcija slovarja, ki obsega 6237 neimenskih in 2241 imenskih geselskih člankov. Dodatno bo treba osvetliti še približno 300 nerešenih (v glavnem imenskih) geselskih člankov. Če bo delo potekalo po predvidevanjih, bo slovar v letu 2006 pripravljen za tisk. V razpravah ob izidu ponatisa Pohlinove Kraynske gram mat i ke in Bibliothe-cae Carnioliae, ki je s pomočjo Fundacije izšel leta 2003, je bila dana pobuda, da se {predvidoma leta 2006) organizira znanstveni posvet o dejavnosti in pomenu Marka Pohlina. O tej pobudi je razpravljal II. razred SAZU, ki je tudi že imenoval pripravljalni odbor za organizacijo omenjenega posveta. Fundacija si bo prizadevala, da se pobuda uresniči in da se - v sodelovanju z morebitnimi drugimi organizatorji posveta (SAZU, Inštitut za literature ZRC SAZU) - v ta namen zagotovijo potrebna denarna sredstva. Ker je Ministrstvo za kulturo v prvi polovici oktobra 2004 nepričakovano zamrznilo že odobrena akademijska sredstva za tisk in publikacije, je bil - poleg nekaterih drugih publikacij - ogrožen tudi izid zbornika referatov simpozija, ki sta ga pred dvema letoma ob petdeseti obletnici smrti filozofa Aleša Ušeničnika organizirali SAZU in Teološka fakulteta. Fundacija je z izredno dotacijo v znesku 800.000.- SIT pokrila večji del manjkajočih tiskarskih stroškov in s tem omogočila. da je zbornik lahko izšel pred koncem leta 2004. Fundacija je z dotacijo v znesku 400.000,- tolarjev podprla tudi natis monografije Mirka Mahniča o gledališki dejavnosti v Sloveniji med II. svetovno vojno, katere izid načrtuje Slovenski gledališki in filmski muzej v letu 2005. Žal pa se m nič premaknilo v zvezi z načrtovano monografijo o idrijskih čipkah, ki jo je predlagal - v spomin na svojo babico, ki je bila po rodu iz Idrije - ustanovitelj Fundacije dr. Bruno Breschi pred svojo smrtjo in za katero je bil aprila 2002 na sestanku v idrijskem muzeju sklenjen dogovor, naj bi šla v tisk leta 2003, tako da bi lahko izšla ob petdesetletnici Mestnega muzeja Idrija (tj, leta 2004), Če tega deziderata v doglednem času ne bo mogoče uresničiti, je uprava razmišljala o pobudi, da bi - namesto načrtovane monografije - razpisali za najbolj kakovostni čipkarski izdelek vsakoletno nagrado, ki bi se imenovala po dr Brunu Breschiju. Kajetan Gantar Fundacija Janez Vaj kar d Valvasor V preteklem letu 2004 smo v nakladi 100 izvodov natisnili faksi mile L, VIL, in XV III, zvezka zbirke konotheca Valvasoriana in še poseben dotis XVIII, zvezka: Rastline in živali na Kranjskem, v nakladi 1000 izvodov. V prvem in sedmem zvezku je reproduciranih in kataloško (v treh jezikih) obdelanih 717 grafičnih listov evropskih mojstrov 16. in 17. stoletja, v osemnajstem zvezku pa 163 akva-relmh podob s katalogom v petih jezikih. Poleg tega smo Iz Zagreba prepeljali in skenirali še 11., VI., IX., X., XI., XII., XIII. In XIV. zvezek zbirke lconotheca Valvasoriana, Matjaž Kmecl Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo i v nadaljevanju oddelek) jc tudi v letu 2004 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila s tujimi akademijami. Pogodb je 31 in so naštete po abecednem redu držav, katerim akademije pripadajo, z navedbo njihovega sedeža: Albanska akademija znanosti, Tirana, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije. Bruselj, Akademija znanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Akademija znanosti Republike Češke, Praga, Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica, Estonska akademija znanosti, Talin, F.vropska akademija znanosti in umetnosti, Dunaj, Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki, Francoska akademija znanosti, Pariz, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi, Kraljeva irska akademija, Dublin, Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem, kitajska akademija družbenih ved, Peking, Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul, Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština, Latvijska akademija znanosti, Riga, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta, Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin, Poljska akademija znanosti, Varšava, Poljska akademija umetnosti in znanosti. Krakov, Mednarodna akademija teh ni ških ved, Moskva, Ruska akademija znanosti, Moskva, Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Švedska kraljeva akademija književnosti, zgodovine in kulturne dediščine, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern, Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevo društvo v Londonu, London. V letu 2004 je SA ZU sklenila novo pogodbo o sodelovanju s Črnogorsko akademijo znanosti in umetnosti, z Rusko akademijo znanosti pa smo določili kvoto za znanstveno sodelovanje, ki je za leto 2004 znašala 6 tednov. Ob obisku delegacije Makedonske akademije znanosti in umetnosti, ki jo je vodil predsednik akademik Cvetan Grozda nov, so se predstavniki obeh akademij dogovorili o sodelovanju med akademijama. Pogodba o sodelovanju naj bi bila podpisana spomladi 2005. Predlog za bilateralno znanstveno sodelovanje je podala tudi Li tovska akademija znanosti. Bolgarska akademija znanosti pa je izrazila željo po obnovitvi stikov med akademijama, Delegacija Finske akademije pod vodstvom predsednika in generalnega direktorja akademije prof. dr. Raima Vayrynena je v času med 3. in 5, 10, obiskala Slovenijo in ob tej priložnosti prestavila vodstvu SAZU svoje delovanje v funkciji nacionalne agencije za znanost in se seznanila z vlogo naše Akademije, Oddelek je prav tako sodeloval s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe, ali pa prosile za različne podatke. Tako kot vsako leto sta tudi letos Kraljevo društvo v Londonu (The Royal Society) in Britanska akademija (The British Academy) organizirala v Atenah od 30.9. do 1. 10. letno srečanje akademij, znanstvenih fundacij in drugih znanstvenih ustanov, ki sodelujejo v njunih programih znanstvene izmenjave na področju znanosti, družboslovja in hum an i stike. Srečanja se je udeležil predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik. Dejavnost oddelka je obsegala stike z naslednjimi med akademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša akademija: Zveza evropskih akademij (ALLEA, All European Academies), Med akademij ski forum za mednarodne zadeve (I AP, Inter Academy Panel on International Issues), Medakademijski medicinski forum (I A MP, Inter Academy Medical Panel), Evropska znanstvena fundacija (F. S F, European Science Foundation), Mednarodno združenje akademij (UAI, Union Académique internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissenschaftliches Komitee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps) ter drugi. S pridružitvijo Slovenije Evropski uniji je SAZU postala članica Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council). Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži za človekove pravice (International Human Rights Network). Zveza evropskih akademij (ALLEA, All European Academies) seje ukvarjala predvsem z vprašanji znanstvene politike in nekaterimi problemi na tem področju ter se pri svojem delu povezovala z drugimi znanstvenimi združenji. Med drugim je obravnavala tematiko evropskega raziskovalnega območja (ERA) in evropskega raziskovalnega sveta (ERQ, Svoje članice je informirala predvsem po elektronski poti ter izdala nekaj pomembnih publikacij. Generalna skupščina ALLEA je bila v Bruslju od 24, do 27, 3. Udeležili so se je predsednik akademik prof, dr. Boštjan Zekš, predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik in akademik prof, dr, Alojz Kralj, Medakademijski forum za mednarodne zadeve (I A P, Inter Academy Panel on International Issues) nas je redno obveščal o svojih dejavnostih, stalnih projektih, predlogih novih projektov, organizaciji sestankov in kadrovski politiki. Potekajo že tudi priprave na naslednjo generalno skupščino, ki bo konec leta 2006. Evropska znanstvena fundacija (ESF, European Science Foundation) je zelo razvejana organizacija, ki prek različnih oblik sodelovanja obvešča svoje članice o poteku že utečenih raziskovalnih programov in o predlogih za nove, o znanstvenih delavnicah, konferencah, okroglih mizah, kadrovski politiki, sestankih in drugih dejavnostih. Članicam pošilja zelo obsežna gradiva, poročila o opravljenem delu, razpise novih projektov, kadrovske razpise, poslovna poročila, brošure, publikacije in drugo. Vsa ta gradiva je oddelek redno posredoval slovenskim predstavnikom v telesih EZF, znanstvenoraziskovalnim in kulturnim ustanovam ter posameznikom. Mi pa smo EZF posredovali vse potrebne podatke in želene informacije. Fundacija ima 5 komitejev, in sicer za: humanistiko (SCH), družboslovne vede (SCSS), vede o okolju (LESC), fizikalne in tehniške vede (PESC) ter medicinske vede (EMRC), Sem sodijo tudi evropske znanstvene konference EURESCO, ekspertne skupine EUROHORC, vseevropike skupne raziskave (EUROCORES), mulii- in transdisci-plinarne evropske raziskave (ESF Scientific Forward Looks) in drugo. SAZU je sklenila podpreti program F.ZF s področja humanisitke z naslovom: Prikaz preteklosti: nacionalne zgodovine v Evropi (Representation of the Past: National Histories in Europe). Prof, dr Janeza Sketlja je imenovala za slovenskega predstavnika v stalnem odboru za medicinske vede, dr. Petra Ven tur in ¡ja pa za slovenskega predstavnika v stalnem odboru za fizikalne in tehniške vede. Dr. Milena Flor vat, dosedanja predstavnica Slovenije v stalnem odboru za vede o življenju in okolju, je bila ponovno izvoljena v to funkcijo, akademik prof, dr. Jože Krašovec pa ostaja slovenski predstavnik v stalnem o d bor vi za humanistiko. Akademiku prof. dr, Veljku Rusu se je iztekel mandat predstavnika Slovenije v stalnem odboru za družbene vede; za njegovega naslednika je bil imenovan prot. dr, Slavko Splichal. Predsednik akademik prof. dr. Boštjan Zekš in predstojnik oddelka akademik prof, dr, Branko Stanovnik sta se v Bratislavi, na Slovaški akademiji znanosti, udeležila 2, sestanka »Srednje- in vzhodnoevropske mreže« (CEN - Central nad Eastern European Network). CEN je združenje predsednikov akademij znanosti držav srednje in vzhodne Evrope, ustanovljeno na pobudo prof. Felixa Ungerja, predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti. V okviru dejavnosti Mednarodnega združenja akademij (UAI, Union Académique Internationale) seje akademik Kajetan Gantar, kot predstavnik SAZU, od 28, do 31. 5. v Barceloni udeležil 78, letne skupščine zveze. Mednarodne stike oddelka lahko dopolnimo s sodelovanjem z Evropsko komisijo, UNESCO-m, UNÏDO-m, različnimi tujimi fundacijami, znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, univerzami, inštituti, skladi, združenji, forumi, založbami in agencijami, računalniškimi mrežami itn. Ena osrednjih nalog oddelka je bila izvedba znanstvene izmenjave na podlagi določil dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju SAZU in nekaterih drugih akademij. V letu 2004 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 25 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 30 tednov, 28 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 24 tednov. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.) Oddelek je organiziral 13 predavanj članov SAZU in nekaterih tujih uglednih znanstvenikov. (O predavanjih govori posebno poglavje Letopisa.) Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi, Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvom za zunanje zadeve (še posebej s Sektorjem za mednarodne odnose v kulturi) ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in posamezne druge enote. V letu 2004 so začele teči priprave na organizacijo enodnevnega mednarodnega simpozija z naslovom »Naravoslovne znanosti v sodobni družbi«, ki bo v Ljubljani 21. oktobra 2005. Simpozij bosta skupaj organizirali SAZU in Evropska akademija znanosti in umetnosti. Dan kasneje, 22, oktobra 2005, pa je predvideno srečanje CF.N, prav tako v prostorih SAZU. Med 3- in 6■ 6. sta SAZU ter Papeški svet za kulturo v sodelovanju s Slovensko škofovsko konferenco priredila II. Mednarodni in interdisciplinarni kolokvij z naslovom »Znanost in vera: Etična odgovornost v svetu, ki se spreminja«, na katerem ie sodelovala vrsta odličnih znanstvenikov in mislecev iz Slovenije in drugih evropskih držav. Kolokvij je potekal pod pokroviteljstvom dr. faneza Drnovška, predsednika Republike Slovenije in kardinala Angela Sodana, državnega tajnika Svetega sedeža. Predsednika organizacijskega odbora sta bila akademik prof. dr. Jože Trontelj, podpredsednik SAZU in dr. Janez Gril, predstavnik Slovenske škofovske konference. Tudi v letu 2004 je predstojnik oddelka sodeloval v delu komisije Sklada do-natorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved kot njen predsednik. Branko Stanovnik MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI Avstrijska akademija znanosti Akademik prof. dr. Andre Gingich, redni profesor na Inštitutu za etnologijo, kulturno in socialno antropologijo na dunajski univerzi in direktor Komisije za socialno antropologijo na Avstrijski akademiji znanosti, je obiskal Inštitut za prostorske in antropološke študije ZRC SAZU (18.-23.5.}. Dr Fran?, Lackner, raziskovalec iz Komisije za raziskovanje srednjeveških knjižnih in pisnih spomenikov pri Avstrijski akademiji znanosti, je v Ljubljani obiskal Oddelek za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (6.-18. 6.). Britanska akademija Dr, Guglielmo Meardi, Warwick Business School, Coventry, je v Ljubljani obiskal Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani (28. 6.-12. 7. in 1.-15. 12.). Prof. dr. Alistair Ross in dr. Sarah Adam, Metropolitan University, sta se v Ljubljani udeležila srečanja sodelavcev v mednarodnem projektu Komparativna študija Velike Britanije, Madžarske in Slovenije o profesionalnem in osebnem razumevanju tekmovalnosti in sodelovanja (8.-11. 12.). Akademija znanosti Republike Češke Prof. dr, Miloš Zelenka je obiskal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (1,-10. 10.). Estonska akademija znanosti Dr. M are Kčiva, direktorica Estonskega literarnega muzeja, ie obiskala Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (16.-29, 5,). Kraljeva irska akademija Dr. Collin Thomas z Univerze v Ulstru (Irska) je obiskal Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (14.-20, 3,). Madžarska akademija znanosti Dr. Lászlo Bartosiewiez, Inštitut za arheologijo Univerze Loránd F.otvos v Budimpešti, je obiskal Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU (11,17. 1.). Dr, A kos Nemcsics iz raziskovalnega inštituta Madžarske akademije znanosti se je udeležil 10. združene vakuumske konference v Portorožu (28. 9.-2, 10,). Dr. Katalin Hangos in dr. Gabor Szederkényi z inštituta pri Madžarski akademiji znanosti sta obiskala Institut Jožef Štefan (10.-16, 10,). Dr, István Luko v it s iz Kemijskega raziskovalnega centra pri Madžarski akademiji znanosti je obiskal Kemijski inštitut v Ljubljani (19.-25, 10,). Dr, Marta Fiildp in Monika Sandor iz Inštituta za psihologijo Madžarske akademije znanosti sta se v Ljubljani udeležili srečanja sodelavcev v mednarodnem projektu Komparativna študija Velike Britanije, Madžarske in Slovenije o profesionalnem in osebnem razumevanju tekmovalnosti in sodelovanja (8.-11, 12.). Poljska akademija znanosti Dr, Magdalena Sz.czepaniak iz Botaničnega inštituta W. Szafer v Krakovu je v Ljubljani obiskala Oddelek za biologijo Biološke fakultete Univerze v Ljubljani (28. 6.-8.7.). Prof. Andrej Gazdzicki m dr. Andrzej Kami iz Paleobiološkega inštituta Poljske akademije znanosti sta obiskala Geološki zavod Slovenije (3,-9 8.), Ruska akademija znanosti Prof. dr. Andrej V, Popov, Inštitut za evolucijsko fiziologijo in biokemijo pri Ruski akademiji znanosti, seje v Ljubljani udeležil slovesnosti ob 250-letnici rojstva Barona Jurija Vege (18.-25. 3.). Dr. Ta mara A. Shiganova, dr. Yulia V. Bulgakova in dr. Eteri I. Musaeva, inštitut za oceanologijo pri Ruski akademiji znanosti, so obiskale Nacionalni inštitut za biologijo v Piranu (4,-11.4.). Dr Tatjana Tchepelevskaya iz Inštituta za slovanske vede Ruske akademije znanosti je v Ljubljani obiskala Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZLJ, Narodno in univerzitetno knjižnico in Arhiv Republike Slovenije ter se srečala z akademikom prof. dr. Matjažem Kmeclom (16.-30. 12). Slovaška akademija znanosti Dr. Susanne Rajtár iz Arheološkega inštituta Slovaške akademije znanosti je v Ljubljani obiskala Inštitut za arheologijo ZRC SAZU (8,-15.6.). Mag, Katarina Smetanova z Inštituta za virologijo Slovaške akademije znanosti je v Ljubljani obiskala Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (17.-30, 6.), OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI Avstrijska akademija znanosti Akademik prof. dr. Janez Orešnikse je na Dunaju udeležil srečanja Internationale Morphologie-Tagung (11.— 18. 2,). Dr. O to Luthar, direktor ZRC S AZU, je obiskal Avstrijsko akademijo znanosti in se kot referent udeležil okrogle mize na temo Nova Evropa - Post kolonialna Evropa (24.-26. 5.J. Dr, Nataša Golob s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za zgodovino, je obiskala univerzitetno knjižnico v Gradcu 1er Komisijo za paleografijo in srednjeveške rokopise pri Avstrijski akademiji znanosti {26. 9,-8. 10, ter 22. 11.-4. 12.). Dr. Vida Pob ar, Odsek za geologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr, Polona Kralj, Geološki zavod Slovenije, sLa sodelovali na simpoziju, ki ga je organiziral Paleontološki inštitut Dunajske univerze (8.-10. II.). Dr. Olo I.uthar, direktor ZRC SAZU, je na Dunaju sodeloval na konferenci Kultur der Differenz v prostorih Avstrijske akademije znanosti (8.-10. 12.), Estonska akademija znanosti Prof. dr. Matjaž Zorko, Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani, je obiskal Oddelek za biokemijo in bioorgansko kemijo Univerze v Tartuju (7.-13, 5.). Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Dr, Metka Culiberg iz Biološkega inštituta fovana Hadžija ZRC S AZU je sodelovala pri terenskih raziskavah v Veli spili na Korčuli (8,-13. 10), Dr. Vera Smole, dr. Jožica Škofic in dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU so se udeležili 10. znanstvenega srečanja v nizu Znanstvena srečanja o hrvaških dialektih v prostorih Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (1L-12, 1L), Madžarska akademija znanosti Bojan Musizza, dr. Gregor Kandare, Uroš Benko, mag. Deian Tinta, mag. Sébastian Zor?.ut in dr, Samo Gerkšič, znanstveniki iz Inštituta )ožef Stefan, so obiskali laboratorij Inštituta za raziskave v računalništvu in avtomatiki pri Madžarski akademiji znanosti (7.-11.9,). Dr. Marjanca Pergar - Kuščer in dr. Cveta Razdevšek ■ Pučko sta se udeležili srečanja sodelavcev v projektu partnerskih inštitucij iz Velike Britanije, Madžarske in Slovenije v Budimpešti (20,-24. 10.). Urban Borštnik iz Kemijskega inštituta, Ljubljana, je obiskal Kemijski raziskoval ni center Madžarske akademije znanosti (6.-10. 12.). Ruska akademija znanosti Akademik prof, dr, Andrej K rajne je obiskal Rudarski inštitut v Permu (24, 5.-4. 6.). Glavni tajnik akademik prof. dr, Matija Gogala je obiskal Zoološki inštitut Ruske akademije znanosti ter Inštitut evolucijske biologije in biokemije v Sankt Peters burgu (7,-14. 6.). Dr. Miha javornik, dr, Tomislav Virk in dr. Blaž Podlesnlkiz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so se v Moskvi udeležili konference Književnost in kultura slovanskih dežel v obdobju globalizacije (21,-28. 11.). Slovaška akademija znanosti Dr. Vera Smole, dr. Karmen Kenda - Jež in dr. Peter Weiss iz Inštituta za slovenski jezik Prana Ramovša ZRC SAZU so se udeležili rednega letnega zasedanja Mednarodne komisije za sestavo Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA) v Bratislavi (1U.-16. 10.). JUBILEJI V letu 2004 so praznovali: 95 let dopisni član Zoran Mušič, 85 let redna člana Boris Majer, Milko Matičetov, dopisni član Drago Grdenič, 80 let redna člana Ivan Minatti, Mario Pleničar, dopisni člani František Benhart, Ivan Brajdič, AJeksandar Flakcr, Alojz Rebula, 75 let redni člani Jože Maček, Veljko Rus, Dane Zaje, dopisni člani Roy Thomas Severn, Dimitrije Stefanovič, lohn S. Waugh, 70 let redni člani Dušan Ferluga, Andrej Jemec, Lojze Lebič, Matjaž Kmecl, dopisni člani Božidar Kos, Chintamani N, R. Rao, Jan Stankowski, 65 let redna člana Igor Grabeč, Jože Trontelj, dopisni člani Antonio Cardesa, Rudolf Flot zinger, fean-Marie Pierre Lehn, Andrej Popov, 60 let redni član Jože Krašovec, 55 let izredna člana Tadej Bajd. Franc Strle. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA A kade m i k Robert Bline je bil imenovan za člana Sveta za trajnost ni razvoj po sklepu vlade Republike Slovenije, na kongresu NQI v Bonnu v Nemčiji je prejel mednarodno nagrado Nuclear Quadrupole Interactions, marca 2004 pa je bil izvoljen za dekana Mednarodne podiplomske šole Jožefa Štefana. Akademik Davorin Dolar je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju fizikalne kemije. Akademik Peter Fajfar je bil izvoljen v izvršni odbor Mednarodnega združenja za potresno inženirstvo. Akademik Dušan Ferluga je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo v medicini. Akademik Gabrijel Kernel je postal zaslužni znanstvenik Inštituta »Jožef Stefan«. Akademik Alojz Kralj je dobil priznanje za dolgoletno sodelovanje v programu institucionalne evalvacije univerz, EUA (European University Association), ob 10-letnici programa, Leuven, Belgija in bil imenovan za eksperta konsultanta, Archimedes Foundation, za področje: Quality assurance of higher education in Estonia - Analysis of present practice and development of shared quality assurance system; naročnik. Ministrstvo za izobraževanje in raziskave in Re Morska konfc renca, Estonia, Tallin. Akademik Andrej Kranje je prejel zlaLo plaketo Zveze geografskih društev Slovenije. Imenovan je bil za podpredsednika Komisije za kras pri Mednarodni geografski zvezi, SAZU ga je imenovala za predstavnika v projektu Oživitev vloge znanosti v svetovni naravni dediščini (inter Academy Council), Mi nistrstvo za šolstvo, znanost in šport pa za predstavnika Slovenije v ESFRJ (Evropska strategija za raziskovalno infrastrukturo). Izvoljen je bil za predsednika Upravnega odbora ZRC SAZU. Akademik Jože Krašovec je bil na univerzi v Leidnu, Nizozemska, na sklepni skupščini 18, svetovnega kongresa akademskega bibličnega združenja International Organization for the Study of the Old Testament (IOSOT) izvoljen za predsednika tega združenja in da v letu 2007 v Ljubljani organizira 19, svetovni kongres. To združenje vključuje še štiri specialistična svetovna združenja: International Organization tor Targumic Studies (IOTS), International Organization for Sept ua g i nt and Cognate Studies (IOSCS), International Organization for Qumran Studies (IOQS), International Organization for Masoretic Studies (ÎOMS), Akademik Krašovec je prvi predsednik tega krovnega svetovnega združenja iz nekdanje komunistične Vzhodne Evrope, Akademik Lojze Lebič je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije, prejel je zlato plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in bil izvoljen za zunanjega člana Kraljeve flamske akademije znanosti in umetnosti v Bruslju. Akademik Zdravko Mlinarje bil izvoljen za dopisnega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Akademik Janez Orešnik je prejel odlikovanje zlati red za zasluge Republike Slovenije. Izredni član Slavko Splichal je postal član uredniških odborov revij International Journal of Public Opinion Research (revija Svetovnega združenja za raziskovanje javnega mnenja WAPOR), Critical Studies in Media Communication (revija ameriške National Communication Association pri založbi Rout ledge) in baskovske revije za medijske študije ZFR. Ob desetletnici izida njegove knjige Media beyond Socialism je imel vabljeno predavanje na Cornell University (v It ha ci, ZDA). Akademik Jože Toporišič je prejel nagrado Ustanove patra Stanislava Šk rab ca in priznanje OŠ Maksa Pleteršnika - Unesco AS P-m rež a. Akademik Ciril Zlobec je prejel zahvalno listino za prevode iz Dantejeve mladostne lirike Società Dante Alighieri, Gorica - Rim, in mednarodno literarno nagrado L mili o Battis ta - Circe Sabaudia za prevode iz sodobne Italijanske literature. Postal je častni občan Kanala ob Soči. Izredna članica Zinka Zorko je postala častna občanka občine Selnica ob Dravi. Akademik Boštjan Žekš je bil ponovno izvoljen za predsednika Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta in imenovan za vodjo komisije za pripravo predloga nacionalnega razvojno-raziskovalnega programa. Prejel je priznanje Recherche de la Qualité Reda sv. Fortunata in postal član Združenja sloven skega reda vitezov vina. Bil je tudi član več častnih odborov mednarodnih in nacionalnih znanstvenih in kulturnih prireditev. Akademik Andrej O. Župančič je postal častni član Slovenskega društva za nev roznanost SiNAPSA. TISKOVNE KONFERENCE 3. junija Tiskovna konferenca II. mednarodnega in interdisciplinarnega kolokvija Znanost in vera: Etična odgovornost v svetu, ki se spreminja, ki sta jo pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Papeški svet za kulturo, Sveti sedež, 14. septembra Tiskovna konferenca ob izidu knjige akademika in častnega člana Franceta Bernika Spektrum ustvarjalnosti (izdala Slovenska matica), 5. oktobra Tiskovna konferenca II. razreda SAZU ob izidu dveh knjig: Janko Lavrin: Pisma v domovino, ki jo je uredil Dušan .Vloravec, m Janez Orešnik: Naturalness in (Morpho)syntax - English Examples (Jezikovna naravnost v (obliko) skladnji - angleški zgledi. 27. oktobra Tiskovna konferenca s predstavitvijo knjige prof. dr. Darinke Soban Joannes A. Scopoii - Carl Linnaeus - Dopisovanje^ Correspondence 1760-1775, ki sta jo pripravila SAZU in Prirodoslovno društvo Slovenije. 21. decembra Tiskovna konferenca ob izidu II, dela jubilejnega zbornika ob petinšestdesetletni-ci SAZU: Slovenski književniki akademiki. PREDAVANJA NA SAZU 17.3. Akademik prof. dr. Boris Paternu H KOSOVELU PO DRUGI POTI Poezija Srečka Kosovela nosi v sebi dinamizem izjemne moči. V njej Je na poseben, eksploziven način zbrana pravzaprav celotna duhovna in pesniška izkušnja 20, stoletja. Literarna zgodovina mu je v zadnjih štirih desetletjih izkazala veliko raziskovalno pozornost. Vendar je bila v duhu tega časa močno zbrana predvsem ob analitičnem definiranju njegovega modernizma in avantgard i zrna ter njunih variant, Tako nam je danes dokaj razvidna Kosovelova skrajno gibljiva pot skozi laze novodobne poezije od impresionizma in simbolizma pa mimo ekspresionizma in konstruktivizma do revolucionarnega realizma Naše naslednje in glavno vprašanje je, kaj in kje je pesnikova osebna konstanta znotraj te dinamične polifonije »izmov«, se pravi tisto, kar Kosovela notranje integrira in suveren i žira ob odprtosti v neštete smeri, t ud i v smer destrukcije. Opazovanje iz tega zornega kota pokaže Kosovelovo globinsko vezanost na pesniško klasiko in njeno strukturira-nje podobe sveta in tudi izraza. 31. 3. Akademik prof. dr. Rcinhard Lauer SKUŠNJAVA IL1R1ZMA-. PRIMER STANKA VRAZA Eden najvidnejših nemških slavistov, avtor obsežne Geschichte der Russischen Literatur in dober poznavalec hrvaške književnosti je obravnaval Vrazov prestop v ilirsko oz. hrvaško literarno ustvarjanje v skladu z dejstvi in pravično do obeh strani, Vrazov in Prešernov problem je razložil iz individualne pravice po svobodnem odločanju, tudi v območju tako občutljivega vprašanja, kot ie zavezanost rodovni oz. jezikovni pripadnosti. Sprejem ilirskega jezika pri Stanku Vrazu je obrazložil s pesnikovo težnjo, da se pridruži jeziku, ki je izražal takrat najbolj aktualno, romantično z a nosno južnoslovansko idejo v prvi polovici 19, stoletja. 8.4. Prof. dr. Robert Zoreč CELIČNA FIZIOLOGIJA, FIZIONOMIKA, CELIČNO 1NŽEN1RSTVO Pogosto v dnevnih novicah zasledimo pomembnost razkritja zaporedja človeškega genoma, kije bilo najavljeno v letu 2000. Ob et j, da bomo v kratkem spoznali vse telesne in celične procese, ki jih vodijo geni v normalnih in patoloških procesih, so se s tem močno povečali. A določanje vloge genoma v celičnih procesih, po novem temu pravimo fiziomika, po starem pa še kar celična fiziologija, se kaze bolj zapleteno, kot so si raziskovalci sprva predstavljali, Produkti genov, proteini, namreč med sabo sodelujejo v prepletenih funkcionalnih mrežah. Včasih lahko različni proteini s sodelovanjem v funkcionalnih modulih opravljajo podobno nalogo, da se zagotovi funkcija, kije sicer deloma neodvisna od strukture, Namen predavanja je prikazati kompleksnost in tudi preprostost mehanizma fuzije membrane mešička s plazmalemo. Ta proces je v celicah univerzalno prisoten, ima ključno vlogo pri sekreciji hormonov in kemičnih prenašalcev. V industrijskih razmerah je nosilec izločanja rekom bi na nt ni h proteinskih bioučinkovin. S pridom lahko ta proces uporabimo tudi za inženirsko preoblikovanje celic v celično vakcino, ki obetajo pri zdravljenju rakastih obolenj, 14.4. Prof. dr. Anton Wernig »INTELIGENTNA« HRBTENJAČA Dr. Anton Wernig je profesor za nevrofiziologjjo na Medicinski fakulteti Univerze v Bonnu, Nemčija in dopisni član SAZU. Dr, Wernig od leta 1990 dalje razvija pristop, ki ga je poimenoval "Sposobnost za učenje vzorcev hoje na ravni hrbtenjače" (Trainability of Gait Pattem at the Spinal Cord Level), Bazično nevrofiziologijo je uporabil v kliničnih razmerah pri bolnikih s poškodbo hrbtenjače. Za njih je razvil zdravljenje na tekaču. Ta metoda se zdaj uporablja že v nekaterih rehabilitacijskih centrih po svetu. Tu velja poudariti kandidatovo večletno sodelovanje z Inštitut o m R Slovenije za rehabilitacijo invalidov, Zato je bil prof. Wernig eden prvih, ki mu je Medicinska fakulteta v Ljubljani podelila častni naziv gostujoči profesor. Akademik prof. emer. dr. Herwig Wolfram KARANTANIfA - PRVA POZNANA DRŽAVA SLOVANOV Akademik prof. emer. dr. Herwig Wolfram, ugleden zgodovinar z Univerze na Dunaju, je leta 1979 izdal najpomembnejši vir za karantansko zgodovino (Con-versio Bagoa riorum et Garanta nor um) in ga na osnovi takrat novih metodoloških in vsebinskih izhodišč (t.i. etnogenetski pristop) tudi obsežno komentiral, S tem delom je postavil paradigmatičen okvir za vsa nadaljnja raziskovanja karantanske in s tem v veliki meri tudi najstarejše slovenske zgodovine. V svojem predavanju na SAZU je avtor povzel svoje tozadevne raziskave in v sintetični obliki predstavil karantansko zgodovino zlasti z državnopravnega vidika te problematike, Predavanju je sledila pestra diskusija, ki se ie v več točkah dotaknila tudi vprašanja etnogeneze Slovencev. 25. 5. Prof. dr. Egon Matijevič MOST MED DELCI NANOMETRSKE IN MIKROMETRSKE VELIKOSTI: ZNANOST, ZGODOVINA, UPORABA IN UMETNOST Danes skoraj ni več treba posebej poudarjati pomena izjemno majhnih uniformnih delcev v znanosti, tehnologiji in medicini. Še pred kratkim je bila pozor nost raziskovalcev usmerjena predvsem v koloide, sedai pa se zanimanje razširja na enostavne in kompozitne delce nanodimenzij. Čeprav marsikdo ocenjuje, da v celoti nastaja novo znanstveno področje, je preprosto in dokazljivo dejstvo, da so bili takšni sistemi prepoznani že pred 150 leti. Najzanesljivejši način priprave takšnih disperzij je precipitacija iz raztopin. Vedno je veljala predpostavka, da naj bi bili delci nanovelikosti dejansko inter-mediati, ki naj bi se v postopkih priprave nato povečevali predvsem z difuzijsko rastjo. Intenzivne raziskave v zadnjem času pa dajejo vrsto dokazov, da je najpomembnejša stopnja pri pripravi agregacije primarnih delcev nanovelikosti. Še vedno pa ne poznamo odgovora na vprašanje, kateri mehanizem vodi do združevanja takšnih skupkov na način, ki vodi do priprave monodisperznih delcev. Predstavljen je bil model, ki definira pogoje za pripravo delcev določene velikosti, Prikazani so bili različni eksperimentalni testni sistemi, ki bodo demonstrirali verodostojnost modela. Prikazane so bile možnosti za nove postopke, osnovane na teh spoznanjih, ki so uporabni za pripravo disperzij z želenimi lastnostmi, potrebnimi za raz- lične namene uporabe. Podani so bili primeri različnih aplikacij nanometrskih in mikrometrskih delcev, bodisi v enostavnih ali skiopljenih sistemih (kompoz.iti). Seveda pa ne more in ne sme biti vse, kar raziskujemo, izključno utilitaristično. Lepota, opažena pri raziskavah majhnih delcev, ne sme ostati izključno v raziskovalčevih očeh, zato bo predstavljena tudi javnosti, 11.6. Akademik prof. dr. Juri F.ngelbrecht OD DELOV K CELOTI - ESTONIJA IN EVROPSKO RAZISKOVALNO OBMOČJE Dr. Juri Engelbrecht, predsednik Estonske akademije znanosti, je v svojem predavanju prikazal dogajanja v EU s stališča manjših evropskih držav. F.stonija se s svojimi 1,4 milijona prebivalci sooča s številnimi izzivi, da poslane partnerica evropskemu raziskovalnemu območju in doseže lizbonske cilje. Predstavil je krajši pregled estonskih raziskav in razvoja ter novejših dejavnosti na področju znanstvene politike s poudarkom na problemu omejenosti človeških virov in infrastrukture. Opisal je tudi primere povezav, zlasti na območju baltskih držav. Na kratko je razčlenil nekaj splošnih ugotovitev pri organiziranju znanstvenih struktur. Prikazal je uspešno raziskoval no-razvojno politiko Finske, podprto z dolgotrajnim pozitivnim odnosom vlade. 16. 6. Prof dr, Erik Valdemar Stalberg SODELOVATI S POMOČJO TELEMEDICINF. Informacijska tehnologija (videokonference, prenos slik in zvoka) je postala cenejša in tudi v medicini preprosta za uporabo. Ponekod je zato že v Tutinski rabi. Izkušnje predavatelja temeljijo na uporabi telemedicine, in sicer prenosa signalov iz mišic, živcev in možganov, iz bolnišnic, kjer jih posnamejo tehniki, nimajo pa medicinskih strokovnjakov za to področje, v univerzitetni center, kjer signale analizirajo in interpretirajo. Sledi v i de o konferenc a, na kateri se pogovorijo o rezultatih. Telemedicino uporabljajo tudi v izobraževanju in na strokovnih sestankih. Prihrani čas in denar m je uporabna tako v domačih kot v mednarodnih stikih. Prof, dr. Roy Thomas Severn PRISPEVEK POTRESNEGA INŽENIRSTVA K TRAJNOSTNEMU RAZVOJU Trajnostni razvoj lahko definiramo kot »razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi ogrožal sposobnost bodočih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe«. Glede na to je jasno, da bi predstavljalo zmanjšanje posledic naravnih nesreč (viharjev, poplav in potresov) pomemben prispevek k trajnostnemu razvoju. Za razliko od viharjev in poplav pa potresov ne moremo napovedati in s tem preprečiti človeških žrtev. V predavanju so bile na poljuden način prikazane novejše raziskave, ki se opravljajo v Evropi s ciljem, da bi se zmanjšale posledice potresov, predvsem s stališča oskrbe z vodo in energijo in možnosti za transport- 17.9. Prof. dr. N. K, Chrungoo BIOTEHNOLOŠKE RAZISKAVE ZA USTREZNEfŠO UPORABO A [DE DANES IN V PRIHODNJE Globalno zagotavljanje hrane je odvisno od majhnega števila različnih pridelkov. Več kot polovico vseh beljakovin in kalorij človeštvu zagotavljajo trije pridelki: koruza, pšenica in riž. Samo 150 vrst rastlinskih pridelkov je pomembnih v mednarodnem merilu, S tem se manjša varnost prehrane v svetu, oži pa tudi osnovo genskih virov kmetijskih rastlin, kar je posebej zaskrbljujoče za revno prebivalstvo, zlasti v marginalnih območjih. Nujna je povečana skrb za širjenje raziskav in razvoja tako, da bo vključen širši sklop gojenih rastlin. Glede na povečano povpraševanje po hrani je nujno izboljšati obstoječe kult i vira nje kmetijskih rastlin; predvsem pa je treba izboljšati uporabo bogastva biotske raznovrstnosti in genskih virov, da bomo uporabljali tudi pozabljene in zanemarjene gojene rastline. Med razmeroma malo uporabljanimi gojenimi rastlinami je tudi navadna ajda (Fagopyrum esculentum Moench), Ajda je dragocena zaradi hitre zrelosti pridelka, visoke biotske vrednosti beljakovin in vsebnosti pomembnih antioksi-dantov, kot so rutin, kvercetin in E- vitamin. Kljub izredni hranilni vrednosti ajda ni dosegla širšega pridelovanja, saj ima zaradi ne de term i na nt ne rasti in osi panja semen majhen pridelek. Poleg lega so beljakovine ajde razmeroma slabo izkoristljive, ajda vsebuje tudi nekaj prehran-sko manj zaželenih sestavin. Zato se kaže potreba za izboljšanje ajde z uvedbo determinant nega (končnega) načina rasti za povečanje pridelka in izboljšanje kakovosti, Potrebne so raziskave za molekulsko karakterizacijo biotske raznolikosti ajde. Potreben je tudi razvoj molekulskih orodij za identifikacijo genskih I okusov za različne lastnosti; to je lahko molekulska osnova za žlahtnjenje novih sort ajde. Glede na uravnoteženo sestavo aminokislin in visoko hranilno vrednost bi lahko bili geni ajde primerni tudi za prenašanje v druge vrste rastlin in za izboljšanje njihove hranilne vrednosti. 5. 10. Prof. dr. Matija Peteri in NOVE SMERI V RIOMEDICIN1 Predavatelj je opisat nove poglede na transkripcijo, na cditiranje RNK in na oblikovanje imunskega sistema, tudi z vidika virusa HIV. Predavanje se je začelo z opisom redke človeške dedne bolezni, ki jo je znanost nedavno popolnoma pojasnila, sindroma golih limfocitov. Ta spoznanja so nas pripeljala do novih načinov, kako pridemo do živalskih modelov Človeških avtoimunskih bolezni in morebiti tudi do novega zdravljenja raka. Drugi del predavanja je bil posvečen virusu HIV, ki nam je pokazal nove poti transkripcije in razmnoževanja ter načinov, kako jih skušajo celice omejiti. Opisane so bile nove metode zdravljenja aidsa, s katerimi skušamo pregnati virus iz človeškega telesa. Nazadnje je bilo omenjeno, kako edi-tiranje RNK preprečuje razmnoževanje retrovirusom in retrotransposonom. 23. U. Prof. dr. Antonio Pedotti OD TEHNOLOGIJE DO BIOMEDICINSKE UPORABE: INTERDISCIPLINAREN POGLED NA MERJENJE GIBANJA V PROSTORU Zapletenost in lepota človekovega gibanja sta vedno privlačevali znanstvenike in umetnike. Živčevje, mišice in kosti, ki pri gibanju sodelujejo, so poleg nevrološke znanosti podrobno raziskovala razna področja medicine, od nevrologije do ortopedije in rehabilitacije, z namenom, da bi razumeli, zakaj poškodbe ali bolezni povzročijo motnje v gibanju in kako bi se najbolj uspešno povrnilo njihovo delovanje s pravilno terapijo, rehabilitacijo ali s protezami. Od časa fotografa Muvbridga do danes je bilo vloženega veliko napora v razvoj inovativnih postopkov za merjenje gibanja. V novejšem času so računalniške tehnologije, v povezavi z infra rdečimi senzorji, stereofotogrametričnimi algoritmi in tudi visokokvalitetnimi modeli, omogočile naprednejše metode, ki so uporabne pri osnovnih raziskavah in pri kliničnih postopkih ob boleznih, kot so cerebralna paraliza, kapi, poškodbe hrbtenjače, pljučne bolezni, poškodbe sklepov itd. Sedanje raziskave so osredotočene na bolj robustno zajemanje oziroma merjenje človekovega gibanja z uporabo nelinearnih filtrov v povezavi z virtualnimi biomehanskimi modeli, kar simulira človekovo vizualno percepcijo. Poleg merjenja motenj v gibanju se postopki zajemanja za trodimenzionalno merjenje gibanja uporabljajo tudi pri drugih pomembnih merjenjih v medicini. V radioterapiji se optoelektronski sistemi uporabljajo pri trodimenzional nem preverjanju pacientovega položaja v realnem času in za natančno lokalizacijo tumorja, ki ga obsevamo. Pri merjenju respiratorne funkcije optoelektronska pletizmografija upošteva spremembe jakosti, kadar gre za merjenje delov sten prsnega koša, to pa odpira nove možnosti za diagnosticiranje in zdravljenje respiratomih bolezni, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, motnje dihanja med spanjem, in za mehansko ventilacijo v oddelkih za intenzivno nego. 8. 12. Akademik prof, dr, Vladimir Stipetič DVE STOLETJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA SREDNJE EVROPE (S POSEBNIM OZIROM NA SLOVENIJO IN HRVAŠKO) Predavatelj je z metodami primerjalne zgodovinskoekonomske analize prikazal gospodarski razvoj Srednje Evrope v obdobju med letoma 1820 in 2001. Poudaril je, da je imel pojem »Srednja Evropa« v minulih dveh stoletjih različen obseg: v njegovem predavanju je to zajemalo osem današnjih držav (Avstrija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija in Švica). Izbor teh osmih držav zadovoljuje osnove primerjalne analize (kot jih je postavil M. Bloch). Večina teli držav je imela skupno: življenje v isti državi (v Avstriji med letoma 1820 in 1918), kapitalizem ter vzpon in padec socialistične ureditve. Dinamiko razvoja je prikazal z makroekonomskega vidika, pri tem pa se je opiral na število prebivalcev na današnjem ozemlju teh držav (kot jih je ugotovila zgodovinska demografija) in na višini bruto domačega proizvoda teh držav v posameznih ključnih letih na osnovi kupne moči nacionalnih valut in stalnih cen. Prevzel je podatke Centra za razvoj OECD ja za vse analizirane države, za Hrvaško in Slovenijo pa jih je izračunal sam. Na osnovi teh dveh spremenljivk je ocenil, kakšen je bil gospodarski pomen Srednje Evrope in posameznih držav v preteklih dveh stoletjih, pri tem pa ugotavlja: upad pomena Srednje Evrope v primerjavi z evropskim in svetovnim prebivalstvom in v tem okviru položaj Slovenije in Hrvaške; pospešitev gospodarske rasti in blagostanja prebivalcev Srednje H v rope v dvajsetem stoletju v celoti, a tudi opazno upočasnitev v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja (po letu 1973). To še posebej velja za države v tranziciji. Biblioteka SAZU Ob zaključku leta 2004 se v svet odprta, posodobljena, sicer klasično urejena Biblioteka SAZU lahko spet pohvali z delovnimi uspehi. Izpostavimo lahko le nekaj točk, ki jim bo sledilo standardno poročilo z ustaljenim redom in statističnimi podatki. Sodobno opremljeni uporabniki naše knjižnice imajo možnost, da pridejo do teh podatkov tudi prek domače strani na htt p: //ww vv.sa zu.si (bibl ioteka _sa z u .ht m 1. Inventarizirali in strokovno obdelali smo 8.563 enot knjižničnega gradiva. 2. Naš prispevek v vzajemno bazo podatkov COBfB.Sl je zasedel visoko peto mesto med 280 sodelujočimi knjižnicami. 3. V skladu z normativi, ki )ih predpisujejo za bazo CON O K. SI vedno bolj zahtevna bibliotekarska pravila, smo izpopolnili že doslej racionalno, enotno in sprotno vodenje bibliografij - za nekatere člane SAZU, za vse raziskovalce ZRC SAZU in za vse nove publikacije SAZU in ZRC SAZU. 4. Že štirinajsto leto z aktivnim sodelovanjem pri vzajemnem katalogu v sistemu COBISS.S1, kar je najpomembnejše področje našega deia, pomagamo raziskovalcem, znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju po našem pretežno tujejezičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti. Gradivo je po vseh pravilih stroke katalog i žira no, klasificira no in indeksirano (opremljeno s slovenskimi in angleškimi deskriptorji). 5. Uspešno smo se vključili v akcijo Ministrstva za kulturo za dodeljevanje knjižničnega nadomestila slovenskim avtorjem za izposojeno gradivo. 6. Ponovno se nam je povečal tudi obisk uporabnikov, kar je pri tako specifičnem gradivu res težko doseči. Mnogim smo pomagali pri iskanju informacij - tako po tiskanem gradivu kot po elektronskih virih. Dostop do njih nam omogoča članstvo v Elsevierjevem konzorciju ScienceDirect. 7. Še naprej ostaja značilnost Biblioteke SAZU zamenjava publikacij, Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo 1.526 ustanovam po vsem svetu Biblioteka presega slovenske okvire in se tudi tako aktivno vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor. 8. Bi b I i oteka S A Z U op ravlja c ent ra l izi ra no vsa knj ižn ič ar ska d el a za S A Z U in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, obenem pa je tudi tehnični izvajalec akademijske založbe. 9. Delo smo predstavili več domačim in tujim gostom (17.5. Nina Pirnat Spali ič, Cankarjev dom (Ljubljana), 28, 6. mag. Brigitte Moser (Muzej uporabne umetnosti (Dunaj), 8, 12. dr. Vladimir Stipetic, član HAZU (Zagreb)), tako posameznim bibliotekarskim strokovnjakom (17. 6. dr. Zdenek Uhlif, Narodni knihovna, roko- pisni oddelek (Praga)), znanstvenikom, raziskovalcem, kot tudi študentom, ki pripravljajo seminarske naloge (25-3. Taja Zuccato, slavistika na Filozofski fakulteti). 10, Tudi v letu 2004 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno sodelovali na delovnih sestankih in strokovnih posvetovanjih. AKCESIJA Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamenjava Darila Nakup Obvezni izvodi Skupaj Knjige, letniki revij 3,582 1.650 1.545 1.676 8,453 Rokopisne zapuščine 0 1 0 0 1 Mikrofilmi 10 0 0 0 10 Geografske karte 3 2 1 0 6 Fotografije, reprodukcije 0 42 0 0 42 Plošče, (video)kasete 2 9 3 4 18 CD-ROM-i 17 3 13 0 33 Skupaj 3.614 1.707 1.562 1.680 8.563 Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig akademiki France Bernik, Drago Jančar, Zdravko Mlinar in Ciril Zlobec ter dr. Marjan Dolgan, dr. Metoda Kokole, dr, Vladimir Niartnik, dr, Božo Otorepec, dr. Andrej Pleterski, dr. Marija Stanonik, dr, Marjeta S a še l Kos, mag. Tomaž Faganel, Drago Samec in Anamarija Valantič, L'rad predsednika republike Slovenije nam je tudi redno poklanjal svoje Pogovore o prihodnosti Slovenije v knjižni obliki in na CD-ROM-ih. Naš knjižni fond je posebej obogatila dragocena zapuščina pokojnega akademika Franca Ve-bra kakor tudi donacija dr. Reinharda Strohma. CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND Ob koncu leta 2004 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih: knjig in letnikov revij 474.480 rokopisnih zapuščin 126 mikrofilmov 833 geografskih kart 3.804 fotografij in reprodukcij 9.544 plošč in (video)kaset 788 CD-ROM-ov 239 Skupaj 489.814 KATALOGI IN BAZE PODATKOV I.astna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig, signaturnega kataloga (numerus currens) ter klasjčnihlistkovnib kartotek za matični abecednoimen- ski katalog, čitalniški abecednoimenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejemanja publikacij. Biblioteka SAZU je tudi v letu 2004 dopolnjevala več internih računalniških baz podatkov. Najbolj intenzivno so rastle baze podatkov o naslovnikih, ki jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.384 naslovnikov, Slovenija: 142 naslovnikov), v dar (institucije: 153 naslovnikov; člani SAZU: 93 naslovnikov), v recenzijo (59 naslovnikov, od tega 48 tujih), in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 577 naslovnikov). Interne računalniške baze podatkov o naslovnikih so izdelane še s programom STE VE na računalnikih ATA Rt, večina ostalih pa že s programsko opremo za okolje Windows na močnejših osebnih računalnikih. Posebej smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli pri sodelovanju v kooperativnem on line bibliografskem sistemu COB1SS.S1. V vzajemno bazo podatkov COBIB.SI smo v letu 2004 prispevali 5.228 zapisov, kar nas po statistiki prirasla zapisov, ki jo vodi IZUM (Institut informacijskih znanosti, Maribor) za 280 v sistemu vzajemne katalogizacije sodelujočih knjižnic, uvršča spe L na peto mesto za Narodno in univerzitetno knjižnico (Ljubljana, 24.781 zapisov). Osrednjo humanistično knjižnico na Filozofski fakulteti (Ljubljana, 16.095 zapisov). Univerzitetno knjižnico Maribor (8.097 zapisov) in Inštitutom za biomedicinsko informatiko (Ljubljana, 5.685 zapisov). Podrobni podatki za lokalno bazo so: Ob koncu leta 2004 je imela Biblioteka v lokalni bazi skupaj že 115.910 zapisov, od teh je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 86.581, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 29.329 zapisov. V letu 2004 je bilo vnesenih 7.560 zapisov; od tega je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih 5.335, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 2-225 zapisov. Samo malo večji vnos kot lani (za 143 zapisov) je kljub prizadevanju vseh delavcev v Biblioteki - posledica pogostih komunikacijskih težav in odklopov, ki so onemogočali tekoče delo; prav tako pa tudi bolj poglobljena katalogizacija z normativno kontrolo za posamezni zapis zahteva precej več časa, saj je potrebno upoštevati vse zahteve glede standardov za normativne zapise. Tudi v letu 2004 smo stalno pregledovali obsežen lokalni geslovnik in zato redigirali kar 5.582 zapisov, saj smo ga le tako lahko obdržali na tako visoki ravni, kakršno smo si pri oceni strokovne komisije za vsebinsko obdelavo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije pridobili žc v letu 2001. KNJIŽNIČNO NADOMESTILO Za izpeljavo projekta Ministrstva za kulturo glede dodeljevanja knjižničnega nadomestila za izposojeno gradivo smo morale knjižnice, članice sistema CO- BlSS.SI, uskladiti lokalne baze z vzajemno bazo COB1B.SI. Zato je bilo treba najprej odpraviti pomanjkljivosti pri nekaterih starih izvirnih ali prevzetih zapisih in jih nato povezati, Povezovanje lokalnih zapisov smo opravili na podlagi posebnih seznamov nepovezanih bibliografskih zapisov/avtorjev z bazo CONOR.SI, ki so ustrezali kriteriju za knjižnično nadomestilo. Pregledati in dopolniti smo morali kar 667 zapisov za 533 avtorjev - tako znanstvenikov kot umetnikov (književnikov, likovnikov, glasbenikov in fotografov). ZAMENJAVA Zamenjava akademijskih publikacij je še vedno naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Potem ko smo preverili poslovanje /. vsemi zamenski-mi naslovniki, smo v dogovoru z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU med letom zaradi racionalizacije redno poslovanje prekinili z 10 naslovniki, vendar pa smo navezali nove stike s 7 slovenskimi in 56 inozemskimi naslovniki, večinoma na željo inštitutov ZRC SAZU za njihove publikacije. Ob koncil leta je bila zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na SI držav sveta s 1.526 naslovniki (142 v Sloveniji in 1.384 v inozemstvu). Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah inlistkovnih kartotekah. RECENZIJA Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 59 naslovnikom, večinoma v inozemstvo (48). Recenzenti nam pogosto pošljejo tiskan izvod tehtnih objavljenih ocen, ki jih hranimo kot dragocena priznanja objavljenim publikacijam. RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala v so založništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami, in informacijske biltene Biblioteke SAZU: Publikacije: v zamenjavo - tujina v zamenjavo - Slovenija v dar v prodajo Skupaj Informacijski bilteni: v dar Skupaj Vsega skupaj: 4.118 397 3.182 256 Z 953 150 J 50 8.103 V letu 2004 smo razposlali spet manj pošiljk kot lani, saj so se poštni stroški tako zelo povečali, da bi poštnina krepko presegla planirano kvoto. Naklado informacijskih biltenov Biblioteke SAZU smo zaradi varčevanja pri tiskanju in razpošiljanju omejili na minimum. Javnosti pa smo vseeno omogočili vpogled v naše delo in biltene, saj imamo sedaj elektronsko inačico na domači strani SAZU. IZPOSOJANJE Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Žal pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 2004 izposojanje precej oteženo, saj je sicer manj frekventni knjižnični fond, ki smo ga že leta 2002 preselili in uredili v skladiščnih prostorih v Planini, za izposojo potrebno iti tja iskat in vračat. Veliko težav so imele tudi knjižnice inštitutov ZRC SAZU, saj so zaradi adaptacij njihovih prostorov morali gradivo večkrat prestavljati ali pa sploh ni bilo dostopno. V čitalnici z osmimi sedeži so bralcem po prostem pristopu na voljo novejše številke približno 500 revij. Uporabljajo lahko enciklopedije, atlase in slovarje. Ogledajo pa si lahko tudi knjižne oglase založb in razne prospekte (letno več kot 7.500 enot). Ker ima čitalnica osebni računalnik, od leta 2002 registriran kot e-točka, lahko uporabniki tudi sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COBISS/OPAC) in po internetu. S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujih baz podatkov, dosegljivih prek iuterneta. Nadaljevali smo s pripravljalnimi deli za prehod na avtomatizirano izposojo, zato smo z lokacijskimi podatki dopolnjevali zapise. V projektu sodeluje večji del kolektiva, saj smo vsi zainteresirani, da se delo v največji možni meri posodobi in da pride čim več našega bogatega knjižnega fonda do uporabnikov, saj je vedno več takih, ki so bolj vajeni iskanja po vzajemni bazi, kjer lahko od doma ali z delovnega mesta dobijo podatke o iskanem gradivu, kot pa iskanja po klasičnih knjižničnih katalogih v različnih krajih doma in po svetu, Ker smo z zadoščenjem ugotovili, da se tudi v letu 2004 Število uporabnikov in njihovih obiskov spet povečuje, smo z zahtevnim projektom avtomatizirane izposoje še z večjim veseljem nadaljevali. Biblioteka je iz svojega in inštitutskih fondov v letu 2004 izposojala 5.042 uporabnikom (4.883 posameznikom in 159 kolektivnim članom), Ti so Biblioteko obiskali 10137-krat (6,383-krat za izposojo v čitalnici, 3.754-krat za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu: v čitalnici 19.697 na dom 5.431 inštitutskim bibliotekam 10.893 medbibliotečno v Slovenijo 410 medbibliotečno v inozemstvo 19 Skupaj 36.450 Pri izposoji moramo se posebej omeniti tudi podatke o iskanju po elektronskih virih Dostop do njih nam omogoča članstvo v Elsevierjevem konzorciju Sci-enceDirect. Tu so si lahko uporabniki sami poiskali veliko aktualnega gradiva, saj so jim bile revije elektronsko dostopne in si zato ni bilo potrebno izposojati tiskanega gradiva. V letu 2004 je bilo opravljenih 1.576 iskanj po Elsevierjevih bazah, zahtevkov za dokumente spolnim besedilom pa je bilo kar 3.081. INFORMACIJE Biblioteka S AZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje. Poleg tiskanih informacijskih biltenov: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2003, Mesečni seznam novosti 2004 in Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti, April 2004 je tudi v letu 2004 Biblioteka pripravila bibliografijo Publikacije Siovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2003 za Letopis SAZU. MUZEJSKA ZBIRKA SAZU SAZU hrani več zapuščin, ki so urejene po pravilih bibliotekarske si roke. Najpomembnejše so Zapuščina Ivana |agra (ki obsega knjižnico, biografsko gradivo ter gradivo muzejske zbirke), Korespondenca Frana Ramovša, Zapuščina Koste Strajniča, Zapuščina janka Lavrina, Zapuščina Ivana Regna, Zapuščina Alfonza Paul i na, Zapuščina Primoža Ramovša. Poleg teh zapuščin, ki vsaka zase pred stavlja zaključeno zbirko, hrani SAZU tudi več umetniških del, ki so večinoma v funkciji dekoracije prostorov. Ker ta fond predstavlja pomemben del slovenske kulturne dediščine, ga postopoma dokumentiramo tudi po mu zooloških merilih. Z evidentiranjem in in-ventarizacijo ter vsemi potrebnimi postopki dokumentacije smo nadaljevali tudi v letu 2004. Tako je dokončana fotodokumentacija zbirke japonskih lesorezov (približno 300 grafik in ena matrična plošča) ter šest ščitnikov za meče. Material je dokumentiran na diapozitivih in negativih, iz katerih so narejene fotografije. Te smo uporabili za kartoteko, ki je nastavljena v celoti. Poleg tega smo v sodelovanju s Cankarjevim domom in z Muzejem uporabne umetnosti (MAK = Museum für angewandte Kunst) z Dunaja pridobili tudi strokovno obdelavo grafik. Gradivo je sedaj pripravljeno za obsežen katalog k razstavi, ki bo marca leta 2005 v Cankarjevem domu, ROKOPISI V minulem letu smo inventarizirali rokopisni zapuščini akademika Izidorja Cankarja in del zapuščine akademika Franceta Kidriča, Zapuščino Izidorja Cankarja je iz pietete do pokojnega akademika urejevala bibliotekarska svetovalka Ana Koblar-Horetzky, čeprav je že v zasluženem pokoju. Večino zapuščine pokojnega akademika Franceta Kidriča - tako knjižne kot rokopisne - hrani Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Knjižni del je bil bibliotekarsko obdelan že v minulih letih, večino rokopisnega dela zapuščine pa je v letih 2003-2004 urejevala Marija Grabnar (višja svetovalka za arhivsko gradivo. Arhiv Slovenije} po arhivskih načelih, medtem ko manjši del rokopisne zapuščine še čaka bibliotekarske obdelave. BIBLIOGRAFIJE Kreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistem COBISS.SI sta se tudi v letu 2004 pospešeno nadaljevala. Dobre izkušnje, ki smo si jih pridobili v preteklih letih, so nam pomagale, da smo lahko v sistem COBISS.SI vnašali tudi bibliografije nekaterih članov SAZU ter bibliografijo publikacij SAZU in ZRC SAZU, Za ilustracijo še podatek, koliko bibliografskih zapisov za bibliografije članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU je Biblioteka SAZU samo v letu 2004 prispevala v bazo COBIB.SI: kreiran i h je bilo 2,858, prevzetih 636, redigiranih pa še 1.863 zapisov. Vsi ti zapisi (skupno 5.357) so bili izpolnjeni v skladu z normativi, ki jih predpisujejo vedno bolj zahtevna in podrobna bibliotekarska pravila. Biblioteka SAZU že od leta 2003 sodeluje z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU pri Osrednjem specializiranem informacijskem centru (OSIC), ki ga je za področje humanistike izbralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ). Prispevek Biblioteke SAZU je prav dosledno spremljanje bibliografij raziskovalcev, saj bo na osnovi le-leh možno spremljanje raziskovalne uspešnosti, ko bodo pripravljena še opera t i v na navodila k osnovnim Navodilom za delo OSIC-ov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji. Ker je v sistemu COBISS.SI ažurno evidentirana tudi vsa publikacijska dejavnost SAZU in ZRC SAZU, je v Letopisu SAZU za leto 2004 poglavje z naslovom Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2004 močno skrajšano. BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU Marija Fabjančič Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2003. - Ljubljana, Biblioteka SAZU. 2004, 14 f. Biblioteka SAZU (Poročilo o delu v letu 2003). - Letopis SAZU, 54(2003), 2004, 241-249. Mesečni seznam novosti, 20041 Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2004, 12 zv. (XXIX + 362 str,) 30 cm, (Odgovorna urednica) Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. April 2004. Biblioteka SAZU, 2004. 49 str. 21 x 30 cm. (Odgovorna urednica) Dušan Koman Muzej Nibelungov v Wormsu. - Argo, 46. 2003 (2004), št. 2, str. 116-118. Vodnik Karla Prennerja po Crngrobu in okolici. - Loški razgledi, 50,2003 (2004), str. 43-54. Robert Potokar: Gorenjska. Arhitekturni vodnik. - Umetnostna kronika, 2004, št, 2, str. 26-28, (Ocena) Umetnostna kronika, 2004. - Ljubljana, Umetnost no zgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, 2004, št. 2-5. (Tehnični urednik) Drago Samec Bibliografija domoznanskih publikacij naših občin za leti 2002 in 2003. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolie, 23,2004, str. 157-182. Izbor del iz obsežne bibliografije Tomaža Luckmanna. - Družboslovne razprave, 20,2004, it. 45 (april), str. 131-135. Na poti do bibliografije dr. Pavleta Zablatnika. - V: Pavle Zablatnik : simpozij ob desetletnici smrti dr, Pavleta Zablatnika (Celovec), 2004, str. 347-380, Na poti do bibliografije Josipa Šašla, - V: Simpozij Josip Saše! in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev v soboto, 29. maja 2004 pri Cingelcu na Trati (Kulturni dom Slovenskega prosvetnega društva v Borovljah), JCelo-vecj, 2004, str. 160-67], Knjigovez Gabrijel Skerl: 90-letnik. - Knjižničarske novice, 14, 2004, št. 9, str, 810. Prof. Ana Koblar Horctzkv in njenih 85 let, - Knjižničarske novice, 14, 2004, št. 11/12, str. 11-13. Prof. Martin Jevnikar. - Dolenjski list, 55, 2004, št. 5 (5,11.), str. 21, In memoriam. Režiser Jože Gale se je poslovil, - Grosupeljski odmevi, 39, 2004, št, 8-9, str. 27. ilustr. Umetnik Jože Trontelj in njegova nova stvaritev v stiske m samostanu. - Grosupeljski odmevi, 39, 2004, št. 8-9, str. 17. Ilustr. Izkopanine z Magdalenske gore spet doma? - Grosupeljski odmevi, 39, 2004, št, 10, str. 17, Uustr. Doktor Mihael Glavan: Pri faksimilih .smo že nekdaj bili v najsodobnejših tokovih, - Grosupeljski odmevi, 39, 2004, št. 11, str, 16, Ilustr. Iz preteklosti v prihodnost : popotnica knjigi. - V: Županova jama : 45 let delovanja (Grosuplje), 2004, str, 7-8. »Na poti do bibliografije Josipa Šašla«. - Na: Simpozij Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev, Cingelc na Trati, 29.5.2004. (Referat) »Trinkova knjižnica tudi v Biblioteki SAZU«. - Na: Posvet-Convegno Mons. Ivan Trinko, Špeter / San Pietro al Natisone, 16.10,2004. (Referat) Helena Verbinc Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2003 (z dodatkom za leti 2001 in 2002), - Letopis SAZU, 54(2003), 2004, 253-256, Ana Zadnikar Mesečni seznam novosti. 2004 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2004. 12 zv. (XXIX + 362 str.) 30 cm. (Urednica) OSEBJE, IZOBRAŽEVANJE IN OPREMLJENOST Tako kot vsa prejšnja leta smo se tudi letos vsi delavci Biblioteke SAZU stalno izobraževali, saj nam edino znanje, pridobljeno na tečajih ali posvetovanjih, kakor tudi prizadevnost celotnega kolektiva omogoča, da smo kljub težavam, ki jih je sicer povzročalo več bolniških in porodniški dopust, svoje delo opravili - in to celo zelo dobro, kar se najbolje kaže v številu in kakovosti zapisov, ki smo jih kreirali, kopirali in redigirali v vzajemni bazi podatkovCOBIB.SL Ob koncu leta 2004 smo vsi delavci Biblioteke SAZU dobili nove pogodbe o zaposlitvi, usklajene z novo zakonodajo, zato so sedaj nazivi nekaterih delovnih mest spremenjeni, vendar smo v sistemu COBISS.SI registrirani po starih strokovnih bibliotekarskih nazivih. Mnogo delavk in delvcev Biblioteke SAZU se je na bibliotekarskem področju aktivno udeleževalo sej delovnih skupin, komisij in odborov, katerih člani so (delovne skupine pri IZUM-u in MŠZŠ-u, Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, Komisija za stvarno obdelavo, Komisija za abecednoimenski katalog, Tehnični odbor Slovenskega inštituta za standardizacijo - Informatika in dokumentacija, Izvršni odbor Društva bibliotekarjev Ljubljana). Tudi delavke Izvršnega odbora sindikata SAZU in ZRC SAZU so opravile veliko dela v skupno dobro obeh kolektivov. V letu 2004 smo dobili dva nova računalnika, dva laserska tiskalnika in en termični tiskalnik črtne kode. Sodobna računalniška oprema nam sicer delo olajša, otežijo pa nam ga pogoste težave s komunikacijami, kar pomeni popoln zastoj pri delu z živo bazo (online vnosi in preverjanja zapisov), Prostorska stiska pri delovnih prostorih in skladiščih za knjižni fond in zalogo publikacij, ki jih izdajata SAZU in ZRC SAZU, nam povzroča tudi veliko dodatnega dela in izgubo časa, volje in energije. Škoda, da vsega tega ne porabimo bolj kreativno, saj prizadevni kolektiv že več let dokazuje, da je usposobljen za najbolj zahtevna dela, s katerimi daje dober zgled stanovskim kolegom. Zavedamo se, da nismo edina knjižnica, ki jo tarejo taki problemi, vendar IV PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 2004 (Z DODATKOM ZA LETO 2003) SPLOŠNE PUBLIKACIJE 1. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 54. knjiga, 2003 = Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 54/2003. (Glavni in odgovorni urednik Matija Gogala.) Ljubljana 2004, 299 str. Jlustr, 22 cm, ISSN 0374-0315 2. Znanost in vera = Science and faith : ethical responsibility in the world in transformation: llnd International and Interdisciplinary Colloquium, Ljubljana, 3rd-6th June 2004; izvlečki = abstracts = resumes. (Organized by Slovenian Academy of Sciences and Arts and Pontificial Council for Culture, Holly See in collaboration with the Slovenian Bishops Conference. -Ljubljana 2004. (29) f. 30 cm. 3. Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda 2004-2008: raziskovalni program. Znanstvenoraziskovalni center SAZU v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Ljubljana 2003, 44 str. 24 cm PUBLIKACIJE L RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE 4. Arheološki vestnik 55: 2004. (Glavna urednica Marjeta Saše! Kos. Izvršni urednik Primož Pavlin. Uredniški odbor Dragan Božič ... et al.) I.jubljana 2004. 605 str., pril. llustr. 29 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) 5. Dolar, Janez Krstnik: Balletti - Sonate. 2. dopolnjena izd. (Transkribiral in revi diral Tomaž Faganel. Urednik Ivan Klenienčič. Prevod Metoda Kokole.) Ljubljana 2004, I parLitura (XVHI, 94 str,) 29 cm, izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. (Mo-numenta artis musicae Sloveniae j 25) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISMN M-709004-! 1-9 (ZRC SAZU) Puliti, Gabriello: Baciardenti (1609). Armonici accenti (1621). (Transkribirala in revidirala Bojan Bujič (Baci ardent i), Ennio Stipčevič (Armonici accenti); predgovor Bojan Bujič.) Ljubljana 2003 (izšlo 2004). I partitura (L, 103 str.) 29Cm. Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZLT. (Monumenta artis musicae Slovcniac ; 44) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISMN M-709004-12-6 (ZRC SAZU) 7. Schwerdt, Leopold Ferdinand: Missa pro Resurrections D.N.J.C. in Es. Ljubljana 2003 1 partitura (XIX, 218 str.) 29 cm. Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 45) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISMN M-70900440-2 (ZRC SAZU) PUBLIKAC1JE II. RAZREDA ZA EILOLOSKE IN LITERARNE VEDE_ 8. Orešnik, Janez: Naturalness in (morpho)syntax: English examples = Jezikovna naravnost v (obli ko) s k lad nji: angleški zgledi. Ljubljana 2004. 228 str. 24 cm. -(Dela SAZU, Razred II ;61) ISBN 961-6242-54-7 9. Lavrin, Janko: Pisma v domovi no. (Uredil in pojasnil Dušan Moravec.) Ljubljana 2004. 407 str. 24 cm. - (Korespondence pomembnih Slovencev; 14) ISBN 961-6242-55-5 10. Traditiones 33/1, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Clasbenonarodo-pisnega inštituta, ((¡lavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik. Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič ... et al.) Ljubljana 2004. 282 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU) 11. Traditiones 33/2. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodo-pisnega inštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik, Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič ... et al.) Ljubljana 2004. 244 str, Ilustr, 24 cm. ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU) Pohlin Marko; Kraynska grammatika. Bibliotheca Carnioliae. Znanstvenokritič-na izdaja. (Izdali Fundacija dr. Bruno Breschi in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.) Ljubljana 2003. VIII, 651 str. 22 cm ISBN 961-6500-39-2 (SozaložnikZRC SAZU) PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 13. Razprave XLV-L Ob 75-letnici akademika Jožeta Mačka, (Uredil Ivan Kreft.) Ljubljana 2004. 212 str. llustr. 24 cm. ISSN 0352-5090 14. Razprave XLV-2. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič,) Ljubljana 2004. 269 str. llustr. 24 cm, ISSN 0352-5090 15. Razprave XLV-3. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič ) Ljubljana 2004. 231 str. llustr. 24 cm. ISSS; 0352-5090 16. Acta carsologica 33/1: 2004. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2004, 335 str, llustr, 24 cm. (SozaložnikZRCSAZU) ISSN 0358-6050 Acta carsologica 33/2: 2004. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2004. 340 str, llustr 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0358-6050 PUBLIKACIJ. V. RAZREDA ZA UMETNOSTI 18. Slovenski pesniki in pisatelji akademiki. (Besedila izbrala Drago Jančar in Kajetan Kovič. Uvodna beseda Kajetan Kovic. Oznake avtorjev in del Helga Glušič. Ured niški odbor Drago Jančar, Andrej Jemec (predsednik) ... et al.) Ljubljana 2004. 399 str. Portreti. 25 cm, (jubilejni zbornik: ob 65-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti; zv. 2) IZBOR PUBLIKACIJ, katerih izdajo je SAZU sofinancirala_ 19. Aleš Ušeničnik. čas in ideje. 1868-1952. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 50. obletnici smrti, (Uredila Matija Ogrin in Janez Juham. Prevod in lektoriranje povzetkov Birgit Volčanšek Babič.) Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Založila Mohorjeva družba Celie. Celje, Ljubljana 2004. 320 str. Ilustr, 24 cm. ISBN 961-218-530-1 20. Jurij Vega in njegov čas: program in povzetki predavanj — Jurij Vega and his time: program and book abstracts. Vegovi dnevi, Ljubljana 20.-26.marec 2004, Slovenija. Izdali Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Uredil Tomaž Pisanski ... et al.) Ljubljana 200464 str. Ilustr. 23 cm. ISBN 961-212-151-6 21. Slovenski alpski svet in Alpska konvencija = Slovenian Alps and Alpine convention. (Urednik Avguštin Lah. Uvodnik Franc Lobnik , fotografije so prispevali Marjeta Keršič Svetel. .. et al.) - Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 2003. 120 str. Ilustr. 24 cm, - (Zbirka Usklajeno in sonaravno ; št. 10) ISBN 961-6315-10-2 22. Soban, Darinka: Joannes A. Scopoli - Carl Linnaeus: dopisovanje / correspondence 1760-1775. Ljubljana: Prirodoslovno društvo Slovenije, 2004. 346 str. Ilustr. 24 cm. - (Proteusova knjižnica) ISBN 961-90751-2-9 23. Pavček, Tone: Čas duše, čas telesa: tretji del. Ljubljana: Knjižna zadruga, 2004.234 str, 20 cm. ISBN 961-6140-32-9 [ZBOR KO PRODUKCIJ PUBLIKACIJ SAZU 24, Življenje in delo Dušana Kermavnerja: povzetki referatov. Izdali Slovenska Akademija znanosti in umetnosti in Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Ljubljana 2003. 24 str. 30 cm V SUMMARY SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2004 In 2004, the Slovenian Academy of Sciences and Arts (S ASA) operated in a similar fashion as in the preceding years. As a rule, the Executive Board met on a weekly basis, except during the summer months, the Presidency met four times and the Assembly convened Lwice. All sections met in sessions regularly. Besides the above stated bodies of the Acadcmy, also commissions, councils and committees were active. Within the frame of their responsibilities, the Council for Environmental Protection and the Committee for Sustainable Development were active. The Council for Energetics was re-established and has already achieved its first results. In addition, the Committee for Slovenian Language was founded, with two commissions - an expert commission and a commission for questions of the Slovenian language in public use. By the end of the year, the Commission for Preparation of Codex of Good Scientific Practice and Integrity of Scientist was established, which will be primarily focused on ethical problems in science, which are becoming more and more serious. The role of commissions, councils and committees is very important for SASA, as within these narrower groups elaborates are prepared, which can be adopted by the Academy and as thus may have a certain influence on the greater public and on certain political decisions. Moreover, also other experts, scientists and artists, who are not members of the Academy, can be active within the frame of the Academy. The Department tor International Relations and Scientific Coordination, which deals with the international exchange of scientists and artists, must certainly receive praise. This year, 20 foreign guests arrived in Slovenia and 28 Slovenian experts went to foreign institutions within the framework of international exchange. The exchange was not very extensive, however, it was fully in accordance with the financial possibilities of the Academy. As far as the extent of exchange is concerned, Hungary is in the first place, Russia in second and Austria in third. The analysis shows that more visitors came from South Eastern Europe than from Western Europe. The reason for this maybe that there exist other possibilities for travelling into Western European countries, SASA is a member of several international organisations, In the first place we have to mention the InterAcademy Panel on International Issues, although we have not participated in it very actively so far. We participate in the activiti es and in sessions of the International Union of Academies (UAI). We take part in the activities of the International Human Rights Network of Academies and Scholarly Societies, which sends petitions in cases of violations of human rights of scientists in different countries. These petitions are supported by the Academy and sent to corresponding political and diplomatic bodies, SASA is also an active member of the All European Academies (ALLEA); after Slovenia became a member of the European Union, the Academy also became a member of the European Academies Science Advisory Council (EASAC), which gives scientific grounding to the European Parliament, Within the frame of the European Academy of Sciences and Arts also the Central European Network (CEN) is operating, which is an association of the presidents of the academies from the Central and Eastern Europe, They are planning a meeting in October 2005 in Ljubljana, when also a symposium "Natural Sciences in the Present-Day Society" will be organised in co-operation with the European Academy of Sciences and Arts, in which Dr. Janez Potocnik, European Commissioner for Science and Research, and at least one Nobel-prize winner will participate. The great number of international academic organisations causes problems to us due to our smallness, since we cannot participate actively everywhere- The second problem, which is connected with the first, is that we have only modest funds available. In future, our international activities should be carefully revised and afterwards a decision must be made in which of many institutions the Academy will actively participate. In 2004, there were discussions on similar issues within the frame of most European academic associations, dealing with questions on how Europe should catch up with quickly progressing Asian countries and the USA in the field of science and development, and how the new members of the EU should catch up with the old ones. There were discussions about the 7th EU Framework Programme and about the foundation of the European Research Council, which will finance basic research on the European level according to the criterion of excellence. Together with the Slovenian Science Foundation, SASA participates in the European Science Foundation. Some projects of this foundation are also currently running in Slovenia, however, due to limited funds we can not make use of all possibilities offered by the European Science Foundation. As to bilateral relations with other foreign academies, we have signed agreements with 31 academies, which is sufficient for a smaller academy like SASA. In future, we would like to make contact with some prominent foreign academies. There are some changes in regaining connections with academies in the territory of the former Yugoslavia, A delegation from the Macedonian Academy of Sciences and Arts visited SASA. An agreement with this academy will be signed in spring 2005. As a result of this new cooperation, there will be an opening of a retrospective exhibition of Slovenian graphics in autumn 2005 in Skopje, An agreement on the cooperation was signed also with the Montenegrin Academy of Sciences and Arts. Connections with the Serbian Academy of Sciences and Arts are being restored. The president of this academy visited Ljubljana and this year academician Peter Fajfar visited the Serbian Academy and discussed the possibilities for further cooperation. We do not have any formal connections with the Kosovo Academy of Sciences and Arts, in Vojvodina, the academy, which was abolished during the regime of the former Yugoslav president Slobodan Miloševič, has recently revived. Certain cooperation is carried on with the academies of sciences and arts of Croatia and Bosnia and Herzegovina. Together with these two academies, we organised a conference on ecological problems of the contemporary traffic in 2003. A continuation of this conference will take place in 2005 in Ljubljana and Portorož. We took up relations with the German Academy Leopoldina; the French Academy of Sciences invited us to a meeting of representatives of academies of the new members of the Ell, which will take place in May 2005 in Paris. Some prominent guests paid us a visit this year, among them the European Commissioner for Science and Research, Dr. Janez Potočnik, who paid us a visit just before his election as a commissioner, a delegation of the Finnish Academy of Sciences, which is acting as a government agency for financing of science, and in June the Swedish royal couple. On this occasion, they received a copy of the Swedish-Slovenian dictionary by Lena Holmqvist and a publication on the correspondence between Linne and Scopoli by Prof. Darinka Soban, Among important expert meetings, the celebration of the 250 th anniversary of mathematician Baron Jurij Vega's birth has to be mentioned. There was a scientific symposium, in which also representatives of the academies, of which Jurij Vega was a member, participated; there was also a big state celebration and some minor events to honour our great scientist and soldier. In September, a scientific meeting of Alpenforum under the title "The Alps for Oncoming Generations" was held On this occasion, it was decided that the Academy remains a member of this association, although this represents a substantial financial burden for the Academy An international symposium "Science and Faith" with the subtitle "Ethic Responsibilities in the Changing World" was organised on a very high scientific and cultural level, among the participants were also church high officials. The academy honoured the 100 th anniversary of the poet and writer Edvard Kocbek s birth. On the occasion of the 100th anniversary of academician Marjan Mušičs birth and 20th anniversary of his death, there was an opening of an exhibition ot his architectural drawings and an expert meeting, reviving the memory of his lite and his role in Slovenian architecture. Periodical publications were issued according to plan. In 2003, the SASA Section of Arts prepared the first volume of the jubilee anthology "Slovenian Composers - Academicians" and this year the second volume "Academicians - Writers" was issued, honouring the 65th anniversary of the foundation of the SASA. On the 70th anniversary, the third volume of the anthology, dedicated to visual artists and architects, will be published. Very moderate financial funds, earmarked for periodical publications, cause serious problems. The same is true for the funds of retired academicians and for the funds for international cooperation. These financial problems are partially solved through the Dr. Bruno B re sell i Foundation, financing the facsimile publication of most important works of the older Slovenian Literature. The Janez Vajkard Valvasor Foundation also has an important role, finalising the preparations for the publication of the Valvasor book heritage, owned by the Metropolitan Library in Zagreb. SASA is the co-founder of both foundations. In connection with the relations with the Scientific Research Centre of SASA, it must be mentioned that a part of the funds for the long-term progra mme "Natural and Cultural Heritage of the Slovenian Nation" is contributed by the Academy, which is the founder of the Centre. This relation is also formally regulated by the adoption of a long-term programme for the period 2004 - 2008. Despite its long-term orientation, it can still be adapted to current necessities of scientific research. Therefore, both participants in the programme are conclud ing an annual contract which determines the projects to be financed in the current year in detail. One of the positive consequences of our discussions on the relationship between SASA and the Scientific Research Centre, which were also held at the SASA Assembly, is that the critical position of the Institute for Bio-bibliographical Studies was improved by increasing the number of employees at this institute. In the second half of this year, quite a few discussions at the Assembly were dedicated to procedures of electing new members and new management for the Academy. The elections will take place on 5th May 2005 according to unchanged provisions of the law on SASA, the statute of SASA and the regulations on the elections. The only novelty, carefully introduced after broader discussion, is the election of new full and associate members from the Slovenian scientists and artists, who live and work abroad. It is fair that all Slovenians be equal members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, irrespective of their residence. This novelty is in accordance with provisions of the current law on SASA, although this possibility was not made use of so far. Let me conclude this report by remembering those members of SASA who passed away this year: the academicians Janez Fettich, Lojze Kovacic and Janez Men art and the associate member Rudi Seligo, as well as four corresponding members. At the end of the year 2004, SASA had 74 full members and 19 associate members, which is in total 93 members, and 81 corresponding members. Bostjan Zek$ THE PRESIDENCY President: Boštjan Zekš Vice-Presidents: Kajetan Gantar Jože Trontelj Secre ta ry-Gc ne rat; Matija Gogala SECTION ON F Historical and Social Sciences Secretary; Alenka Šelih SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: Matjaž Kmecl SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Peter Fajfar SECTION POUR Natural Sciences Secretary: Mitja Zupančič SECTION FIVE A rti Secretary: Andrej Jemec SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Marjan Kordaä Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the S ASA: Jože Maček, Tone Pavček, Saša Svetina. Branko Stan ovni k, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, is also invited to Presidency meeting. I ■ MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS SECTION ONE Historical and Social Sciences Full Members Bratož, Raj ko, D. Sc., born on February 17,1952. Professor of Ancient History, Faculty of Arts. University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, F till Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: +386 1/ 256-33-15. Office: Faculty of Arts and Sciences, SIT000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-11-92,231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: rajko.bratoz@-guest.arnes.si. Cevc, Emilijan, Ph, D., born on September 5,1920. Scientific Adviser at the France Stele Institute of Art History, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 23, 1985. Home: Sl-1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, Phone: +386 1/ 507-59-04. Gabrovec, Stane, D. Archacol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: +386 1/ 426-18-16, Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 200L Home: SI-U92 Ig, Tomišelj 31 a, Phone: +386 1/ 286-25-16. Office: Faculty of Arts, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24110 -00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Majer, Boris, Ph. D., born on February, 15, 1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1975, Full Member since April 24, 1981. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, Phone: +386 1/ 252-6440. Melik, Vasilij, Ph. D., born on January 17, 1921, Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva II, Phone: +386 1/ 252-25-44. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933, Emeritus Professor of Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Memher since April 23, 1987, Home: Sl-1000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone: +386 1/ 28340-32, Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: +386 1/ 580-51-00, 580-53-51, Fax: +386 1/568-34-21, E-mail: zdrav-ko.mlinarfdv.uni-lj.si, SASA, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 I/ 470-64-23, Fax: +386 I/ 425-34-23. Mlinarič, Jože, Ph, D., born on March 13, 1935. Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone. +386 2/ 331-13-94. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška c. 160, Phone: +386 2/229-36-00, Fax: +386 2/ 251-81-80, Pleterski, Janko, D, Sc., bom on February 1,1923. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993, Home: SI 1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: +386 1/ 251-91-62. Office: SASA, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 17 470-64-26, Fax: +386 1/ 425-34-23. Rus, Veljko, Ph. D., born on December 8, 1929. Emeritus Professor of I ndustrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30,1991, Full Member since June 6, 1995. Home: Sl-1000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260 Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81, Office: Institute of Social Sciences, Sl-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13. Sell h. Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003, Home: Sl-1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: +386 1/ 283-47-01. Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-93, 420-32-46, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: aleiika.selih@pf.uni-lj.si, Vratuša, Anton, Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers1 Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23,1978, Full Member since May 23, 1985. Home: Sl-1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: +386 1/ 251-01-88. Office: ICPE, Sl-1000 Ljubljana, Dunajska 104, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax: +386 1/ 568-27-75. Zadnikar, Marijan, Ph. D., born on December 27, 192). Scientific Adviser at the Institute for Monument Conservation of Slovenia, retired. Associate Member since May 27,1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Svabiceva 7, Phone: +386 1/ 283-84-73. Associate Members Pavčitik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946, Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Home: Sl-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62. Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/420-31-15, E-mail: marijan.pavcnikčipl.uni-lj.si. Sptichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since lune 12,2003. Home: SI-1236 Trzin, Prešernova 35, Phone and Fax: +386 1/ 564-16-26, E-ma il: sla vko. s pi icha 1 @g ue st. a r n es. s L Office: Faculty of Social Sciences, Sl-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploičad 5, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 5805-106, E-mail: slavko.splichal@fdvuni-lj.5i. Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on |uly 25,1947, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of LjubIjana. Institute of Archaeology of the Freie Universität Berlin, Associate Member since June 7,2001. Home: Sl-1000 Ljubljana, Svabiceva 3, Phone: +386 1/ 283-84-01. Office: Faculty of Arts and Sciences, Dept. of Archaeology, SI-1000 Ljubljana, Zavet iška 5, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20. Corresponding Members_ Feil, Arnold, born on October 2,1925. Professor of Musicology, Institute of Musicology of the University of Tubingen, retired. Corresponding Member since May 30,1991. Home: D-72070 Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone: +49 70/ 71791289. Flotzinger, Rudolf, bom on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology at the Graz University. Corresponding Member since May 23, 1985, Home: AT-8044 Graz, Hans-Mauracher-Str. 81, Goinbocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7,2001, Home: AT-8010 Kainbach bei Graz, Riesstrasse 362. Phone: +43 316/ 302-324. E-mail: wum@iitanet.at. Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, AT-8010 Graz, Heinrichstrasse26. Fax: +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 380-9705, E-mail: gomboczi&kfunigraz.ac.at. Kahl, Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute of History, University of Gießen, retired. Corresponding member since June 12, 2003. Home: D-353% Gießen. Sandfeld 13, Office: Historisches Institut, Justus-Liebig-Universität, D-35394 Gießen, Otto-Behaghel-Str. IOC 2, F.-mail: elke.klaus@geschichte,uni-giessen.de. Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology of Religion, The Konstanz University. D. h. c. University of Ljubljana. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: CH-8724 Gottlieben, Kirschstrasse 15, Phone: +41 716/ 69-1317 or Oss lach berg 2, AT-9551 Bodensdorf. Office: D-78434 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätstrasse 10. Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: IT-33030 Buja (Udine), Via Ursinis Grande 179. Miilicr-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frank fur ton Main, retired, Corresponding Member since May 27, 1993. Home: D-5330 Königswinter 41, Am LimperichLsberg 30, Phone: +49 22/4422-85. I'avicevic, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History, University of Titograd, retired. Corresponding Member since March 10, 1977. Home: SCG-81000 Podgorica, Rista Stijovica 5, or: SCG-HOOO Belgrade, Sindjelideva 36/VII, Phone: +381 11/ 439-096. Perovii, Slobodan, born on September 10,1932. Professor of Obligational Law, Facul tyof Law, University of Belgrade. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: SCG-11000 Belgrade, Mirocka 6/25, Phone: +381 11 / 324-48-15. Office: Udruzcnje pravnika fugoslavije, SCG-11000 Belgrade, Krunska 74, Phone +381 11/ 444-69-10. Pirjevec, Joi,e, Ph, D,, born on lune 1, 1940. Professor of European History, Facul ty of Ph ilosophy in Trieste, and Faculty of Political Sciences in Padua. Correspond ing Member since June 6, 1995. Home: SI-6210 Sezana, Trg 28. avgusta 6. Pusii, Eugen, born on [uly 1, 1916. Professor of Administrative Science, Faculty of Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: HR-10000 Zagreb, Vramieva 1, Phone: +385 1/ 481-7832. Rumpier, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History, University of K lagen fur t. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: +43 463/ 281-782. Stefanovic, DimitrLje, born on November 25,1929. Head of the Institute ofMusi-cology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: YU-11000 Belgrade, Diordia Vaäingtona 28 a, Phone: +381 11/ 3221985. Office: Phone: +381 11/ 639-033. Straus, Joze, born on December 14, 1938. Professor Dr. Dies. h. c.. Scientific Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property, Com pet iE ion and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal R. Coyne Visiting Professor of International and Comparative Law, George Washington University Law School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of the Foundation for the German Science. Corresponding Member since June 6, 1995, Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, D-80539 München, Marstallplatz 1, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: + 49 89/ 24-246-506, E-mail: ioseph.straus@ip.mpg.de, Supicic, Ivo, born on July 18, 1928, Professor at the Music Academy, University of Zagreb, Director of the Institute for Musicological Research. Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: HR-10000 Zagreb, Draskoviceva 27, Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb. Zrinski trg 11, Phone: +385 1/ 433-834, Fax: +385 1/ 433-383. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: IT-34170 Gorma, Via Margotti 9, Phone: +39 048/ 134-061. Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Universita degli studi di Tri este, 1T-34123 Trieste, Via F.conomo 4, Phone: +39 040/ 676-7617. SECTION TWO _PfriMojjjral um J Literary Sciences Full Members Bernik, France, Ph. D., D. h. c. University of Maribor, bom on May 13, 1927. Sci entific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, S AS A Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, I9S7, President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25,2002, Honorary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since fune 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, Phone: +386 1/ 425-03-65. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.baticfisazu.si, Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27,1997. Vice - President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 1999. Home; SI-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 1/ 540-90-60. Office: SASA. SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-27, Pax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: irena.sbil@sazu.si; Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Kermauner, Taras, Ph. D„ born on April 13,1930. Professor of Dramaturgy, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-6210 Sežana, Avber 8. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12,2003. Home: SI-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D„ born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983 Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth, Rel. D„ born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana. Delničarjeva L Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/433-04-05. Office: Faculty of Theology, SI-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 17 432-92-65, E-mail: joze.krasovec@guest.arnes.si. Mat i če tov, Milko, Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/426-51-86. Mora vet, Dušan, B, A, (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24,1981, Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 1/ 251-67-92, Orešnik, Jane?., Ph. D., born on December 12, 1935, Professor of Germanic Comparative Grammar and Genera! Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone: +386 1/ 425-54-45, E-mail: jan e z.oresn i k(S> sa z u, si, Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24114-22, Fax: +386 1/425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member si nee May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28. Stanonik, jane?,, Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: +386 1/ 251-66-92. Toporišič, Jože, D. Sc., bom on October 11, 1926, Professor of Slovenian Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Sarhova 18, Phone: +386 1/ 534-11-97. Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24110-00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Zadravec, Franc, Ph. D„ born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Associate Member since March 29,1979, Full Member since May 23,1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 I/ 251-88-20. Associate Members Inkret. Andrej, D. Sc., Professor of Dramaturgy and History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University of Ljubljana, Born on April 24, 1943. Associate member since June 12,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska ulica 7, Phone: +386 1/ 251-67-19, F-mail: andrej.in kret@guest.arnes.si. Office: AG RET, SI-1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, Phone: +386 1/ 253-04-50. Simoniti, Primož, Ph. D.,born on December 28,1936, Professor of La tin Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, lavorjev drevored 2, Phone: +386 1/ 283-10-60, Email: primoz.simoniti@guest.arnes.si. Office; Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24114-14, Fax; +386 1/ 125-93-37, E-mail: primoz.simoniti<®ff.uni-lj.si. Zotko, Zinka, D. Sc., Professor of History and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Born on February 26, 1936. Associate member since June 12, 2003. Home: SI-2352 Seinica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, Phone: +386 2/ 671-9118. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koro-ska cesta 160, Phone: +386 2/ 229-36-00, Fax: +386 2/ 251-81-80. Corresponding Members _ _ Couper, Henry R, Jr., born on September 30,1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literature, University of Bloomingion, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 2420 Boston Road, Blooming ton, US-Indiana 47401-5067. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: coope-r@indiana.edu. Ffaker, Aleksandar, born on July 24, 1924, Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: HR-10000 Zagreb, Vocarska 110. Gieseniann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen, Corresponding Member since May 18, 1989. Home: D-35415 Pohlheim 5, Paul-Hutten - Ri ng 3L Phone: +49 6403-63802. Grickat - Radulovic, Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade. Corresponding Member since June 6,1983. Home: SCG-11000 Belgrade, Molerova 35 A, Phone: +381 11/ 440-203. Hafner, Stanislav, born on December 13,1916. Professor of Slavic Philology, University of Graz, retired. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: AT-8010 Graz, Vogel weiders trasse 48/15, Phone: +43 316-681-691. Ivic, MiJka, born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts and Sciences, University of Novi Sad. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: SCG-11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone; +381 11 / 322-501. Konstantinovic, Zoran, born on June 5, 1920, Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, retired. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: Universität Innsbruck, Institut für vergleichende Literaturwissensc- haft, AT-6020 Innsbruck, Innrain 52, Phone +43 512-507-4111, Fax: +43 512507-2896. Kretzenbacfter, Leopold, born on November 13, 1912. Professor of Ethnography, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: AT-8403 Lebring, Stangersdorf20, Phone: +43 3182-7665. Lauer. Reinhard, born on March 15,1935. Chief of Seminary of Slavic philology and Professor ai Georg-August University in Güttingen. Associate Member since June 12,2003. Office; Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen, D-37073 Gbttingen, Humboldtallee 19, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Lencek. Rado L., born on October 3, 1921. Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University New York. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 560 Riverside Drive, US-New York, N, Y„ 10027-3202, Phone & Fax: +1 212 749 1002. Office: Columbia University in the City of New York, Dept. of Slavic Langu-ges, 708 Hamilton Hall, US-New York,'N. Y. 10027. Martinovic, )uraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: BA-71000 Sarajevo, Rackog 1, Moszyiiski, Lcszek, born on February 19,1928. Professor of Slavic Philology, University of Gdansk, Poland, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: PL 80-398 Gdahsk-Oliwa, Obroricow Wybrzeza 6A, m. 80, Phone: +48 58/ 553-29-23. Neuhäuser, Rudolf, born on [une 17, 1933, Professor of Slavic Philology, Institute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt, Corresponding Member since June 6,1995. Home: AT-9500 Villach, ltalienerstrasse 39/10. Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, AT-9010 Klagenfurt, Universitätstrasse 65-67, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-0322. Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of $3rhus. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: DK-8520 Eystrup, Enebakken 4. Woschitz, Karel Matej, born on September 19, 1937, Professor at Ehe Faculty of Theology, University of Graz. Corresponding Member since June 7,2001, Home: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax; +43 317/ 380-9315, Office; AT-8010 Graz, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax; +43 316/ 380-9315. SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Full Members lilinc, Robert, D. Phys. Sc., born on October 31,1933. Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana, President, Science Council of the Jožei Stefan Institute, Ljubljana. Associate Member since February 7,1969, Full Member since March 25,1976. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from October 2,1980 to May 6,1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: +386 1/ 231-52-13. Office: Jožef Stefan Institute, SI-1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-44, 477-39-00, Fax: +386 1/ 426-32-69, E-mail: robert.blinc@ijs.si. Bralko, Ivan, D. Sc., born on )une 10,1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, Associate Member si nee May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003, Home: Sl-1000 Ljubljana, Podrožniška 4, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Triaika 25, Phone: +386 I/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: bralko@fri.uni-lj.si. Dolar Davorin, D. C he m. Sc., born on February 1, 1921. Emeritus Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: SI-Î000 Ljubljana, IgriSka 2, Phone: +386 1/ 251-08-28. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18,1989, Full Member since May 27, 1993, Home: SI-1000 Ljubljana, Puharjeva 6, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: FGG, Sl-1000 Ljubljana, Jamova 2, Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: peter.fajfar@ikpir.fgg,uni-lj,si, Giobevnik, Josip, D, Math. Sc., born on December 6,1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana, Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: Sl-1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: +386 1/283-50-11. Office: FMF, Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1111 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 11 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/ 25172-81, E-mail: josip.globevnik@fmfuni-lj.si. Golič, Ljubo, D. Chem, Sc., born on July 2, 1932. Emeritus Professor of inorganic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1110 Ljubljana, Napeči4, Phone: +386 1/ 544-60-03, E-mail: ljubo. golic@telemach.net. Gosar. Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: Sl-1000 Ljubljana, Mirie21, Phone: +386 1/ 426-55-57. Grabeč, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: +386 1/ 256-37-18. Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00. 477-16-05, Fax: +386 1/ 425-31-35, E-mail: igor. grabec@fs.uni-lj.si. Hadi,i, Dušan, D. Chem. Sc., Ph, D. h. c, (Uppsala), born on August 26, 1921, Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974. Home: Sl-1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: +386 1/ 425-47-59. Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386 1/ 476-02-70. Fax: +386 1/425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki.si. Kernel, Gabrijel, D, Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: +386 1/425-96-61. Office: FMF, Sl-1000 Ljubljana, Jadranska 19. Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: gabrijel.kcrnel@ijs.si. Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana, Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27,1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: +386 1/ 537-48-25, F. - m a i 1: a lojz. kra lj @gue st, aT ne s .si. Ojfjfice: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone*. +386 1/ 476-82-37, 476-84-11, Fax: +386 I/ 476-82-39, F.-maii: alojz.kralj @ ro b o ,fe. un i -Ij. s i. Leveč, Janez, D. Se., boni on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 1/ 283-33-51. Office: FKK.T, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 476-02-80, 47603-14, Fax: +386 1/ 426-45-77, 425-92-24, E-mail: janez.levec@fkkt.uni-Ij.si or jancz,levec@ki.si. Peklenik. |anez, D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since Februarys, 1970, Full Member since March 29,1979, Home: SI-1113 Ljubljana, Rodičeva 3, Phone: +386 1/ 534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-35-67, E-mail: janez.peklenikijöfs.uni-Jj.si. Sta novn i k, Branko, D, Chem, Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana- Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: SI-1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: +386 1/ 755-11-40, Office: FKKT, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-mail: branko,stanovnik@fkkt,uni-lj.si; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, Email: international@sazu.si, Tišler, Miha, D, Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home; SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod Gradom 32, Phone: +386 1/ 365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E -ma i L m i ha.t i sler@ fk kt .uni- Ij. si, Vidav, Ivan, Ph. D., born on January 17,1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962-Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-13-03. ?.ekš, Boštjan, D, Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30,1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25,2002. Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, or SL1360 Vrhnika, Postna 4, Mobile: +386 41/741-898. Office: Institute of Biophysics, SI-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/ 543-76-18, 543-76-00, fax: +386 1/ 431-51-27, E-mail: bostjan,zeks@biofiz. mf.uni-lj.si, SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-20, Fax: +386 1/425-34-39, E-mail: predsednik@sazu,si. Associate Members Bajd, Tadej, D. Sc., Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Born on January 19, 1949. Associate Member since )une 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Boben ¿kova 12, Phone: +386 1/ 256-23-80. Office: Faculty of Electrical Engineering, Sl-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-82-36, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Eorstnerič, Franc, D, Math. Sc., born on May 1, 1958, Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8,1999. Home: SI-1231 I.jubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, Phone: +386 1/ 561-1787. Office: FMF, Sl-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-56, 47665-00, Fax: +386 1/251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj,si, Gubenšek, Franc, D. Sc., Professor of Biochemistry, Molecular Biology and Genetic Technology, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Born on October 31, 1937, Associate Member since June 12, 2003. Home: Sl-1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, Phone: +386 1/ 534-53-84. Office: University of Ljubljana, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Chair of Biochemistry, Jožef Stefan Institute, Sl-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 I/ 241-94-88, Fax: +386 I/ 257-35-94, E-mail: franc.gubensek@ijs,si. Tomaževič, Miha, D.Sc., born on September 19, 1942. Director, Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Ljubljana, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, Associate Member since June 7, 2001. Home: Sl-1000 Ljubljana, Kvedrova 1. Phone: +386 1/ 541-59-80. Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Sl-1000 Ljubljana, Dinučeva 12. Phone: +386 1/ 280-42-17, Fax: +386 1/280-44-84, F, -ma i I: m i h a. toma t. e vic@ zag .si. Corresponding Members Berg] es, Arthur E., born on August 9, 1935. Professor of Thermo-dynamics, Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member since June 7,2001. Home: 180 River View Lane, US-Centerville, M. A. 02632-3236, E-mail: abcr-gles@aol.com. Borisevic, Nikolaj A., born on September 2L 1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, F. Scoryna Av. 66. Bratos, Savo, born on July 28, 1926. Professor of Theoretical Physics of Liquids, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids at the University of Pierre et Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 16/5 - 5e étage - Couloir 16/15,4, Place-Jussicu, FR-75252 Paris-Cédex 05. Phone: +33 1/ 4329-5574, Des pic, Aleksandar, born on January 6, 1927, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: SCG-11000 Belgrade, Vlajkoviceva 13/6, Phone: +381 11/ 339-492. Office: Faculty of Technology, SCG-11000 Belgrade, Karnegijeva 4-1V. Grdenic, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25,1976. Home: HR-10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: +385 1/ 421-982. Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University ofBar-keley, California, retired. Corresponding Member since April 24,1981, Office■ Physics Dep., University of California, US-Berkeley, 94720 California. Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23,1987. Home: SCG-11000 Belgrade, Tetovska 72, Phone: +381 11/ 304-60-48, Katritxky, Alan R., born on August 18, 1928. Professor of Chemistry of Heterocyclic Compounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gainesville, FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail: katritzky@chem.ufl.edu. l.ehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of supramolecular chemistry at the Louis Pasteur University in Strasbo- urg, France, and of laboratory of chemistry of molecular interactions at the Collège de France in Paris, France. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourg cedes. Phone; +33 390/ 245-145, Fas: +33 390/ 245-140, E-mail: lehn@>-isis.u-strasbg.fr. MardeSic, Sibe, born on June, 20, 1927. Emeritus Professor of Mathematical Analysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, Croatia, retired. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts, Corresponding member since June 12, 2003, Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a, Phone: +385 1/ 482-94-07, E-mail: smardes@bete.math.hr. Merchant, Eugene Mylon, born on May 6, 1913, Senior Consultant, TechSolve, Inc. Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: TechSolve, 6705 Sieger Drive, Cincinnati, OH 45237-3097, Phone: +1 513/948-2067, Fax: +1 513/ 948-2109, E-mail: m erch an u® tec h solve.org. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Sol id-State Physics, University of Zurich, Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Memher since April 23, 1987. Office; University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 L/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the M ax-PI a nek Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977. Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p.f. 103980, Phone: +49 622 1/ 516-272/270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogdan, povh@ampr-hd.mpg.de. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934, Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail:cnrraof»in-casr,ac.in, Severn, Roy Thomas, born on September 6, 1929. Professor of Earthquake Engineering and Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University of Bristol, England, retired. Memher of the Royal Academy of Engineering. Corresponding Member since June 12,2003. Office: Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engineering, University of Bristol, Queen's Building, University Walk, GB- Bristol BS81TR, E-mail: r. t, se vern(3>b ris tol.ac.uk. Stankowski, Jan, born on January 1, 1934. Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Poland. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Institute of Molecular Physics of PAN, ul. Smoluchowskiego 17/19, PL-60-179 Pozrian. Villadsen, John, born on June 12, ¡936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby, Corresponding Member since June 7,2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709. Office: BioCentrum-DTU, Solicits PI ads, Building 223, DK-2S00 Kgs. I>yng-by. Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum.dtu. dk. Waugh, John S,. bom on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May IS, 1989. Office: MIT 6-235, US-Cambridge, MA 02139, E-mail: jswaugh@mit.edu. SECTION FOUR _ __ Natural Sciences Full Members Drovenik, Matija, D, Sc„ born on February 14, 1927. Emeritus Pro lessor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary-Gene ral of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999, Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: +386 1/ 534-34-35. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu,si. Gams, ivan, D. Sc., born on July 5, 1923, li merit us Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158. Phone: +386 1/ 534-1846, E-mail: ivan.gams@guest.arnes.si. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002. Home: SI-1351 Brezovica. Pot na Ticnico 6. Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +3S6 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/425-64-92, E-mail: matija.gogala@gucst.ames.si, Grafenauer, Stanko, D, Tech, Sc., born on May 13, 1922. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981. Home: 51-4294 Križe, Senično 84, Phone: +386 4/ 595-79-83, in the months incl. May to August: 5230 Bovec, Trenta 56 F, Mobile: +386 41/ 812-648 (7-9 a.m. and 7-9 p.m.). Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943, Scientific Adviser at the Karst Research Institute, SASA Scientific Research Centre, Assistant Professor of Physical Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since lune 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Home: Sl-6230 Postojna, Rožna 6, Phone: +386 5/ 720-15-10, E-mail: maja. kranjcl@siol.net. Office: The Karst Research Institute, Sl-6230 Postojna, Titov trg 2, Phone: +386 5/ 700-19-07, Fax: +386 5/ 700-19-99, E-mail: kranjc@zrc-sazu.si, Krefl, Ivan, D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Kremi.arjeva 36, Phone & Fax: +386 1/517-14-88. Office: Bio technical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/423-11-61, E-mail: ivan.kreft@guest.arnes,si. Maček, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28,1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 27,2003. Home: SI-1210 Ljubljana-Sent vid, Jcrančičeva 12, Phone: +386 1/ 512-35-31 Office: Biotechnical Faculty, SI-IOOO Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61,256-37-70, Fax: +386 1/ 423-10-88. Mayer. Ernest, Ph. D., Botanist-Taxonomist, Professor of Botany, born on November 10, 1920. Scientific Adviser at the Jo van Hadži Institute of Biology. SASA Scicntific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency-pursuant to Art, 22 of the Law or the SASA since November 23, 2000 to November 22, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: +386 1/ 251-46-59. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-45, Fax: +386 1/425-34-23. Pleničar, Mario, D. Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostrati- graphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991. Home: Sl-4240 Radovljica, Presernova 19, Phone: +386 4/ 531-41-12. Office: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, ASkerceva2, Phone: +386 1/241-10-00. Sercelj, Alojz, D. Sc., Palynologist, born on December 8, 1921, Scientific Adviser at the Jovan Had i i Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1997, Home: SI-1000 Ljubljana, TriaSka 51, Phone: +386 1/ 256-32-24. Office: Jovan Hadzi Institute of Biology, $1-1000 Ljubljana, Novi trg 5, Phone: +386 1/470-63-19, TurnSek, Dragica, D. Sc., Palaeontologist, born on August 6, 1932, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993, Home: SI-1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SI-1000 Ljubljana, Gosposka 13, Phone: +386 1/ 470-63-73. VrBer, Igor, D, Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23,1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, V Murglah 205. Phone: +386 1/ 283-43-98. Zupancií, Mitja, D, Sc., Phytocoenologist, born on December 25, 1931. Scientific Adviser at the Jovan Hadzi Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 432-41-66. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386 1/ 470-61-46, Fax: +386 1/425-33-24. Associate Member Zorec, Robert, D, Sc., born on January 23, 1958. Professor at the Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Brdnikova 31, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloska 4, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robert. zorec @>m f, u ni- Ij. si. Corresponding Members Eisner, Norbert, born on October 11,1940. Head of Institute of Zoology, University of Göttingen, Specialist in the area of neuroethology of acoustic communication in singing insects. Corresponding member since June 12, 2003. Office: Institut für Zoologie und Anthropologie, Georg-August-Universität, D-37073 Göttingen, Berliner Strasse 28, E-mail: nelsnen®gwgd.de. Herak, Milan, born on March 5,1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired, Corresponding Member since May 30, 1991, Home: HR-10000 Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: +385 1/ 413-088. Hottinger, Lukas Conrad, born on February 25, 1933. Professor of Palaeontology, Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Natural History Museum, Augustinergasse 2, Postfach, CH-4001 Basel, Phone: +41 61/ 266-55-22. llijanic, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor for the areas of geobotany, plant ecology, phytocoenology and plant morphology at the Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, Corresponding Member since June 12, 2003, Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a. Karamata, Stevan, born on September 26, 1926. Professor of Pet ro genes is. Faculty of Mining and Geology, Belgrade, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home:SCG-11080 Zemun, Karamatina 17. Maceljski, Milan, born on December 27, 1925, Professor of Entomology and Phy-topharmacology at the Faculty of Agriculture of the University of Zagreb, retired. Corresponding member since April 8, 1999, Home: HR-10000 Zagreb, Kneza Borne 14, Phone: +385 1/ 461-34-08. Offke: Agronomski fa ku It et, Zavod ta poljoprivredunu zoologiju, HR-10000 Zagreb, SvetoSimunska 25, Phone: +385 1/ 239-37-77. Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies at the University Aix-Marseille, France. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12,2003. Office: Florida 1, FR-13012 Marseille, 35 Avenue du 24 Avril 1915, Fax: +33 491/ 930-026. Pec si, Mär ton, born on December 29, 1923. Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute, Budapest, retired. Corresponding Member since May 18,1989. Home: HU-2747 Törtel, Dözsa iit 7, Phone & Fax: +36-53/ 376-243. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Umversitä degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, IT-34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568855. Popov, Andrej Vladimirovic, born on October 24, 1939. Head of the Dept. for Neuroetology of Insects at the Sechenov Institute of Evolutionary Physiology and Biochemistry, Russian Academy of Sciences in St. Petersburg, Corresponding Member since lune 7, 2001. Home: RU-188680 St, Petersburg, Koltushi, ul, Bikova 21, kv. 2, Phone: +7 812/ 70 72 308. SECTION FIVE_Arts Full Members Bern i k, Janez, painter, graphic artist, bom on September 6, 1933, Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993, Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 1/ 231-17-66, or ST-4274 Žirovnica, Bresmica 41 a, Phone: +3864/ 580-21-05, Jančar, Drago, writer, born on April 13,1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, Phone: +386 1/ 283-50-31, Office: Slovenska malica, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone & Fax: +386 1/ 251-42-00, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-4274 Žirovnica, Zabrcznica 40 b. Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66, Studio: SI-1000 I,jubljana, Prešernova 12, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: a nd rej ,j em ec@ si ol, net. Kovič, Kajetan, poet, writer, translator, born on October 21, 1931, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Pletersnikova 13, Phone & Fax: +386 1/ 436-66-52, E-mail: kajetan.kovic@guest.arnes.si. Krek, Urol, composer, born on May 21, 1922. Emeritus Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-4248 Lesce, Na vrtači 5, Phone: +386 4i 531-80-91. Lebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljublja- na, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Ulica bratov Uiakar 134, Phone: +386 1/ 518-31-55. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana. Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/425-34-23. Mihelif, Milan, free-lance architect, born on July 20, 1925, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Peri£eva 22, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AB, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1/ 436-1448. Minatti, Ivan, poet and translator, born on March 22, 1924, retired, Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991, Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: +386 1/ 251-67-35. TrSar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta na Koznik25, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio: SI-1000 Ljubljana, Svetceva 1. Zajc, Dane, poet, playwright and essayist, born on October 26, 1929, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997, Home: SI-1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, Phone: +386 1/425-16-56. Zlobec, Ciril, poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 oi the Law on the SASA from May 6,1999 to April 25, 2002. Home: SI-1000 Ljubljana, Voinjakova 10, Phone: +386 1/ 231-28-76, Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone; +386 1/ 470-61-43, Fax; +386 1/ 425-34-23, F.-mail: sazu@sam.si. Associate Members Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937, Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001. Home: SI-1370 Logatec, Gorenjska cesta 13A, Phone: +386 1/ 754-26-78. Office: Academy of Fine Arts, SI-1000 Ljubljana, Erjavceva 23, Phone: +386 1/ 251-27-26, Fax: +386 1/ 251-90-71. Grafenauer. Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, editor-in-chief of the publishing house Nova revija. Born on December 5, 1940. Associate Member since June 12,2003. Hotne: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, Phone: +386 I/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072. Office: Nova revija, Si-1000 Ljubljana, Dalmatinova I, Phone: +386 1/ 43340-74, Fax: +386 1/ 433-42-50, E-mail: info@npva-revija.si. Matičič, fane?, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7,2001. Home: Si-1000 Ljubljana, Lepi pot 10, Phone: +386 1/ 252-23-05. Mušič, Marko Marijan, architect. Born on January 30, 1941, Associate Member since June 12,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, Phone and Fax; +386 I/ 425-52-90, E-mail: info@aleljemarkomusic.si. Pavček, Tone, poet, essayist and translator, born tin September 29, 1928, Editor-inchief of the publishing house Cankarjeva založba, retired. Associate Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to An. 22 of the Law on the SASA since November 27, 2003, Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 231-58-09. Corresponding Members_ Benhart, František, born on September 10, 1924. Critic and translator of Slovenian literature, Prague, Corresponding Member since May 23, 1985. Home: CZ-10600 Praha 10, Jahodova 27, Phone: +42 02/ 752-486, Brajdič, Ivan, born on June 16, 1924. Writer and translator of Slovenian literature, Zagreb. Corresponding Member since May 18,1989, Home: HR-10000 Zagreb, Dalmatinska 12. Handke, Peter, bom on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: AT-5020 Salzburg, Mdnchsberg 17/A. Hrymyi, Vil, born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: UA-Kyjiv-01054, ul. Oles Hinchar 52/49, Fax: +380-44/ 490-07-72. Kos, Božidar, born on May 3, 1934. Composer, Professor of Composition at the University of Adelaide, Australia. Corresponding member since June 12, 2003, E-mail: bozidar.kos@bigpond.com. Home: 62 Grand Boulevard, Craigburn Farm S A 5051 Australia, Phone: +62 8/ 8370-04-19. Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985, Home: AT-9133 Miklavcevo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52, Merku, Pa vie, born on |uly 12, 1927. Slavist, composer and violinist. Programme Director of the Radio »Trieste A«, retired, Corresponding Member since May 23, 1985. Home: IT-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Rhone: +39 040/ 944-477. Mihalti, Slavko, born on March 16, 1928. Poet. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: HR-10000 Zagreb, Banjaviiceva 24. Musii, Zoran, born on February 12, 1909. Painter. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: FR-75007 Pans, 284, Boulevard Saint Germain, Phone: 33 1/455-69117. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer, publicist and Professor of Slovenian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27,1993. Home: IT-34136 Trieste, Salita a Contovello 71, Phone: +39 040/ 410-880. Paljctak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editorin-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since [une 7, 2001. Home: HR-20000 Dubrovnik, Gorica sv. Vlaha 155, Phone: +385 20/ 332490. Podrecca, Boris, born on January 30, 1940, Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Architekturatelier Podrecca, AT-1170 Vienna, Jbrgerbadgasse 8, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20. Rebula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor of Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27,1993, Home: 1T-34016 Opicina, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: +39 040/ 213687, SECTION SIX_____ _ Medical Sciences. Full Members Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home; SI-1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Ncuro-Surgery, SI-1525 Ljubljana, Zaloska 7, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-IOOO Ljubljana, Komenskega 20/IL Phone: +386 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, SI-IOOO Ljubljana, KoryL-kova 2, Phone: +386 I/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: ferluga@mf.uni-lj.si. Horvat, Matija, D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Jakčeva 38, Phone: +386 1/ 524-88-06. Office: University Medical Centre, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone & Fax; +386 1/ 522-22-96, E-mail: matija.horvat@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, S1-H04 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 I/ 543-70-21, E-mail: marjan. kordas@mf.uni-lj.si. Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16,1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the S AS A since November 4,2004. Home: SI-1000 Ljubljana, Gradišče 6, +386 1/425-24-08. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, SI-IOOO Ljubljana, Lipičeva2, Phone: +386 1/ 543-76-00, Fax: +386 1/ 431-5127, E-mail: sasa,svetina@biofiz.mf.uni-lj.si. Trontelj, Jože, D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Adviser to the Ministry of Health, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25,2002. Home: SI-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425 -64-92, E-mail: irena.sbil@sazu.si; Faculty of Medicine, Institute of Neurophysiology, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-15-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33, E-mail: joze.trontelj@kclj.si. Župančič, Andrej O., D. Sc., born on January 27, 1916. Emeritus Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since July 3, 1964, Full Member since February 5, 1970. Home: SJ-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, Phone: +386 1/ 251-69-74. Office: Faculty of Medicine, Institute of Pathology, SI-1105 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 I/ 543-70-23, Fas: +386 1/ 543-70-21, E-mail: andrej.zupanci-c@mf,uni-lj.si. Associate Members Skalerii, Uros, P, Sc., Professor at the Chair of diseases of oral cavity and pa-rodontology of the Faculty of Medicine, LTniversity of Ljubljana, and expert director (it the Clinic of Stomatology in Ljubljana, Born on April 9, 1945. Associate member since June 12, 2003. Home: Sl-1000 Ljubljana, Ul. Bratov Jancar 25, Phone; +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, Sl-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone; +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros.skaleric@mf.uni-Ij.si, Sketelj, Janez, D.Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Jesihov stradon 47. Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloska 4, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: skete-lj@mf.iiiii-lj.si. Strle, Franc, D. Sc., Professor of infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Clinical Center in Ljubljana, and Chairman of the Research Council of the University Medical Centre in Ljubljana. Born on February 18,1949. Associate member since June 12,2003. Home: Sl-1000 Ljubljana, Kmecka pot 20, Phone: +386 1/ 517-12 -91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, SI-1525 Ljubljana, Japljeva 2, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc. strle@kclj.si. Corresponding Members_ Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7,2001. Office: Hospital Clinico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50, Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acarde-sa@clinic.ub.es. Dimitrijevic, Milan R„ born on January 27, 1931. Professor and Head, Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: agoshi-e@bcm.tmc.edu. Lajtha, Abel, born on September 22, 1922, Research Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S. Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N, S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road. Bldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 398-5531, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org, McLaren, Anne, born on March 26, 1927. Professor and former Vice-President of the Royal Society of London. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Wellcome/CRC Institute, Tennis Court Road, GB-Cambridge CB2, IQR. Mi lie. Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories. McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983, Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: 1 514/ 398-3864, Fax: J 514/ 3987483, Prokop, Otto, born on September 29,1921, Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin. Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Office:Institut fur gerichtiiche Medizin, D-104 Berlin, HannoverischeStrasse 6, Phone: +49 30/ 2827-725. Still berg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala, Corresponding Member since May 27, 1997. Home; Rorbaksvagen 40, ViJan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala, Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg, President of Academia Scientiarum et Artium Europaea. Corresponding Member since fune 6, 1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, Monchsberg 2, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: office@e-u rope a n -ac ademy. at. Wernig, Anton, born on October 14,1944, Professor of Neurophysiology, University of Bonn, Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Institute of Physiology* University of Bonn, Wilhelm Strasse 31, D-531 II Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail: anton.wemig@ukb.uni-bonn.de. Library (Summary) The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management. The SASA Library, as a unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, works as library and technical service for SASA as well. It is organised asa central library, working also for 17 smaller library-units of the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Publications and duplicate stock exchange established with 1526 institutions throughout the world represents the most significant and active sphere of the Library's activities. In 2004, the Library collection was increased for 8563 units, 3582ont he basis of exchange, 1650 donations, 1545 purchases and 1676 obligatory editions. At the end of the year, the Library collections comprised 489814 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC).), In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called CO-B1SS.SL We are creating our local data base, which is on-line connected with the host data base of the Institute of Information Science (1ZUM, Maribor}. In 2004, our local data base as a part of shared cataloguing system was increased for 7560 entries, precisely for 5335 entries created by our library, and 2225 copied entries. At the end of the year, our local data base holds a total of 115910 entries, pre. cisely for 86581 entries created by our library, and 29329 copied entries. The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 36450 works to 5042 readers, and has recorded 10137 visits. Since 2003, our library took parr in the Elsevier Consortium ScienceDirect, so that users could search e-publications too. The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to, was revised in 2003 too. It comprises 1526 addressees for regular exchange (1384 from abroad and 142 from Slovenia), 59 for reviews, 153 addressees receiving publications as gifts and 93 addressees receiving publications as compulsory copies. At the end of the year, its staff consisted of 2L employees, 18 of them enlisted as the professionals. IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZL' A Andolšek - Jeras, Lidija 15, 102, L44, L 55 Andrič, Ivo 102 Apostolski, Mi ha i Jo 102 B Bajd, Tadej 9, 30,42, 183, 233 Bajec, Anton 102 Bajt, Aleksander 102 Balenovie, K reši mir 102 Rarton, PerekHarold Richard 102 Bartoš, Milan 102 Batis, Janez 15,102 Bedjan tč, Mirko 102 Beier, Friedrich-Karl 103 Belič, Aleksandar 103 Benac, Alojz 103 Benhart, František 9, 38, 56, 183,242 Bergles, ArthurE. 9,30,234 Berkopec, Oton 103 Bernard, Emerik 9, 37, 42, 241 Bernik, France 9, 11, 14,23,42,43, 146, 148, 167, 168, 185, 195, 225 Bernik, Janez 9, 35, 43, 165,240 Bevk, France 103 Bezlaj, France 103 BSinc, Robert 9, 12, 14, 26,44, 147,169, 172,183,230 Bogdanovič, Milan 103 Bole, Jože 103 Borisevič, Nikolaj A. 9,31, 234 Boršnik, Marja 103 Brajdič, Ivan 9,38, 183,242 Brajkovič, Vladislav 103 Bratko, Ivan 9, 27, 45,230 Bratos, Savo 9, 31,234 Bratož, Rajko 9, 19,46, 221 Brav nič ar, Matija 103 Brecelj, Bogdan 103 Breznik, Anton 103 Brodar, Srečko 103 Broz ■ 'l ito, Josip 104 Brzin, Miroslav 104 Bujas, Zoran 104, 121 Butozan, Vaso 104 C Cankar, Izidor 104 Cardesa, Antonio 9, 41,183, 245 Cevc, Emilijan 9, 19,221 Chintamani N. R, Rao 10. 183 Cigoj, Stoja n 104 Ci len še k, Johann 104 Co oper, Henry R. Jr. 9, 25, 228 Cvetko, Dragotin 104 Č Čamo, Edhem 104 Če le šit i k, Franc 104 Černigoj, Avgust 104 Čop, Bojan 104 Čubrilovič, Vasa 104 D Deanovič, Mirko 105 Denius, Otto 105 Despič, Aleksandar 9, 31, 234 Dimitrijevič, Milan 9, 41, 245 Djordjevič, Jovan 105 Djurdjev, Bran i slav 105 Djuričid, Ilija 105 Dolar, Davorin 9, 27, 126, 183, 230 Dolenc, Metod 105 Dolenc, Vinko V. 9, 39,243 Dolinar, Lojze 105 Drovenik, Matija 9, 15, 32,236 Drujan, Boris 105 Dyggve, Ejnar 105 E Elsncr, Norbert 9, 35, 239 F Fajfar, Peter 9, U, 27, 46, 138, 162,183, 217,219, 230 Feil, Arnold 9,22,223 Ferluga, Dušan 9,39, 183,244 Fettich, Janez 105,133, 140, 218 Finžgar, Alojzij 105 Finžgar, Franc Šaleški 105 Fisdier von, Kurt 105 Flaker, Aleksandar 9, 25, 183,228 Flotzinger, Rudolf 9, 22, 183,223 Forstncrič, Franc 9,30,47,233 Franchini, Aldo 106 Frangeš, Ivo 43, 106 Fučič, Branko 106 G Gabrovec, Stane 9,19,123,221 Gams, Ivan 9, 32,47, 155, 236 Gantar, Kajetan 9,31, 12, 15,23,48, 144, 146, 149, 150,151, 156, 172, 174, 178,219,226 Gaspari, Maksi m 106 Gavazzi, Milovan 106 Geršknvič, Leon 106 Gestrin, Ferdo 106 Geyer, Otto F. 106 (.liesemann, Gerhard 9, 26,228 Gl i goric, Velibor 106 Globevnik, Josip 9, 27, 48, 230 Gogala, Matija 9, 11, 15, 32, 49. 151, 157, 173, 182, 207, 219, 236, 258 Golia, Pavel 106 Gohč, Ljubo 9,27,50,231 Gombocz, Wolfgang L. 9, 22, 223 Gori čar, Jože 15, 106 Gosar, Peter 9, 28,156,231 Grabeč, Igor 9,28, 50, 183, 231 Grad, Anton 106 Gradnik, Alojz 69, 70, 106 Grafenauer, Bogo 106, 158 Grafenauer, Ivan 107 Grafenauer, Ni ko 9,37, 241 Gralenauer, Stanko 9,32, 163,237 Grdenie, Drago 9, 31, 183, 234 Grickat - Radulovič Irena 10, 26, 228 Grošelj, Milan 107 Gubenšek, Frane 9, 30, 51, 53, 233 Gušič, Branimir 107 Gyergyek, Ludvik 107 H Hadži, Dušan 9, 28, 54, 125,231 Hadži, Jovan 107 Hafner, Stanislav 10, 26, 228 Hahn, Erwin Louis 10,31, 234 Hajdin, Nikola 10, 31,234 Ha ndke, Peter 10,38,242 Hauptman, Ljudmil 107 Hegedušič, Krsto 107 Herak, Milan 10,35,239 H ieng, Andrej 107 Horvat, Matija 9, 39, 166,244 H ot t i nger, LukasConrad 10,35, 239 Hribar, Valentin 9, 19, 54, 221 Hrymyč, Vil 10,38,242 1 Ibrovac, Miodrag 107 Ilešič, Svet oz ar 107 Ilijanic, Ljudevit 10, 35,239 Ingolič, Anton 107 Inkret, Andrej 9, 25, 43, 55, 227 Ivič, Milka 10,26,228 Ivič, Pavle 107 J Jakac, Božidar 107 Jakopič, Rihard 107 Jakopin, Franc 108 Jama, Matija 108 Jančar, Drago 9, 36, 56, 59, 63, 164, 165, 195, 209, 240 lemec, Andrej 9, 11,36, 59,164, 165, 183, 209, 219, 240 Jovčič, Dimitrije 108 Jurančič, |anko 108 K Kalil, Hans - Dietrich 10, 22, 224 Kalin, Boris 108 Kalin, Zdenko 108 Kambič, Vinko 108 Karaniata, Stevan 10,35.239 Kardelj, Edvard 108 Katritzky, Alan R, 10,31,234 Kenk, Roman 108 Ker m a ime r, Taras 9, 23, 60, 226 Kermavner, Dušan 108 Kernel, Gabrijel 9, 28, 60, 183, 231 Kidrič, Boris 108 Kidrič, France 14, 108, 199 Klopčič, Mile 109 Kmecl, Matjaž 9, 11, 12, 23,62,80, 149, 150,152, 160, 175,183,219,226 Koblar, France 109 Kogoj, Pranj o 109 Koneski, Blaže 109 Konstanti novic, Zoran 10, 26,228 Kordaš, Marjan 9, 11, 12, 39, 62, 133, 152, 165, 167, 172, 173,219,244 Korošec, Viktor 109 Kos, Božidar 10, 38, 183,242 Kos, Gojmir Anton 109 Kos, Janko 9, 23, 62, 153,226 Kos, Milko 15,109 Kosmač, Ciril 109 Kossack, Georg 109, 122 Kostrenčič, Marko 109 Košir, Alija 109 Kovačič, Lojze 109, 126, 127, 128, 140, 164,218 Kovič, Kajetan 9, 36, 59,63, 164, 165, 209, 240 Kozak, Juš 109 Kozina, Marjan 109 Koželj, Venčeslav 110 Kralj, Alojz 9, 15,28, 64, 177, 183, 231 Kranjc, Andrej 9, 33, 66, 183,209, 237 Kranjec, Miško 110 Krašovec, |ože 9,24, 67, 150, 172, 177, 183, 184, 226 Krašovec, Stane 110 Kratochvil, Josef 110 Kravar, Miroslav 110 Krbek, Ivo 110 Kreft, Bratko 14,110 Kreft, Ivan 9,33,68, 164, 209, 237 Krek, Gregor 15, 110 Krek, Uroš 9, 36,69, 240 Kretzenbacher, Leopold 10, 26,229 Krklec, Gustav 110 Krleža, Miroslav 110 Kuhelj, Anton 14,110 Kumbatovič, Filip Kalan 110 Kure t, Ni ko 110 Kušej, Gorazd 15,111 Kušej, Rado 111 Kühn, Othmar 111 Kyovsky, Rudi 111 L Lajovk, Anton 1 l J Lajlha, Abel 10,41,246 Laroche, Emmanuel 111 Lauer, Reinhard 10,26, 43, 186,229 Lavrač, Ivan III Lavrič, Božidar 14, 111 Lavrin, Janko 43, 76, 111, 185,208 Lebič, Lojze 9,36, 70, 71, 165, 183, 184, 240 Leeming, Henry 111,123,159 Lehn, Jean - Marie Pierre 10, 183 Lenček, Rado L. 10, 26,229 Levcc, Janez 9, 28, 72,232 Lipuš, Florjan 10, 38, 79, 242 Lobe, Feliks 11) Logar, Janez 111 Logar, Valentin 111 Lorkovič, Zdravko 112 Luckmann, Thomas 10, 22, 224 Lukič, Radomir 112 Lukman, Franc Ksaver 112 Lunaček, Pavel 112 M Maceljski, Milan 10, 35, 239 Maček, Jože 9, 11,33, 72, 183,219,237 Majer, Boris 9, 19, 183,221 Ma ksi movič, De sa n ka 112 Mardesič, Sibe 10,31, 235 M art i no v ič, Ju raj 10, 26,229 Matičetov, Milko 9, 24, 72,73, 183,226 Matičič, Janez 9, 37,73,242 Matjašič, Janez 112 Mayer, Ernest 9, 33, 237 McLaren, Anne 10, 41, 246 Mckuli, Es ad 112 Melik, Anton 112 Melik, Vasilij 9, 19,221 Menart, Janez 64,112,128,130, 140, 164,218 Meniš, Gian Carlo 10, 22,224 Merchant, Mylon Eugene 10 Merhar, Boris 112 Merku, Pavle 10, 38, 243 Micevski, Kiri! 112 Mihajlovič, Mihajio Lj. 112 Mihalič, Slavko 10, 38, 243 Mihelič, France 113 MiheliČ, Milan 9,36,241 Milčinski, Janez 14,113 Milčinski, Lev 113 Milic, Emili Joseph 10,41,246 Minalti, Ivan 9,36,183, 241 Mlinar, Zdravko 9,20,73, 155, 156, 173, 184,195, 222 Mlinaric, Jože 9, 20,75,222 Mohorovičič, Andre 113 Mole, Vojeslav 113 Moravec, Dušan 9, 24,43,76,124, 159, 185,208, 226 Moszyhski, Leszek 10, 26,229 Murko, Matija 113 Mušič, Marjan 113, 139, 165 Muiič, Marko Marijan 9,37, 76, 165, 242 Muiič, Zoran 10,38,183, 243 Müller, Karl-Alexander 10, 31, 235 Müller-Karpe, Hermann 10, 22, 122, 224 N Nahtigal, Rajko 14, 113 Negovski, Vladimir A. 113 Nejedlv, Zdenck 113 Neubauer, Robert 113 Neuhauser, Rudolf 10,26, 229 Nicod, )ean 10, 35, 239 Nitsch, Kazimierz 113 Nougavrol, Jean 113 Novak, Franc 114 Novak, Grga 114 O Ocvirk, Anton 114 Olszak, Waclaw 114 Orešnik, Janez 9, 24, 79, 141, 149, 150, 151, 154, 172, 181, 184, 185, 208, 227 Oštir, Karel 114 P Pahor, Boris 10,38,243 Paljetak, Luko 10,38, 96,243 Panteleev, Dimitar 114 Paternu, Boris 9, 24, 79, 186, 227 Paul in, Alfonz 114 lJavček, Tone 9, 11,12, 38, 80, 164, 165, 173,210,219,242 Pavčnik, Marijan 9, 21,81, 89, 173, 223 Pavicevič, Branko 10, 22, 224 Pavlov, Todor 114 Pavšič, Vladimir - Bor, Matej 114 Peklcnik, Janez 9, 12, 29,82.170, 232 Perovic, Slobodan 10,22, 224 Pe rsia n i nov, L eon id Se menov ič 114 Peterlin, Anton 114 Pecsi, Marton 10, 35, 239 Pirjevec, Jože 10. 12, 22, 170, 224 Pitamic, Leonid 114 Plečnik, jože 114 Plemelj, Josip 114 Plen i car, Mario 9, 33, 82, 183, 237 Pleterski, Janko 9, 20, 82, 222 Podrecca, Boris 10, 38,243 Pogačnik, Jože 115 Poldini, J,i vio 10,35,239 Pole c, Janko 115 Popov, Andrej Vladimirovič 10,35, 240 Potrč, Ivan 115 Povh. Bogdan 10,31,235 Prelog, Vladimir 115 Pretnar, Stoj an 115 Prevoršek, Dušan C. 115,124, 160 Prokop, Otto 10,41,246 Pusič, Lugen 10, 22,224 R Rajičič, Stanojlo 115 Rakovec, Ivan 115,238 Rammelmeyer, Alfred 115 Ramovš, Fran 14,15,115,199 Ramovš, Primož 116, 199 Rani, Zoran 116 Rao, Chintamani Nages Ra m a chandra 31,235 Ravnikar, Edvard 116 Rebula, Alojz 10,38, 183,243 Rechinger, Karl Heinz 116 Regen, Ivan 116 Rigler, Jakob 116 Rumpler, Helmut 10, 22, 225 Rus, Veljko 9,20, 83, 183, 222 S Saeverud, Harald 116 Safar, Peter 116 Sa lopek, M a rij a n 116 Samec, Maks 116 Savič, Pavle 116 Seidl, Ferdinand 116 Sever, Savi n 116 Severa, Roy Thomas 10, 31, 183, 190, 235 Simon iti, Primož 9,25,227 Si rot kovič, [a kov 116 Skalerič, Uroš 9, 40,83, 153, 154, 245 Sketelj, Janez 9,40. 83, 245 Skok, Petar 117 Slodnjak, Anton 117 Sodnik - Zupane, Anica 117 S o vre, Anton 117 Spacal, Lojze Luigi 117 Spi ¡cha!, Slavko 9,21,84, 177, 184,223 Stálberg, Frik Valdemar 10, 41, 189, 246 Sta n kovic, S i n iša 117 Stan ko ws ki, Jan 10, 32,183,236 Stanonik, Janez 9, 24, 147, 227 Stanovnik, Branko 9, II, 29, 84-87, 176, 177, 178,219,232 Stefan ovič, Dimitrije 10, 22, 183, 225 Stelé, France 117 Stern, Pavel 117 Stevanovic, Petar 117 Straus, Jože 10,22, 225 S trle, Franc 9, 40,87,183,245 Stupica, Gabrijel 117 Supičič, Ivo 10, 23, 225 Svanc, Gunnar Olaf 10, 26, 229 Svetina, Saša 9, 11, 39, 88, 155, 219,244 Szent á goth ai, fá n os 117 Š Sasel, Jaroslav 117 Šeligo, Rudi 56. 117. 128, 130, 131, 140, 164,218 Šelih, Alenka 9. 11,20.88, 122,159, 219, 222 Šercelj, Alojz 9,34. 238 Šidak, Jaroslav 117 Škerjanc, Lucijan Marija 117 Škerlj, Milan 117 Škerlj, Stanko 118 Šlebinger, Janko 118 Šnuderl, Makso 118 Štampar, Andrija 118 Šuklje, Lujo 118 T Tava no, Sergio 10, 23,225 Tavčar, Alois 118 Tavčar, fgor 118 Taylor, Alan Joh n Perrival 118 Teržan, Biba 9, 21, 89, 223 Tesniere, Luden 118 Tišler, Miha 9,29.89.232 Todorovič, Kosta 118 Tolstoj, Nikita I Ijič 118 Tomaževič, Miha 9,30,90, 233 Tomov ič, Rajko 118 Toporišič, Jože 9, 12,24, 91,92, 148, 150,172, 173, 184,227 Trotenik, Rudolf 118 Trontelj, Jože 9, U, 15,39, 92, 145, 178, 183, 201,219, 244 Trstenjak, Anton 118 Tršar, Drago 9, 37, 93, 241 Turn še k, Dragica 9, 34,93, 146,155, 238 V Udovič. Jože 43,119 Unger, Felix 10,41,246 Ušeničnik, Aleš 48,55,62,119,210 v Zwitter, Fran 120 Vavilov, Sergej Ivanovič 119 Vavpetič, Lado 119 Veber, Franc 119 Vidav, Ivan 9, 29, 93, 232 Vidmar, Josip 14, 119 Vidmar, Milan 14.119 Vilfan, Sergij 119 Viliadsen, John 10,32, 236 Vodov nik, Lojze 119 Vol ko v, M st i sla v Va s i I j e v i č 119 Vouk, Vale 120 Vratuša, Anton 9, 21, 93, 222 Vrišer, Igor 9, 34,94, 238 Vtiče nov, Dimitrije 120 W Ž Zekš, Boštjan 9,11, 14,29, 100, 141, 151, 165, 173, 177, 184,218,219, 232 Župančič, Andrej O, 9, 40,184, 244 Ž up a nčič, O ton 120 Waugh, fohnS, 32. 183.236 Wernig, Anton 10,41, 187,246 VVollman, Frank 120 Woschitz, Karel Matej 10, 26, 229 Wraber, Maks 120 Z Zadnikar, Marijan 9,21,223 Zadravec, Franc 9,25, 92, 94, 227 Zaje, Dane 9, 37. 94, 128, 132, 164, 183, 241 Zavada, V i le m 120 Ziherl, Boris 14, 120 Zlobec, Ciril 9, 15,37, 95, 96,97,130, 164, 184, 195,241 Zoreč, Robert 9,34, 97, 187, 238 Zorko, Zinka 9, 25, 92,98, 99, 150, 172, 173, 184,228 Zupančič, Mitja 9, 11, 34, 99, 163, 164, 209,219,238 Zupančič, Rihard 120 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 55, KNJIGA 2004 Glavni in odgovorni urednik: a kad, prof. dr. Matija Gogala [ezikovni pregled Marjeta Humar Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Prelom Medija Graphics Tiskarna Tiskarna Littera picta Ljubljana, 2005 9"770374 "031009 ISSN 0374-0315