DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne irankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 19 Sobota, 9. marca 1935 Leto X JNS JNS je kot taka že odigrala svojo mizerno, sramotno vlogo v zgodovini našega naroda. Njeni najvidnejši predstavniki se ne bodo več povrnili v parlament. Ali delovno ljudstvo mora paziti, da se režim JNS ne povrne nikdar več v nobeni obliki, pod nobeno krinko. Kajti režim JNS je najslabše in najhuje, kar si moremo predstavljati za naš narod. Kaj je pomenila JNS ali kakor se je prvotno imenovala JRKD? JNS - to je bil monopol na nacionalizem, ki je proglašal vsako res pravo narodno in ljudsko čutenje za protidržavno. JNS — to je bilo frazarjcnje o narodu, a pri tem so gotovo najbolj vneti mislili samo na svoje liferacije državnim in samoupravnim podjetjem. JNS — to so bili zastonjkarski vlaki na strankarske prireditve — a silno podraženie voznih stroškov za vse ljudstvo, ki je moralo potovati za svojim zaslužkom. JNS — to je bilo obljubljanje vsega mogočega in nemogočega, raznih železnic, cest, vodnjakov, letališč — a v dejanju brezsmiselna, pogubna davčna in gospodarska politika, ki je spravljala malega človeka na boben. JNS — to je bilo proglašanje ene izkoriščevalne skupine za edino zveličavno predstavnico naroda; to je bilo proglašanje parole, da so svobodne politične stranke luksus. zato da so si mogli oni s svojim monopolom sami nabavljati luksus. JNS — to je bilo sramotenje najsvetlejših poglavij zgodovine našega naroda, najlepših svobodnih tradicij, hkrati pa gojenje najpodlcjšega de-mmciantstva. JNS - to je bilo oznanjanje poštenosti na shodili, a v dejanju pa najhujša samopašna korupcija na račun državnih in narodnih ustanov in bednostnega fonda. INS — to so bile grožnje in mogočnost na shodih, v dejanju pa popolna nesposobnost, protiljudska in protisocialna politika. JNS je formalno odigrala. Ponavljamo pa, da moramo paziti, da ta kramarija pod katerokoli drugo krinko ne pride še kdaj »furtimaško« na krmilo. Ce hočete preprečiti to, glasujte za edino ljudsko listo, ki poziva v svojem proglasu: »Vsi vi, ki ste za socialno pravičnost, enakost in svobodo, vsi vi, ki ste nasprotniki vsakega teptanja svobode, vsi vi, ki ste proti kapitalističnemu izrabljanju delavcev, nameščencev, kmetov in obrtnikov, na plan, v boj za kruh, enakost in svobodo!« Macdonaldova vlada za oboroževanje Kuha se, kuha Macdonaldova angleška vlada, v kateri so gospodarji konservativci, izjavlja. da je izpopolnitev oboroževanja potrebna. »Bela knjiga« vlade to jasno pove, češ, da se tudi druge države ob-orožujejo. Taka je politika največjega pacifista na svetu Macdonalda. Snowden pravi, da je ta »bela knjiga« »najbolj tragičen dokument po vojni«. Angleški in francoski meščanski tisk pa — pritrjuje angleški vladi. To so priprave in garancija — za mir. Nosilec jiaše liste s. dr. Živko Topalovič Dne 5. t. m. se je vršila v Beogradu seja delegatov delavskega gibanja iz posameznih volilnih okrožij. Na seji se je razpravljalo o udeležitvi na volitvah v narodno skupščino socialistično orientiranih delavcev, nameščencev, malih kmetov in obrtnikov. Sklenjeno je bilo, da bodi nosilec samostojne kandidatne liste s. dr. Živko Topalovič. Članom glavnega volilnega odbora so bili določeni: Bogdan Krekič (Beograd), Adolf Kunčič (Zagreb) in namestnika Eržen Viktor (Maribor) in Peter Medič (Sarajevo). Okrožne konference so se doslej že vršile in postavile sreske kandidate v Veliki Kikindi in Novem Vrbasu. Konference za ostala okrožja bodo sklicane v nakrajšem času. * Seja v Beogradu je soglasno sklenila, da bodi s. Topalovič nosilec liste, kar dokazuje njegovo priljubljenost v delavskem gibanju in potrjuje ugled, ki si ga je pridobil po svojih sposobnostih in neumornem delovanju za interese proletarijata. V njem vidijo vsi socialno bedni sloji odločnega pobornika za svoje interese. Zborovanja na katerih bo govoril nosilec liste s. Topalovič, se bodo vršila v Zagrebu, Mariboru, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu in drugod. Hali interesi so naS program Volilno vrvenje Ni več do dneva, ko bomo stopili na volišče in oddali svoj glas za delavsko listo, dva meseca. V nedeljo, dne 5. maja t. I. bomo javno pokazali, kako znamo zastopati socialne interese delovnih slojev. Ni se težko odločiti za našo listo. Tako jasne in tako kričeče opravičene so naše zahteve, da more izmed naših vrst odreči glas naši listi samo oni, ki se ne mara boriti za svoje in za interese svojih sotrpinov. Pametnemu človeku niti misliti ni mogoče, da bi kdo vedoma ali iz malomarnosti ne maral v današnjem težkem socialnem in gospodarskem položaju zastopati interesov vseh onih, ki najbolj potrebujejo moči in pomoči. Kdo naj brani delavske, obrtniške in malokmetiške interese, če ne vsi ti sami? Kdo naj najde ključ do omilje-nja socialne bede vseh teh slojev, če ne sami? Omenimo nai danes samo eno vprašanje. Kmalu bo minilo deset let, odkar v parlament, v občine, v banovine delovni sloji ne pošiljajo svobodno svojih zastopnikov. Tista gospoda, ki je to zakrivila, se danes deloma ne pojavlja v političnem življenju, marveč čaka, da bi zopet zagrenila s svojo brutalno surovostjo pot solidnega razvoja. To je vzrok, da se na drugi strani ovira svobodno udejstvovanje tudi delovnim slojem, delavskemu razredu. Nastopila je socialna in gospodarska kriza. Ni nastopila kriza sicer zaradi dogodkov pred letom 1929, ker je splošni poiav gospodarskega sistema. Toda tej krizi so v zadnjih letih sledili pojavi, ki niso krize in socialnega položaja lajšali, marveč pognali oboje do viška. Gospodarstvo je pešalo, davki in doklade niso zadoščevale in tudi potrebe so naraščale. Zato so jele vse samoupravne korporacije posezati po novih indirektnih davkih in davščinah. Danes je delavec in nameščenec najbol obdavčen; takoj za njim sta sorazmerno najbolj obdavčena direktno in indirektno obrtnik in kmet. Obrtnik, ker nima dela, kmet ker ne more prodati svojih pridelkov, če jih kaj ima za prodajo. Prepriča se pa lahko vsak sam, če primerja svoje prejemke z davščinami ter izračuna odstotek obdavčenja in ga primerja z odstotkom bogatih posestnih in industrijskih krogov, katerim so se dajale davčne olajšave. Isto velja glede mezd. Več kot za 30% so padle v zadnjih dveh letih. Kako naj narašča konzum in produkcija? Marsikje smo že čitali grajo, da celo bednostni fond določa, da delavec ne sme več zaslužiti na dan kakor 20 Din. Poznali bi pa radi tistega umetnika, ki se s tem zneskom lahko preživlja, oblači, stanuje itd. Nazorno smo o tem že govorili nedavno v tem listu. To sta dve tako izraziti pekoči rani, da nam o vseh drugih vprašanjih in zahtevah niti govoriti ne bi bilo treba. Socialno-politične zahteve, varstvena zakonodaja, načrtno gospodarstvo, organizacija javnih del, pomoč produkciji itd. To ni le program, to je problem, ki obsega zahteve po temeljiti izpremem-bi razmer. Za vse te zahteve se bodo pa resno zavzemali le interesenti. Potrebna je predvsem združiti interesente teh zahtev. Pričakujemo torej, da se bodo vsi navedeni interesenti združili na delavsko listo, ki predstavlja navedene zahteve kot socialnopolitični problem, edini aktualni program. V ta namen zbirajmo svoje sile do 5. maja in ta dan manifestirajmo složno za svoje zahteve, ki jih nam ne diktira le gospodarski sistem, marveč kriza. Volitve na Madžarskem Volitve v ogrski parlament se bodo vršile že dne 23. marca, dopolnilne oziroma ožje pa 12. aprila. Na Madžarskem se pojavlja plemski in veleposestniški fašizem. Razpust parlamenta ni bil naperjen samo proti grofu Bethlenu oziroma liberalcem, marveč tudi zlasti proti so- cialnim demokratom. Bethlen je hotel snovati »ustavni blok«, ki bi naj ga tvorilo njegovih 40 pristašev in nekaj poslancev agrarne stranke, če bo Gdmbos hotel še vladati po volitvah, si bo moral iskati nove zaveznike. Obrtniki nai res 2u» valo tvoje interese! Tudi obrtniški stan je najteže prizadet po strašni krizi, v katero je zapletlo svet brezvestno kapitalistično gospodarstvo. Vedno teže se obrtniki bore za svoj obstanek, marsikomu od njiih grozi prav tako negotova prihodnost kakor brezposelnemu delavcu. Obrtniki vse to bridko čutijo, so nezadovoljni, se pritožujejo, iščejo izhoda. Večina je spoznala, da je njihov glavni nasprotnik kapitalistična gospoda. V tem spoznanju se hočejo ločiti od »skupnih« zbornic TOI, ker vedo, da v teh zbornicah odloča industrija in velekapital v škodo obrtnikov. Oba kapitalistična dnevnika tako »Jutro« kakor »Slovenec« nasprotujeta stremljenju obrtnikov, da bi se ločili od družbe, v katero ne spadajo. Ali obrtniki ne smejo obstati sredi poti. To je najslabše. Ako so spoznali, da Bata in Co., da finančni kapital niso njihovi zavezniki, se morajo vprašati, kdo je njihov zaveznik, po kateri poti naj jo mahnejo, da bodo bolje obvarovani njihovi interesi, nego so bili. Tu pa se pojavljajo škodljivci obrtniškega stanu med obrtniki samimi: to so zlasti tisti, ki ne skrbe toliko za svoje delavnice, temveč se predstavljajo kot zastopniki obrtniškega stanu, v resnici pa vedrijo ped dežnikom Tl. Tl bi radi izkoristili nezadovoljstvo obrtnikov zase, ti bi radi na račun obrtnikov in v imenu obrtnikov postali neki poslanci — ki bi glasovali za kapitalistično politiko. Če hočejo obrtniki samim sebi dobro, ne smejo gledati, da nekaj špekulantov kakorkoli »spravijo naprej«, temveč se morajo vprašati, katera politika je za nje dobra, v kateri celoti morejo najbolje varovati svoje interese. In če se to vprašajo, vendar ne morejo dati zaupnice tistim, ki so do danes gledali na vse druge interese, samo na obrtniške ne. Morajo se malo ozreti po svetu. Kam se opredeljuje francoski, angleški, skandinavski obrtnik. — On stopa v enoten tabor delovnega ljudstva, ker obrtniško vprašanje ni ločeno samo zase, temveč je združeno s položajem vsega delovnega ljudstva, tako kmetov kakor delavcev in uradnikov. Tega vprašanja se ne da rešiti s samimi deputacijami in resolucijami na TOI, še manj pa s podoknicami ljudem, ki obrtnike poznajo samo takrat, ko upajo od njih kaj dobiti. Ne bodite tako kratkovidni, da bi sami glasovali za to, da bi vas razni kapitalistični špekulanti še naprej izigravali. Obrtniki spadate edinole v zvezo delovnega ljudstva. Naša lista jasno poudarja, da malega človeka ne bo rešilo nobeno krpanje in mešetarjenje več, temveč, da je nujno potrebna temeljito drugačna gospodarska politika. Mi pravimo v svojem, programu: »Kmetom in obrtnikom' sc mora z zadružno organizacijo in smiselno davčno politiko zagotoviti primeren in pravičen zaslužek za njihovo delo ter jih zavarovati pred vsakim izkoriščanjem tako od strani industrijskega kakor finančnega kapitala.« Okrajne konference za sestavo socialistične delavsko-kmečke kandidatne liste V nedeljo, dne 10. t. m. se bosta vršili dve okrajni konferenci za sestavo delavsko-kmečke kandidatne liste, na katerih se bodo postavili tudi kandidati. Ena konferenca bo v Ptuju, za ptujski srez, druga v Trbovljah, za laški srez. Zaupniki so za te konference že prejeli povabila in navodila. Sploh vlada v vseh okrajih živahno gibanje, kajti zanimanje za samostojen nastop socialistično orientiranega delavstva, s katerim gredo tudi mali kmetje in mali obrtniki, je izredno veliko. V najkrajšem1 času se bodo vršile konference tudi še v ostalih okrajih (srezih), tako, da bo kandidatna lista za mariborsko in ljubljansko oblast skoro dogotovljena. Vsi zaupniki so pridno na delu in se zglašajo še vedno novi, pripravljeni ne samo glasovati, ampak tudi sodelovati. Nemirna Grčija v revoluciji Boj med monarhisti In Revolucija v Grčiji ni tako malenkostna stvar, kakor jo je prikazoval režim prve dni. Voditelja revolucionarnega gibanja sta general Plastiras in Venizelos, ki hočeta odstraniti sedanjo vlado Tsaldarisovo. Najvažneje je, da se nahaja med uporniki 40 najvišjih pomorskih častnikov in mnogo častnikov v severni Grčiji ter da utegnejo imeti pomoč tuje države. V Solunu in Atenah je upor že zatrt. Vladna poročila zatrjujejo, da upor ne bo uspel, da se bo pa prelilo nekaj krvi. Pobegle vojne ladje so zasledovala letala, da jih poškodujejo ali potope, kakor je ukazala vlada. Vlada je mobilizirala dva letnika vojne mornarice, da zasede še ostale vojne ladje ter zasleduje upornike. Položaj Grčije je vsekakor jako kritičen. Venizelos je bojevit človek. Njegova bojevitost in odpor vlade utegneta zanetiti daljšo meščansko vojno, ki bo Grčijo oslabila ter eventualno povzročila reakcijo, ki utegne tudi izpremeniti svojo politiko na upornimi republikanci Balkanu, kar bi znatno oviralo politiko balkanske zveze. Nekoliko bi izpretnemba vplivala tudi na srednjeevropsko politiko, ne pa na mednarodno, ker je Grčija majhna dežela z ožjo interesno sfero. Revolucija v polnem razmahu V grški Macedoniji se je razvila velika bitka med uporniki in vladnimi četami, ki se je udeležuje na obeh straneh nad 100.000 mož. Vlada poroča, da je v nadmoči, uporniki pa obratno. Dejstvo je, da mora vlada sama priznati izbruhe vedno novih nemirov v večjih mestih Grčije in pa, da so uporniki še vedno gospodarji otočja. Zadnje dni je vlada n. pr. poročala, da so njene ladje obkolile otok Kreto in zaprle pot uporniškim vojnim ladjam, novejše vesti pa pravijo, da so uporniki z vojnimi ladjami prišli na otok Mitilenu in ga zasedli. Bitka v Macedoniji je dozdaj zahtevala 600 mrtvih in 2000 ranjenih. Leže — kral bede in obupa Nov dokaz »sinotrenosti« kapitalističnega gospodarstva Švicarski Nemci o Nemčiji Odklanjajo fašizem Oficielno glasilo kantona Glarus V Švici je objavilo članek, iz katerega navajamo nekaj stavkov: »Tako kakor mi odklanjamo, da bi kopirali celotni italijanski fašizem, tako energično se branimo, da bi nam kdo usilil nacionalni socializem ... Ta iz-veličavni nauk je in ostane za nas tuja stvar ... Da več kot 69 milijonski narod že nad dve leti prenaša sedanji režim, še ne dokazuje jako mnogo, če pomislimo, da je prej trideset let prenašal režim enega samega človeka, ki mu je postalo leto 1914 zelo usodno . . . Jako mnogokrat je že v zgodovini sle- dil klicem »hosianna« klic »križai ga!« . . . Zato se zdi predrzno trditi po dveletnem obstoju izpremembe vladnega režima, da se je izkazal, da je prebil z uspehom krst in da je to pričetek tisočletne države. Dokler sloni država na tako slabotni podlagi, kakor na dogodkih ob prevzemu oblasti pred dvemi leti in potem v zadnjem poletju v celi Nemčiji, dokler so stebri te stavbe tako trhli, nacionalnega socializma še ne moremo smatrati za kako čudo . . .« — Tako je mnenje demokratičnega Švicarja Nemca o Nemčiji. Doma in po svetu Staro rudarsko naselje Leše pri Prevaljah je zadela zla usoda. Zmanjkalo je črnega diamanta v osrčju zemlje in vse iskanje in kopanje, ves trud, ponovno ujeti njegovo sled je ostal zaman. Leto in dan so kopali rudarji iza papirnate bone in rili v zemljo za premogom v upanju, da se jim bo vendarle sreča nasmehnila. In z njimi vred so upale njihove družine. Danes je tudi ta poslednji up pokopan. Lastniki rudnika so ustavili vsako delo, odpustili vse rudarje in zaprli rudnik. Inozemski lastniki nočejo dati nobenih sredstev več za nove investicije, ker nimajo dovoljne garancije, da se jim bo to »izplačalo«. Kaj bo z rudarji, kaj z njihovimi družinami, kapitalist ne vpraša. Zadnje leto so iskanje premoga financirali pravzaprav prevaljski trgovci, največ pa Konsumno društvo za Mežiško dolino, ki je dajalo rudarjem življenske potrebščine v zamenjavo za papirnate bone, katerih rudnik danes ne more vnovčiti. Ko so sedaj privatniki bili primorani ustaviti kredit bogatim inozemskim grofom, so grofi ustavii iskanje premoga. Denarja rudarji že dolgo niso prejeli skoraj nobenega izplačanega. Konec februarja n. pr. je podjetje po treh mesecih prvič zopet dalo rudarjem nekaj »na roko«, in sicer jamskim delavcem po Din 50, vsem ostalim po Din 20. In vendar bi bili sestra- 1 nam! dani rudarji pripravljeni garati še naprej, da bi le mogli. Če bi se bilo iskanje premoga vršilo bolj smotreno, bi mogoče bil uspeh dosežen. Tisti čarodeji s še bolj čarodejno šibico, ki so hodili križem kraženv, po rudniškem svetu, napovedujoč vedno znova skorajšnje odkritje premogovnih plasti, so se dodobra blamirali. Ako bi iskali spretni geologi, bi se jim najdba že najbrž davno posrečila, tako pa je podjetje riskiralo ogromno denarja za potne stroške in dijete čarodejev, in to brez vsakega haska. Iz polpodrtih rudarskih koč na Lešah pa gledata obup in groza. Glad gospodari med štirimi stenami in mraz. Jokajoč prosijo gladni in napol nagi otroci matere in očete za košček kruha, ki ga zaman iščeš v bajtah, polnih revščine. Delavoljni rudarji so postali kup beračev, ki trkajo na vrata v celi okolici, da si izprosijo miloščine. Leški rudarji so nujno potrebni pomoči. Merodajni činitelji se morajo zavedati strašne katastrofe, ki je zadela to rudarsko naselje. Ce kje, je tu potrebno nemudoma odpreti vire bednostnega fonda, da se prepreči pogin par stotin ljudi, žrtev anarhičnega kapitalističnega gospodarstva. Pomagajmo leškini rudarjem in njihovim druži- Kaj naj počne Beograd z vso to navlako? — Odkar so na najodgovornejših mestih odslovili kramarske politike JNS, odkar poje mrtvaški zvon klero-fašizmu, raznim »ju-goljotič- in fašio-akcijam«, se hočejo nesrečniki na kak drug način obdržati na kopnem. Pa sklicujejo sestanke po pet prijateljev in pisarijo v Beograd, da slovensko ljudstvo zahteva, naj se jih spravi na sigurna mesta. Pa kako prijazni in vljudni so postali vsi ti vsiljivci ali kakor je rekel Ivan Cankar: »Sovražniki ljudstva so se naenkrat spreobrnili, preoblekli so suknje, nateknili drug klobuk, obuli druge čevlje — iti zdaj stoje pred vami popolnoma spremenjeni. Iz sovražnikov so postali prijatlji, iz Savlov Pavli, iz bogatinov berači, iz graščakov bajtarji, iz tintastih advokatov kmetje in iz penzijoniranih hofratov ubogi rudarji! Odrekali so nam najpotrebnejši politični kruh, zdaj bi pa radi jedli z vami!« Ampak ljudstvo bo 5. maja »tem nepovabljenim gostom, tem zlaganim patrijotom pokazalo vrata, da pojdejo, odkoder so prišli! (Ivan Cankar, zbr. spisov 11. zvezek.) Volitve v narodno skupščino se ne odgode ali prekličejo. V inozemskem časopisju so se širile vesti, da bi se utegnile volitve v narodno skupščino preklicati in uvesti izjemni režim. Beograjska »Politika« poroča nedvomno iz zanesljivega vira, da so take vesti neresnične, ker je vladni proglas jasno objavil smernice volilne borbe in program vlade. Zdi se tudi nam, da ni nobenega razloga za preklic razpisanih volitev v narodno skupščino. Pri volitvah bodo sodelovale vsaj štiri liste, delavska, Jevtičeva, narodne stranke in skupine »zbor«. Mogoče se pojavi še katera, menimo pa. da delavska opozicionalna lista najbolj odgovarja interesom delavcev, nameščencev, kmetov in obrtnikov. Naša lista je za edinstvenost, ni plemenska in ne verska. Sarajevske mezde delavcev so bile znižane v minulem letu povprečno za 25 odstotkov. Nezaposlenih je v Sarajevu 40 odstotkov delavcev. Kredit za javna dela v dravski banovini. Ministrstvo je odobrilo za javna dela v dravski banovini Din 1,450.000. En ljubljanski kandidat na Jevti-čevi listi bo baje minister socialne politike in narodnega zdravja dr. D. Marušič. Nezadostno kolkavanie vlog pri sodišču. Upravno sodišče v Celju je razsodilo, da mora sodišče naprej pozvati stranke, ki niso dovolj kol-kovale vlog pri sodišču, da v osmih dneh poravnajo kolkovine. Če stranka tega ne stori, mora sodišče to javiti finančni oblasti, da stranko kaznuje. Grof Bethlen, ki je bil zvest režimo-vec madžarskega plemskega absolutizma, je z nekaterimi pristaši izstopil iz vladnega bloka (okoli 40 oseb). Bethlen se je boril proti Gombosu in je hotel na zadnji seji izzvati nezaupnico predsedniku vlade Gombosu. Gombos ga je pa prehitel z razpustom parlamenta. Po volitvah Gombos utegne ostati v manjšini, toda z Bethlenom se bo reakcija le stabilizirala. Berlin se kuja. Angleška vlada je izdala »belo knjigo«, v kateri očita Nemčiji trdovratnost in i?,l>e«favčmj-e delu za mir. Hitler je nato obolel in poset angleškega zunanjega ministra Simona v Berlinu je bil odgo-den. V Angliji pa ne verujejo v Hitlerjevo bolezen. Trdijo namreč, da angleška vlada ni odvisna od berlinskega obiska in lahko posreduje tudi brez tega v Varšavi in Moskvi. Kemal Ataturk, prej Kernal paša, je bil zopet izvoljen za predsednika turške republike. Abesincem na pomoč. »Črni orel« v Zedinjenih državah je sklenil, da pojde Abesincem na pomoč. Z njim gre 15 zamorskih zrakoplovnih pilotov. Ame-rikanski zamorci hočejo s tem braniti še edino neodvisno zamorsko državo. Poziv. Konzumnemu društvu za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani je z rešitvijo Ministra za trgovino in industrijo dovoljena izvenstečajna likvidacija. - Zbor upnikov se bo vršil 30. marca 1935 ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani z dnevnim redom: 1. Konstituiranje zbora upnikov, 2. volitev 1 likvidatorja, 3. volitev članov upniškega odbora in njih namestnikov. Dr. Rupnik, komisar Ministra pri Konzumnem društvu. Tone Maček: 146 Stužai ttum&ecgec Preden so sedli k mizi, sta morala družica in drug po starem običaju odplesati »štajeriš«, da se, kakor so rekli, »juha ohladi«. France se je kar znojil od skrbi, kako bo ta njegov pr- vi nastop izpadel. Končalo se je brez večje nesreče. Urša je zavrtela nad glavo z belim robčkom, ki ji ga je podaril in France ga je ujel z dvema prstoma desne roke. Potem se je Urša, držeč za robec, pod njegovo roko vrtela po taktu harmonike, medtem ko je France z obema nogama pritr-kaval. Potem sta se navzkriž prijela za roke in se ko vihra vrtela na istem mestu, se zopet izpustila, se obrnila drug od drugega, potem spet drug k drugemu, tlesknila drug drugemu v dlani, lagodnih korakov stopala vštric iz kota v kot,'se zopet drug proti drugemu izprevijala pod sklenjenimi in dvignjenimi rokami in zaključila z viharnim vrtincem, ki je vzvrtinčil in dvgnil Urški krila do kolen, da so se videle bele nogavice. »Bravo-o! Dobro sta načela oh-cet. Juha bo zdaj dosti hladna.« »Si ga videl! Pa pravijo, da France ne zna plesati.« France je ves razvnet nekaj nerazumljivega zamomljal. Če bi vedli, koliko ga je to stalo. Prve plesne korake ga je že Julka vadila, ko je bil še doma in je bila v tem bolj brihtna. Tudi Janez ga je v Hrastniku parkrat vadil, kadar sta bila sama doma in je Trpinka nekoč, ko ju je pri tem zalotila, kar naravnost rekla, da sta znorela. Največ pa se je France izvežbal v plesni umetnosti pri Matkovih v Hrastniku, kamor je večkrat šel v vas, Z Matkovim Viktorjem sta se kmalu spoznala, ker je delal v jami na isti etaži. Pri Matkovih so imeli harmoniko, dva živahna sina in dvoje veselih hčera. Če sc je oglasila pri njih harmonika, se je kmalu zbrala pred njihovimi stanovanjem mladina iz sosednih barak in začel se je ples. Če je bilo v stanovanju pretesno, so plesali na dvorišču. Poskušalo se je z vsemi, takrat v naših krajih običajnimi plesi: poleg valčka in polke tudi »štajeriš«, »šotiš«, »landler« in tu in tam se je kdo skušal izkazati tudi z »mazurko«, pri kateri so se pa vedno skregali, ker je nihče ni prav znal in je vsak zagovarjal svoj način. France je spočetka samo od strani opazoval, sčasoma ga je pa kot zdravega, dvaindvajsetletnega fanta zajel val splošne razigranosti, zlasti, Če so ga dekleta sama vabila v svoj krog. Tu se je parkrat srečal tudi z živahno Angelco, staro znanko z romanja na Kum, pred katero ni čutil zadrege in sc mu je izredno dopadlo, če ga je včasi prešerno zavrtela krog sebe. Ko ga je potem Janez določil za svojega druga, se je za plesno umetnost še bolj resno zanimal. »Devet je že, moramo iti, da ne bodo pri fari na nas čakali,« je opominjal nevestin starešina. Začeli so se odpravljati. Domače ženske so še enkrat popravile nevesti in družici pričeske, pritrdili na njih vence iz umetnih cvetlic, poravnale gube na njihovih novih oblekah iz svetlosive kašmirske volne in krepkejo privezale široke pentlje črnih svilenih predpasnikov. Nevesta je nato pripela na ženinov klobuk in na njegovo suknjo šopka iz umetnih cvetlic z belimi svilenimi pentljami, družica pa je pripela enake šopke drugu in ostalim1 svatom. Odšli so. Prvi v sprevodu godec, samozavestno raztegajoč svojo harmoniko, za njim nevestin starešina z ženo, drug z nevesto, ženin z družico, ženinov starešina z ženo in še dva para svatov. Za temi pa Je desc-torica udeležencev iz domače in sosednih hiš. Kdo spada v svatovski sprevod se je na prvi pogled lahko razpoznalo: moški in ženski svatje so bili oblečeni v svoja najboljša oblačila in okičeni s šopki umetnega cvetja. Godec je ubiral fantastične koračnice, svatje so pod vplivom prvih kozarcev vina, ki so jih spili pri zajtrku, prešerno juckali in mlajši nevestin brat je zdaj pa zdaj izstrelil 'staro pištolo, ki jo je pokojni Zav-škov oče prinesel kot vojno trofejo iz pohoda v Bosno leta 1878. (Dalje prihodnjič.) Maribor Krajevni nsedstrokovni odbor v Mariboru sklicuje za torek, dne \2. marca ob 20. (8. uri zvečer) svoj redni letni OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-11. Zaupniki in funkcionarji organizacij se naprošajo, da se občnega zbora točno in polnoštevilno udeleže. — KMO. Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev v Mariboru bo imelo v nedeljo, dne 10. marca ob 15. uri v dvorani hotela »Orel« svoj 10. redni letni občni zbor. Mednarodni ženski dan. Zveza delavski!1. žen in deklet, podružnica Maribor, bo priredila v nedeljo, dne 10. marca t. 1. s pričetkom ob 15. uri (3. uri popoldne) v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9-11. proslavo mednarodnega ženskega dne. Spored obsega reierat o položaju in zahtevali delavskih žen in deklet, nastop delavskih godbenikov in pevskih društev in rajanje dece. Delavke, nameščenke! udeležite se te proslave polnoštevilno. Opozorite in pripeljite tudi znanke in prijateljice s seboj. — Odbor Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, podružnica Maribor, sklicuje za nedeljo, dne 10. marca 1935 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice, svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. 2. Volitev novga odbora. 3. Razno. — Da pride volja članstva do popolnega izrazu, je želeti, da pride sleherni član na občni zbor in na tem mestu pove, komu naj se v bodoče poveri upravo podružnice, ter kdo naj ga predstavlja napram javnosti. — Vsak član naj prinese s seboj člansko izkaznico, katera mu služi kot legitimacija. — Na svidenje 10. marca točno in zanesljivo. Druž-nost! — Odbor. 6 oz. 10 let so oproščene nove zgradbe državnih in občinskih davščin, tako je razsodilo te eni upravno sodišče v Celju v tožbi nekega hišnega lastnika, ki se je pritožil proti pobiranju gostaščine, kanalščine in vodarine s strani mestne občine mariborske. Nove zgradb« so torej oproščene za dobo 6 let .občinskih davščin, 10 let pa idržavnih davkov. Hitlerjevci še vedno beže iz Avstrije v Maribor, odkoder jih oblasti odpošiljajo v Lipik v Slavoniji. Tam je nekakšno zbirališče za hitlerjevce, ki so primorani iskati v naši državi azilno zaščito, odkoder jih nato odpremijo v Nemčijo. Nasilje, ki ga izvaja klerofašizetn nad avstrijskim1 narodom, je nepopisno. Še le pred kratkim je bilo v Solnogradu na Tirolskem izrečenih 17 novih smrtnih obsodb in to baš v času, ko je potoval kancler Schuschnigg v Pariz in London, kjer je zatrjeval, da vlada v notranjosti Avstrije najlepši red in zadovoljstvo. Kadar v Rusiji obsodijo koga na smrt, kriči vso klerikalno časopisje nad barbarstvom bolševizma itd. Molči pa o vseh grozodejstvih, ki jih je izvršil klerofašizem v Avstriji. Gorje farizeji, ko bo napočil dan obračuna. Predavanje »Svobode«. Minulo sredo je p.iedaval s. prof. Stupan ,o gospodarskih in političnih iproMeimiih Tihega oceana. Predavatelj ;e žel za svojo poljudno in nadvse poučrdo predavam.;« dtalfcotnajno odobravanje. — Prihodnjo sredo bo rv okviru »Svobode« predaval s. Grčar o socialnih funkcijah občine. Na to zanimivo predavanje že danes opozarjamo. Občni zbor pevskega odseka pekovskih pomočnikov v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne pri »Zlatem konju« v Vetrinjski ulici. Udeležba za člane obvezna. — Odbor. Družabni večer podružnice lesnih delav-delavcev v Manooru, ki se je vršil minulo soboto v gostilni Podgoršek v Novi vasi, je prav lepo uspel. Prireditve se je udeležilo veliko število članov osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok, podružnice Maribor. Dohodki mariborsk« carinarnice so dosegli meseca februarja skoraj 4,500.000 Din. »MERKUR«, društvo trg. in priv. nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, podružnica v Mariboru, sklicuje svoj redni občni zbor za nedeljo, dne 17. marca 1935 ob 8. uri dopoldne v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru. Članstvo se naproša, da se navedenega občnega zbora udeleži v polnem številu. Delavski zadrugarji Mežiške doline zborujejo Članska zborovanja pred občnim zborom. Celje Vprašanje regulacije Savinje je, kakor smo . že opetovano poročali, zadelo na velike težkoče glede višine delavskih mezd. Razlika med tern, kaj podjetje delavcenu nu-lavci zahtevajo (Din 3. na uro),- ie tako di (Din 16.— dnevno) in med tem, kar delavci zahtevajo (Din 3,— na uro), je tako ogromna, da se lahko pojasni le na ta način. da je sedež podjetja, ki ie delo prevzelo, v Skoplju, delavci pa, ki pridejo pri tem delu v prvi vrsti v poštev, pa žive v naših razmerah, ki so precej drugačne kakor so na jugu. Če pogledamo statistiko plač. vidimo, da so na ozemlju Skoplia povprečne plače Din 18.7N na dan, v Sloveniji pa 22.70 Din. To so povprečne plače, pri težakih je pa razlika še mnogo večja. Borba. ki jo vrše delavci, ki bi prišli v poštev pri regulaciji Savinje, dobiva s tem mnogo, važnejši karakter, kakor če bi šlo le za običajen .mezdni spor. Tu nastaja vprašanje ali se bodo izenačevale plače navzdol tako, kakor so se običajno na jugu države, ali se bo pa vzemalo za temelj plače v Sloveniji in se bo na ta način izvršilo izenačevanje, ki je na teritoriju ene in iste države nuj-no —anavzgor. Na tej odločitvi pa niso in-teresiraui le oni delavci, ki prihajajo neposredno v poštev, temveč tudi vse ostalo delavstvo in nameščenstvo. pa tudi drugi sloji. Grožnja podjetja, da bo pripeljalo delavce iz južnih krajev, ki bodo delali za ponujano plačo, bo v tem slučaju naletela na enodušen odpor vsega našega prebivalstva. Zato nujno svetujemo, da oblast v interesu javnega miru in reda takih eksperimentov na noben način ne dovoli. Stvar postaja tako Principijelnega značaja, da ji je treba posvetiti vso pažnjo. Res, da podjetje ni krivo, če so bili licitacijski pogoji že v samem razpisu tako nizki. Toda že dejstvo, da se licitacije ni udeležilo nobeno podjetje iz Slovenije. je bil dovolj močan migljaj s kolom, da pri tej zadevi ni nekaj v redu. Nastaja pa tudi vprašanje, kdo je zagrešil, da so bili licitacijski pogoji tako nizko stavljeni. To dejstvo, ki vzbuja pravi škandal, je treba temeljito preiskati in tirati dotičnika na odgovornost, saj imamo vendar glede teh vprašanj pozitivno zakonodajo, ki se jo tudi v interesu »štedtije« ne sme omalovaževati. Sicer je pa taka štedn.ia sama na sebi tako neumna, da zasluži vse obsodbe. Če bo zaslužil delavec dnevno 16—18 Din, po kaki ceni naj pa potem kmet prodaja življenjske potrebščine, ko že pri sedanjih cenah ne more ne živeti ne umreti. Komu naj pa pri takih zaslužkih prodaja trgovec in obrtnik svoje blago? Ta vprašanja so se pri tej priliki sama ižprožila in na vsej naši javnosti ie. da bodo pravilno rešena. Zato je dolžnost vse javnosti in vseh stanov, da akcijo teh delavcev z vsemi sredstvi podpro. Stavka v Samotni tovarni zaključena. V zadnji 'številki smo poročali, da je vsled diferenc, ki šo nastale med podjetjem in delavci v Samotni tovarni v Štorah, izbruhnila v soboto popoldne stavka. Ker je v tovarni od 110 delavcev 106 organiziranih, je čisto jasno, da je bila stavka imponujoče kompaktna. Vodstvo podjetja je moralo uvideti, da delavci pri taki solidarnosti ne bodo hoteli trpeti krivice in je zato sporočilo oblastnemu tajništvu SMR.I, da se je voljno pogajati. Pogajanja, katerih se je udeležil za SMR.I oblastni tajnik s. Leskošek, za Delavsko zbornico pa s. Kopač in obratni za- upniki, so se vršila pretekli ponedeljek popoldne in so vedla do popolnega sporazuma. Zahteve delavstva, ki nikakor niso bile pretirane, je podjetje v celoti sprejelo. S tem je bila stavka zaključena in delavstvo je kompaktno in disciplinirano, kakor ie šlo v stavko, odšlo pretekli torej zjutraj zopet na delo. Castitkam vsega delavstva in vse javnosti se pridružujemo tudi mi, želeč, da bi SMRJ dosegal povsod take lepe uspehe, kakor jih v našem okolišu. Tudi pri tej stavki se je pokazalo, da je pravilno naše geslo, ki se glasi: Pamet in pogum zmagujeta! Celjani, kam pa v nedelja popoldne? — Vsi si bomo iogledali Nušičevo komedijo »Navadni človek«, ki nam jo bo predvajal dramatični odsek »Svobode« ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Za malo denarja, mnogo zabave! Občni zbor podružnice »Svobode« se bo vršil v soboto, 9. t. m. ob 8. uri zvečer V prostorih Javne kuhinje. Na dnevnem redu so poročila funkcijonarjev odbora in odsekov ter volitev novega odbora. Članstvo, vljudno vabimo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleži in s tem manifestira za delavsko kulturo. Trbovlje Koncert Delavske godbe. V nedeljo, dne 3. marca je .priredila agilna Delavska godba na pihala v Delavskem domu koncert pod taktirko priznanega kapelnika Tone Hudari-na. Izvajlaila je krasen in izredno težak program, kar priča o požrtvovalnosti in trudu rudar je v-godbenikov. Koncert ■je zelo lepo uspel. Priznanje gre kapelniku, ;ld ves svoj prosti čas im trud žrtvuje edino le napredku delavske glazbe. Publika je bila navdušena. Rudarjem godbenikom pa kličemo: Naprej po tej poti, vkljub vsem oviram, kajti vi sle prvi orali ledino delavske glasbe .v naših proletarskih Trbovljah in boste vkljiulb vsemu še nadalje pionirji na polju delavske glasbe. Delovanje šahovskega odseka »Svobode«. Šahovski odsek »Svobode« je priredil februarja svoj oibičajmi članski turnir, katerega se je udeležilo 12 šah isto v »Svoibodašev«. Ob končanem turnirju so prejeli trije prvo plasirani šahisti iptriimerne naigrade. Prvi lično diplomo in kolekcijo knjig Cankarjeve, družbe, ostali pa po eno kolekcijo Cankarjeve 'družbe. Koncem februarja se je pa vrši! šahovski turnir ipri B ir tiču v Hrastniku s tamkajšnjima šahisti, ki razpolagajo z izibor-nimi igraki. Rezultat je bil: Hrastnik 6'J točk, Trbovlje i'A točk. V nedeljo, dne 3. marca pa so Hnastniški šahisti vrnili obisk in igrali v Trbovljah v Del. domu s tem-le izidom: Hrastnik 5 točk, Trbovlje 5 točk. Končno stanje Hrastnik 11K, Trbovlje 9'A. Šahovski od»ek »Svolbode« marljivo napreduje in pripravlja nov članski turnir, ki se bo vršil meseca marca. MeZfca Proslava ženskega dneva. Podružnica Zveze delavskih žen in deklet bo priredila v nedeljo, dne 10. t. in. popoldne proslavo mednarodnega ženskega dne, ki se bo vršila v dvorani nad Konzumnim društvom za Mežiško dolino. Sodružice in sodrugi, udeležite se te prireditve v obilnem številu! Zadnjih par nedelj so se vršila članska zborovanja na sedežu oddajaUšč konsum-neiga društva za Mežijsko dolino. Zadružno v ooistvo .;e sestavilo računski pregled in bilanco za preteklo poslovno leto in z njo stopa seidlaji ipred članstvo, da ga orpozna z gospodarstvom zadruge, da mu nudi možnost kritike, sodelovanja in sood-iočevanja za bodoče leto pctoitn izvoljenih dieleigatov za ipredstoječi olbčni .zboir. Pnvo zborovanje se je vršilo dne 24. februarja na Muti, ob obilni udeležbi članstva. Predsedoval je občnemu zboru stari zadružnik s. Poderžan, referarala pa sta ss. Topofovec, zadružni poslovodja iz Prevalj in Eržen. Poročila so sprejeli navzoči z odobravanjem na znanje in so nato izvolili novi odlhor, katerega tvorijo domala vsi prejšnji odborniki .s s. Pode.ržanom na čelu. Na Muti je 'bil zadnje leto nadvse prekaren položaj za zadtruigo in zadružnike. Delavstvo je bilo dolgo časa popolnoma brez vsakega zaslulžka. In baš v tej dobi se je izkazalo, kaj pomeni zadruga za delavstvo. Položaj brezposelnega delavstva na Muti bi bil še veliko hu;ši, ako bi mu ne bila zadruga priskočila na pomoč. Zato mutski dclavcl vedo ceniti pomen zadruge in se ravnajo po igeslu: zvestoba za zvestobo in svoji k svojim! Popoldjie istega dne se je vršilo člansko zborovanje za oddajališče v Guštamju. Guštanjski .delavski zadružniki .pa naravnost slepo zaupajo zadružnemu vodstvu, ker sicer bi polagali viečjo pažnjo na članska zborovanja. V odsotnosti obolelega predsednika krajevmetga odbora s. Verčkota je vodil1 zborovanje s. Sikora, referirala pa sta ista govornika kot na Muti. Pri volitvi novega od-bo.;ia je :b;l izvoljen za predsednika s. Juh in je uipati, da ibo zadružna zavest med delav- stvom v bodočem letu napredovala. Tufrii v Guštanju občuti zadruga krizo, ki jo preživlja delavstvo, ki dela samo po tri tedne v .mesecu. Zmanjšan zaslužek narekuje delavcu, da omeji svojo potrošnje, to pa prinaša zadrugi izgubo, vsaj .pa zmanjšan promet. V Črni se je vršilo člansko zborovanje 3. marca in sicer v dvorani pri Knezu ter j,e bilo prav lepo obiskano. Vodil je zborovanje s. Muri, ki je bil olb koncu ponovno, izvoljen za predsednika krajevnega odbora. Črna ima kar dve oddajaliŠči. Delavstvo pa se tudi zaveda pomena delavske zadruge in jo zato tudi podpira, kajti s tem podpira sebe. Med delegati za občni zbor pa se na-iuajiajo s.s.: Raiušein, Bluder Ivan, Dolinar, Eisinger in Kranjc Antonija. Na Heleni se je vršilo zborovanje isti dan kot v Črni, vendar pa popoldne. Ni pa bilo zadovoljivo obiskano, čemur se pa ni čuditi, ker na Heleni pod Peco vlada še zima. Tudi se je zborovanje vršilo na samo pustno nedeljo, kar se smatra kot zadosten razlog za slabšo udeležbo. V splošnem pa moramo reči, da je zadružna misel med delavstvom Mežiške doline globoko zasidrana. Nobeni potresi in težke izkušnje zadnjih let je niso mogle izkoreniniti. Delavstvo Mežiške doline dela na zadružnem polju kot mravlja. Ako mravlji razgrebeš mravljišče, pa si bo na-I oravila novo. Tako naše mežiško delavstvo, Zadruga ima danes deset odda.iališč in eno pekarno. Z uspehom, je prebrodila težko dobo zadnjih let, ko se je, vzrastla je takore-koč iz nič, razvila v pomemben gospodarski faktor. Zato pa: priznanje zadružnemu vodstvu in čast zavednosti članstva! Hrastnik Gradnja kolovozne ceste iz Marnega do Bezovesa. 2e svojčas so kmetje okoli Be-zovega zaprosili občino Dol, kateri je žu-panoval g. Jaka Draksler, da bi jim pomagala zgraditi gornji del ceste. Toda vse tozadevne prošnje kmetov niso bile upoštevane, ampak so bile vsakokrat zavrnjene, kljub temu, da so kmetje te okolice cesto krvavo potrebovali in kljub temu. da je bivši g. župan za potrebe kmetov dobro vedel. Zakaj ni prišlo do gradnje ceste, bodo vedeli župan sam in pa bivši občinski odborniki. V na novo osnovani občini, kateri predseduje delavski župan s. Malovrh, so se kmetje ponovno obrnili na občinski odbor s prošnjo, da bi se ta cesta zgradila. Zupan s. M&lovrh se je takhj odločil za predlog kmetov in našla so se tudi sredstva, tako da se je z gradnjo ceste pod sedanjo občinsko upravo Hrastnik-Dol že pričelo in bo cesta v doglednem času dograjena in stavljena v promet. Kmetje in delavci ter rudarji izražajo svoje veliko zadovoljstvo nad delom, ki ga vrši sedanja občinska uprava z županom s. Malovrhom na čelu. Zato se ji bodo v bodoče tudi primerno oddolžili s tem, da ji bodo poklonili svoje zaupanje. Nedelja v znamenju občnih zborov delavskih kulturnih in športnih društev. — 10. t. m. dopoldne ob 9. uri se bo vršil občni zbor Svobode H. (steklarna) z običajnim dnevnim redom. Prisostvoval bo zastopnik zveze s. Angelo Cerkvenik. — Isti čas se bo vršil občni zbor SK Rudarja v gostilni g. Draga Logarja. Na dnevnem redu je med drugim vprašanje zbližanja kluba in Svobode 1. — Občni zbor podružnice I. delavskega kolesarskega društva se bo vršil ob 10. uri dop. v društvenem prostoru Svobode I. (Del. dom). Na dnevnem redu je po-življenje delavskega kolesarskega športa za, Hrastnik. To društvo je sedaj dve leti počivalo. Zanimanje za kolesarski šport kaže. da bo društvo skoro lahk? zaznamovalo nov razmah. Občni zbor Svobode I. se bo vršil ob 3. uri popoldne v* dvorani Konz. društva rudarjev. Na dnevnemf redu je med drugim, zbližan.ie in medsebojno delovanje SKR iu Svobode 1. Občnega zbora se bo udeležil zastopnik zveze s. Ang. Cerkvenik. — Želeti je, da bi vsi dobro uspeli in otvo-rili novo razdobje na polju delavske kulture in športa. O poteku impozantnega zborovanja občanov dne 3. t. m,, na katerem je poročal s. Malovrh, pa 'bomo prinesli v prihodnji številki daljšo poročilo. Kranj Delavstvo v tovarni »Standard« prej C. Pollak v Kranju prežiivlja že štiri .teta najhujšo krizo. S februarjem leta 1931. so bile delavcem reducirane .mezde od 4 do 8 odst. Z julijem 1931 so j/im znižali tedenski delavnik na 32 ur (4 dni a 8 nrr), ikmalu nato pa na 30 ur (5-dni a 6 .ut). V večini oddelkov je bil vsiljen akord tak*o, d*i v v^č oddelkih večina delavcev ni delala niti 20 ur na teden. Po eno uro daleč in tudi dal'? so hodili delavci| mnogokrat za samo 2 ali 4 ure dela na dan in so zaslužili na 14 dni od 80 do največ 220 Din. Obljubljalo se jim je izboljšanje od meseca dio meseca iz leta v leto. Za zaključek leta 1934. so razen 10 uslužbencem, vsem odlpovedali službo* — Ker. so 'pa med tem .poigajanjia z lastnico Mestno hranilnico ljublljanskoi uspela, jie podfjetje »Standard« iznova začelo obratovati, rekoč, da se bo obratovalo po 48 ur na teden in z manj ljudmi. Delavce so •posamezno, po oddelkih, sprejemali nazaj ali za znižano mezdo z odtegljajem od 50 'para d!o 1 dinara na uro. pri akordu pa se je zaslužek znižal za cehih 50 odst. tako, da sedaj zasluži kvalificiran uisnjarski (pomočnik v akordu 2 do 3.50 Din na uto. Delavci v akordu zaslugo, povprečne 1 do 2 Din na uro, kiar izkazujejo nijiihovi plačilni listki v zadnjih 4 tednih. Na prošnjo delavcev za zvišanje akorda se je^ izrabil nek inverodajen gospod: »Komur ni všeč, naj si pa prebere.« Zaenkrat ni mogoče zvišati akordnih mezd. Čudimo se, da to podijetje tako iposto-pa z delavstvom. Znižanje plač tudi ni edina stvar, čez katero bi se lahko pritoižavali dtelavci, od katerih so nekateri že po trideset let v tovarni e vredna okroglo 8000 dinarjev in ne 800 Din, kaikor je zadnjič bilo napačno natisnjeno iv poročilu. Ali sl 2e poravnal naroi-nlnol Ako še ne, stori takoj svojo dolinostl Ptuj V Petoviji se zopet dela\in je tovarna skoraj v polnem obratu. Na aelo se ni pozvalo samo tistih, ki so -zakrivili«, da so v„ redu izvršili svojo zakonito dolžnost kot' obratni zaupniki. Več o tem prihodnjič. Brezposelni, ki so delali od 7. januarja, bodo spet »praznovali«, ker ni več kredita. Dočim se je iz mestne blagajne izplačalo nad 30.000 Din tekoče leto, je bilo od banovine nakazanih le Din 10.U00,— iti dokler ne pride nadaljnje nakazilo, se pač reče; »počakati«. To je seveda lažje rečeno kot storjeno. Želodec tirja svoje in ne čaka. Jesenice Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. in 5. uri popoldne) naj večji film sezone: Kraljico Kristino z Greto Garbo v glavni vlogi. Dodatek žurnal. Kljub večjim izdatkom cene običajne. Ne zamudite. Sledi krasen film: Tarzan, gospodar pragozda. Črna Predavanje o Japonski s skioptičnimi slikami bo priredilo delavsko kulturno društvo »Svoboda« v nedeljo, dne 10. t. m. ob 2, uri popoldne v dvorani s. Kneza v Crni. Vstopnine ne bo. Predavanje je zelo zanimivo iu podučno. Somišljeniki, posetiti v čim večjem številu to predavanje. Izobrazba je vsakemu potrebna! Delavski kolesarji Člansko zborovanje. Prvo delavsko kolesarsko društvo v Mariboru sklicuje %\\ nedeljo, dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldne v društvnem lokalu gostilne Vernik na Tržaški cesti 1 veliko člansko zborovanje. Na dnevnem redu je priprava za predstoječi občni zbor. Podružnici Studenci in Pobrežje se naprošata, da pošljeta delegate. Pridite točno in polnoštevilno. — Predsednik. Delavski pravni svetovalec Predmeti, ki so delavcu neizogibno potrebni za gospodinjstvo in za vršenje službe, se ne smejo zarubiti § 209 zakona o izvršbi Vprašanje: Ali se sme delavcu za kritje dolgov upnika vse zarubiti? Odgovor: Ne, Zakon o izvršbi in zavarovanju navaja v § 209 t. 1 do 15 celo vrsto stvari, ki ne smejo biti predmet izvršbe in se torej tam navedene stvari tudi delavcu ne smejo zarubiti. Pravkar je bil pri mariborskem okrožnem kot rekurznem sodišču v korist nekega tekstilnega delavca in njegove žene ugodno rešen sledeče rekurz: Tekstilni delavec je bil z ženo vred obsojen, da mora plačati hišnemu gospodarju najemnino za stanovanje, katero je dolgoval, ker je bil precej časa brezposeln. Službo je imela še samo žena, ki je morala hoditi zgodaj zjutraj, torej še v temi, v službo. Zato je žena potrebovala zjutraj budilko, da se je pravočasno zbudila, žepno svetilko, da je mogla v terni iti skozi gozd in usnjato torbico, s katero si je nosila v službo hrano. Hišni gospodar pa ji je vse te predmete zarubil za najemnino, kakor tudi nočno omarico in kuhinjsko omaro. Delavec je i z ženo vred predlagal, da se ta rubež v smislu § 209 z. o. i. ustavi, češ, da rabita vse te predmete za svoje najnujnejše preživljanje. Sresko sodišče je predlog delavca zavrnilo z utemeljitvijo, da je ru-bežni organ itak pustil nezarubljeno pohištvo, v kolikor jima je neobhodno potrebno, gornji predmeti pa se ne morejo smatrati kot neobhodno potrebni. Proti temu sklepu sta vložila delavca rekurz na okrožno sodišče, ki je rekurzu ugodilo in sklep prvega sodišča razveljavilo. Razlogi okrožnega kot rekurznega sodišča: ->Zayezansa sta delavca, v tekstilni tovarni, kjer se delo pričenja ob 6. uri zjutraj. Zato je pritrditi njunim izvajanjem, da. rabita budilko za točen nastop službe in žepno svetilko za pot v tovarno in za pot, ko: se. vračata zvečer z dela domov. Iz občinskega potrdila je razvidno, da zavezanca razen zarubljenih nimata nobene druge budilke in svetilke, ki se morata radi tega izločiti iz iz- vršbe. Isto velja glede ročne torbice, ki služi zavezancema za prenos hrane v tovarno^ ker namesto torbice nimata primernejšega-nadomestila. Ravnotako je dokazano, da zavezanca’ nimata druge nočne omarice ali kuhinjsko' omare. Ker pa je za higijeno (zdravje) vij spalnici neizogibno potrebna vsaj ena nočna* omarica in je enako potrebna za snago irijj primerno hrambo živil v kuhinji vsaj ena|; kuhinjska omara, sta se morala tudi ta dva j. predmeta izločiti iz izvršbe kot neizogibni-potrebščini za gospodinjstvo.« Ni pa osnovana zahteva za ustavitev! izvršbe glede stolice umivalnika. Umivalnik' sploh ni bil zarubljen, temveč le umivaln^, miza, katero pa lahko nadomestuje stol.« ,.{{ * lz navedenega je razvidno, da ima tud#} zakon o izvršbi važne socijalne določbe, ki} pa so posnete iz starega avstrijskega izvršilnega reda in bi bilo skrajno potrebno, da se naša socijalna zakonodaja tudi v tej smeri spopolni in zmodernizira, tako da bo odgovarjala sedanjim socijalnim razmeram gospodarsko slabejšega stanu. Dr. A. RT I. K. Kamnik. Vprašanje: Članica? OUZD, branilka svojih staršev in nedoraslih bratov in sester, je morala v bolnico, kjer je ostala več tednov. Ali ji za ta čaš}; pritiče polovična hranarina in kaj naj stori’-da. jo bo dobila? — O d g o, v o r : Članici} OUZD, ki je branilka svojih staršev, ima}, za čas zdravljenja v bolnici pravico do polovične- hranarine, — Stopi naj na občino, kiji mora izstaviti kolka prosto potrdilo, da resnici živi s svojimi starši v skupnem g 5. Določitev najvišjega 'zneska, do katerega se dajejo posojila in sprejemajo hranilne vloge 6. Razno Pater Brauchardt predsednik V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši občni zbor eno uro pozneje, to je ob 9. uri, pri vsakem številu navzočih članov ŠPORTNA RUBRIKA Tekme za zimski pokal. Preteklo nedeljo ije bilo- odigrano drug,o kolo tekem za zimski -pokal -v Ljubljani in sicer sta nastopila v .prvi tekmi- Grafika in Svoboda ter j,e zmagala Grafika z rezultatom 6:1. Pri Svobodi sta manjkala Zemljak in Habioht, pri Grafiki Katavič. Visok poraz Svobode g-re delno tudi na račun svobodinega vratarja, ki je imel zelo slab -dan, V drugi tekmi pa je H-enmes porazil SK Zalog z rezultatom 3 : 1 ter tekma ni bila na posebni višini. —-Tu-rnir bo zaključen jutri s tekmami Zalog ; Grafika in Svoboda: Hermes. Favorita sta Grafika in Hermes, vendar zna Svoboda, ako bo nastopila kompletna, nuditi ne santu močan od-par, marveč celo pripraviti Hermesu -kako presenečenje. Tekme se prično ob 14, uri na igrišču1 Hermesa. SK. Svoboda, Ljubljana. Prvo moštvu naj bo v nedeljo ob 15. uri na igrišču Hermesa, kjer se igra zaključna tekma za zimski -pokal s SK. Hermesom, Reditelji Turšič, Drapek, Dečman, stranski sodnik Legiša. Rez-erva igra dopoldne trening tekmo s Prl- Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru, katerega delokrog se razteza preko obeh srezov Maribor levi in desni breg, je imelo v nedeljo, dne 24. februarja svoj občni zbor, ob izredno dobri udeležbi članstva. Iz poročila načelstva je razvidno, da je imela pomožna blagajna v preteklem letu 21 smrtnih slučajev in da je izplačala te 46.500 Din na posmrtninah. Od svoje ustanovitve v letu 1927 do letos znaša izplačana, vsota posmrtnin 219.119 Din. Članov in članic je 964. Od teh je v A razredu 335, }y . B razredu 629. V A razredu plačajo člani mesečno 3 Din in dobijo v slučaju smrti 1500 Din posmrtnine. V B razredu plačajo,. 5 Din ter dobijo 2500 Din posmrtnine. Celokupni denarni promet je znašal v preteklem letu čez 200.000 Din. Vplačevanje se'ttrs, vsako prvo nedeljo v mesecu v gostilni Hren . na Pobrežju. Pristop se priporoča posebno manj premožnim slojem, kateri ne zmorejo visokih prispevkov pri velikih zavarovalnih družbah. Pomožna blagajna stoji pod oblastni.*: nadzorstvom in je vsako neljubo presenečenje, kakor smo jih doživeli pri nekaterih zavarovalnicah v Mariboru in: drugod. izključeno. Pristopijo lahko osebe do 50. leta starosti. KUPUJTE V SVOJI ZADRUGI »DELAVSKI DOM1 MARIBOR, FRANKOPANOVA 1 Troinokodronie milim! V brivskem salonu FRANJO MAUSER v Okrožnem uradu v Ljubljani so cene za trajno kodranje globoko znižane. Najvišja cena je Din 60—. Zato vsi v brivski salon v Okrožnem uradu, Miklošičeva c. 20, kjer se izvršujejo vsa frizerska in brivska dela po najnižji ceni I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA TriaSka cesta 38 ^} č sklicuje za nedeljo dne 24. marca s pričetkom bb 8. uri dop redni Eetni občni zbor ki se bo vršil v lastnih zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Računsko poročilo za leto 1934 3. Podelitev razrešnice 4. Volitev načelstva in nadzorstva 5. Predlogi za sprejem članov 6. Razno Za nadzorstvo: KAROL ČEH Delamo da Vas dobre in poSteno oblečemo NaSe cene so: Obleke za delavnik Volnene obleke . . Fantovske obleke . Hlače................ OtroSke obleke . . Sportske kape . . Nepremočljivi hubertusi 320, 260, 160 Din 120-160 170-390 110-290 75-160 60-130 10- 18 TIVAR- OBLEKE Za konzorcij izdaja Jn urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak ▼ Mariboru.