" K. KT • • AT8ANWALI8CHAFT MARBURB
1 v
i'< t
St. 22.
^m nmi 1913
mit y Beiiageñ
2 3 y rí
Máribor, dne 29. maja 1913.
Tečaj XLV.
Uní ljudstvu v pouk In nabavo.
LvSaJ« vsak četrtek in veli« s poStnlno vred In t Maribora ■ pošiljanjem na dam za celo Ieic I K, pol leta 2 K in za četrt Ieia f K. Naročnina za Nemčijo 5 K, ta drug« IzrenavsMlsHt SjJtol« 6 K. Kdor hodi sam poni, plača na leto samo 8 K» Naročnina se pošilja na: UpravniStvo rSlovenskega Gospodarja" t Maribora, m List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kata|> Sikernega društva" dobivajo list bres posebna naročnine: Eosamezni listi stanejo 10 vin, <—< Uredništvo: Koroška cesta štev* fij >—< Eokopisi se ne vračajo* > Dpravnlštvo: KorošKe
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije, 1» la «trate u plačuje od enoatopae peti trm ta aokraJ IS siBs- n dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase priaraan popust,- Inserati se sprejemaj • do »rede zjutraj m Sv
zaprte reklamacije s<s poštnine proste.
Današnja Stedlka obsega 10 strani in Gospodarske Novice.
v
Dr. Ivan Susteršič.
Ob 50- letnici njegovega rojstva.
Ni ga imena, ki bi bilo na Slovenskem bolj znano, kakor ime dr. Ivan Susteršič. A smelo tudi rečemo, da ni imena slovenskega moža, ki bi bil danes tudi pri drugih narodih Avstrije in ostale Evrope tako znan, kakor dr. Ivan Susteršič. Seveda na eni strani je občudovan in spoštovan, na drugi strani o-sovražen in z gnjevom zasledovan. Toda v enem so si prijatelji in sovražniki edini: dr. Susteršič je danes najzmožnejši in najodličnejši slovenski politični voditelj. , In ravno zasluge kot političnega voditelja nam narekujejo ob njegovi 501etnici dolžnost, da se ga s častjo in hvaležnostjo spominjamo.
Dr. Ivan Susteršič se je rodil dne 29. majnika 1868 v Ribnici kot sin okrajnega uradnega predstojnika. V Ljubljani je obiskoval ljudsko šolo, gimnazijo pa v Kranju in v Ljubljani. Po dovršenem zrelostnem izpitu je bival nekaj mesecev v Gradcu v samostanu pri Pavlincih, nato pa se je odločil za pravništvo in jo to vedo študiral na Dunaju. Za doktorja prava je promoviral 1. 1889. v Gradcu in kot odvetnik še sedaj posluje v Ljubljani.
Že na prvem katoliškem shodu 1. 1890 je dr. Susteršič nastopil kot govornik in že tedaj vzbudil občo pozornost. Bistroumen kakor dr.. Susteršič, je takoj, ko je stopil v javno življenje, uvidel, da je treba z vso silo iztrgati iz slovenskega naroda plevel, ki se je kot liberalizem pod krinko narodnosti že posebno močno pasel med slovenskim razumništvom, pa tudi že med narodom. Uvidel je, da liberalci ne trgajo iz src poštenega slovenskega ljudstva samo Boga in spoštovanje do katoliške cerkve, ampak da so liberalci ravno tisti, ki brez usmiljenja odirajo naše ljudstvo in ga gospodarsko uničujejo.
In kot mlad mož, poln vzorov bistroumja in pa vstrajnosti, se je lotil dela. Politično in gospodarsko osvoboditi slovensko ljudstvo liberalcev in narodnih nasprotnikov, to je bilo njegovo geslo tedaj in to mu je še danes.
V družbi dr. Kreka in še več drugih gospodov pričel je svoje delo. Staro konservativno stranko je preustrojil v ljudsko, novodobnim potrebam primerno katoliško stranko. Ustanavljal je gospodarske zadruge, posojilnice itd., ki so se ukoreninile med našim ljudstvom. Kmet, dotlej od liberalcev izmozgavan in zaničevan, se je začel osvobajati jerobstva, pričel se utrjevati na svoji zemlji. Denar, ki so mu ga liberalni mogotci posojevali na visoke obresti, je kmet vzel v posojilnici za primerne obresti in ga vrnil nazaj oderuhom. In z gospodarskim osamosvojenjem je pričel naš kmet tudi politično samosvoje misliti. Dvignil je ^glavo naš kmet, ponosno je dvignil svojo slovensko pest in zaječal je liberalizem v koreninah. In s kmetom se je začel .organizirati v svojih društvih delavec, obrtnik, učitelj. Ako si videl tedaj to veselo preroje-nje takoj v početku in ako opazuješ to veselje na licih poštenega slovenskega ljudstva še danes, potem moraš vsklikniti: Veliko je moralo biti preje trpljenje in popolnoma upravičeno je veselje nad vstajenjem in prerojenjem poštenega slovenskega ljudstva.
In povsod si dobil dr. Susteršiča. Ni hodil on po tej poti za drugimi, ampak vedno na čelu ali pa v prvih vrstah, kjer se je šlo za korist in napredek slovenskega naroda. On ni čakal, da bi prišel še-le ob žetvi, prijel je že v početku plug in oral ledino s trudom, pridnostjo, pa tudi z božjim blagoslovom.
Ni čuda, da so se nasprotniki zaletavali v njega kakor stekli psi, ga zmerjali, obrekovali, blatili povsod, kjer so le mogli. Saj so videli, da pod njegovim krepkim vodstvom zmagonosno prodira katoliška ljudska misel v vse stanove in tudi v zadnjo gorsko kočo. Videli so, da ljudstvo več ne veruje nraznim besedam, da je sito liberalizma. Zato ni čuda, da so ravno nanj kot voditeljem - zmagovalcem izlili ves srd in žolč.
Ni pa to napadanje in obrekovanje oplašilo dr. Susteršiča. Kot vešč vojskovodja je šel po začrtani poti. Vedel je, da je politična pot trnjeva pot in le s trudom in delom je mogoč dober in trajen uspeh.
Dr. Susteršič je pa tudi globoko veren. Prepričan, da le v krščanstvu je rešitev in napredek slovenskega ljudstva, ne govori on tega le v besedah, ampak pokaže to neustrašeno v dejanju. Dobro ve namreč, da prazno je delo brez sreče z nebes, združuje
svoje delo z molitvijo, zato pa danes ob 501etnici svojega rojstva s ponosom lahko reče: Z božjo pomočjo sem veliko storil.
Slovensko ljudstvo na Kranjskem pa tudi ljubi in visoko ceni svojega voditelja. Poslalo ga je že pri štirih volitvah v državni zbor in večkrat tudi že v deželni zbor, kjer vneto zastopa koristi svojih volilcev. Njegove govore preveva velika ljubezen do slovenskega ljudstva, ljubezen, pomagati svojemu ljudstvu do boljšega obstoja in boljše bodočnosti. In ni je prilike, da bi dr. Susteršič ne povzdignil glasu v obrambo in korist slovenskega naroda. In ne samo, da se ga boje sovražniki ljudstva, njegove besede morajo upoštevati vsi merodajni činitelji v državi, ker jim pove resnico v obraz in jim je ta potem všeč ali ne.
Pa ne samo Kranjci ljubijo svojega dr. Susteršiča, ampak ljubijo ga vsi pošteni Slovenci in Hrvatje. On je načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke in podnačelnik skupnega odbora Vseslovenske Ljudske Stranke in Hrvaške stranke prava. Njegovemu res zelo spretnemu delovanju in pa odločni volji se imamo zahvaliti, da se je vendar-le polagoma začela obračati javna pozornost na žalostne razmere med Slovenci in Hrvati. Češko vprašanje in poljsko-rusinsko vprašanje izgubljata vedno bolj na pomenu, a jugoslovansko vprašanje stopa vedno sil-neje v ospredje. Zaslugo za to ima dr. Ivan Susteršič.
Dr. Ivan Susteršič je mož, kakoršnih je rodila le malo slovenska mati. Njegovo delo je ustvarilo pogoj, da slovensko ljudstvo lahk;¡mirnim očesom zre v bodočnost. Ob njegovi 50-letnici se zato s hvaležnostjo spominja slovensko ljudstvo njegovih napornih bojev za ljudske pravice, veseli se njegovih uspehov in zmag in pošilja vročo molitev do Boga, naj mu ohrani to železno krepko in izredno sposobno moč še dolgo vrsto let. Dr. Ivan Susteršič naj živi!
Nismo zadovoljili!
(Govor poslanca dr. Korošca v državni zbornici, dne 20. maja).
Visoka zbornica! Ravnokar smo slišali govor ^ministrskega predsednika grofa Stiirgkha), ki je popolnoma podoben tedenskemu pregledu kakega časopisa. (Tako je!) V prvem delu govora smo čuli o notranjepolitičnih razmerah. Govorilo se je o češkem in gališkem vprašanju, a najvažnejšega vprašanja sedanjega časa — jugoslovanskega vprašanja — se ni niti omenilo. (Živahni medklici.) Iz tega je razvidno, da nima ministrski predsednik niti ene besede za jugoslovansko vprašanje, da je v tem važnem trenotku popolnoma zamolčal Jugoslovane pred javnostjo. (Živahni, trajajoči medklici. — Nemir. Predsednik zvoni.) V drugem delu svojega govora je naslikal g. ministrski predsednik zunanje-politični položaj. Tudi v tem ozi-ru nismo veliko zvedeli. Mislim, da je g. ministrski predsednik mnenja, da že itak dovolj vemo. Saj že iz dosedanjega zamotanega položaja lahko ugotovimo 2 dejstvi, namreč: da bomo iz političnega boja, v katerega smo bili prisiljeni stopiti, odšli prvič z modrimi lisami, in drugič — s praznimi žepi. Tega ne morejo niti bodoči dogodki več izpremeniti.
Kadar se govori o tem, kaj je avstro-ogrska monarhija ob priliki balkanske vojske izgubila, oziroma pridobila, zavrača naša javnost vso krivdo na diplomacijo (državnike) in ji očita slabost, kratkovidnost, nezmožnost itd. Ne bom preiskoval danes, v koliko in katera teh očitanj so opravičena, ampak rajše bom razpravljal o vprašanju, ali niso tudi notranjepolitične razmere sokrive slabosti in napak, ki se pripisujejo naši diplomaciji. (Pritrjevanje in medklici.)
Znano je dejstvo, da nas uči izkušnja, da deluje in učinkuje vsak ustroj iz samega sebe na zunaj. Ce je ta ustroj zdrav, je tudi njegovo delovanje zdravo in blagonosno, če je pa nezdrav in slab, je njegovo delovanje slabo. Naj navedem zgled za resničnost moje trditve iz našo neposredne bližine. Tukaj imamo ustroj, katerega tvorita vlada in večina v zbornici. Obe sta za nič, tako je oa tudi delovanje v našem drž. zboru. (Živahni medklici,)
Za časa vojnih dogodkov na Balkanu je vsakdo lahko čital v najraznovrstnejših listih, zlasti ^a v dunajskih, izraze ogorčenja, kako je ^ploh mogoče, da sp male balkanske države ne uklonijo volji naših velesil. Iskali so za ta pojav tudi razjasnitve. In vendar je razjasnitev tako jasna! Naš veledržavni ustroj je že v svojem jedru nezdrav, mnogi narodi v njem so neza-
dovoljni z notranjimi razmerami in zato ta ustroj ne more na zunaj vzbuditi enotnosti in moči, enotne in močne volje. (Pritrjevanje.)
Naša ustava proti Jugoslovanom.
Z dogodki 1. 1866 se je rešilo nemško in italijansko vprašanje brez nas, proti nam, neugodno za nas. Avstro-ogrska monarhija je doigrala tako v Nemčiji kakor v Italiji svojo vlogo. Odslej je bila naša bodočnost na Balkanu in ob Adriji; naša bodočnost so bile pokrajine na jugu, kjer prebivajo Slovani. A še kljub temu naša država po letu 1866 ni iskala tukaj svoje bodočnosti, ampak se je še vedno mislilo na to, kako bi naša država zopet v Nemčiji dobila premoč nad Prusijo. Ker so bili 'Madžari nezanesljivi, trebalo jih je pridobiti na svojo stran, in sklenil se je duali-zem (dvojna država, avstrijska in madžarska država). V svoji kratkovidnosti so razdelili državo, da bi tem potom prišli do moči. To je bil zunanjepolitični namen, da se je ustvaril nesrečni dualizem.
Kmalu pa so spoznali, da na severu naše države ni upanja na kake uspehe. Toda na jugu je oviral plodonosno politiko notranje-politični cilj dualiz-ma in je še dandanes na potu vsakemu zdravemu razvoju. Z upeljavo dualizma so hoteli zatreti Slovane, posebno še Jugoslovane. (Živahno pritrjevanje.) Da bi ta namen tem sigurnejše dosegli, so previdno razdelili jugoslovansko ozemlje in ga izročili deloma tostranski, deloma onostranski državni polovici v zatiranje. (Pritrjevanje.) To delo je zares plod državniške modrosti, kakršne še svet ni tako kmalu videl.
Ker je bilo državno-pravno življenje Jugoslovanov v onostranski državni polovici mnogo bolj razvito, kot pri nas, se je preneslo težišče naše politike z ozirom na Balkan v Budimpešto, v onostransko državno polovico. Bodočnost naše države na jugu, nalogo, prisvojiti si Balkan, se je pred vsem prepustilo Madžarom, čeprav tvorijo popolnoma tujo ljudsko skupino med evropskimi narodi in nimajo niti volje niti izobrazbe, da bi na druge narode vplivali blagodejno in poživljajoče. (Pritrjevanje.) Madžari so torej pred vsem imeli dolžnost, da pripravijo naši državi pot na Balkanu in nam pridobijo ondi vpliva. In res, pripravili so izborno jugoslovansko politiko naše države!
Veleizdajalce iščejo.
Gospoda moja! Ko so šle armade jugoslovanskih balkanskih držav na pomoč svojim bratom, da jih rešijo zamotanega turškega jarma, in ko so zmagoslavno premagale tisočletnega sovražnika in zatiralca Jugoslovanov, so se veselila vsa jugoslovanska srca. (Pritrjevanje.) Tudi Jugoslovani v avstro-ogrski monarhiji smo se veselili nad zmagami balkanskih narodov. s katerimi smo si v sorodstvu po jeziku, krvi in krščanstvu. (Živahno pritrjevanje.) Do tega veselja i-mamo pravico in nikomur na svetu, tako vsaj menimo, ne bo prišlo na misel, da bi nas radi teh čustev :< preganjal.
V resnici pa se je vsako, še tako nedolžno izražanje, bratskega čustvovanja zasledovalo z nezaupanjem in iskalo v vrstah avstro-ogrskih Jugoslovanov izdajalcev države in izdajalcev cesarske hiše. Baje so celo par takih našli ter jih zaprli v ječe. Zakrivili so neki državi nevarne govore in vsklike.
Kje so veleizdajalcl?
Govore in vsklike! Toda, gospoda moja, v Budimpešti se čisto prosto sprehajajo okoli veleizdajalci in izdajalci domovine, ki sicer ne govore državi nevarnih govorov, ampak že leta in leta namenoma in premišljeno delajo na to, kako bi Jugoslovane odtujili državi in vladarski rodbini. (Živahno pritrjevanje.) Ti so razni Khueni-Hedervari, Tise, Lukači, Čuvaji in Tomašiči. (Živahno pritrjevanje in medklici.) To so pravi izdajalci, to so grobokopi naše države kot velesile, to so največji sovražniki naše bodočnosti na Balkanu. Ti izdajalci, najhujši, ki si jih moremo misliti, pa se veselijo svobode, da, odlikuje se jih celo z redovi in naslovi, kakor osle s kraguljčki. (Veselost in pritrjevanje.)
Madžari tlačijo Hrvate.
Kako pa so pripravili Khueni, Tomašiči in njih pomagači našo državo na jugoslovansko politiko? S tem, da so v najresnejšem trenotku vladarski hiši in državi zveste Hrvate oropali ustave. V istom trenotku, ko so Bolgari in Srbi izvojevali svojim bratom
t
svobodo ter povečali svojo domovino, so se odprle v naši državi za Hrvate in Srbe ječe in njihovo svobodo se ie uklenilo v verige. Na ta način si hočemo pridobiti prijateljev na Balkanu! Potem pa še pride dvorni svetnik g. Kuranda in pravi, da se bo vse popravilo z uvozom srbskih volov. (Veselost.)
Zadnji čas se sicer zopet govori o ustavni rešitvi hrvaškega vprašanja, toda kako malo resno se misli na to, je razvidno iz tega, da iščejo na Hrvaškem ljudi, ki bi bili priDravljeni, izdati svoj narod in izročiti hrvaško ustavo Ogrom. To so ljudje, katerim je celo vlada nadela ime: „propalice". (Živahni klici: Cujte! Cujte!) Hrvaško vprašanje, ta najobčutnejša rana na našem državnem telesu, pa ne bo prej rešeno v blagor skupne monarhije, dokler se hrvaških dežela popolnoma ne odvzame pogubonosnemu vplivu Madžarov in se jim v okvirju monarhije ne da svobode.
NejncJJJ^L§üsuSlovence.
Gospoda moja! Ne smemo se varati. Kljub o-svobodilnim vojskam in njih velikim uspehom, ostane tudi za naprej težišče naše zunanje politike še vedno na jugu države. Avstro-Ogrska ostane še nadalje največja jugoslovanska država, v kateri prebiva nad 8 milijonov Jugoslovanov. Slo se bo v bodoče za to, katera država si bo znala pridobiti Jugoslovane. V tem oziru že danes lahko izjavimo, da smatramo za prave veleizdajalce tiste, ki bi posneševali zatiranje Jugoslovanov v to- ali onostranski državni polovici. (Pritrjevanje.) Avstro-Ogrska ne sme biti nemško-madžar-ska država; nemško in madžarsko zatiranje mora izginiti. Prenehati mora, da bi se Slovencem na Koroškem, kakor v kakem turškem vilajetu, kratile njihove narodne pravice. Ne gre, da se Slovenci na Štajerskem z največjo odporno silo branijo ponemčeval-liih navalov in da so Slovenci na Primorskem kljub svoji veliki večini izročeni italijanski premoči. Prenehati mora, da se v Dalmaciji uvaja prisilno vojaško upravo, da morajo vsi za vojno sposobni možje v deželi v škodo poljedelstva po cele mesece ostati pod o-rožjem. Ne gre, da bi se s pomadžarjevanjem in po-nemčevanjem v Bosni in Hercegovini pripravljala tla za upore in da se skopemu ustavnemu življenju teh dežel stavljajo največje ovire. Kar se pa posebej tiče Hrvaške, se jo mora hitro odvzeti madžarskemu vplivu. Tudi ne gre, da bi se Jugoslovanom ovirala pot do vladarskega prestola, kajti značilno je, da se še ni nikdar zgodilo, da bi prišel tudi kak Jugoslovan v kronski svet. (Res je!) Jugoslovani v avstro-ogrski monarhiji ne škilijo čez meje in ne iščejo svoje bodočnosti izven države, zahtevajo pa iste pravice in prostosti, kakor jih imajo drugi narodi, da morejo v omiki in gospodarstvu napredovati. Mi nočemo nemško-madžarske monarhije, mi hočemo, da je naša država pravična z vsemi narodi. (Pritrjevanje.)
Skrajni čas.
Ali se bodo te naše želje izpolnile, kojih uresničenje bi nas usposobilo, da bi imeli dovolj privlačne moči na Jugoslovane izven naše države? Odkrito iz-povemo, da od vlade in strank ne pričakujemo ničesar. Celo tista stranka, v katero smo postavili mnogo upanja, je pustila pred kratkim cesarsko pesem pridušeno igrati, da je mogla tem krepkeje zadoneti „Die Wacht am Rhein". V znamenje nemške nestrpnosti je ta nekdanja državna stranka razobesila celo frank-iurtarsko zastavo. (Cujte!)
Samo eno upanje še živi v nas Jugoslovanih, in to je: vladarska rodbina. Ona je močna dovolj, da, oprta na še zanesljivo armado, uniči dualizem. Zadnji čas je, da se država po narodnostih preosnuje, da se Jugoslovane državnopravno zedini in se na razvalinah dualizma razvije nova, velika, svobodna, vsem narodom enako pravična habsburška država. (Živahno pritrjevanje.)
Na Balkanu.
Bolgarija je v vojski največ trpela, kajti proti njej je bila obrnjena glavna moč turške armade. Žrtvovala je največ vojaštva in največ denarja. Srbija in Grška sta doprinesli primeroma malo žrtev, več kot te dve državi, je trpela še Črna gora. Razumljivo je potemtakem pač, da si Bolgarija želi skorajšnjega miru. Je res, da je sedaj že premirje in je minilo prelivanje krvi, toda pod orožjem mora vendar imeti vse svoje vojaštvo. In koliko to stane, vemo letos tudi mi v Avstriji. A ni samo denarne škode pri tem, ampak tudi gospodarska, kajti hiše in cele vasi so brez moških in se ne morejo opraviti težja gospodarska dela. Srbija in Grška nočeta podpisati mirovnih pogojev, kakor so jih predlagale velesile, ki jih je sprejela Turčija in na tilioma tudi balkanske države. Sedaj zahtevata Srbija in Grška nekatere izpremembe v pogojih. Od teh je najvažnejša ta, da naj bodo zastopniki balkanskih držav imeli na mednarodni finančni skupščini v Parizu iste pravice kakor zastopniki velikih držav. Ta skupščina v Parizu bo rešila vprašanje vojne odškodnine in razdelitve turškega državnega dolga. Bolgarija kot zvesta zaveznica mora seveda te zaliteve podpisati, vendar bi danes rajši sklenila mir nego jutri. Vendar je upati, da se velesile tem izpre-membam ne bodo več dolgo upirale in jih bodo kmalu dovolile. Potem se podpiše začasni mir in začno pogajanja za sklep končnega miru med Turčijo in balkanskimi državami.
Napetost med Bolgarijo in Srbijo ter med Grško traja naprej. Prihajajo tudi vesti o tajni zvezi med Srbijo in Grško proti Bolgarski, toda danes še
ne moremo reči kaj je na teh govoricah resnica in kaj ne.
Boji med Grki In Bolgari.
Napetost med Grki in Bolgari radi razdelitve zavzetega ozemlja se je razvila tako daleč, da so se že začeli mecl njimi bojni spopadi. Boji se vrše med grškimi in bolgarskimi četami severovzhodno od Soluna. Bolgari pošiljajo dan za dnevom nove čete proti Grkom. Pretečeni teden sta se vršila dva velika spopada grških in bolgarskih čet. Pri Angisti blizu Se-resa je trajal boj celo 2 dni in 2 noči (21. in 22. maja). Bolgari, ki so vedno dobivali pomoč in so se zelo hrabro borili, so Grke premagali in jih pognali v beg. Na bojišču je ostalo baje 2000 mrtvih in ranjenih. Bolgari so zavzeli po kratkem boju tudi mesto Nigrito, ki leži mecl Seresom in Solunom. Na bolgarski strani se je borilo 60.000 mož. Bolgari prodirajo vedno dalje proti Solunu. Večji boji so se vršili tudi pri Rasoli-nosu in Sohosu. Povsod so bili Bolgari zmagovalci. Domnevd se, da imajo Bolgari namen, obkoliti s svojo armado Solun in tako prisiliti Grke, da ga odstopijo Bolgarom.
Grki so poslali svoje bojno brodovje pred mesti Kavala in Dedeagač ob obali Egejskega morja, da bi Bolgare prestrašili. Ko je dne ¡25. maja križarilo nekaj grških ladij pred pristaniščem Kavala, so Bolgari iz obrežnih topov začeli streljati na grškfc ladje, katere so pa takoj odplule, ne da bi odgovorile na o-genj. — Grški kralj Konštantin se nahaja v Solunu in bo sam prevzel poveljstvo nad grškimi četami.
Tajne zveze.
Bolgari so imeli v vojski s Turčijo velike izgube. Po zanesljivih poročilih je na Bolgarskem padel vsak četrti mož na bojnem polju ali mrtev ali pa ranjen. Desetletja bo bolgarski narod trpel te hude rane. In sedaj mu preti nevarnost, da mora zgrabiti za o-rožje proti lastnim zaveznikom. Predvojno so se namreč balkanski zavezniki že domenili, kje bo šla nova meja med posameznimi državami, če se posreči premagati Turčijo. Mesta: Bitolj, Veles, Ohrida, Flori-na, Solun in še nekatera druga mesta na desnem bregu Vardarja bi naj pripadla Bolgarom. Toda Srbi, o-ziroma Grki, so vsa ta mesta in pokrajine nižje od Vardarja si samovoljno med seboj razdelili ter sklenili nekako tajno zvezo ter se hočejo podpirati v morebitnem boju proti Bolgarom, ki vstrajajo pri prvotni pogodbi. Med tem pa, ko se Grki in Srbi vežejo proti Bolgarom, se je tudi Bolgarija ozrla okoli za pomočnike ter je baje sklenila tajno zvezo z Rumunijo in Avstrijo. Ce je na teh vesteh kaj resnice, bo pokazala bodočnost.
Silistrija.
Kakor poročajo iz Bukarešta, je imel izvršilni odbor liberalne stranke^ sejo, v kateri je strankin načelnik Bratianu razvil vsebino peterburškega zapisnika bolgarsko-rumunskega dogovora radi odstopa Si-listrije, ki določa: 1. Silistrija z okolišem 3 km se odstopi Rumuniji; 2. Rumunija ima pravico, vzdrževati rumunske šole in cerkve v Macedoniji; 3. Rumunija ima pravico, utrditi svojo mejo proti Bolgariji, dočim Bolgarija tega ne sme; 4. Rumunija prizna odškodnino tistim silistrijskim prebivalcem, ki se hočejo izseliti. Odškodnino bo določala posebna komisija, obstoječa iz Bolgarov in Rumuncev. — Rumunski ministrski predsednik Majorescu je v zbornici razložil politiko Rumunije za časa balkanske vojske in je dokazal, da Rumunija ni mogla začeti vojske z Bolgarijo, ker bi bila Rusija v tem slučaju ootegnila z Bolgarijo.
Hrvaški orožniki za Skader,
Ogrski domobranski minister je izdal okrožnico, da naj se javi do 150 orožnikov, ki so zmožni hrvaškega jezika in bi bili pripravljeni, iti služit v Skader. Ako se toliko orožnikov ne oglasi prostovoljno, bodo ostali s silo določeni.
Avstrijska patrulja prestopila črnogorsko mejo.
Iz Gorkovca v Krivošiji ob črnogorsko-avstrij-ski meji, kjer se nahajajo avstrijske vojaške barake, se je podala dne 15. maja patrulja na črnogorsko mejo, da jo obhodi (rekognoscira). Patrulja je obstojala iz rezervnega poročnika Knolla, rezervnega kadeta Mainca in 6. mož trdnjavskega topničarskega polka št. 5. Patrulja je šla na goro Berčina (ki je znana našim vojakom iz 1. 1878); severovzhodno od Gorkovca. Vsled hude megle in dežja je patrulja zgrešila pravo pot ter je prestopila črnogorsko mejo. Zašla je 2 km daleč v Črno goro. Pri Jardinovem dolu se prijele patruljo črnogorske čete. Patruljo so odvedli Črnogorci v bližnjo črnogorsko garnizijo. Po pojasnilu od strani Avstrijcev je črnogorsko ministrstvo določilo, da se avstrijska patrulja izpusti. Dne 16. t. m. se je četa zopet vrnila v Gorkovac.
Rezervisti na dopustu.
Kakor smo že zadnjič poročali, se je vojaška u-prava v očigled razpravam v državnem zboru vendar odločila, da bo odpuščenih 50.000 rezervistov. Le rezervisti, ki službujejo v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, za enkrat še ne bodo odpuščeni. Vendar pa je vojaško poveljstvo dovolilo, da sme pri četah v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji menjavaje se dobiti po 8% vojakov 14dnevni dopust. — Dodatno se še poroča, da je vojni minister izjavil nekemu odposlanstvu kmečkih poslancev, da od omenjenih 50.000 odpuščenih rezervistov pripade 30.000 mož letniku 1909.
Nadalje je vojno ministrstvo tudi določilo, da se odpustijo rezervisti pri 15. in 16. koru, in sicer letniki 1910 in 1911.
Državni zbor.
Dne 20. maja se je začela v državni zbornici razprava o naši zunanji politiki. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je ta dan položil na zbornično mizo začasni proračun za drugo polovico letošnjega leta in podal ob tej priliki v daljšem govoru sliko o našem notranjem in zunanjem političnem položaju. Toda povedal ni ničesar posebno zanimivega. Vse, kar je povedal, je javnost vedela že prej. Zato bode pač stvar poslancev, da dodajo, kar je Stiirgkhovemu govoru manjkalo. Oglasilo se je več kot 30 govornikov k besedi. Zato je trajala razprava že cel minuli teden in bo nemara še cel tekoči teden.
Zanimivo je, da je prišel prvi po ministrskem preds.edniku do besede slovenski štajerski poslanec dr. Korošec. Njegov govor prinašamo na drugem mestu dobesedno po brzopisnem (stenografičnem) zapisniku. Za njim je govoril načelnik nemške narodne zveze, poslanec dr. GroB, ki je prvi del svojega govora posvetil izvajanjem dr. Korošca ter jih hotel iz-podbiti, kar pa ni šlo. Govornika Cehov sta bila do-sedaj Stanek in dr. Kramar, za Hrvate pa je govoril dr. Cingrija. Vimenu krščanskih socialcev je dr. Sle-gel hudo napadal nemško svobodomiselstvo zaradi izgredov nemške fakinaže v Gradcu proti katoliškim dijakom.
O čem se bo po tej razpravi razpravljalo, to določi seja načelnikov, ki se skliče sredi tega tedna. Večinske stranke bi rade, naj pride v pretres davčni načrt, a Rusini se upirajo, češ, da morajo prej minuti v Galiciji deželnozborske volitve in se jim dati v novem deželnem zboru izboljšan volilni red.
V proračunskem odseku je podal finančni minister poročilo o dosedanjih izdatkih za vojaške odredbe. Na našo državno polovico odpade doslej okrog 167 milijonov. Kako se bo svota pokrila, še ni jasno. Dober vzgled nam je dala Nemčija, kjer bodo pokrili izredne vojaške izdatke z enkratnim vojnim prispevkom bogatejših slojev, ne izvzemši vladarskih hiš. Tudi pri nas bi bil ta način, ki bi bil lahko izvedljiv in socialno pravičen, dober.
Politični ogled.
—	Naš cesar. Med avstrijsko in bavarsko vladarsko hišo vladajo že od nekdaj najprisrčnejše razmere. Obe vladarski rodbini — bavarska se imenuje rodbina AVittelsbah — občujeta zelo prijateljski med seboj. Da se to razmerje zopet potrdi, bo obiskal bavarski princ-vladar s svojo soprogo dne 3. junija na Dunaju našega cesarja.
—	Slovensko-Hrvaško. Na Goriškem se vršijo priprave za bodoče deželnozborske volitve. Liberalna Županska zveza za sežansko glavarstvo je zbrala za svoja kandidata huda liberalca Muho iz Lokev in pa Nemca iz Nabrežine. Posebno Nemec je znan kot svo-bodomislec. Tudi dva precej visoka uradnika se potegujeta za ti dve kandidaturi. V trgih pa kandidira tržaški advokat dr. Greerorin. Goriški liberalci so tako slabi, da niti nimajo med seboj sposobnega moža za kandidata in so si morali izposoditi liberalca iz Trsta. — Stranka prava, s katero so združene tudi slovenske politične organizacije, se je na Hrvaškem razcepila. Dr. Horvat, dr. Bošnjak in dr. Milobar so z mažaroni sklenili tajno pogodbo, da bodo v slučaju izvolitve v sabor podpirali mažaronsko vlado. V to svrho so dobili tudi od vlade denarja za svoje tiskovno društvo ter se s silo polastili pravaškega glasila „Hrvatska". Oni pravaši, ki se nočejo dati podkupiti, ostanejo zvesti dosedanjemu voditelju pravaške stranke, dr. Mile Starčeviču. Načrt, po katerem se je stranka razcepila, so naredili nekateri mažaronski politiki in uradniki. V spomenici, ki so jo izročili v Budimpešti, se glasi: Ogrska vlada naj da deželni vladi hrvaški na razpolago potrebno svoto denarja, ker se na Hrvaškem z denarjem lahko vse doseže. Žal, da je to resnica. Le malo jih je, ki ne pripognejo svojih kolen pred mažaronskim zlatim teletom. — Listi poročajo, da je ban Čuvaj naznanil 'ogrskemu ministrskemu predsedniku Lukaču svoj odstop, katerega pa ta še ni sprejel, ker se baje vlada še ni odločila, kdo bi bil Čuvajev naslednik.
—	Beželni zbor. Pretekli teden so bili zastopniki vseh avstrijskih učiteljskih društev na Dunaju, kjer so pri ministrih prosili, da se naj dohodki novih davkov uporabijo tudi za zvišanje njihovih plač. U-čiteljske zastopnike je sprejel tudi ministrski predsednik grof Stiirgkh. Ko ga je štajerski učiteljski zastopnik prosil, naj dela na to, da se štajerski deželni zbor skliče edino v ta namen in s tem dnevnim redom, da se odkažejo učiteljem višje plače, mu ministrski predsednik ni odgovoril. Pač pa je rekel, da bo storil vse, da začne štajerski deželni zbor v jeseni delovati. Ako pa se tudi njemu ne bi to posrečilo, potem bo treba misliti na nove volitve, ki naj ustvarijo drugo podlago za pogajanja. Iz tega sledi, da se bo na jesen z dež. zborom naredil še en poskus, mogoče zadnji ali pa še tudi ne zadnji.
—	Nižjeavstrljsko. Nižjeavstrijska Kmečka zveza je imela v nedeljo, dne 18. maja, svoj občni zbor. Zveza šteje 68.000 članov ter se razteza po vseh 1600 nižjeavstrijskih kmečkih občinah, pa tudi po mestih in trgih ima dosti članov. Katoliško razumništvo podpira po svojih močeh delovanje te organizacije. V pre-tečenem letu je dala ta Kmečka Zveza svojim članom 10.285 nasvetov v pravnih zadevah in na ta način za-branila mnogo pravd ter prihranila kmetom mnogo
stroškov. Na občnem zboru se je sklenilo, v bodoče preskrbeti članom pravno varstvo, to je brezplačno posredovanje v sodnijskih zadevah. Nižjeav. K. Z. je imela 1. 1912 186 shodov. Njena zasluga je tudi, da je ime „kmet" na Nižjem Avstrijskem v javnosti zopet prišlo do veljave in spoštovanja. K. Z. je imela 191 tisoč kron dohodkov in 134.163 K izdatkov. Iz tega je razvidno, kaj premore dobra, organizacija, ki temelji na verski podlagi. . Tudi naša Kmečka Zveza bi še mnogo lepše napredovala, ako bi vsak spodnještajer-ski slovenski kmet storil svojo dolžnost ter se pridružil tej najmočnejši slovenski politični organizaciji na Spodnjem Štajerskem. — Na Dunaju je prišlo pretečem teden do hudih pretepov med nemškonacionalni-mi in židovskimi vseučiliščniki. Voditelj (rektor) vseučilišča je ostro nastopil proti nemškim pretepačem in je prepovedal dijakom, nositi društvene čepice in znake.
—	Ogrsko. Pravda Lukač - Desi še ni končana, a že poročajo listi o novi politični kupčiji med vlado in stranko večine. Ministrstvo za deželno brambo je kupilo posestva grofov Vladimirja in Nikolaja Zichy za 4,090.000 K, da tam zgradi vojaško strelišče. Od te skupine je dobila blagajna večinske stranke za volilni sklad cela 2 milijona. Tako znajo Madžari gospodariti z davčnim denarjem. — Ogrski tovarnarji o-rožja in strojev so se odločno uprli vladni nameri, ustanoviti na Ogrskem tovarno topov, ker se boje, da bi jim tovarna odjedla del zaslužka. Vlada pa se na njih želje noče ozirati.
—	Nemčija. V Berolinu v cesarski palači se je vršila dne 24. maja poroka edine hčere nemškega cesarja, princezinje Viktorije Lujize, s princem Ernstom Avgustom Kumberlandskim. Poročnih slovesnosti se je udeležil tudi angleški kralj s kraljico ter ruski car. Oba vladarja sta bila sprejeta z velikimi častmi. Ob dohodu ruskega carja je bil kolodvor in vse ulice, po katerih se je peljal car, strogo zastražene. Noben tujec ali civilno oblečen človek ni smel v bližino. Oblasti so se bale anarhistov, da bi isti izvršili napad na carja. Radovedneži so se spravili na strehe, od koder so oaledovali slavnostni sprevod. Poroke in vseh slovesnosti, ki so se ob tej priliki vršile na nemškem cesarskem dvoru, se je udeležilo tudi mnogo nemških knezov in veljakov. Le noben član avstrijske vladarske hiše ni bil povabljen, kar gotovo ni dobro znamenje za toli hvalisano prijateljstvo Nemčije z Avstrijo. Vkljub temu pa se avstrijski nemški listi zelo trudijo, te nemške slavnosti opisati kolikor mogoče obširno in sijajno. Drug z drugim tekmujejo, kateri bi lepše in sijajnejše opisal vse podrobnosti. Čudno domoljubje
| preveva uredništva avstrijskih nemških listov. Ce se i vrši poroka kakega člana avstrijske cesarske hiše pa 'so poročila avstrijsko-nemškega časopisja zelo skromna.
—	Rusija. Med tem ko se slcoro vse evropske države nahajajo v vedno slabšem gospodarskem položaju, ko izkazujejo državne blagajne v Italiji, Nemčiji, Franciji itd. vsako leto velike primanjkljaje, je gospodarsko stanje ruske državne uprave izborno. Letos ima ruska državna blagajna 391 milijonov rubljev preostanka. O Rusiji, ker je slovanska država, pišejo nemški listi, da ima najslabše gospodarstvo. Številke pa govore o gospodarstvu Slovanov čisto drugače.
—	Italija. V Rimu so prišli na sled veliki goljufiji. Pri stavbi velikanske pravosodne palače, ki bo stala državo 8 milijonov kron, sta se dala 2 poslanca podkupiti od stavbenih podjetnikov za 400.000 lir (po naše kron) in sta za to poskrbela, da se je oddala stavba za 2 milijona višje dotičnim podjetnikom, ki so ju podkupili. Preiskovalna komisija je dognala še več enakih goljufij. Oba liberalna poslanca, ki sta državo oškodovala za več milijonov, pa še niti kaznovana ne bosta. Take razmere so tam, kjer imajo glavno besedo liberalci. Goljufije, brezvestnost in tatvine so v liberalnih strankah stalno na dnevnem redu. Kjer ni vere v Boga, tudi ni poštenja!
—	Francosko. Zadnja leta se cela Evropa silovito oborožuje. Vse države kupujejo topove in orožje, stavijo nove bojne ladje in pomnožujejo vojaštvo. Na Francoskem se že več mesecev sem pečajo z mislijo, vpeljati nazaj 31etno vojaško službo. Sedaj imajo 21et-no. Ker hočejo armado za vsako ceno pomnožiti, je treba pridržati še tretji letnik v službi S tem se peča francoski državni zbor. Večina Francozov je za ta načrt. Mnogi, zlasti socialisti, pa ž njim niso zadovoljni. Na več krajih je prišlo do velikih nemirov proti uvedenju 31etne vojaške službe. Po nekod so se teh nemirov udeležili tudi vojaki. Kolovodje teh protivoja-ških nemirov so prijeli. Pravijo, da jih bodo vtaknili y kazenske kompanije in jih poslali v Afriko, delat pokoro. V raznih garnizijah je nastal med vojaštvom pravcati punt. V mestu Comercy se je pri 65. pešpol-ku spuntalo čez 500 vojakov, ki so razsajali po vojašnici, prepevali socialistične pesmi, vsklikali broti vladi in grozili svojim predpostavljenim. Celo med častniki se širi agitacija proti 21etni vojaški službi. Pri 65. pešpolku so degredirali (odstavili) 13 častnikov. V Toulu se je uprlo 2500 vojakov. Pri 122. pešpolku v Parizu so se vojaki kar v celih četah spuntali. Nek trobentač je na najživahnejši ulici s trombo klical vojake k uporu. Major, ki se je blizu izprehajal, je vrgel trobentača ob tla. Drug vojak je napadel majorja, ki je iztrgal nekemu vojaku puško in je z isto podrl napadalca na tlak. Listi poročajo, da se je bati po celi Franciji resnih nemirov. Francoska je gnezdo liberalizma, anarhistov, svobodomiselstva in socialistov. Francozi nočejo poznati ne križa ne Boga. In kjer ni vere, tudi ni miru, ne blagoslova. Svobodomiselni duh preveva tudi armado, liberalizem oropa tu-
di vojaka ljubezni do domovine, od tod tudi sedanji nemiri. V nedeljo so nameravali sock ' , • lokratje prirediti v Parizu velikanski protesti; - >u proti 3-letni vojaški službi. Vlada je shod pre; -'vedala. Radi tega je prišlo dne 23. maja v francos'^ -m državnem zboru do velikih nemirov. Socialistic i , oslanci so razgrajali, vpili in tulili proti večini in vladi. Se-le čez več časa se je mir zopet polegel. Triletna vojaška služba pa bo kljub vsem nasprotstvom s! or o gotovo sprejeta.
— Japonsko. Iz japonskega gla\ aega mesta se poroča, da je cesar (mikado) zelo nevnn.o obolel na pljučnici. Mikado je zelo šibke postave in Ae od nekdaj rahlega zdravja. Radi tega se japo o ljudstvo, ki svojega vladarja zelo ljubi, zelo boji za njegovo življenje. V Tokiu in drugih mestih na J:\ miskem so vsled cesarjeve bolezni prepovedane vse veselice. Cesarja lečijo 4 zdravniki, med temi 1 Avstrijec. — Novejša poročila pravijo, da se je stanje iu malo izboljšalo in da zdravniki upajo, da ga ' unijo pri življenju. Od vseh strani Japonske prihajajo ljudje v glavno mesto poizvedovat o mikadovi bolezni.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna.
1.	nedelja: 3. po Biokoštih. Juvencij.
2.	pondeljek: Marcelin, mučenec; Ekazom.
3.	torek: Klotilda, kraljica.
4.	sreda: Frančišek Kar ; Kvirin.
5.	četrtek: Bonifacij, škof.
6.	petek: Norbert, škof.
7.	sobota: Robert opat.
Iz učiteljske službe. Na dverazrednici, tretji plačilni razred, v Selah je razpisano piesto naduči-telja; prošnje do dne 31. t. m, — Na enorazrednici v Resniku, drugi plačilni razred, je oddati mesto u-čitelja-vodijtelja; prošnje do dne 5. junija. — Na Štirirazrednici v Kapli pri Arvežu je oddati službo učiteljice; prošnje do 14. junija. Na3razrednicina Dobrni, drugi plačilni razred, je oddati službo učitelja ali učiteljice; na šestrazrednici pri Sv. Pavlu pri Preboldu, drugi plačilni razred, je razpisano mesto učiteljice; na šestrazrednici v Trbovljah, tretji plač. razred, je oddati služba učitelja; prošnje do dne 25. junija; na štirirazrednici v Slovenjgrajdcu, prvi plačilni razred, je razpisano mesto učitelja; prošnje do dne 20. junija.
*	Nova knjiga. Izšel je II. zvezek izbranih spisov Petra Bohinca v zalogi Tiskovnega društva v Kranju. Obsega 6 kaj ljubkih pripovesti, ki se, kakor vsi Bohinjčevi spisi, odlikujejo po lepi vsebini in po krasnem slogu. Cena vezani knjigi 1 K, nevezani 60 vin. Občinstvu, posebno dekliški mladini, knjigo prav toplo priporočamo.
*	Koledar Kmečke Zveze. Kakor smo že poročali, izda Kmečka Zveza za prihodnje leto 1914 svoj koledar, ki bo velike važnosti za člane Slovenske Km. Zveze. Ta žepni koledar izide letos meseca oktobra. Člani Slovenske Kmečke Zveze, ki plačajo za leto 1913 udnine 1 K, dobijo koledar zastonj. Kdor koledar takoj naroči in pošlje denar naprej vsaj do 1. julija t. 1., ga dobi tudi za 1 K. Pozneje bo stal koledar 1 K 50 vin. Koledar se naroči in plača v tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. Somišljeniki, agitirajte za koledar! Zbirajte naročnino in pošljite jo do 1. julija t. 1. tiskarni Sv. Cirila! V vsaki hiši, kjer je „Slovenski Gospodar", naj bo tudi ta koledar! Te dni pošljemo na zaupnike K. Z. oklice za nabiranje udnine in nabiralne pole. Kdor pomotoma ne bi dobil oklicev, naj piše K. Z. po-nje.
*	Pozor slovenski župani! Nemški Sulferajn po-Išilja na naša županstva in razna društva prošnje za \podporo. Naši nasprotniki so res skrajno predrzni. Ni ¿dovolj, da ustanavljajo v naših krajih nepotrebne sa-anonemške šole in pošiljajo k nam strastne nemško-na-Jcionalne učitelje, sedaj bi še radi imeli od nas denar! »Slovenski župani, kar v koš s temi nemškimi prošnja-'mi ali jih pa raztrgajte na kosce!
*	Lepa evharistična slavnost na Španskem. 4. maja je bilo po vseh španskih mestih skupno sv. obhajilo otrok. V Madridu (glavnem mestu Španske) so imeli otroci slovesno procesijo, na kar so prejeli skupno sv. obhajilo. Pa tudi po vseh drugih mestih so bile ob tej priliki razne slovesnosti. V Kordobi so meščani razsvetlili na večer celo mesto. Pismo sv. Očeta o obhajilu otrok se nikjer tako lepo ne izpolnjuje kakor ravno na Španskem. Tfudi v tej deželi se polagoma otresajo liberalcev, ki so enaki ljudem, ki pri nas po „Narodnem Listu" in ..Slovenskem Narodu" zaničujejo verske svetinje.
*	Dragocen rožni venec. Laški milijonar Vera-no je naročil pri zlatarju Forenso v Benetkah dragocen rožni venec iz čistega zlata, biserov in žlahtnih kamenov, katerega bo podaril sv. Očetu.
*	Nadvojvoda Karol v bolnišnici. Nadvojvoda Karol in nadvojvodinja Cita sta obiskala na Dunaju bolnišnico neozdravljivih. Visoki par je v spremstvu prednice obiskal več bolniških dvoran in tolažil nesrečne bolnike, ki so se veselili tega nenavadnega obiska.
*	Italijanska kraljica kot bolniška strežnica.
Italijanska kraljica Jelena, hči črnogorskega kralja, je pred nekaj dnevi prisostvovala očesni operaciji kot bolniška strežnica. Med operacijo je držala ves čas mlado deklico, katero so operirali. Nato je bila prisotna tudi pri operaciji nekega „škilastega". Pri odhodu je obljubila, da bi rada prisostvovala tudi pri kaki težki operaciji.
*	Svobodömisleci kličejo katoliške redövnice
nazaj. Pariški meščani zahtevajo od mestnega sveta, da iz gmotnih in nravnih ozirov pokliče zopet katoliške usmiljene sestre v bolnišnice. Nabrali so že nad 80.000 podpisov. „Slovenski Narod" in „Narodni List" vedno zabavljata proti katoliškim „nunam"; francoski liberalci pa so tekom nekaj let prišli do prepričanja, da se požrtvovalnost katoliških redovnic ne da zamenjati.
*	Nestrpnost liberalnih učiteljev je vedno hujša. „Učiteljski TofatnS^V^TŠišnd" 'slSvenskega liberalnega, učiteljstva, napada v 17. številki nadučitelja v Mozirju, g. Praprotnika, ker je predaval o sadjarstvu na zborovanju nekaterih naših izobraževalnih društev in ker sta se o teh predavanjih „Slovenski Gospodar" in „Straža" pohvalno izrazila. To je v očeh liberalnih učiteljskih nestrpnežev strašen greh! Učitelj bi moral dandanes, če hoče biti po liberalnem vzorcu res vzor-učitelj, 1. hujskati in zabavljati vse dni svojega življenja čez katoliško misleče Slovence; 2. govoriti in hujskati samo na liberalnih shodih; 8. pisati samo v liberalne časopise; 4. zahtevati vedno višje plače; 5. izpodkopavati upliv duhovnikov, naših poslancev in drugih voditeljev, in 6. družiti se z nem-škutarji, sociji in vsemi drugimi sovražniki slovenskega ljudstva, samo s „klerikalci" ne. Učitelj, ki ima te lastnosti, je pri liberalcih v čislih, drugi ne! Omejeni ljudje so to!
*	Pavel Kunšak -- obsojen na vislice. Porotna obravnava proti Kunšaku, ki je na Dunaju umoril soci alno-demokraškega poslanca Sumajerja, se je vršila prejšnji teden pred dunajskimi porotniki. Porotnikom je bilo predloženo samo eno vprašanje zaradi zavrat-nega umorä. Porotniki so soglasno spoznali Kunšaka krivega. Sodišče je razglasilo razsodbo na podlagi porotniškegapravoreka. Po zakonu je bil Kunšak obsojen na smrt na vislicah, a je priglasil pritožbo ničnosti. — Obravnava je pokazala, kako surovo postopajo socialni demokratje z delavci, ki niso njihovi pristaši. Kruh jim odjedajo povsod, ne trpijo jih v delavnicah, nahujskani po svojih voditeljih, ki so skoro sami židje, napadajo svoje tovariše, ki so drugega mišljenja. Taka je socialno-demokraška ljubezen do ubogega delavca!
*	Prostozidarstvo v laški armadi se širi vedno bolj. Zato so se posvetovale merodajne osebnosti v Rimu in priznale, kako velika nevarnost preti državi, če bo prostozidarstvo zlasti med častniki tako napredovalo. Celo veri sovražni časopisi so isto izrazili. — Prostozidarstvo se je pri zidavi sodnijske palače v Rimu (Glej politični ogled!) močno oškodovalo in izgubilo veliko ugleda, a kljub temu gotovi ljudje ne spoznajo slepih ciljev svobodomiselnih sleparjev. Se-le laška zbornica je na to nevarnost opozorila in storila primerne korake, da se tej kugi v laški armadi postavi jez. V francoski armadi je vlada pripustila, da so socialni demokratje in liberalci širili svoje pogubne nauke med 'vojaštvo, kakor se jim je zljubilo. In sedaj se punta francoska armada svojim predpostavljenim!
*	Vojaška revolucija. Z nekakim strahom gleda vse na Francosko. Vojaki se upirajo. Poročamo o tem v političnem ogledu. Najprej so se vladni krogi upirali Bogu, sedaj se vojaštvo upira vladnim krogom. Eožji mlini meljejo počasi, a gotovo!
*	Avstrijski častniki v Odrinu. List „Militärische Rundschau" poroča, da je bolgarska vlada dovolila, da sme 6 avstro-ogrskih častnikov iti v Odrin in proučiti tam način, kako se je tavelevažna in močna trdnjava zavzela. Častniki so že odpotovali v Od-rin. V tem odposlanstvu so po en zastopnik generalnega štaba, ženijskih, topničarskih, trdnjavskih in pijonirskih čet. V Odrinu ostanejo častniki 14 dni.
*	Hrvaški junak povzdiguje» v plemiški stan. Cesar je generalnemu majorju Juriju Mihalčiču podelil plemstvo s pridevkom „Stolac". General Mihalčič je edini avstrijski častnik, ki je odlikovan z zlato svetinjo za hrabrost. Mihalčič je oni junak, ki je dne 19. avgusta 1878 z neprimerno drznim činom rešil avstrijsko posadko v Stolacu v Hercegovini gotovega po-gina. Bosanski vstaši so avstrijsko posadko v Stolacu — 1 bataljon 32. pešpolka — popolnoma obkolili. Obleganje je trajalo več dni. Vojaki niso imeli ne živeža ne vode več. Položaj posadke je bil naravnost obupen. Poveljnik trdnjave je dne 18. avgusta zvečer sklical posadko ter vprašal, če se kdo oglasi prostovoljno, da ponese poročilo o položaju posadke v Mo-star in privede pomoč. Oglasil se je častniški namestnik, Hrvat Jurij Mihalčič. Preoblekel se ie v obleko turškega vojaka, oborožil s turško puško, samokresom in arabskim mečem. Zvečer, ko se je stemnilo, so spustili Mihalčiča po vrvi skozi okno iz trdnjave. Mihalčič se je splazil v turški tabor, vodil Turke za nos, se grel in jedel ž njimi, zabavljal čez Svabe. a nihče ga ni spoznal. Večkrat se je imel boriti s sovražniki, slaba mu je predla, bil je mnocrokrat v smrtni nevarnosti, a končno pa je vendar došel v jutro dne 19. avgusta v Mostar. Patrulja 33. lovskega bataljona ga je vjela, misleča, da je vstaš. Ko je grede s patruljo žvi-žgaje korakal mimo avstrijskega častnika, je ta dejal: „To je pa res čuden ustaš, ki žvižga dunajski valček". Vojaško poveljstvo v Mostaru je nato takoj odposlalo močan vojaški oddelek v Stolac. Posadka jo bila rešena. Mihalčič- je poleg zlate svetinje za hrabrost dobil tudi šaržo poročnika. Sedaj je prideljen kot generalmajor okrožnemu poveljstvu deželne bram-be v Požunu na Ogrskem.
*	Polanjko obsojen. Znani Ivan Polanjko, ki je poneveril pri Zadružni Zvezi, oziroma pri Jadranski banki, 40.000 K, je bil dne 26. t. m. pred ljubljanskim
porotnim sodiščem obsojen na 6 let težke ječe in v povrnitev škode. Polanjkova žena je bila oproščena.
*	Požar v smodnišnici. V noči od 24. na. 25. t. m. je v Steinieldu na Nižjem Avstrijskem na prostoru, kjer se telita smodnik, nastal požar, ki je zažsal okoli 5000 kg brezdimnega smodnika. Eksplozija je u-ničila streho poslopja, kjer se nahaja tehtnica. Smod-nišnica sama ni trpela nobene škode, ker so vojaki pravočasno omejili ogenj. Poškodovan ni bil nihče.
*	Velika vročina na Angleškem. Iz Londona se poroča, da je nastala zadnje dni na Angleškem velikanska vročina. Val nenavadne toplote je zavalovil po celem Angleškem. V Londonu je dne 27. maja zadela solnčarica 7 oseb, 4 osebe so umrle. Od 1.1881 ni bilo take vročine. Tudi na Francoskem je nastala velika vročina.
*	Strašna nesreča na morju. Iz Carigrada poročajo, da je parnik „Nevada" pri odhodu iz smirnske luke srečal ruski parnik, ki je plul v pristanišče. Da se izogne morebitnemu trčenju, je zapustil parnik „Nevada" vožno črto in pri tem zašel na črto torpednih min. Prednji del ladje je zadel po vrsti na 3 mine, kar je povzročilo strašno eksplozijo, na kar se je parnik potopil. Na ladji je bilo kakih 200 potnikov, od katerih se je rešilo s pomočjo rešilnega čolna neke francoske križarke 80 oseb.
*	Kako je zdaj ravnati s pozefolini trsom? Kadar so nove mladike dolge 15—20 cm, je treba pletve. Poganjki, ki imajo grozde, se seveda puste; od drugih pa je pustiti samo tiste, ki so za prihodnjo rez potrebni; zato naj zdaj pleje tisti, ki bo spomladi rezal. Preveč opleti pa se trs tudi ne sme, ker mu je potrebna gotova množina listja, sicer se ne more razvijati. Ako je na enoletnem lesu pozeblo vse, je na starem lesu s primerno pletvijo vzgojiti rozgo za drugo leto. Ob času pletve naj se tudi odrežejo suhi šparoni, o-ziroma suhi deli šparonov, če se je že pri vezanju šparonov drugi kol tako postavil, da ga zdaj ni treba prestavljati.
*	Vinorejci, pozor! Vkljub vsemu pomladanskemu mrazu so prezimili hrošči „trtnega zavijača" prav dobro; njih življenje ni še pretrgano. Tudi njih o-plojena jajčica, iz katerih so se že prav mnogi zaro-dili, so v popolnem razvitju. Ta mali kotlovinasto-ze-lenkasti hrošček je že na delu in si prav pridno napolnjuje svoj mali želodček. S svojim žrelom grize nežno mladje in zarod, listje pa zaje toliko, da obnemo-re (ovene) ter vse skupaj zavije v obliko cigare. Ta hrošček odloži svoja jajčka na nežno mladje, posebno pa v obilici jih zavije v „cigarete", ki potem zapusti mirnim potom svoj brlog. Da nastavi le eni trti okraske („cigarete"), s tem ni še zadovoljen, marveč gre na druge zopet na delo itd. To nikdar ne nasičeno živalico se uničuje s tem, da se njih zavitke in zale-
o';ere ter čim prej konča njih življenje. Letos se tudi močno širi takozvani „Trsni rilček - Pisar". Ta je večji in bolj sivorujavkast hrošček z močnim žrelom, nego zgoraj navedeni. (Objeda nežno mladje, listje pa zavije v obliki črk; njegova zimska buba objeda pa korenine. Svoje jajčke odloži v zemljo, iz katerih se izvale v malem času hroščki. Komaj so trte razvile listje in zarod, že se vidi tega škodljivca vinske trte, ki se izprehaja po trtah in gleda, kje bi boljše ugriznil, da obogati svoj rod. Najuspešneje se ga uničuje s tem, da se trte že rano zjutraj otrese, nakar popadajo na tla. Po dnevi se tiščijo v kakem skrivališču, pod kepo, pod kupčkom suhega listja. Ce se ogleduje pod trtnim grmom taka zakotna skrivališča, se jih v veliki meri lahko pobere. Opozarja se vinorej-ce, da se potrudijo, uničevati te škodljivce, kajti trud bo obilo poplačan.
*	Pametna iznajdba kmečkega mladeniča. Mnogokrat se prigodi, da si govedo ovratno verigo odklene, zaide med drugo živino, katero potem z rogom poškoduje. To nezgodo lahko zabraniš z novo-patentira-nim kaveljčkom, katerega je izumil priprost slovenski sin v Tinjah na Pohorju. — Janez Tomažič, naduči-telj, Tinje.
*	Tržno poročilo. Koncem meseca maja se bo sešel na Dunaju izvrševalni odbor kartela tovarnarjev železa v Avstriji, da določi, ali se bodo cene železu znižale v isti meri kot v Nemčiji in drugih državah. Listi, kojih lastniki so židje, kakor n. pr. graška „Tagespošta", pišejo, da je položaj železnega kartela sedaj silno slab. Radi splošnega pomanjkanja denarja, da se zadnji čas stavi zelo malo poslopij, vse se (iela le na kredit (posojilo) in radi tega „najbrž" ne bo mogoče znižati ceno železu. Pozabijo pa židje, da so komaj pred enim mesecem poročali, da je dosegel njih železni kartel 1. 1912 celo 18% čistega dobička, Skoro gotovo torej z znižanimi cenami pri železju za letos ne bo nič, ravno radi tega, ker ima žid vedno premalo dobička. — Na dunajskem žitnem tržišču še cene žitu vedno padajo. Ta teden je znašal padec pri raznih žitnih vrstah samo 10—20 vin. pri 100 kg. — Tudi cene živini še stalno padajo. Padec sicer ni več tako velik kot prejšnje tedne, a vendar znaša 1—3 K pri 100 kg žive teže. — Usnje se baje zopet podraži. Tovarnarji so sklenili, da nastavijo za iinejše vrste usnja in močnejše podplate za 2% višje cene.
Mariborski okraj.
m Maribor. Prevzvišeni g. knezoškoi dr. Mihael Napotnik je bil imenovan za častnega člana podpornega društva mariborske gimnazije, ker je bil prevzvišeni vedno najbolj požrtvovalen podpornik društva. In sedaj je daroval zopet 1000 K za društvo. — Bog mu bodi plačnik za ta velikodušen dar!
Maribor. Na tukajšnji gimnaziji se prične pismena matura dne 9. junija. Udeležijo se je bo 63 kandidatov. Ustmena matura se pa prične dne 7. julija.
m Maribor. V nedeljo, dne 8. junija, priredijo Nemci V"k7H'i^t 'nemški koči na Pohorju cvetlični dan (Blumentag). Namen te prireditve je, da bi se zbrala večja svoja za omenjeno nepotrebno nemško kočo. Cvetlični dan so napravili Nemci nalašč v nedeljo, ko pride mnogo slovenskega ljudstva v naše mesto. Skubiti nas hočejo! Ker Nemci sami nimajo dovolj denarja, hočejo, da bi jim mi pomagali. Vsak Slovenec, ki drži kaj na svoj narod, bo odklonil nemške cvetlice. — Dne 27. t. m. je umrl lekarnar J. Taborski na Glavnem trgu.
m Kamnica. Dne 25. maja smo pokopali zopet eno našo volilko, Kuno Jarc. Na domu ji je zapel domači mešan zbor: „Nad zvezdami", pri odprtem grobu pa moški zbor: „Blagor mu!" Rajni svetila večna luč! Možu s 4 nepreskrbljenimi otroci naše soža-
Ije!	: I I lil
m Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo, dne 25. t. m., se je vršil pri nas znamenit shod. Najprvo je i-mela naša vrlo delujoča posojilnica občni zbor, na katerem je govoril nadrevizor g. Pušenjak. Potem pa se je vršil shod K. Z., kateremu je predsedoval domači g. župnik. Govoru našega poslanca g. Iv. Roškarja smo sledili z napeto pozornostjo ter smo njemu in tovarišem izrekli popolno zaupanje. Posebno pa smo o-dobrili obštrukcijo v deželnem zboru ter prosili poslance, naj vstrajajo v pravičnem boju. Ko je še kratko govoril Fr. Žebot, se je lepo zborovanje zaključilo.
mj^t. Ilj^v Slov. gor. Naše Bralno društvo je imelo dne 25. maja svoj občni zbor, na katerem je i-mel poučen govor g. dr. Leskovar iz Maribora. Iz poročila o delovanju društva smo posneli, da je vrlo delalo. Odbor se je izvolil večinoma stari. C. g. kaplan je nato kot predsednik društva opisal važnost našega društva za Št. Ilj ter omenjal posebno škodljivi vpliv šulferajnskih šol.	*ri"'"1.....— ........
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Na Ročici je umrla nagle smrti posestnica Marija Sauperl. Dne 20. t. m. je šla še k Sv. Lenartu, doma potem delala in se z domačini zvečer veselo pogovarjala, drugo jutro pa so jo našli v postelji mrtvo.
m Sv. Anton v Slov. gor. Naše Bralno društvo je imelo na binkoštni ponedeljek svoj občni zbor. Po-pozdravu predsednika g. Jakoba Rojsa je podal odbor svoje poročilo. Iz tega smo razvideli, da je najbolj delovala, predelana in z 46. knjigami pomnožena društvena knjižnica. Izposodilo se je 1400 knjig. Bilo je veselje gledati, kako so udje napolnjevali nedeljo za nedeljo knjižnico in se hudovali nad knjižničarjem, ker ni mo^el vedno vseh zadovoljiti z zahtevanimi časopisi in knjigami. Predavanja je imelo društvo redno mesec za mesecem v svojih odsekih v Mladeniški in Dekliški zvezi. Da predavanja in shodi res ustrezajo zahtevam in potrebam članov, je pokazal vsakokratni veliki obisk. Poleg gospodarskih in gospodinjskih, družabnih in narodnih stvari slišimo tudi mnogo o izobrazbi in omiki, o svetovnih dogodkih in zadnji čas o „Sveti vojski". Iz blagajnikovega poročila smo spoznali, da je imelo društvo v pretečenem letu 470 kron prometa. Izvoljen je bil enoglasno stari odbor. Končali smo letošnji občni zbor z iskreno željo in upanjem, da se bodo s časom vsaj deloma poprijeli društvenega dela in življenja tudi tisti, ki se dosedaj še vedno trudijo, izpolniti svoje življenje s šnopsom in pobalinstvom. Majhno je sicer njihovo število, pa ker vemo, da škodujejo ne samo sebi, ampak tudi svoji župniji in svoji domovini, zato jih pomilujemo in jih kot iskreni prijatelji vabimo in kličemo v svojo sredino.
m D. M. v Puščavi. Dan sv. birme dne 3. maja je bil za celo našo župnijo dan veselja in radosti. Naše dobro verno ljudstvo je pokazalo svojo ljubezen in spoštovanje do svojega preljubega Nadpastirja in zvestobo do sv. katoliške cerkve že pri sijajnem sprejemu dne 2. maja. Postavilo je 5 lepih in okusnih slavolokov s pomenljivimi pozdravnimi in zahvalnimi napisi ter cele drevorede okinčanih mlajev. Najbolj se je odlikoval v tem oziru in tudi največ daroval cerkveni ključar g. Peter Karničnik. Pri drugem slavoloku z napisom: „Radost navdaja ovčice vse, ko stopi nadpastir med nje" so pozdravili prevzvišenega knezoškofa domači g. župnik v imenu župnije, učenca Jurij Leb in učenka Trezika Hauptman v imenu šolske mladine. Poklonilo se je njih ekscelenci tudi p. n. učiteljstvo, postajenačelnik g. Al. Agrež, občinski župan iz Cinžata, g. Jan. Karničnik z odborniki, občinski župan iz Kumena, g. Fr. Korman z odborniki, cerkveni ključar Jos. Korman, nadalje Katoliško delavsko društvo z zastavo, Mladeniška družba z zastavo in križem ter 30 belo oblečenih in ovenčanih deklet, vrhu tega še lepo število iaranov. Po slovesnem vhodu v veličastno in lepo okinčano romarsko cerkev je bil blagoslov in izpraševanje šolske mladine, ki je odgovarjala gladko in bila od prevzvišenega pohvaljena. Drugi dan so premilostni knezoškof služili sv. mašo in pridigovali. V ganljivih besedah so razložili nauke, katere nam daje sv. križ. Končno so podelili 88 otrokom zakrament sv. birme.
mJSlov. „Bistriga» . Vlada je vendar napravila konec nem^laitaTskemu gospodarstvu v slovenjebistri-škem okrajnem zastopu in ga je razpustila. Za voditelja okrajnega zastopa je imenovan namestniški tajnik pri mariborskem okr. glavarstvu, dr. Štefan baron Neugebauer. Stieger, notar Wiesthaler in drugi tukajšnji veljaki se zelo jezijo, ker jim je odvzeto vodstvo okrajnega zastopa, v katerem so gospodovali ta-
ko, kakor jim je narekovala nemškonacionalna stranka, in to največ v škodo slovenskega kmeta. Nemška drevesa ne rastejo do neba.
m Ruše. Podravaka podružnica vabi na gledališki večer, ki ga priredi v nedeljo, 8. junija v gostilni Novak. Začetek točno ob 7. uri zvečer, da se lahko z enajstim vlakom vrnejo izletniki iz Maribora. Spored: Mati Mrvarka in njene začarane krave (šaljiv nastop v enem dejanju), Zakonske nadloge (komični nastop s petjem"), Stric Jaka (šaljiva igra v dveh dejanjih), Mala oznanila (komični nastop s petjem). Vstopnina: Sedeži prvih treh vrst 1 K, ostalih vrst 80 vin., stojišča 60 vin. Ker je čisti prebitek namenjen za zgradbo novega razglednega stolpa poleg Ruške koče se preplačila hvaležno sprejemajo.
m Jareiiina. Občni zbor kmetijske zadruge v Jarenini, se vrši v nedeljo 8. junija po večernicah v čitalnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1912. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
m larenina. Kmečko bralno društvo priredi veselico s sodelovanjem slov. kat. akademičnega društva „Zarja" iz Gradca v nedeljo, dne 1. junija 1913 ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Petje. 2. Govor. 3. Igra: „Repoštev" ali „Vsega je enkrat konec". 4. Prosta zabava. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišča 30 vin.
m Studenci pri Mariboru. Kat. slov. izobraževalno društvo vabi na veselico, katero priredi v nedeljo, dne 1. junija 1913 v Lembahu na vrtu gostilne g. F. Robiča. Na vsp'redu je: godba društvenega tam-buraškega zbora in različne druge zabave. Začetek ob pol 3. uri pop. Vstopnina 80 vin. V slučaju slabega vremena se vrši veselica 8. junija.
m Tinje pri Slov. Bistrici. Dne 8. junija ob 3. uri popoldne bo čebelarski shod pri čebelnjaku Fr. Ačko. Na ta shod pride g. J. Ju-rančič, učitelj umnega čebelarstva.
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ima v nedeljo dne 8. junija po večernicah svoj redni letni občni zbor.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Posestniki ptujsko-ormoškega okraja se poživljajo, da nemudoma naznanijo škodo, povzročeno po letošnjem mrazu, in sicer za parcele, katere so bile letos prizadete. Naznani se naj okrajnemu glavarstvu v Ptuju, davčni oddelek. Prosi se naj za takojšnjo cenitev škode in odpis zemljiškega davka. Opozarjamo tudi, da nekateri župani v vinorodnih krajih nočejo letošnje škode naznaniti, ker se bojijo, da potem izgubijo občinske doklade. Poslanec Brenčič je na me-rodajnih mestih storil že vse potrebne korake, da se davek odpiše, škoda takoj ceni, eksekucije ustavijo in potrebna podpora podeli.
p Ptuj. Dbrtna zadruga čevljarjev in krojačev je imela dne 18. maja svoje zborovanje in nove volitve. Slovenski krojač Vezjak je dobil lOkrat več glasov liot pa posilinemec Masten. To je pa nemškutarje tako razburilo, da so začeli razgrajati. Navzoč pa je bil predstojnik mestnega urada Ptuj, Ornigova desna roka. Temu ni bilo všeč, da je bila večina na slovenski strani. Kot uradni komisar je nato zborovanje razpustil in poklical policaje. A slovenski obrtniki so bili pametni in so se mirno razšli. Tako je bila stvar v resnici. Kako pa piše lažnjivi „Stajerc" o tem zborovanju, pa presega že vse meje dostojnosti in resnice. „Stajerc" in nemškutarji dobijo že ob pravem času politično plačilo po svoji grbi. Vsi slovenski obrtniki pa zahtevajte, da se ustanovi za ptujsko okolico lastna zadruga.
p Župeča vgs, Na kvaterni petek dne 16. maj-nika, sme tukaj gledali čudne prizore. Popoldne se pripodi na dveh vozovih četa ljudi, bolj „mestne" zunanjosti in starejših obrazov; kričali so in se podili kot šolarji ob odmorih. Najprej smo se ustrašili, misleči, da so prišli Albanci iz Balkana svojo, od naših nemškutarjev toliko hvalisano omiko kazat, ali pa se prišli zahvaljevat posameznim občinam za težke milijone, katere je avstrijska vlada za nje zavrgla. Naša radovednost in strah pa sta izginila, ker smo kmalu izvedeli, da je nemškega Strašila natakar „Žane" že naprej napovedal (nobelgospodje namreč delajo tako!) in naročil 14 ali več piščancev itd., kar je nemškutar-skim vzor-kristjanom na kvaterni petek baje dovoljeno. Ko so piščance in drugo pospravili, so jo med vriskom in krikom popihali nazaj v Ptuj poročat, kako je bilo na kvaterni petek jubilejnega leta 1913 ptujskih Ornigovih in Strašilovih pristašev romanje k župečkim piščancem.
p Vurberg. Dne 14. t. m. so v župniji Sv. Martina uri Vurbergu našli na nekem hlevu mrtvega, v občino Vurberg pristojnega delavca Jurija Kolarič. Bil je povsod znan kot strasten šnopsar. Snops ga je pa tudi umoril, ker se je v njem vžgal. Pa naj še kdo reče, da je žganje koristno! Zatorej pa odločen boj ptujskemu žganju!
p Leskovee. Dne 21. aprila je prišel v občino Velika Varnica na ovadbo orožnikov od okrajnega glavarstva poslani konjederec in nam je pobral skoro vse pse po občini. Ne dolgo po tem so prišli neznani tatovi od hrvaške strani ter so pri enem posestniku vlomili v klet ter odnesli neke malenkosti. Ker pa tam niso bili dosti dobro plačani za svoj trud, so še vzeli kravo iz hleva in bi jo bili gotovo odgnali, ako bi ne bila ostala krava mukala, na kar se je gospodar, ki je spal na hlevu, prebudil, ter šel hitro gledat, kaj se godi. Ko je hotel iti iz podstrešja navzdol, je opazil, da so mu tatje lestvo odvzeli. Le s težavo je mož priplezal na tla ter prepodil tatove. Ker se nam po orožnikih grozi, da se nam bo vse pse, ki nam ponoči čuvajo naše domove, spravilo proč, zato prosimo tem potom okrajno glavarstvo, naj ukrene nekaj v naše varstvo na hrvaški meji. — Več občanov.
p Zabovci pri Sv. Marku. Zopet ogenj. V nedeljo okoli 3. ure popoldne je začelo goreti pri Francu Korošec, gostilničarju v Zabovcih. Bil je strašen o-genj. Zgorela so vsa obširna gospodarska poslopja, vozovi, mnogo sodov, ogromna zaloga drv in nova stiskalnica za sadje ter več strojev. Ce se pomisli, da je bilo zavarovano celo poslopje, je škoda zelo velika. — Požarna bramba iz Bukovec je hitro prihitela na pomoč. Njej in drugim, ki so prišli od blizu in daleč in delali 4 ure nepretrgoma, se je zahvaliti, da se ogenj
29. maja 1913.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Strap 5.
ni razširil. Ta nesrečni slučaj zooet kaže, kako zelo potrebna bi bila požarna hramba za Markovce in Za-bovce. Zažgali so seveda zopet otroci, čegavi, se še ne ve. Je res dobro, da se vžigalice podražijo, jih bodo ljudje vsaj bolj skrivali.
p Sv. Barbara v Halozah. Človek bi mislil, da mi Haložani spimo, pa bi se strašno motil. Delamo in naše delo že rodi sadove. Dne 4. maja smo imeli lepo cerkveno slovesnost. Bila je namreč blagoslovljena krasna nova zastava Mladeniške Marijine družbe. Spravil nam jo je naš preč. g. župnik, blagoslovilpa preč. g. dekan iz Zavrča. Boter je bil domači fant A. Milošič iz Slatine. Fantje, le pod zastavo Marijino, ne glejte na levo ne na desno! Liberalni K. lahko žvižga svojim otrokom, ne pa nam fantom. Naši gg. občinski predstojniki tudi že, razun enega, vidijo, kje je resnica. Štirje so se v kratkem naročili na naš list, ki zastopa vedno kmečke koristi. Ta list je „Slovenski Gospodar". Upamo, da tudi peti občinski predstojnik v kratkem sledi njihovemu vzgledu. Sploh je pa „Slovenski Gospodar" pri nas že zelo razširjen in se še vsak dan oglašajo novi naročniki. Tako je prav! Drugi nasprotni listi se skrivajo po kotih. In nekateri si jih naročajo na izmišljene naslove, ker jih je sram, da bi jih imeli na pravi naslov naročene. S časoma bodo tudi ti izprevideli, da so na krivi poti. Pokažimo mi Haložani, da smo pametni in vemo ceniti pravo katoliško časopisje. — Vina je pri nas še ne-ka.i na prodaj. Gorice splošno vsled pozebe slabo kažejo.
p Sv. Trojica v Halozah. Zavratna škrlatica, ki že dolgo razsaja v sosednjih župnijah, v Leskovcu in pri Sv. Vidu, je zašla v zadnjem času tudi v našo župnijo. Dokaj otrok je že napadla in marsikateremu pretrgala nit življenja. Posebno hudo je začela razsajati med šolsko mladino in že iztrgala izmed njene sredine pridno učenko II. razreda, N. Potočnik, hčerko šolskega načelnika, ter učenca IV. razreda, Vladimir-ia Kavčiča, nadučitelja na šoli nri Novi Cerkvi. Radi teh dogodkov je tudi ta šola zatvorjena za nedoločen čas.
p Ormož. Kako lezemo v nemškutarijol Ormoški okrajni zastop je ob okrajni cesti v Mihovcih dal narediti nove kažipote v dvojezičnih napisih, a prejšnje samoslovenske je odstranil! Ravno isto se je svoj čas zgodilo v Ormožu/ kjer se odcepi cesta k Sv. Tomažu. Liberalni narodnjaki imajo večino v okrajnem zastopu. To pove dovolj!
p Ormož. Sliši se, da se naj 15. julija t. 1. vrši letošnji „Gautag" nemških požarnih bramb — čujte in strmite! — v Loperšnicah. Prepričani smo, da občinski zastop Frankovci take žalitve slovenskega prebivalstva ne bo dovolil. Poznamo take prireditve, pri katerih se samo hajla in prepeva izzivajoče vsenemške pesmi. Kaj takega si vendar-le na domačih tleh ne moremo pustiti dopasti. Že samo namen, prirediti „Gau-tag" v Loperšicah, je predrzno izzivanje, za katero se bo našlo primeren odgovor. C. kr. oblasti prepovedujejo slovenske prireditve v popolnoma slovenskih občinah, in mislimo, da že samo zategadelj ne bo dovolilo c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju nepotrebnega razburjenja slovenskega prebivalstva. Nemci se motijo, če mislijo na ta način delati za svojo stvar. Živijo od slovenskih grošev in naj bodo na slovenskih tleh ponižni. Prireditev v Loperšicah je neumestna, ker bi se ž njo ogrožal javni mir in red. Izzivati se na svojih tleh ne damo!
p Rogatec. Okrajna bolniška blagajna je imela pred kratkim svoj občni zbor. Večina članov so Slovenci, kateri se pa žalibog za bolniško blagajno zmenijo samo tedaj, ko morajo plačati svoje prispevke. Delavci so sami Slovenci, tudi delodajalcev jo večina Slovencev, a nihče se ne pobriga, da bi pri bolniški blagajni prišli na krmilo slovenski možje. Občni zbor je na predlog Bronislava Herza sklenil, da se sedež bolniške blagajne premesti iz Rogatca v Slatino. — Med Rogatcem in Krapinskimi toplicami ter Zagrebom bo odslej vozil vsako soboto in nedeijo osebni avtomobil. V soboto popoldne ob 2. uri bo odpeljal iz Zagreba in bo došel ob 6. uri v Slatino, od koder bo odpeljal v nedeljo ob 2. uri popoldne zopet v Zagreb.
p S" Urban. Poslanec Brenčič priredi v nedeljo dne 1. junija po rani maši shod S. K. Z Pristaši K. Z. pridite in agitirajte za veliko udeležbo. Shod se vrši pri lepem vremenu pri cerkvi pod milim nebom, pri slabem vremenu pa v gostilni Klemenčič.
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. V nedeljo, dne 1. rožnika priredi bralno društvo poučni shod z deklamacijami, poučnimi govori, petjem in prvemu rožniku primerno kratko igro. Vsi, mladina in stariši ste uljudno vabljeni!
p Sv Marko niže Ptuja Vojaško veteransko društvo se zahvaljuje vsem dobrotnikom za darovane lepe in praktične dobitke pri tomboli s prisrčnim Bog plati!
p Orm-iž. V nedeljo, 1. junija se vrši popoldan po večernicah v Ormožu v prostorih Ormoške posojilnice zborovanje Dekliških Zvez, ob enem ustanovitev dekanijskega okrožja. Na to zborovanje pride kot govornica pisateljica g. Pepica Senica. Dekleta pridite!
p Svetinje pri Ormožu. Tukajšnja Dekliška Zveza priredi v nedeljo dne 1. junija popoldne točno ob 4. uri pri g. Mat. Pihlar v Ze-rovincih predstavo „Nežika z Bleda". Igralo se bo prvikrat na novem društvenem odru, za katerega je namenjen tudi čisti dobiček. Prijatelji poštene zabave prijazno vabljeni! Po igri prosta zabava in šaljiva pošta.
p Žetsle. Katoliško bralno in izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 1. junija po večernicah v stari šoli poučni shod o alkoholizmu in zlorabi opojnih pijač. Govorijo g. dr. Kovačič iz Maribora in domači govorniki. Mladina in odrasli pridite v obilnem številu.
Ljutomerski okraj*
1 Ljutomer. O izidu ljutomerskih občinSKih volitev so na kratko že poročali vsi časniki; a zdi se mi potrebno, da sledi še nekaj podrobnosti. Z veliko napetostjo se je čakalo v obeh taborih končnega izida. Nemci so si bili v svesti zmage, meneč, da so slovenske čete razpršene. A varali so se, kajti naši vo-lilci so pokazali, da se zavedajo svojih pravic in dol-
žnosti. Zmagali smo torej v III. razredu kakor še nikdar, z veliko večino 68 glasov. Ce bi bilo šlo po pravici in če bi ne bil imenik v prid nemški stranki sestavljen, bi bili lahko zmagali tudi v II. in I. razredu. Vedite pa, da danes ali jutri pravica zmaga. Seveda, manjkalo nam ni raznih poturic, ki se nam hli-nijo v obraz, volijo pa z Nemci. V tem se odlikuje posebno znani „Hrabroslav", ki se je dal pri ljudskem štetju vpisati za Nemca, pri volitvah pa je volil celo 3krat z nasprotniki. Z Nemci je volil tudi žid Rosen-berg, in sicer v I. razredu in 3krat v lil. razredu. A zmaga je naša, četudi so volili vsi uradniki, izvzem-ši enega, nam nasprotne kandidate. Celo policaj — brez volilne pravice — je moral voliti za mlinarja Mag-diča, ki je na orožnih vajah; tudi poštar je volil po pooblaščencu pod naslovom: „Uradno zadržan"; bil je pa v Poljčanah. Naj bo tu omenjeno, da je pokojni g. Steyer, mnogoletni ljutomerski župan, nekoč izustil: „Pustimo III. razred Slovencem, da bodo imeli vsaj vpogled v občinsko gospodarstvo". To so bile besede poštenega nasprotnika. Mi Slovenci ljutomerski se pa veselimo te zmage iz dna srca ter zakličemo zavednim volilcem in somišljenikom: Hvala vsem, ki ste pripomogli do sijajne zmage v III. razredu! Živeli!
1 Ljutomer. Naša posojilnica je dopolnila 41 let obstanka. L. 1912 je imel zavod 433 K 40 vin. prometa, Vložilo se je 155.899 K 13 vin., vzdignilo pa 189 tisoč376 K 30 vin., a 612.672 K 17 vin. znaša celokupni, od varčevalcev zavodu zaupani znesek. Poslovanje izkazuje 4638 K 94 vin. čisteea dobička. Kdor želi vi- . deti še raznovrstne druge številke, najde jih v tiskanem letopisu, ki se je bil predložil pri občnem zboru posojilnice.
Stročjavas. V Stročjivasi je umrl ugledni bivši kmet Matija Puconja, v starosti 74 let. Naj v miru počiva!
1 Sv. Križ na Murskem polju. Čebelarska podružnica na Mur- ' skem polju zboruje prih. nedeljo 1. junija po rani sv. maši v šoli pri Sv. Križu in ne v Vučji vasi, kakor je naznani) „Slov. Čebelar". Predavat pride g. Jurančič. Popoldne se vrši praktičen pouk pri g. Vrbnjaku in Slanu v lljaševcih. čebelarji, ne zamudite prilike!
1 Kapela. Bralno društvo priredi v nedeljo dne 1. junija 1918 tombolo v „zidu" po večernicah. Vse najbolje preskrbljeno. Cisti dobiček je namenjen v nabavo novih knjig.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Naša Dekliška Zveza priredi veliki Dekliški shod za Marijine družbe in Zveze ljutomerske dekanije, dne 29. junija. Natančnejši spored se še objavi.
Slo^enjgraiki okraj,
s Šoštanj. Bralno društvo je priredilo v nedeljo pri Rajšterju dve igri. Prva je bila šaljiva: „Luknja v namiznem prtu". Tej pa je sledila druga v petih dejanjih: „Nežika z Bleda". Igrala so dekleta Dekliške zveze. Vse so svoje vloge prav dobro pogodile; tudi obisk je bil prav povoljen.
s Št. Ilj pri Velenju. Glede na naš dopis o „bikovi ohceti" nam poroča več naših naročnikov, da je imela veselica popolnoma pošten značaj. Vršila se je v pošteni kmečki hiši in tudi zabava je bila na pošteni podlagi. Prepevale so se tudi lepe narodne pesmi.
s Topolščica. Našega župana Stevlna si usoja-mo vprašati: Ali mu je županski stol tako prijeten, da ga ne mara zapustiti, ali je s smolo namazan, da ne more raz njega? Cas je že potekel, a o razpisu občinskih volitev ni duha ne sluha. Morda se pa še sedaj k temu ne ljubi vsemogočnemu tajniku, kakor še ne kralju Matjažu, zdramiti se. Opomnimo slavno c. kr. okrajno glavarstvo, naj čuva, da se izvršujejo postave in ukaže volitev razpisati, ker županstvo samo tega ne stori.
s Sv. Andraž pri Velenju. Tukajšnja Mladeniška Zveza priredi v nedeljo 1. junija v prostorih g. Fr. Vaši na tri gledališke predstave in sicer: „Krčmar pri zvitem rogu", „Kmet Herod", „Kmet in fotograf".
Konjiški okraj.
k Zreče. Pri mesečnem snodu Dekliške zveze se je nadaljeval razgovor o hišnem redu, nadaljeval se je tudi pouk o omiki. Govorile so: Golčar Matilda, Drobne Mimika, Kalšek Matilda.
k Sv. Duli -- Loče. V zadnjih številkah smrdljive cunje „Štajerca" si je dovolilo neko nemčursko kresilo iz Loč napadati in obrekovati naše kmete tukajšnje občine. Že podatki teh dopisov so tako prismuknjeni, da je to najboljši dokaz njegove neumnosti, sploh pa človek od norca kaj boljšega ne more pričakovati. Svetujemo pa istemu „Štajerčevemu" do-pisunu, da gre še enkrat v I/, razred ljudske šole in se uči čitanja in pisanja, da bo znal prihodnjič vsaj imena z občinske table prav prepisati, ali pa si naj kupi očala in jih natakne na svoja kosmata ušesa! Kar se tiče volilne agitacije, pač ni vredno več o tem govoriti. Loški nemčurji so agitirali povsod, po vseh gostilnah, trgovinah, da, še celo po straniščih. Vozili so se celo h kmetom na dom in jih napeljevali na svoje limanice. Posluževali so se laži in različnih sredstev, samo da so dosegli svoj cilj! Toda mi kmetje in obrtniki si pa bomo dotične trgovine in gostilne dobro zapomnili. Da se je naš č. g. župnik brigal za volitve, je pač storil le svojo dolžnost. — Davno je že čas, da se imena loških pangermanov razjasnijo in da zagledajo njih lažnjiva dela beli dan, saj smo prepričani, da se bodo potem poskrili vsi loški nemčur-čki, seveda tudi tista, 4 petine velika figura in tudi njegov sosed zraven, kakor jazbec, katerega zasleduje lovec s psom. Mi kmetje smo hoteli zadnjič pri volitvah spraviti našo občino, katere uprava je zelo gnila, v red, česar dosedaj pri nas ni bilo. Zakaj se dostikrat občinska seja skliče popoldne? Zato ker očka Va-lant predpoldne nimajo časa; Seveda, nas kmete pa nikdo ne vpraša, če in kedaj imamo čas; loški pur-
garji mislijo, da imajo kmetje toliko časa za pohajkovanje kakor nemčurčki! Loškim učiteljem pa svetujemo, da so mirni, sicer se utegne zgoditi, da bi enemu ali drugemu preskrbeli priložnost, o svojih slavnih početjih natanko premišljevati. Loški nemčurski kle-vetniki, zapomnite si, da še ni vseh dni večer in da bo vam ravno tako odklenkalo, kakor vašim prijateljem Turkom! Prihodnjič vam povemo še veliko več. Na svidenje slamnata gospoda! — Več kmetov._
Celjski okraj.
Dekliški shod v Nazarjih.
V prelepi Savinjski dolini na prijaznem griču nad Savinjo, v častitljivem svetišča Marije Nazareške, ho v nedeljo, 1. junija velik dekliški shod za Savinjsko dolino. Cerkveno opravilo se začenja ob pol 11. uri. Po cerkvenem opravilu je takoj dekliško zborovanje. Pridiguje ter govori na shodu prof. dr. J. Hohnjec. Popoldne po večernicah priredijo domača dekleta igro: »Večna mladost in večna lepota«. Savinjčanke, v nedeljo, 1 junija v Nazaije! Posebno so članice Dekliških Zvez in Marijinih družb uljudno povabljene!
c Celje. Po mestu se govori, da so sb staro- in mladoliberalci zopet skregali. Vzrok tega prepira je širši javnosti še neznan, a upamo, da se razjasni prej, nego liberalci mislijo. — S 25. majem je začel zopet voziti samodrč (avtomobil) med Celjem in Dobrno. Iz Celja (kolodvora) vozi samodrč ob 5411. uri dopoldne in 4% popoldne. Iz Dobrne pa vozi ob 8. uri zjutraj in opoldne. — Hmeljarji poročajo, da rastlina v rasti izborno napreduje in je opaziti le malo škodljivih mrčesov. Bog daj dobro letino!
c Vransko. Iznajditelju dogodbice iz Vranskega v „Narodnem Listu" z dne 15. maja t. 1. toliko v album: Nesramna laž je, da bi bil iaz Janeza Smokola (Speizel) nagovarjal „meni" le trohico sporočiti, veliko manj pa za kroje Orlov, ker si jih bodo sami nabavili, ni jim treba krasti, kakor se je v tem oziru neki Sokol odlikoval. Toliko Vranskemu „bajkoslovcu". Vransko, dne 26. maja 1913. — Frančišek Irgl, župnik.
c Savinjska dolina. Na binkoštni ponedeljek je imelo S. O. Z. S. D. v Petrovčah svoj redni občni zbor. Predsednica Marija Drev otvori zborovanje ter v prisrčnih besedah pozdravi navzoče, posebno vrlo in neutrudljivo delavko na narodnem polju, gdč. Pep-co Senica. Podpredsednica Trezika Sketa nam je namesto tajnice poročala o delovanju Savinjskega okrožja. Priredila sta se dva velezanimiva poučna tečaja, in sicer v Petrovčah in v Braslovčah. Okrožje je i-melo 6 odborovili sej, na katerih se je vselej razmo-trivalo, kako pospeševati izobrazbo v Savinjski dolini. Na novo se je ustanovila Dekliška zveza na Vranskem. Po poročilu je nastopila gdč. Pepca Senica, ki nam je v skoro 1 uro trajajočem govoru podala mnogo koristnih naukov, po katerih bi se naj vsaka zavedna mladenka ravnala*ter se tako izobraževala za bodoče življenje. Navduševala nas je tudi, naj bi se vadile nastopati kot govornice. Nato se predsednica zahvali govornici in zaključi zborovanje. — Želeti je, da bi se mladina vsaj nekoliko bolj zanimala za taka zborovanja. S kolikim navdušenjem se je ustanovilo Savinjsko okrožje; a sedaj naj bi to navdušenje že pojemalo kakor slamnati ogenj. Vsaj niti odbornice niso vse prišle. Te bi vsaj brez res važnega vzroka morale biti prve na svojih mestih. Sicer pa je občni zbor za vsa dekleta, ne samo za odbornice, kakor nekatere mislijo. Le ako se bomo združevale ter skupno navduševale za delovanje v .Dekliški zvezi, bomo tudi lahko premagale nasprotnika, ki nam preti od vseh strani. Dekleta, ponuja se vam prilika, da poravnate, kar ste v Petrovčah zamudile, in sicer s tem, da se v najobilnejšem številu udeležite velikega dekliškega shoda v Nazarjih. Nobena mladenka, v kateri bije zavedno slovensko srce, naj ne ostane ta dan doma. Dekleta, na svidenje v Nazarjih!
c Luče. Dve nedelje zaporedoma v mesecu maj-niku so naše vrle mladenke nastopile ter v zadovoljstvo vseh igrale igro: „Dve materi", da jih je bilo veselje gledati in poslušati. Nekatere že poznamo iz prejšnjih predstav; pa tudi tiste, ki so na novo nastopile, so se vedle, kakor bi bile že večkrat igrale. 0-der je napravil domačin, poslikal in ozaljšal ga ie, da mu dela čast. Luč-acetilinka dela čast Suhcu! In da se je petje tako izborno obneslo ter so igralke izvršile svoje vloge kakor se gre, je v čast domačemu organistu. — Kmalu se bodeta obnovili igri: „Dve materi" in „Lurška pastarica" na željo mnogih. Sosedom iz Ljubne<ra, ki so se udeležili igre ali pa poslali vstopnino, hvala in na svidenje!
c Jurklošter. Na Telovo je priredil pri nas potovalni učitelj g. Fr. Goričan gospodarsko-poučen shod. Priporočal nam je, da si lahko doma oskrbimo in izboljšamo poljska semena, da nam ne bo treba od drugod naročevati drugih semen, ki niso za naše podnebje. Govoril je tudi o koristih sadnega drevja. Nato se je nekaj kmetov priglasilo za naročitev sadnih drevesc za jesensko saditev. Udeležba je bila povoljna. Naši ljudje se izseljujejo v tujino, posestva pa kupuje tujec-žid. Ali je izgubil svojo vrednost lepi izrek: „Ljubo doma, kdor ga ima!"
c Mestinje. Vlak je povozil dne 24. maja med postajama Mestinje—Stranje zakonsko, 50 let staro Marijo Gerlič od Sv. Petra na Medvedovem selu. Ker je bila ponesrečenka delj časa umobolna, je soditi, da
se je sama vlegla na železniški tir, kjer jo je lokomotiva raztrgala. Prepeljali so jo v mrtvašnico v Šmarje pri Jelšah.
c Laško. Hranilnica in posojilnica v Laškem naznanja, da od 1. julija naprej obrestuje hranilne vloge po 5% in daje posojila na poroštvo in vknjižbo po 6 %.
c Laško. Pri nemški VoršuBkasi so tudi že začeli izplačevati. Gospod Valentinič je ob 5411. uri prinesel 10.000 K iz Celja, katere je potem razdelil med ljudi. Posamezni so dobili po 40 K. Ljudje pa so zabavljali, rekoč: Sedaj smo pa dobili „almožno"?
Trbovlje. Zaročil se je vrl naš somišljenik g. Ivan Zupan st., hišni oglednik pri rudniku, z gospo Marijo Mayer, vdovo in hišno posestnico na Vodi. Naše najiskrenejše čestitke!
C Sv. Mihel nad Mozirjem. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi v nedeljo, 1. junija po rani sv. maši v mozirski šoli kmetijsko poučno zborovanje. Predaval bode strokovni učitelj g. J. Zidanšek Ob enem se opozorijo udje, ki še niso plačali letnine za leto 1912 in 1913, da to kmalu plačajo.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 8. junija je za mladino važno zborovanje v gornji dvorani Kat. doma. Dr. Kovačič iz Maribora bo na podlagi skioptičnih slik predaval o škodljivosti alkohola za človeško telo Ker se še v Št. Jurju grozodejstva alkohola niso slikala v luči vede in izkustva, pričakuje se velika udeležba. Vstop vsakemu prost.
c Sv. Ema. Občni zbor Kmetijskega društva se vrši 13. julija. Govoril bo na njem g. nadrevizor Pušenjak. Natančen spored prih.
Brežiški okraj.
b Videm. Dne 18. t. m. so priredili spodnjepo-savski Sokoli izlet na našo lepo Libno. Krčani so se na lep način izognili doma sklepu misijona, Rajhen-buržani pa so se menda prišli učit iz našega obnašanja nasproti njim, kako se morajo i sami obnašati nasproti domačim Orlom. Pa dvomimo, če se jih je kaj prijelo. Brežičanom pa je menda hotel pokazati bojeviti Ljudevit tiste ljudi, katere je pred letom krmil v sodnijski dvorani z nelepimi besedami. Ali vas ni nič sram, pokazati se na Vidmu, in to še celo na Libni? Kajti s tisto grdo psovko niste razžalili samo tistih, zoper katere je bila vložena tožba, katera se pa ni mogla izpeljati, temveč celo videmsko občino. Ne mislite si, da smo mi tisto razžaljenje že ali da ga bomo vsaj kmalu pozabili. Mogoče, da vam še to lahko enkrat vrnemo, pa tako krepko, da se vam bo še dolgo sanjalo o Videmčanih.
b Kozje. Dne 6. maja je umrla v Kozjem tržan-ka in žena Julijana Kovačič. Rajna je bila vzaledna žena. Redno vsaki mesec ali še celo tedeii je prejemala sv. zakramente in je bila jako bogoljubna in pobožna. Zapustila je nekaj majhnih otrok in moža, ki mu izrekamo naše sožalje. Pogreba se je udeležilo lepo število ljudstva. Naj ji sveti večna luč! — Za cerkvena ključarja sta izvoljena Anton Novak, posestnik v Belem, in Anton Maček, mizar v Kozjem.
b Kozjanski okraj. V Kozjem stanujejo kar 4 c. kr. soTTniki, davcruK^uradnikov toliko, da so drug drugemu na poti, poleg teh je še več drugih uradnikov in tako zvane „inteligence". Pa k procesiji na Te-lovo so poslali vsi ti kot zastopnike edino naše orožnike in enega finančnega stražnika. Tudi slavno trž-ko županstvo je bilo s celim odborom častno — odsotno. To samo pribijemo brez vsakega dostavka.
b Dobje. Gospod urednik! Malokedaj dobite od tukaj kakšen dopis, pa ne mislite, da žuljava kmečka roka ne zna pisati za svoje glasilo. Seveda nam bolje pristoja oralo, motika, lopata itd. To pa tudi naši štajerčijanci in narodnjaki dobro vedo. Tako porabijo vsako malenkostno priliko nam dobro znani do-pisuni, ki blatijo vse, kar jim ni všeč in ljubo, po celjski cunji in ptujski giftni kroti. Mi katoliško-na-rodni možje se jim pa v pest smejimo nad nezaslišano neumnostjo, ki jo čečkajo na potrpežljivi papir ter jo potem pošiljajo v celjsko in ptujsko kovačnico varit, da to potem zaslepljeni kmetje bero. Pa o tej stvari še ni zadnja beseda.
Odpust rezervistov.
Cesar je odredil, da se v Bosni Hercegovini in Dalmaciji najstarejši in nadomestno - rezervni letniki (1902— 1905), kakor tudi oni rezervisti in nadomestni rezervisti vseh letnikov, ki imajo vzdrževati rodbino ali so smovi edinci, nadomeste z mlajšim rezervnim moštvom. Rezervistom, ki so bili zadnji čas poklicani pod orožje, se jim ta čas všteje kot orožna vaja. Tndi rezervisti-pomorščaki letnikov 1905 in 1906 se stalno odpustijo.
Listnica uredništva.
Gomilsko: Kot političen list, ne moremo prinašati takih novic, ki imajo popolnoma osebni značaj Liberalno obrekovanje nas no sme vjeziti. Pozdravljeni! — Središče: Popolnoma res je in smo tudi mi pisali, da imajo učenci 6. razreda Marijin oltarček. Kdaj je še-le prišlo njegovo dovoljenje, je našim čitateljem tudi zDano. Tudi o prvi prepovedi nam je znano. — Sesterže—Majšperg: Gospodje take obrambe sami odklanjajo. Sicer pa je najboljše če se take reči doma uravnajo. Pozdrave! — Rajhenburg: Vaš dopis nam je nejasen. — Dobje: Ce bi mi o vseh procesijah poročali, bil bi list samo tega poln. — Sv. Anton v Slov. gor., Kozje, Vurberg, Sv. Lovrenc na D. p.: Ostalo prihodnjič. — Hoče: Nemškutarska druhal si ne zasluži tega. Pozdrave! — Samošani: Prepozno!
G-rstšlso tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 22. maja 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 96—102 kron (izjemoma — kron), pol tolsti 84—92 kron; suhi od 76—82 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, telste od 74—80, poltolste od 54—72, suhe od 40—B2, biki od 72—96, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 70 do 96 kron. Kupčija slaba, cene nazadujejo.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 152, K 176: teleta la (izjemoma cena od K —-—do K —); mlade svinje od K 136 do K 146; nemške pitanske svinje od K 1 44 do K 150; ogrske pitanske svinje Ia od K —'— po K —-—; ogrske pitanske svinje Ila
od K 1-42 do K 168; mesne svinje od K 1'40 do K 1 55; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K 1'24 do K 1'30; ovce od K —'90 do K 1'—; kozliči in jagneta od K 6"— do K 10'—. Kupčija slaba, cene nespremenjene.
Zahval«
Dne 23. marca 1913 mi je pogorelo moje poslopje, katero je bilo zavarovano pri „Franco Hongroise" vGradcu. Po g.zastopniku Grebenšeku v Šoštanju mi je zavarovalnica izplačala popolno, nepri-krajšano zavarovalno svoto, tako, da se čutim dolžnega, zavarovalnici za to kulantno izplačilo izreči svojo zahvalo.
CIRKOVCE pri Šoštanju, dne 11. maja 1913. 710	J o s i p P u š n i k, 1. r.

■
Romeo in Julija
se nista tako ljubila, kot želi bolno telo lemvo francosko žganje z mentolom. Proti revma-tizmn, glavo in zobobola, utrujenosti itd se ne rabi to svetovno znano zdravilo samo na zemlji, ampak tndi v zraka. Korajžni zrako-plovci
sedijo v zrakoplovu
iu mažejo svoje otrpnele roke s pravim le-vovim francoskim žganjem z mentolom. To čndovitno sredstvo se dobi v vsaki lekarni in trgovini za 44 vin. Kje še ni zaloge, se naj naroči od edinega izdelovalca
Aleksander Kalmar,
Dunaj 11/2. !
Severni kolodvor. Poštne pošiljatve po poštnem povzetju od K 4'40 naprej.

Trst Danaj
Loterijske Številke.
21. maja 1913 24. maja „
81 86 32 44 85 83 63 56 70 31
MALA OZNANILA.
Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin.
wan»;»»«»» now»«
Priden učenec iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri g, Ivan Traunu, trgovcu, Ptujska gora. Prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, kateri imajo kako gimnazijo ali realko, ali pa tisti, kateri so se že kje učili.	693
Priden pekovski učenec
kateri ima veselje do te obrti, se takoj sprejme. Učna doba 3 leta. Mesečna plača 8 krovn. Pisma naj se pošiljajo na Jos Zunko, pekovski mojster. Selnica ob Dravi. 691
Hiša za vsako obrt
na Hajdinu pri Ptuju se proda zaradi gospodarskih razmer za 13 tisoč kron. Izplačati je treba samo polovico. Hiša ima 6 prostorov, spodnja klet, goveji in svinjski hlevi in drugi potrebni prostori. Veliki vrt, tri velike njive. Dose-daj je bila lončarija. Več pove g. Kelc, lončar v Celotovi hiši v Ptuju.	681
Razpošiljalnica? Terezije Tikal Brezova—Morava
se cenjenim čitateljem našega lista pri nakupu vseh moškega, ženskega, volnenega, lanenega in peril-nega blaga (štofa), kanafasa, ce-firja itd. toplo priporoča. Vzorci se pošiljajo poštnine prosto. Pošiljatve čez 20 K. prosto. 682
Hiša na prodaj
v Mariboru, blizu magdalenske cerkve, nadstropna, 6 sob, z verando, vedovod, veliki vrt, dvorišče in sadno drevje. Stanarina znaša 2400 K na leto. Vpraša se Poberška cesta št. 15.	712
Trgovci pozor!
V najem da ali pa proda se lepa hiša za trgovino z zemljiščem vred, tik župnijske cerkve, lepe ceste, na prav veselem kraju, kjer je u-pati lepega prometa. (V okraju Maribor). Več se izve v uprav-ništvu toga lista pod št. 639.
ilEiHliH
Kupim hišo z vrtom blizu postaje Pragerhof. Pismene ponudbe na A. T. poste restante. Rogaška Slatina.	689
Za birmo!
Točna postrežba-Dobro. Pc ceni!
Veli oga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vseki ceni.
Tudi na obroke! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3 50 Pristna srebrna ura K 7 — Original omega ura K 18'— Kuhinjska ura Budilka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižice
K K K K
4 — 3-2 — 2-—
Večletna jamstva,
Pridnega fanta dobrih starišev, ki ima veselje do krojaštva, sprejme takoj Martin Šporer, krojač, Sv. Jurij ob juž. žel.	692
V	sredi trga Vransko
se proda ali v najem da enonad-stropna hiša s pekarijo in obširnim vrtom. Cena je jako zmerna in plačilni pogoji jako ugodni. Na-tančneja pojasnila daje J. Govedič na Vranskem.	694
Gostilna.
V	neki veliki župniji na Spodnj. Štajerskem, najboljša gostilniška obrt tistega kraja, se radi bolezni posestnika za nizko ceno 28.000 kron proda. Hiša je nadstropna, lepi gostilniški prostori, velika stanovanja, klet za 30 polovnjakov vina, kurilno kegljišče, hlevi za 10 konj, svinjak s 5 oddelki Stransko poslopje je primerno za ureditev sob za tujce. Lep gostilniški vrt, lep zelenjadni in sadni vrt, električna razsvetljava. Pojasnila daje brezplačno le resnim kupcem uprava „Realitätenmarkt" Gradec, Hamerlinggasse 6 (2981)
701
Posestvo T»a deželi
na Spod. Štaj. blizu Slov. Gradca v krasni solnčni legi, blizu velike župne cerkve in pokopališča z 18 in pol orali njiv in travnikov, pol orala vinograda, 11 oralov sečnega gozda, 200 sadnih drevesc, vse pri hiši. Dobičkanosno hmeljišče in mlekarstvo. Lepa hiša, viničarija, veliki hlevi, preša, skladišče za limelj in sadje se proda. Cena 23.000 kron. Prodam, ker imam še več posestev. Pojasnila brezplačno le resnim kupcem. Uprava „Realitiitenmarkt" Gradec Hamerlinggasse 6 (2979).	700
Malo posest-o je na prodaj. Po-brežje pri Mariboru, Dammgasse 36. Več se izve pri lastniku isto-tam.	709
Stariši, katerim so lastni otroci umrli, ali drugi dobri ljudje, lahko vzamejo zdravo, sedemletno revno deklico za svojo. Naslov: „Filumena, poštno ležeče Sv. Trojica v SI. gor."	703
Nasl. Dietinger
Thsod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Kose in kamne
ki režejo hujše kakor britev, pošilja Janez Oder, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ena kosa in en kamen K 3" —, 5 kos in 5 kamnov K 10'- franko. Dolgost kose se mora naznaniti.	B96
Lepa posestva se prodajo in sicer kakoršno kdo hečo. Cena je od 8000 kron naprej do 50.000 kron, povsod vsega, dovolj. Oglasiti se je pri Matiju Žižek v Kamnici pri Mariboru.	8
Gostilna s trafiko eno uro od Maribora na okrajni cesti Maribor— Ptuj, jako prometni kraj se z vsem zemljiščem in premičninam pod roko takoj proda. Pogoji ugodni. Naslov pove uredništvo.	651
V Teharjih blizu Celja in Štor, kjer so razne tovarne, je na prodaj krasno stavbišče, njiva, travnik, hosta Proda se vse skupaj, ali pa vsako posebej, travnik in njiva pa tudi na zaželjene parcele. Vpraša se pri g. Lovro Šah, nadučitelj v Teharjih.	653
Krojaškega pomočnika sprejme Iv. Kolar, krojaški mojster v Homcih pri Sv. Frančišku v Gor. Sav. dol. Delo stalno in dobra služba. 637
Pošten star-jšihlapec
h goveji ž ini in ena dekla h svinjam se takoj sprejmeta v žu-pnišču. Kje, pove upravništvo. 643
500 kron
Vam plačam, »ko moj uničevalec korenin „Ria mazilo" Vašega kur jeg» očesa, bradavice, trde keže v treh dneh brez bolečine ne odprt vi. Cen» ene posodice z garancij skim pismom eno krono. 224
„Kemeny, Kašan
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)".
Preda se lepa, enonadstropna vili podobna hiša, obstoječa iz 5 sob in gospodarskega poslopja, 2 in pol orala sadonosnika in njive, s stiskalnico. Lega v prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od žel. postaje Gornja Radgona in 5 minut od mesta Radgona. Mesečno prinaša 50 kron najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Cena in plačilni pogoji se izvedo pri g. Janezu Lančič, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	495
Čebelni paviljonček
z dunajsko mero s prostorom za 8 rojev, se s 5 močnimi roji vred proda. Cena po dogovoru. Friderik Gornik, čebelar in posestnik v Št. IIju v Slov. gor. (Ob okrajni cesti Št. Uj— Jarenina).	678
licenca
poštenih starišev sprejme takoj slovenjgoriški umetni mlin v Ka-niži pri Pesnici,	672
0žen>n mož, slovenščine in nemščine vešč kakor tudi v vsakem delu kmetijstva, želi službe kot
oskrbnik
na kaki graščini ali kakem drugem večjem podjetju. Naslov v uprav. Slov. Gosp.	675
Lepo posestvo v Mariboru, pripravno za vsako obrt z lepim vrtom in njivo z večjimi Btanovanji se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor. Khislgasse 3, I. nadstrop. 596
Kuharica
Išče se do prvega julija t. 1. zdrava, pohlevna, delavna, pobožna, v gospodinjstvu skušena in nekoliko izobražena kuharica srednje starosti za župnišče na Spod. Štajerskem. Naslov v upravništvu pod štev.	670
Pridnega in izurjenega pomagača,
kateri se dobro razume z ognjem delati, sprejme takoj Matej Bre-gant, kovač v Orehovi vasi. Pošta Slivnica pri Mariboru.	672
Zelo lepo posestvo, okrog 22 oralov, lep gozd, travnik z samo sladko krmo. 400 žlahtnih sadnih drevesc, novonasajen, že rodeči vinograd, njive, lepa hiša, gospodarska poslopja itd ; viničarija v bližini Poljčan se proda. Pojasnila daje Karol Sima v Poljčanah. 677
Najemnik
(brez otrok)	se radi	smrti takoj
sprejme za	gostilno	in mesarijo
blizu farne	cerkve.	Kje, pove
upravništvo.	657
Kuharica, spretna, zastopna v gospodarstvu išče službe v župnišču. Naslov se izve v Mariboru, Gledališka ulica 10 pri g. Neži Vihar. 665
Štefan Kaufman
trgčTia* z ielaznine
v Radgoni
priporoča najboljše o-celne, kose ia srpe, pravo štajersko železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 393
Maksimilijan Poberaj
mestni stavbeni mojster Maribor, Tegetthoffpl. 3
se priporoča za vsa stavbena dela nova in stara, strešno kritje, betonska dela, izdelavo načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah.
Lepo posestvo, obstoječe iz 3 sob in vrta, je na prodaj. Več se izve pri posestniku Fr. Terstenjak, Po-brežje, Fraustaudenerstrasse 58 pri Mariboru.	629
Vsem gospodinjam!
Ako želite kupiti dobro in sveže Špecerijsko blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in semeni Ivana Sirk v Mariboru, rotovž, Glavni trg. 611
Lepo posestvo,
blizu Maribora, farne Cerkve in žel. postaje, zidani hrami in hlevi, veliko travnikov in sadonosnikov in vse drugo potrebno je z vsem premakljivim vred takoj na prodaj. Več pove upravništvo.	395
Sinžba organista
in cerkovnika pri Sv. Vidu nižje Ptuja se razpisuje. Pojasnila daje župnijski urad.	638
Novi B«ncin-motor
S 3 konjskimi silami se pó ceni odda Kari Sinkovič, strojni ključavničar, Maribor, grad. 712
Išie si
spreten kovač, samostojen, ki bi vzel v najem kovačnico s stanovanjem, po pogodbi tudi lahko celo hišo. Več se izve pri Antonu Narat v Radvanju štev. 55, pri Mariboru.	713
Mizarski In pekovski učenec se takoj sprejmeta. Oglasiti so je pri g. Jos. Kolariču, Franc Jožefova ulica št. 9 v Mariboru.	708
Kmetovalci, pozor! Proda se borov gozd. 8 do 10 oralov, ob lepi cesti pri Sterntalu. Vpraša se pri gosp. Al. Saga j, kaplan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.	705
Vd.va, 36 let stara z dvema otrokoma, lepim gospodarstvom, se želi v svrho ženitve seznaniti s starejšim gospodom z 8—9000 K. Pisma pod šifro „Srečna bodočnost" Lipnica (Leibnitz) poštno ležeče.	704
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Kmečke posojilnice ljubljanske ■okolice v Ljubljani, po g. c. kr. notarju Korberv Sevnici, bo	Miti i,[ I i I dne 16. junija 1918 dopoldne ob 8. uri na licn mesta in sicer najprej v Podgorju, potem pa v Podvrhu
dražba zemljišč vi. št. 1, k. o. Podgorje in vi. št. 5, k. o. Podvrh, obstoječih iz in sicer: I. vi. št. 1, k. •o. Podgorje: hiše, gospodarskega poslopja, kozolca, 1 vrta, njiv, travnikov, gozdov, vinogradev in pašnikov v skupni izmeri 1 ha 20 a 85 kv. m; II. vi. št. 5, k. o. Podvrh: 1 kleti, t vinograda in 1 travnika v skupni izmeri 65 a, 39 kv. m s pritiklino vred, ki sestoji iz različnega gospodarskega orodja.
Nepremičninama, ki ju je prodati na dražbi, je določena vrednost na ad I. 14.302 K 96 vin., ad II. 1319 K 24 vin., pritiklini na ad I. 9S2K, ad II. 172 K. Najmanjši ponudek znaša ad I. 10.150 K, ad II. 995 kron; pod tem zneskom se ne prodaja.
Prodaja se vsako zemljišče posebej.
S tem v smislu par. 177 i. r. odobrene dražbe-ne pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemlj.-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, predledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v sobi štev. 8 med opravilnimi urami.	697
C. kr. okr. sodnija v Sevnici, oddelek II.
Dne 13. maja 1913.
C. kr. sodnik: Dr. Fischinger.
Lekarna
Ernst Scherks: Podčetrtek
priporoča najboljše sredstvo proti kurjim očem, ki odstrani vsako kurje oko brez bolečin. 1 stkl. 60 vin. Mazilo proti trganju in revmatizmu. Bolečine ponehajo takoj po uporabi. 1 st. 1 K. Pravi balzam. 1 st. 20 vin. — Želodčne kapljice, najboljše domače sredstvo pri želodčnih slabostih in težkočah, pri pokvarjenem želodcu itd. 1 stkl. 20 vin. in 40 vin. — Vse vrste živinskih prahov po receptih priznanih živinozdravnikov. — Pošilja se s pošto vsak dan.	646
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Posojilnice v Rajhenburgu, zastopane po g. c. kr. notarju Korber v Sevnici, bo
dne 21. junija 1913 dopoldne ob 7. uri na licu mesta v Haselbachu
dražba zemljišča vi. št. 39, k. o. Haselbach, obstoječega iz hiše, gospodarskega poslopja, svinjaka, njiv travnikov, gozda, pašnikov, vinogradov, v skupni izmeri 3 ha 2 a 47 kv. m s pritiklino vred, ki sestoji iz slame, 5 sodov, 1 posode za mast, 2 škafov, 1 preše in drugega gospodarskega orodja.
Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 2.757 K 38 vin., pritiklini na 94 K 60 vin.
Najmanjši ponudek znaša 1902 K, pod tem zneskom se ne prodaja.
Dražbene pogoje, odobrene v smislu par. 56 i. r. in listine, ki se tičejo nepremičnino, (zemlj.-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v sobi št. 8 med opravilnimi urami.
Dne 13. maja 1913.
C. kr. okr. sodnija v Sevnici.
C. kr. sodnik: Dr. Fischinger.
Ne smete pozabiti,
da dobro in pristno barvno blago vsakdo direktno pri izdelovatelju najbolje in po coni kupi.
Kdor rabi lanene in bombažaste kanafase, cofire, rjnhe, da-maste, batiste, svil«, atlase, blago za dame in gospode, platno, brisate in druge tkanine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko
■_____■___IIamaI« ročna tkalnica št. 72.
Jc3rOSI«V	©K v Bistrem pri Novem
mestu ob Met. Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in franko. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefira, delina, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 kron, prve vrste za 20 K, najfinejše vrste za 25 K franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce tu gospode iz cefira in oksforda 1 komad po K 1'80, 2 20, 2 60, 3'—, 4'— in 4-50. — Odjemalcem najmanj 6 srajc pošiljam poštnine prosto. — Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. — Dopisuje se slovensko. — V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev.	690
Viljem Abt, razpoijalnica perutnine
v Mariboru
kupuje po najboljših dnevnih cenah vsako možino raznovrstne perutnine (kokoši, piščance, kapune, race, gosi, purane) in jajc. Vešči nakupovalci ali pošiljatelji perutnine se iščejo. 706
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
naznanja, da obrestuje vse od dne 15. maj-nika 1913 naprej došle hranilne vloge po
5°lo
Sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic kot vloge, ne ds bi se tem obresto-
vanje kaj prekinilo.	655
Za nakup se išče kmečko gospodarstvo
ne predaleč od železnice in cerkve. Poslopja in posestvo mora biti dobro ohranjeno. Plačilne pogoje in dolgove se naj natančno navede. Dopise le v nemškem jeziku pod naslov: »Franc Edlhofer« na upravo »Realitäten-Markt«, Gradec, Hamerling-gasse št. 6.	688
Razpis
kleparskega dela.
Pri župnijski cerkvi v St. Lovrencu nad Mariborom se bode prenovila streha na stolpu. Vse za to potrebno kleparsko delo se takoj odda.
Ponudniki, kleparji-mojstri, ki garantirajo za naj-solidnejšo izvršitev, naj se tekom 14 dni oglasijo z o-ferti pri podpisanem načelniku. Cerkveno-konkurenčni odbor St. Lovrenc nad Mariborom, dne 28. maja 1913. 702_AntonBrezočn i k , 1. r.
Za nakup se išče! hiša s
trgovino
z ali brez zaloge blaga s primernim naplačilom. Ponudbe le ▼ nemškem jeziku na naalov: „Alojzij Gärtner" na upravo Realitäten-Markt, Gradec, Hamerlinggasse 6. 686
Velika narodna trgovina
Kari Vanič: Celje
si	Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za pomladanske obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba točna in Holidna. Vzorci na razpolago.
Ža nakup se išče posestvo z gostilno!
Biti mora dobro idoča gostilna, najraje v kakem trgu ali na deželi. Plačilni pogoji in dolgovi se naj navedejo. Ponudbe se naj pošljejo le v nemškem jeziku pod naslovom: »Jurij Gründler« na upravo »Realitäten-Markt« Gradec, Hamerlinggasse 6. 685
9soho ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno. SPU
(Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ur« za gospode „ 40'—
Srebrne ure........K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6"— Srebrni pancer-verižice . . , „ 2-— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— Amerikanske zlate deuble-ure . „10'—
Goldin Roskopf ure.....n 4'—
Prave železničarske Raskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure........ 2'40
Budilke.........„ 3 —
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 8 50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Za nakup se išče vila
najraje na deželi, a ne prevelika. — Vila bi naj bila tudi pripravna za preskrbo in stanovanje tujcev. Plačilni pogoji in dolgovi se naj natančno navedejo. Dopisi se naj pošiljajo le v nemškem jeziku na naslov: »Karl Meisner« na upravo »Realitätenmarkt«, Gradec, Hamerlinggasse st. 6.	684
nnnuHMHUunun Svoji k svojim!
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip-^znana slovenska trgovina
Rafael Salmič
r
¿gf&ggte k >> ?> 'A - i
.	vVfc
'i - . ir
v Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ar zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižje cene I postrežba točna I flVall dobiček I pebro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj noTl veliki cenik, katerega dobi zastonj
in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p;?em sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Darila za birmance.
Kmalu pride zopet čas, do bodejo pr.evzv. knez in škof delili po mnogih župnijah zakrament sv« birme. Navadno dobijo birmanci od svojih botrov tudi primerna darila» Mnogokrat dela botrom največ preglavice, kako darilo naj bi dali svojim birmancem. Po našem mnenju je najboljše, da naložijo botri bir-mancu, ako je mogoče, primerno svoto denarja v posojilnici in otroku izročijo knjižico ter birmanca tako učijo Štediti. Za spomin pa mu naj še kupijo lep molitvenik in lep rožni venec, A pr.i nakupovanju molit-venikov naj botri ne gledajo na lepo vezavo, na krasne platnice, temveč na lepo vsebino molitvenika. Zato upamo, da bomo botrom ustregli, ako jim nasvetuje-mo, katere molitvenike naj kupijo svojim birmancem za spomin.
Mi najbolj priporočamo sledeče molitvenike:
1.	Sv. opravilo
Spisal župnik Jože! Cede, natisnila in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ta molitvenik je sestavljen natančno po katekizmu in obrednih knjigalL Obsega krasno in poučno razlago celega cerkvenega leta. Ima vse navadne pobož-nosti, 6 raznih sv. maš^ pouk o zakramentih, molitve za popoldansko službo božjo in 73 najlepših pesmi. Ta molitvenik najtopleje priporočamo kot darilo za birmance. Stane pa z rudečo obrezo K 1'30, v zlati obrezi pa se dobi v raznih iinih vezavah po K 1'50, 170, 2r60 in 2'70. Primeren je za birmance od 10 let naprej.
2.	Malo sv. opravilo.
Ta je krajši posnetek iz prejšnjega molitvenika-Je lep in poučen ter primeren za otroke od 7 do 10 let. Stane pa v rudeči obrezi 70 vin., v zlati pa 1 K.
3.	Prijatelj otroški.
Spisal dr. j, Somrek. Ta molitvenik je prav primeren za otroke od 7,. do 10, leta. Je jako poučen in obširen ter stane v priprosti vezavi 40 vin., z zlato obrezo pa 30 vin.
4.	Venec pobožnih molitev in sv, pesmi.
Ni ga molitvenika, ki bi imel tako krasna premišljevanja in tako pobožno navdahnjene molitvice, kakor je ta. Obsega tudi nad 600- prelepih cerkvenih1 pesmi. — Primeren je posebno za birmance obojega spola, ki imajo glas za petje. Stane v rudeči obrezi 3 K, v navadni zlati obrezi 3 K 50 vin., v lini vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin.
5.	Družbine bukvice.
Spisal J. Rozman. To je molitvenik za vsa kr-sčamska dekleta, ali so pri Marijini družbi ali ne. Mirno lahko rečemo: Za dekleta ni boljšega molitvenika Kaitor je ta. Ta knjiga je primerna za dekleta od 12* leta naprej. Stane v ru_ deči obrezi 3 K, v navadni vezavi z zlato obrezo 3 K 50 vin., v krasni vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin.
Te molitvenike torej botrom res iz prepričanja priporočamo kot primerna darila za birmance. Dobijo se vsi ti molitveniki v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kamor se naj piše po-nje. Poštnina stane za prve tri 10 vin., za zadnja dva pa 20 vin.
V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru pa se dobijo tudi lepi rožni venci vsake vrste od 15 vin. do 2 K 50 vin. komad.
Botri, poslužite se pri nakupovanju birmanskih daril letos posebno Tiskarne sv, Cirila v Mariboru, Koroška cesta, Štev, 5. Tiskarna je naše domače, slovensko podjetje, ki vam bo točno in dobro postregla!,
F. P. Vidic & Komp.,Uubliana
tovarna saresanih strešnikov ponudi y vsaki poljubni množini
zarezan»
strešnik - zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom.
Brez Odprtin navzgor! streha popolnoma varna pred nevihtami.
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	698	Spretni zastopniki se sprejmejo.

él brzoparilnik za živinsko krmo
zdelan iz kovanega ieleza in močne pločevine
„Titania
Nenavadno hiter razvoj pare.
Vsako kurivo po-rabljivo
70% prihranka na kurivu.
Na željo se odda tudi s posebno, zakonito zavarovano pripravo za žganje-kuho.

S patentovano meč-kalnico in z zakonito zav. pripravo
za gretje vode. Posebni vložki za kuhanje perila. Tisoči ž« v rabi. Ceniki na željo za stonj in franko. ps* Zastopniki se iščejo.
Delavrice Titania, Wels 136, Zg. Avstr.
Največja špecijalna tovarna brzoparilnikov na Avstro-Ogrskem. (Nadalje se izdelujejo vsi poljedeljski stroji najboljše kakovosti in se prodajajo pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji).
Generalno zastopstvo za Kranjsko in Štajersko: Franc Asen v Gradcu, MariengaBse štev. 22.
Goričar & Leskovšek, Celje
Graika ulica 7 — podružnica Rotovška ulic? 2.
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah.
ČaSe Iz papirja In aluminija.
Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
Latfipljoftl, predmeti za šaljive pošte in srečolove.
TovarniSka zaloga šolskih in
pisarniških potrebščin. Lastna za o$a ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postreiba,
Za birmo
najnovejše volneno blago, ba-tisti, cefirji židane rute vence za dekleta, kakor tudi najnovejša izbira za možke in za fante za obleke, klobuki, srajce itd. po znižanih cenah pri
Jos. Druškoviču v Slov. Gradcu.
Družinske hiše
novozidine, 6 minut od gUvnega kolodvora v Mariboru se pod ugod nimi pogoji prodajo. Vpraša se pri g. Maček, Krčerina pri Mariboru št. 187.	419
¡¡^Hr Klavirje, pijanine in harmonije
boljboljši pianini), Stelzhfmer in Hirigel (amer. barm.), vseh vrst glasbenega sredi a, stran in mazikalij ima v veliki M SMA9Mi|f sodno zapris.strokovnjak C S s ||%3¡ 2* an« izbiri izključno inedinole	C2lt9K, in učitelj ,Glasb. Matice' bjlUsOSfiSsHltS
Kongresni trg št. 15 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifik&tcv ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri "1 K meni vsakdo na obroke po	""
prvovrstee instrument gori imenovanih sloviiih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri meni klavir, postane tudi lastnik istega d&čim je dosegla na-jemščina višino kupnine! Velikanska za- . loga najb. violin, harmonik, citer. tarnal buric itd. po najnižjih cenah. Zamenjava' J najugodnejša. Uglaševanje in popravila •s^m	t-	—
točno in cenno.
968
551
Slovenci! Širite Slov. Gospodar!
Na svetu
Želodec
kot posredovalec prehranitve vzdržuje človeški ustroj. Zato se mora njegovo delovanje podpirati, ker je želodec pre-bavilni in vitilni organ.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljših in uč'nkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete,^prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gorečico, n» peto«t, preobilo tvoriter kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, ie „Dr.i R«sa-Balzam za zeladec" iz lekarne' B. Fragrcerja v Pragi. Svsrils! Vsi deli zavoja nosijo postavno dolečeni varstveni znak.
Razpošilja se vsak dan.
Ena steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Pe pošti, če se pošlje napre K 150, se pošlje mala steklenica, za K 4-70 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 32 K štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah AvstA-Ogrske. Izdelovalec In glavna
Dobi se v lekarnah t Mariboru: W. A. Kčnig, Frid. Prull, Viktor Savost.
aleo In D r«onnoi* lekarnar, c. kr. dvor. zaloga O. irdyilBr, zal. Praga III. it. 203.
Pri revmatizmu in neuralgiji
lajša bolečine pri protinu, vsesava otekline členov in jih dela zopet gibljive; pri mrazu odstrani neprijetni mravljični občutek v kratkem času; za vribanje, masažo, obklad-ke in kopeli pripravni
KONTRHEUMAN
besedna znamka za (mentolesa-licilizirani kostanjev ekstrakt) pri ribanju, masiranju in obkladkih.
Ena tuba 1 krono.
Oe se pošlje naprej K 1'50, se 1 tuba | gvg
K-__5	> O co<
»» » i) » ' " " I . » . . . » 10 » ' ° °
Izdelovatelj in glavni založnik
B. Fragner, lekarnar in dvor. založnik
Praga III., št. 203.	39-1
Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Zaloga v Mariboru: W.A.König, Fridrih Prull, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka.
že povsod poznajo izborno razkužilo Lysoform (orig. steklenica 80 vin.) za umivanje rok in instrumentov, za vsakdanjo intimno damsko toaleto, dalje za vsake vrste odpravljanje duha, vendar
vlada
še povsod nevednost o tem, da izdelujemo tudi izborno razkužilo za usta, ki je znanstveno preizkušeno in učinkuje točno in zanesljivo. — To razkužilo za usta
Lysoform s poprovo meto
Poiskus!te enkrat!
Zahvala.
Zahvala.
Podpisani	ki so spremili našo Sjubo
mater k zadnjemu počitka iskreno zahvalimo.
Srčna hvala prečastiti duhovščini, sorodnikom in vsem, ki so posodili pot naši dragi rajnki
Sv. Lenart v Slov. gor. dne 22. maja 1913.
Anton Šnman, mož. Franc, Anton, Alojz, Friderik, Helena,
otroci.	699
fflmmmm
Potrti naznanjamo, da je nenadoma umrl naš zastopnik, gospod
August pl. Reinisch.
Rajni je bil vrl in nam drag sodelavec, ki je pošteno in vestno izvrševal svoj poklic z nenavadno požrtvovalnostjo.
Njegov spomin bomo ohranili vedno v čislih.
Dnnaj, 20. maja 1913. 707	B. Spiegler k sinovi.
se prodaja v 100 gramskih steklenicah po K 1'60. Malo kapljic v steklenico mlačne vode da izborno ustno vodo, ki takoj odstrani dišanje iz ust in konservira zobe. Silno izdatno zatorej jako ceno. Ena steklenica zadostuje ob vsakdanji dvakratni rabi za okoli tri mesece. Za grgranje pri nahodu, vratnem katarju, kašljanju, izborno preizkušen. Podučno od odličnega zdravnika spisano brošuro „zdravje in desinfekcija" dobite zastonj po kemiku A. C. Hubmann, referentu „Lysoform"-tvornic, Dunaj XX, Petraschgasse 4. (Mosse—44)
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice v Križevcih,
r. z. z n. z.,
ki se bo vršil dne 15. junija 1913 ob 3. uri popoldne v posojilničnib. prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Predavanje g. nadrevizorja Vlado Pušenjaka in poročilo o zadnji reviziji.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1912.
4.	Volitev načelstva.	G95
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem, mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
ODBOR.
Izdajatelj tn zaloZnlk: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
Carska krona in suženjska veriga.
Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirniku spisal A. M.
(Dalje.)
Veliko noč je obhajal cesar vpreslavi. Po praznikih se je znova začel boj. Grška vojska je prikorakala pod silistrijsko obzidje; kmalu nato je došla cesarjeva mornarica v mestni pristan. Svjetoslav se je moral podati v boj; bil je poražen in potisnjen nazaj v mesto. Trimesečno obleganje se je pričelo z vsemi grozotami. Grška mornarica je s svojim ognjem strašno pritiskala na Ruse, ki so vsled lakote zboleli. — Svjetoslav ni imel več nobene konjenice, kajti Ogri in Pečenegi so se ločili od njega. Obup se je polotil Rusov, kojih položaj je bil brez tolažbe in brez upa. Tedaj je sklenil veliki knez, biti odločilno bitko. Vršila se je 22. julija. Udeležile so se krvavega meteža celo ruske žene, oblečene v moška oblačila. Vendar je bila zaman vsa ruska hrabrost. Svjetoslav je ponudil, ko je že pokrivalo bojišče 40.000 trupel njegovih sobojevnikov, cesarju mir in Tzimikes, ki je imel tudi sam velike izgube, je sprejel ponudbo. Veliki knez je dosegel prosto pot za ostanke svojih čet in moral brez odloga zapustiti Bolgarijo. Ruski junak ni več videl domače zemlje. Pri slapovih Dnjepra so prežali na njega plenaželjni Pečenegi in ga ubili. Le malo Rusov je dospelo v domovino z žalostno novico, da je ljudski knez umrl v najlepši moški dobi. Iz Svjetosla-vove lobanje je dal napraviti pečeneški poglavar Kurja posodo z napisom: „Po tujem si hrepenel, a izgubil si lastno".
Zmagoslavno se je povrnil cesar in carigrajsko ljudstvo ga je častilo z navdušenimi izjavami. Že je stal z zlatom okovani voz zmagoslavja pripravljen, da bi stopil na njega cesarski junak in ga peljal po o-krašenih ulicah glavnega mesta. Toda Janez je odklonil to čast. Postavil je v voz podobo Matere božje, katero je prinesel iz Bolgarije, sam pa je skromno sledil v sprevodu.
Kdo pa je bil mladi mož, ki je korakal za cesarjem s krasno krono na glavi? In kdo je dragoceno o-pravljena žena na njegovi strani? Ta dva se ne veselita; bol in žalost se razodeva na njunih obrazih. Car Boris II. je in njegova žena. Izvoljena sta bila, da povečata cesarjevo zmagoslavje, kajti danes sta vjetnika onega, ki je prišel pred nekaj tedni v Bolgarijo s pretvezo, da hoče osvoboditi deželo pred Rusi.
Sijajni sprevod je došel na trg cesarja Avgusta. Pred stebrom Konštantina Velikega se cesar ustavi, se obrne vpričo vsega ljudstva na bolgarskega carja in mu ukaže, odložiti znake njegovega visokega dostojanstva. Boris uboga. Potem vzame Tzimikes bolgarsko biserno krono in koraka dostojanstveno proti krasni Zofijini cerkvi. Stopi v cerkev in položi pred oltar krono kot zahvalni dar za podeljeno zmago. Pridobil je vztočno-rimski državi novo pokrajino, Vzhodno Bolgarijo.
In kakor pred 300 leti, je Donava zopet obmejna reka na severu vztočno-rimske države.
Car Samuel.
Nad Carigradom je visela temna poletna noč. Le posamezne zvezde so bliščale skozi brezkončni plašč oblakov. Na severo-zapadu se je svetilo raztegnjeno svetlo znamenje, podobno velikanskemu repu — zvezda repatica. Z grozo in strahom so gledali vsako noč prebivalci vztočno-rimskega glavnega mesta strašno nebeško znamenje, ki je viseio že 2 meseca nad
Iz celega sveta.
Policijski pes izsledil tatu. Nekemu gostilničarju na Moravskem je bilo ukradenih 800 K. Takoj je bilo brzojavljeno po policijskega psa. Pripeljali so psa v hišo okradenega gostilničarja. Dasi je med tem časom prišlo dokaj ljudi v gostilno in zopet odšlo, je pes vendar kmalu zavohal sled za tatom. Tekel je iz gostilne po vasi in se ustavil pred zadnjo hišo, kjer je začel lajati in se ni hotel ganiti z mesta. To so ponavljali trikrat in pes je šel vedno v isti smeri proti zadnji hiši v vasi. Sum je padel takoj na posestnika, ki je v isti hiši stanoval. Odvedli so ga v preiskovalni zapor. Pozneje se je izkazalo, da je on tat.
Kako je na Portugalskem v verskem oziru. Neki lizbonski župnik se brani prestopiti prag pokopa-liščne kapele v bogoslužne svrhe, kajti kapela je postala svetna last in je tudi svobodomiselstvu in prostozidarjem na razpolago za njihove prireditve. Vsled tega se neki časopis zaganja v dotičnega župnika, češ, zakaj pa gre potem obhajat, ko nese Najsvetejše „v žepu kakor smodko ali tobačnico". „Svobodomiselna" portugalska zakonodaja je namreč prepovedala, da bi smel iti duhovnik k previdenju v duhovniški obleki ali s kakimi drugimi javnimi znaki sv. opravila; da, celo talarja ne sme imeti, marveč iti mora kot zasebnik. Sedaj je pa ta svobodomiselna gospoda še tako nesramna, da se radi svojih lastnih izjemnih postav še norčuje iz duhovnikov.
Zanimiva lastnost čebel. Nekateri učenjaki so trdili, da imajo čebele nenavadno močno vonjalo, s katerim začutijo cvetlice v daljavi poldruge angleške milje. Zdaj pa je dokazal Gaston Bonnier v Parizu, da čutijo čebele cvetlico le na majhno oddaljenost, a da imajo poštnim golobom podoben smisel. Svojo trdi-
njihovini glavami. Kaj je pač naznanjal skrivnostni del brezkončnega vsemirja? Ali vojsko, kugo, lakoto, ali veliko nesrečo, ki grozi cesarskemu dvoru? S temi vprašanji so se mučili ljudje, a bilo ni nikogar, ki bi jim razrešil neumljivo uganko, katero jim je zapisalo nebo pred oči.
Nekega večera pa ni bilo več strašnega znamenja, in prebivalci Carigrada so se oddahnili. Žareči rep na nebesnem svodu se ni prikazal več. Preteklo je nekaj mesecev, od kar se je prikazala zvezda-repa-tica. Bilo je to prosinca 1. 976, ko je razburila Carigrad pretresljiva novica: „Cesar je umrl!" Janeza Tzimiskes, ki se je vrnil od zmagonosnega pohoda v Mezopotamijo in Sirijo, je zastrupil sluga ministra Bazilija. Njegova smrt je bila znamenje za krvave u-pore v Mezopotamiji, Spodnji Italiji, posebno pav Bolgariji.
Davno so že Bolgari prokleli verige, katere jim je nadel Janez Tzimiskes. Toda močne grške posadke v njihovih mestih so jim zabranjevale vsak poskus, da bi se otresli suženstva. Tedaj je vstal mož, ki je začel z drznim činom pripravljati bolgarsko ljudstvo na prihod onega velikega dne, ko jim bo zopet zasvetila zarja svobode in neodvisnosti.
Ta mož se je imenoval Samuel. Bil je najmlajši sin Sišmanov, carja Zapadne Bolgarije. Sišman ni več živel. Pripovedka pravi, da je ukazal Samuel u-moriti celo očeta, s katerim se je spri. Gotovo je imel Samuel vladohlepno dušo, a tudi vse dobre lastnosti, ki jih mora imeti velik mož za časa narodne stiske. Pred vsem ga je vodila misel, da pridobi Bolgariji zopet prostost in ji izvojuje prejšnjo moč. Skušal je premagati vse ovire, ki so ga ovirale na tej poti. Tako je dal umoriti, kakor se pripoveduje, svojega lastnega brata Arona s celo njegovo družino, ker se je poskušal postaviti na čelo narodnega gibanja. Tudi ostala dva Samuelova brata nista umrla naravne smrti. David je bil ubit takoj v začetku vstaje v Ma-cedoniji od vlaških pastirjev. Mojzes pa je padel, zadet od kamna, pri obleganju mesta Sera.
Ko je došla novica, da so se Bolgari dvignili in posadke že prepodili iz utrjenih mest, se je polastil celega cesarskega dvora kakor tudi prebivalstva, velik strah. Mislili so, da je bolgarska moč uničena za vedno, a prišlo je veliko razočaranje. Bolgarski lev jo bil samo omamljen in sedaj se je zopet prebudil iz svoje omotice.
Izza spojitve Bolgarije z vztočno-rimsko državo, živela sta dva brata, prejšnji car Boris II, in Roman, v Carigradu. Boris je opravljal častno službo vrhovnega vojskovodje v cesarski armadi. Komaj je došlo poročilo, da se je Bolgarija otresla jarma, že sta trdno sklenila, pobegniti iz Carigrada. Posrečilo se jima je, pobegniti v temni noči na brzih konjičih osovraženim Grkom. Zgodilo se je tako hitro, da ni imel Roman niti časa, da bi odložil grško nošo. Da bi privoščila sebi in izmučenim konjem počitka, sta se u-stavila v nekem gozdu, ki je bil že na bolgarskih tiea. Tedaj zaslišita v bližini udarce sekire. Borisa je gnalo hrepenenje, da bi slišal v tej gozdni samoti glasove svojega materinega jezika in navdajalo ga je upanje, da najde Bolgara, ki bi mu podal važnih novic o hipnem položaju Bolgarije, posebno o obsegu in vodstvu upora. Kmalu je zagledal bolgarskega kmeta, ki je z žilavo roko podiral hrast. Boris se mu je približal. Najpoprej presenečen, potem pa z mrkim in ne-zaupnim očesom je gledal drvar mladega tujca v grški obleki.
„Blagoslovi te Bog, brate!" je dejal Boris s prijaznim glasom; „srečen sem, da te najdem tukaj. Prosim te, povej mi, kaj veš o dogodkih zadnjih dni."
Kmet je pogledal še temneje ko poprej. Z neza-upnim pogledom je motril tujca od glave do nog. -
„Kaj te nosi semkaj, varljivi grški pes?" je za-
.............~	"	■	U	i
tev je podprl z dokazom, ko je vzel čebeli vid in vonjavo, pa je vkljub temu priletela nazaj v dve angleški milji oddaljen panj.
Davek za odpravo pijancev. Poseben davek so uvedli mestni očetje v Kersonu na Ruskem. Sklenili so, da bo vsak pijanec, katerega dobijo na cesti tako pijanega, da ne bo mogel obvladati svojih nog in bi moral biti vsled tega odpeljan domov, moral plačati poseben občinski davek. Ta davek je večji ali manjši, ker je odmerjen po premoženju pijančevem. Pri letnih dohodkih 1000 rabljev se plačajo 3 rublji, pri dohodkih do 3000 rubljev je treba šteti 50 rabljev, še pri večjih dohodkih pa 100 rubljev.
Ceško-nemška narodnostna meja meri čez 800 kilometrov, nemško-madžarska 150 km, nemško-slova-ška 200 km, nemško-poljska 800 km. Nemško-poljska meja se tiče le deloma tudi Avstrije. Po razsežnosti narodnostne meje je razvidno, kako je ogrožena slovanska zemlja po tujem, zlasti nemškem in madžarskem nasilju. Tudi slovenski mejaši imajo stražiti dolgo mejo svete materine zemlje in odbijati silne navale zemlje lačnih tujcev. Pomoč vrli armadi — Slovenski Straži!
Hiša s 100 nadstropji. V Novem Jorku so pričeli graditi novo nebotično hišo, ki bo za enkrat najvišja v Novem Jorku. Imela bo 100 nadstropij in bo 400 m visoka. Stavbeni stroški so proračunani na 30 milijonov dolarjev (125 milijonov kron).
Kuharica zadela glavni dobitek. Glavni dobitek ogrskih srečk v znesku 300.000 K, je zadela kuharica Elizabeta Nyari. Nyari je takoj pustila službo in si namerava pred vsem privoščiti nekaj tednov počitka.
Balkanska razstava v Moskvi na Ruskem. V začetku letošnje letine se bo otvorila v Moskvi balkanska razstava. Namen te razstave je, seznaniti ru-
vpil grozeče. „Poberi se hitro, ako ne, se boš kesal, da si me skušal s svojo hinavščino!"
Boris se ni dal motiti. Stopil je tik neprijaznega moža, da bi ga z dobrim prigovarjanjem poučil in ga rešil zmote.
„Naj te ne vara moja obleka", je govoril z milim glasom. „Jaz sem begunec, ki je bil prisiljen, živeti na cesarskem dvoru. Jaz sem Boris, car tvoj in sin carja Petra."
Tedaj je kmet hudo zaklel.
„Kako, ti hočeš biti Bolgar in zraven še car Boris, sin carja Petra? Ti si Grk in prišel si v našo deželo, ker te je poslal prokleti cesar, da bi skrivoma za njega poizvedoval, kaj dela naše ljudstvo. Poznamo vas, vi ste hinavski psi. Tepli ste nas in mučili, vsak izmed vas je stekel pes. In stekli psi se morajo pobiti predno ugriznejo."
V	tem hipu je dvignil sekiro. Boris je iztegnil roko in mu hotel braniti in že je oriletela sekira na njegovo glavo in brezglasno se je sesedel nesrečni car v svojo kri. Bolgar je menil, da je storil svoji domovini uslugo, ker je ubil tega „Grka". — Tako je u-mrl Boris II. Niso ga predramile solze in tožbe bratove, ki je potoval dalje z dragim mrličem.
Samuel je prijazno sprejel ubeglega carjevega sina, a bolgarsko ljudstvo ni hotelo o njem ničesar slišati. Svetila mu je že plemenitejša zvezda, kakor je bil potomec slabega Petra. Ves up in vsa zaupljivost Bolgarov se je obrnila v Samuela. Roman se je moral zadovoljiti, da je bil imenovan za poveljnika trdnjave Skoplje v Macedoniji.
Kmalu je Samuel očistil z mogočno roko Bolgarijo zadnjih ostankov grškega vladarstva. Upirajoč se na slovansko ljudsko moč, je prekosil kmalu celo Si-meonove uspehe. In kar je bilo pred njim nekaj ne-zaslišnega, je on storil in si nadel naslov „Cesarja Slovanov". Sedaj je dospela bolgarska država na vrhunec svoje moči in svojega obsega. Razprostirala se je od bregov Donave pa do Črnega morja; na jugu so segale meje v Tracijo in do Termopil, na zapadu se je končevalo z obalo Jadranskega morja; glavno mesto je bila krasna Prespa. Seveda, do danes ni preostalo drugega od carskega mesta kakor razvaline. Pozneje je prestavil Samuel stolico v mično ležečo O-hrido, kjer je bil tudi nadškolov sedež.
V	Carigradu so kmalu spoznali nevarnost, ki preti državi od vladarja Samuela. Cesar Bazilij II., ki je tedaj sedel na prestolu, je storil vse, da bi jo odvrnil. Od zdaj naprej ga je vodila le edina misel: strmoglaviti Samuela in njegovo moč ter Bolgarijo spremeniti zopet v grško provinco.
Leta 981. je korakal Bazilij, ki je bil tedaj še-le 25 let star, z vojsko proti Samuelu in Bolgarom. Mislil je, da jih bo lahko prijel pri Sofiji, kjer je zasedel Samuel okoliške višine. Za hrbtom grške armade jo zavaroval prelaze po svojem poveljniku Leonu Me-lissenu. 20 dni je grški cesar oblegal Solijo; toda vsi njegovi napadi so bili odbiti. Trpela je njegova vojska radi pomanjkanja hrane, komaj, da se je dobila še krma za konje. Malosrčnost se je polastila grških vojakov in Bazilija samega. Začel se je umikati. Že je prehodila vojska dan hoda in utaborila se je, ko je napočila noč, v nekem gozdu. Nenadoma je napolnila nadnaravna svetloba vso okolico. Z nebes se je za-iskril ognjen meteor z dolgim, žarečim repom in se razpršil ob neštetih iskricah ob nasipu tabora. Ta naravni dogodek je navdal praznoverna srca vojakov s strahom in bojaznijo. Razlagali so si prikazen za predhodnico hude nesreče. Drugega dne je prispela vojska do ožine, ki je znana po imenu „Trajanova vrata". Naenkrat so se prikazali na višinah bolgarski vojaki. Gosto, kakor toča, so irčale puščice in kopje na Grke, ki se niso mogli braniti v ozkih soteskah.
(Dalje prih.)
sko javnost s sedanjim kulturno-gospodarskkim stanjem Bolgarije, Srbije, Črne gore in Grške. Zgodovina balkanske vojske bo tvorila noseben oddelek. Razstava bo nameščena v zgodovinskem muzeju (palači, v kateri se hranijo znamenite zgodovinske stvari).
Zaklad v hlevu. List „Gorenjec" poroča iz Cer-kelj pri Kranju na Kranjskem: Nenadna sreča je doletela posestnika Ivana Galjota iz Cerkelj, št. 48, po domače Kneta. Ko je prišel dne 15. aprila zjutraj v svoj živinski hlev, je dobil 30 cekinov v jaslih. Podgana je preluknjala ponoč^zid, v katerem se je nahajala lesena omarica in iz nje so padali cekini v jasli. Najmlajši cekin ima letnico 1568, najstarejši pa 1514. Sest jih je tako velikih, kakor naši goldinarji, drugi pa so v obliki podobni sedanjim 20kronskim cekinom. Ti manjši cekini imajo različne letnice. Imena kraljev so: Venceslaj, Ferdinand, Sigismund, kralj poljski, in Ivan, kralj ogrski. Eden ima napis: Mihael, škol sol-nograški. Dva cekina imata pa turški napis. Kakor vse kaže, je moral biti denar prinešen iz Ogrskega in ga je dotični lastnik bržkone zazidal iz strahu pred Turki. Hiša Knetova je sploh zgodovinska. Se pred par leti se je videla na njej podoba konja z letnico 1508, katera pa je izginila ob predelavi hišnega poslopja. Omenjam še, da je dobil Knet v gnoju še tri cekine isti dan, tako, da je sedaj v posesti 33 cekinov. Dobival je pa že dalje časa med gnojem take rumenjake, a je mislil, da je čisto navaden „pleh", in se ni brigal za-nje. Knet je nesel cekine pokazat v Ljubljano v muzej.
Šaljiv račun. Sedem sveč gori. Dve se ugasneta. Koliko jih še ostane? — Samo dve, ker ostalih pet je zgorelo.
Ušlo mu je. Krčmar vinskemu trgovcu: „,Zakaj pa rdeče vino dražje prodajate kakor belo?" — Vin-ski trgovec: „Ali mislite, da dobivamo barvo; zastonj?"
Znano je9 da se kupuje
pri staroznani domači zanesljivi veliki trgovini ne samo po ceni, ampak tudi prav dobro: Sukneno blago (št f) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovejše perilno blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače Blago za p.steljo, za rjuhe brez šiva in matrace, Srajce izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Piedpasnike veliki izbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
zastonj	i
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
Kari Worsche, Maribor H.
Gosposka ulica šf. 10.
Kdor ve razločiti dober liker od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni
_	894-11
Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan!
»FLORIAN« ne slabi in ne omami, ampak daje
moč in veselje do dela.
Dobro blago! Točna postrežba!
Važno za birmance in botre!
Velika slov. trgovina Ivan Veselic & drug
v Ormožu in pri Vel. nedeSji
je dobila ravnokar celi v?gon svežega novega blaga, katerega je naročila nalašč za birmo, ter ima r zalogi belo blago in vense za birmanke, kakor tudi primerno blago za birmance. Nadalje vse vrste dragega manufakturnega blaga po nizkih c nah. — Kupite torej vse potrebščine v tej trgovini, kjer bedete solidno in dobro postrežem.
Franc Pleteršek,
zaloga pohiitva
Maribor, Koroška cesta št 10
nasproti Cirilove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motno iz trdega less nareto pohištvo, za spal. ice, jedilnice in kuhinje. Divače, vložke, matra;e, stole in ogledala. Otroške železne postelje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 81	kupuj pri Siovenen.
Serra valí ovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in ia»tni diplom k zlati kolajni ::
JMHE2S.1' . . -
KrepiSno sredstvo z» slabotne, malo-krvne in rekonvaisoeate. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Izberen okns. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I. SerrawaSS©ic.kr.d?orniilobayit6lj
Trieste-Baircola,
Kupi se t lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2 60 in 446	po 1 liter i K 4'80.
r'x'x'VV'sY
hjiroHf^

Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske družbe iz
Havre v Nevyork
naj kraj. in naj hi t v#žnja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) «a potnike v Ameriko in yozne listke za potnike iz Amerike nazaj t domovino izdaja edino
Ed. Smarda :: Ljubljana
konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt".	375
J.FaulandvPtuju
trgovina z manufakturnim 57,; blagom se vsem priporoča.
Najboljše sredstvo proti
PERONOSPORI
je večkrat zboljšana bordelajska mešanica t gotovem stanju. Jamči za dober uspeh tudi na mokrem listju. Rabljiv tudi pri rosi. — Se ne vsede. Brez števila priporočljivih pisem!
OarHfl in irinftKMfli rabite v lastnem interesu „bakreno-žvep-DdUjG lli YllMcJLl leni prašek" proti plesnobi „Bagol" za
uničenje črva kiseljakit „kaltforniški drobee" proti sadnim škodljivcem, goseaični llm proti gosenicam itd., „Laurina" za poletno pokončavanje škodljivcev, „Lauril-karboline]" za pokončevanje po zimi, „Lauril drevesni vesek" za cepljenje, „Ihneumln" za nežne cvetlice, „Nikotin Qafcssia izvleček" za škropljenje dreve«nic, „Topomor" proti poljskim mišim, „Pampil" proti osam in drugim ž »žel kam. — Zahtevajte natančni popis in podatek o uporabi zastonj in poštnine prosto od glavnega zastopa „Forbln" tovarna za izdelavo sestav za škropljenje vinogradov:
Sesiitaatia Rifefrw,	SEES,
513	Gatterburggasse 23. (Bock-Herzfeld).
Trgovina s Na drobno! Trgovina z špecerijskim blagom Na debelo! moko in dež. pridelki
Ivan Ravnikar
Celje, Oreška cesta 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska se-aena, kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Hauthner. 65
Glavna zaloga	Solidna Glavna zaloga
vrvarskega blaga postrežba, suhih in oljnatih barv
Sanatorij „MIRNI DOM/1
p. Gornja Kungota pri Mariboru.
Zdravilne za Živčne in notranje bolezni z individualnim zdravljenjem z izvrstno oskrbo in zmernimi cenami. Medicinalne kopeli. Lastnik in še! zdravnik
|	Dr. Fr. Čeh.
Od
Najboljša vsakovrstna dalmatinska vina se dobe edino-le prhi
razpošillalnici in zalogi
dalmatinskih vin
Glavni trg 8 Celje Glavni trg a
Zahtevajte cenike!_
Varaždinske Toplice
(HrTrašlro).
Železniško in poštna postaja, telefon, brzojav.
Novo zdravilišče z eiekt. razsvetljavo.
Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58° C. ja-ko priporočljivo proti
protinu, revmatizmu, ischias i. t. d«
Zdravljenje z pitno vodo pri bolevnih v vratu, grlu, prsih,
jetrah, žekdcn in črevesnih boleznih. Elektr. masaža. — Blatne in sdlnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hoteli. — Krasna okolica. — Vojaška godba. Prospekte pošilja gratis. 530 Prospekte pošilja gr*tis.
Alojz Šumenjak
trgovina manufakturnega | špecerijskega blaga in železnine =
Sv. Benedikt v
Slov. goricah
v posojilniški hiši, priporoča svojo veliko izber. Kupuje vsakovrstne^e-želne pridelke, kakor: jajca, maslo, surovo maslo, fižol, oves, pšenico, ječmen, vinski kamen, suhe gobe, itd., sploh vse deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih oenah.	118
529
Zdravilišče z žveplom.
štajerska imridiia sfefeferska
la debelo!	ffgovinil	Ha dr-cfenol
Franc Strupi, Celje
Gruška eesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša is točna postrežba.
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge po
01
¥ lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") ¥ CELJSJ, Graška cesta šte¥. 9,1. nadstropje
od dne vloge do dne vzdiha
pocenši s 1. januarjem 1913.
Rentni davek plačuje zadruga sama.