40. stev. V Ljubljani, v soboto 9. aprila 188!. Letnik IX. inseratl ee sprejemajo in Telj» ristopna vrsta: j kr., če se tiska lkrat, 4 o •"II i» M 1« • 1» !l tj II II 3 Pri večkratnem tiskanji na leto . . :0 ei. — kr. :a poiieta . . 6 '., — ,, ■n iatrt leta . . S „ 50 „ v administraciji velia: 'In ceio ieto . . i 40 kr zu noi leta t M 20 „ za 'etrt ieta . Z ,, 10 ,, V I.ir.bijaui na iiom pošiljac.. v • i i i i!0 kr. več na ieto. VredniMvo je Rečne ulice št. 5. 2ha|« po trikrat na teden sicer v torek, četrtek in soooto? Državni jezik. Štajerski poslanec gri f Wurmbrand je t-tavil v državnem zboru uasvet, naj se proglasi nemščina kot državni jezik, in ta predlog se je izročil odseku o jezikovnem vprašanji Te dni je imel ta odsek sejo, pri kterej je bil navzoč tudi minister Tatffe. Govorilo se je to in ono. Grcf Wurmbrand je ločil jezike čisto samovoljno v tri vrste, namreč v deželne jezike, v jezike v kakem okraji navadne in v narečja. Nemščino, češčino in poljšč no šteje med deželne jezike, ter poslednjima dvema pripušča nekoliko veljave; rutinski, hrvaški in slovenji jezik pa šteje med same narečja, ki nemajo nobene literature, nobeni ga razvitka, zato jih hoče pustiti le kot učne jezike v ljudskih šolah, drugje nikjer. Nad vsemi deželnimi, navadnimi in ,,uerazvitimi" jeziki pa naj bi kraljevala nemščina kot državni jezik, kterega bi se morale posluževati vse uradnije. Ako bi se ta predlog sprejel, zgubili bi Poljaki, Lahi in Hrvatje v Dalmaciji svoje dosedanje pravice, poleg tega pa bi se Čehom, Slovencem in Rusinom postavno zaprla vsaka pot do narodne ravnopravnosti iu kulturnega napredka. Češki in poljski poslanci so se temu nasvetu odločno ustavili. Za Slovence pa je poprijel besedo dr. Toukli, kateri si je v kratkem času svojega delovanja kot državni poslanec s s\o;o odločnostjo, gorečnostjo in marljivostjo zaslužil zahvalo celega naroda slovenskega. Tonkli je ojstro zavrnil Wurmbranda, češ, da naj on nikar ne govori in ne sodi o slovenskem jeziku iu njegovi literaturi, ki je čisto nič ne pozna, kakor je razvidno iz njegovih besed. Da je nemščina od nekdaj dr- žavni jezik, to ni res, ker so primorske uradnije od nekdaj dopisovale višim dunajskim v laškem jeziku; slovenščina pa je razvita že dovolj, in tudi že dejansko služi kot deželni jezik v kranjskem in goriškem deželnem zboru, pa tudi pri nekterih uradnijah. Končno Tonkli izreče prošujo do vlade, naj bi ona naredila pritisk na najviše sodišče, da bi se to dalje ne ustavljalo ravnopravnosti slovenskega jezika, iu naj ona izda enak jezikoven ukaz, kakor za Češko in Moravsko. Tonklija je podpiral tudi grof llohervvart, ter konstatiral, da je slovenščina že v prejšnjih stoletjih veljala na Kranjskem kot deželni jezik. Za sedaj se pač ni bati, da bi bil Wurm-brandov predlog sprejet, ker sedanja večina državnega zbora in tudi sedanja vlada ne bo dopustila, da bi se Slovani na tak način po postavni poti popolnem zatrli na ljubo neki nemško-centraliatični želji. Zavoljo zložnosti nemških birokratov naj bi se odrekli vsi slovanski narodi svojim pravicam do narodnega življenja, do eamostojue literature; naj bi se zadušilo vse svobodno gibanje duhov. Jasno je, da bi po sprejetem Wurmbrandovem predlogu, ko bi se ponemčili vsi uradi iu vse srednje in više šole, otrpnelo in zamrlo vse duševno življenje med Čihi, Poljaki, Slovenci, Rujini, Istrijaui in Dalmatinci; izobraženci bi bili po nemških šolah vsi po nemškem kopitu odgo-jeni, ter bi se odtujili svojemu narodu; slovanski narodi bi postali zopet neevdna čeda brez vediteljev, literarno gibanje med Slovani bi po-neh»!o, godilo bi se, vsem Slovanom tako, kakor zdaj koroškim Slovencem, ki nemajo nobenega svojega časnika, ki nemajo nobene politične zavednosti, ki nemajo narodno misleče in go- vereče inteligencije, ker so vsi izobraženci na Koroškem (tudi Če so slovenske krvi) le nemški izgojeni, ne znajo slovenski niti gladko govoriti, še meuj pa pisati, in tudi slovenskih listov ne čitajo, narod pa spi v nevednosti, praznih bajkah, temoti in zapuščenosti, ter pobira tiste drobtinice, ki od bogate nemške mize padajo. V tako žalostno stanje se Slovani ne bodo nikdar več nazaj potisniti dali. Vendar se je bati, ako bi nas Bog z novo ustavoverno vlado kaznovati utegnil, da se bo ta Wurmbrandov predlog ponovil in tudi dejansko izpeljati skušal. Treba je toraj, da se še za časa, doklrr je to še mogoče, obdamo s trdnjavami in nasipi zoper take nasvete in nakane. Najboljša bramba za narodne pravice bila bi samouprava, to so take pravice, vsled katerih bi mi sami odločevali o takih vprašanjih, ne pa državni zbor. Tako samoupravo imajo Hrvatje, tam deželni zbor odločuje o šolah in o učnem jeziku, o uradnim jeziku itd. Tudi Poljaki so si vedeli pridobiti nektere avtonomne pravice; tako imajo svoj šolski svet, kateri ureduje šole v naroduo poljskem smislu. Iz tegaLuzroka so tudi čehi, Slovenci in cislajtanski Hrvatje federalisti ali avtonomisti, ker jim sBmoupravna sistema priložnost daje, vsaj en del svojih rojakov rešiti iz krempljev dunajskih centra-listov. Kar se Slovencev tiče, rešil bi federalizem samo Kranjce, ker imajo Slovenci le tukaj večino, vendar bi samostojna Kranjska aobrodejno uplivala tudi na druge Slovence, ker bi v njej našli svojo zaslombo , svojo literarno delavnico in blagajnico. Idealni „zedinjeni Sloveniji" stoje še tako velike ovire nasproti, da bi mi ne ravnali Okrožnica o prvih slovanskih pro-svetiteljih. (Dalje.) Med najvažneje in najprijetneje dogodke minoiega leta štejemo s popolno prav co ono dobrotljivost in nuklonjevost, ktero je vsemu Slovanstvu sv. oče Leon XIII »kazal z očetovsko ljubeznijo, ko je določil s posebno okrož-n co, da naj se po vesoljnem svetu praznik sv. Cirila in Metoda obhaja z vtčo iu sijaj-nejšo svečanostjo. To zadeva vse Slovane, a posebno še nas katoličane, ki ne spoštujemo v sv. očetu le one svete ljubezni in dobrote, ktero zajema iz srca Jezusovega, marveč tudi vrhovno moč in oblast, po kteri se sv. vera in edinost v cerkvi božji hrani čista in neoskrunjena. Jaz sem se za ta prelepi dar zahvalil sv. očetu v svojem in v imenu biskupije; a važui odgovor, kterega sem prejel v tem obziru, smatram kot poseben dar milosti, s kterim me Bog osrčuje, da sto in sto skrbi m muk, ktere treba trpeti dandaneB pri svetem poklicu, tem bolj potrpežljivo prenašam. Hvala večna za ta dar najprvo Bogu in potem sv. očetu ! To je tudi vzrok, da sem si za predmet letošnjemu listu na dobro ljudstvo in na duhovnike zbral krasno okrožnico sv. očeta Leona XIII., to se pravi: Življenje sv. Cirila in Metoda :u razlog, zakaj ju moramo posebno častiti iu na pomoč klicati. To je, mislim, z ozirom na slavno okrožnico sv. očeta sveta dolžnost vsakepa katol škega biskupa, ki izvršuje med Slovani sveti svoj poklic. V tem obziru stavijo se nam samo po sebi nektera vprašanja, na priliko : kteri je bil med nami Slovani poglavitni namen delovauja apostolskega sv. Cirila in Metoda ? Kaj naj se učimo posebno od nju svetega življenja? kteri je namen previdnosti božji , da posebno sedaj med Slovani probujuje in širi spomin apostolov naših, in kako naj se vsi Slovani brez razlike ravnamo nasproti temu namenu božjemu. Da si so sklepi božji tajni, dasi ni mogoče vedeti umu človeškemu ne dneva ue ure, kar si je sam pndržal večni oče, veudar, ako se natanko seznanimo z življenjem svetih apostolov ter se ozremo na svečano okrožnico vrhovnega pastirja, ne moremo dvomiti, da se previdnost božja poslužuje spomina sv. Cirila in Metoda, hoteč opomuiti Slovane edinosti v veri in cerkvi, ki je po odločilu božjem podlaga oni bratski ljubavi in slogi, oni vztrajnosti iu odločnosti, brez ktere ne moremo do-8eči na svetu nič važnega ; ker se prav dandanes proti tej sveti jedinosti ščuva od vseh strani ter širijo predsodki , da je edinost ta protivna svobodi iu napredku narodnemu in vsem posebnim željam in nameram, za kterimi s polno pravico teži vsaki narod. Dokazati hoče previdnost božja s Bvečano spomenico svetih apostolov vsem Slovanom, da se edinost v cerkvi božji ne protivi onemu, kar je kte-remu narodu prirojeno in priljubljeno; nego da deluje prav nasprotno, da se svoboda in napredek narodni, da se vsi narodui običaji in opravičene težnje z nadnatorno neko močjo v jedinosti cerkveni krepe, blažijo ter dovajajo k dosegi viših namenov. Pokazati toraj hočem: I. Kako sta aveta apostola Ciril in Metod oznat ujoč iu šireč 8v. vero med Slovani — za kar jih je Bog odločil že od začetka njih življenja — težila z vsemi močmi svojimi po praktično , ako bi ne skušali po drugih petih osvoboditi svojih bratov na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Iu sicer se nam priporočajo te-le sredstva: 1. Kakor je nesvetoval že „Slovenec" in drugi slovenski listi, naj se ustanovi v Ljubljani viša deželna sodnija, ter naj se Kranjska odtrga od graške nadsodnije. Če je zdaj mogoče, da Bega oblast štajerske nadsodnije tudi čez Koroško in Kranjsko, ravno tako lahko je mogoče, da dobi ljubljanska nadsodnija pod svojo oblast koroške, štajerske in primorske Slovence; hrvaška Istra naj pripade ali ljubljanski ali pa zaderski nadsodniji, koroški in štajerski Nemci naj pa ostanejo pod graško nadsodnijo. Ako bo tako ljubljan ska nadsodnija združila pod seboj vse Slovence, mogoče jej bo toliko laglje, uvesti slovensko uradovanje, in ako se to enkrat ukorenini, se ne bo dalo več z lepa odpraviti. 2. Ob enem z višo sodnijo se mora ustanoviti v Ljubljani slovenska pravna akademija, da se bodo v njej izgojevali sodniki, bilježniki in zagovorniki, ki bodo popolnem zmožni uradovati v slovenskem jeziku. 3. V „Slovencu" smo že pred letom na-svetovali, naj se agende naučnega ministerstva razdele po narodih, tako da bi Slovenci dobili svoj slovenski šolski svet, ki bi nadzoroval in vodil vse ljudske, srednje in više šole v vseh slovenskih pokrajinah. Ta slovenski šolski svet bi se sostavil iz slovenskih poslancev, ki bi jih v ta namen izbrali deželni zbori kranjski, štajerski, koroški, goriški in tržaški; iz strokovnjakov učiteljev iu profesorjev, ki bi jih volili slovenski učitelji in profesorji iz svoje srede; iz nekterih strokovnjakov , ki bi jih imenoval minister notranjih zadev, ali minister nauka in bogočastja, če bi to minister-8tvo še ostalo. Ta šolski svet naj bi dobil pravico, določevati učni načrt in učni jezik, ter imenovati in nastavljati učitelje in profe-BOrje. 4. Krški škofiji naj se koroški Slovenci vzamejo in naj se izročč ljubljanski škofiji; sekovski (graški) škofiji pa naj se vzamejo slovenske fare in naj se pridružijo labodski (mariborski) škofiji. To se prav lahko doseže, ako se dogovori vlada s sv. očetom. Saj še ni dolgo, kar se je odtrgal en del koroškh Slovencev od labodske škofije in izročil ce- lovškemu škofu. Iianjki škof Slomšek je imel še en del koroških Slovencev pod seboj. To so nekteri nasveti, s kterimi bi se dali Slovenci vsaj po ovinkih in v nekoliki meri zediniti in osvoboditi, ter rešiti iz krempljev zatirajočega^germanstva in lahonstva. Kadar bo naša narodna moč na ta način bolj vtrjena in združena, zamogli bomo še le misliti na to, kako oživiti naš ideal o zedinjeni Sloveniji. Zgoraj navedene sredstva pa bodo tudi močne trdnjave zoper ponemčevanje in zoper take nasvete, kakor je grof Wurmbrandov predlog o nemškem državnem jeziku. Politični pregled. V Ljubljani 8. aprila. Avstrijske deiele V notranji politiki so železnice na dnevnem redu. Poljaki bodo dobili svojo poprečno železnico (Transversalbahn); državni zbor pa je potrdil vladni predlog, da ima za-padna železnica priti v državne roke. Levičarji so se iz navade tudi temu nasvetu upirali. Vnanje države. V severni Afriki se zdaj važne reči gode. BVancozi so že od nekdaj škilili na te dežele, zdaj se jim je ponudila priložnost, da si prilastijo deželico Tunis, in to bodo najbrž tudi storili. Francozi pošiljajo namreč vedno ekspedicije inženirjev in učen-lakov v Afriko, da merijo zemljo za nameravane železnice, da popisujejo kraje itd. Takim ekspedicijam pridajo navadno nekaj vojakov. Eno takih ekspedicij so zdaj roparji iz Tunisa napadli. Francozka vlada pa je že komaj čakala na izgovor, kdaj bi smela Tunis zasesti. Poslala je že 10.000 mož v Tunis, da bodo deželo zasedli in jo pridružili Algierski, ki jo že imajo. Pravijo, da bodo poslali še 40.000 vsega tedaj 50.000, in taka moč se ve da zadostuje, da si podvržejo celo deželo. Tega pač ne bodo veseli v Carigradu, ker je deželica vsaj versko odvisna od sultana ; še manj pa bodo zadovoljni Lahi, ki so sami že pre-žiii na to, kako bi zamogli Tunis pri kaki lepi pnliki pograbiti. Najbrž se bodo Francozi z Laii pogodili tako, da dobodo prvi Tunis, drugi pa Tripolis. Tako se mohamedanska moč vedno bolj drobi. Prav je! Nemški državni zbor je sprejel Windt- horstov predlog o zatiranji nihilistov. Socialdemokrati so se glasovanja zdržali. S:cer pa je zbor z vsemi proti trem glasom odobril ta nasvet. Knez Bizmark je začel krščanstvo povdarjati. Predlagal je namreč, uaj se bolni in stari delavci iz državne bla-g8jnice podpirajo, in ko so mu liberalci ugovarjali, rekel je, da to zahteva „deiansko krščanstvo", da se revnim pomaga, če bo mož v tem spoznanji napredoval, ga bomo še hvaliti začeli! Gladstone je predložil anglcžki zbornici državni proračun. Iz tega se razvidi, da so dohodki za 12 miljonov presegli stroške, da bo toraj mogoče davke znižati. Srečna Anglija! Grškemu kralju prigovarjajo diplomati, naj se zadovolji s pridobitvami, ki jih Turčija prostovoljno ponuja, ter naj ne prične vojske, ker mu ne bo nobeden pomagal, ako bi se mu začelo slabo goditi. Vprašanje je, ali se bo dal potolažiti grški narod, ki je že oborožen in razburjen, ter kliče po vojski. Izvirni dopisi. Z LJubljane, 7. aprila. (K a k o.radodarni so Slovenci, posebno po Kranjskem, to slovi krog in krog.) Priča temu je „Zg. Dan.", ktera prinaša v vsakem listu tolikanj darov, namenjenih doma-č.m in ptujim osebam ali napravam. Priča temu so mnoge dobrodelne vstanove, do kterih se pošiljajo znatni doneski brez pravega priobčevanja. Pr ča temu so misijonarji, kteri se pred drugimi narodi obračajo naravnost do pobožnega ljudstva slovenskega na Kranjskem. To vse je Slovencem brez dvtma na hvalo. Vendar je treba, da je tudi radodarnost razumna. Ta gleda na gotovo potrebo, pa na gotovo dolžnost, v kteri je pač mnogo stopn;a. Pred ptujcem dolžan sem pomagati potrebnemu domačinu. Da je v domačiji naši dokaj velikih potreb, kdo ne ve in ne čuti? Otroci dolžni so pomagati očetu. Kar so po drznem oropanji naš sv. Oče v pregnanstvu, nihče ne dvomi, da je pravim katoličanom sveta dolžnost pomagati sv. Očetu, in to tem bolj, ker vprav sv. Oče prejete dari najbolje vedo obračati potem v cerkvene namene potrebnemu človeštvu na korist, kakor nas opominjajo na pr. tudi za tekoče sveto leto. ................ .. ....... ■ edinosti v cerkvi božji, in nam dala vzgled, kako naj jim sledimo v tem. II, Kako sta naša apostola prav v tej edinosti našla podporo in obrambo proti zašle dovalcem in nasprotnikom svojim; kako sta našla v sveti edinosti pravo poroštvo za posebne pravice in obrede, ktere sta uvajala v svetih cerkvah med Slovani; to nam je pa zo pet lep nauk, da varujemo tudi mi v tej edinosti poroštvo za posebne naše želje in težnje narodne. Apostola naša Ciril in Metoi šla sta z vsem apostolskim delovanjem Bvojim med Slovani na to, da Be vkorenini in ohrani edinost v cerkvi božji. Pravim: edinost, ki je najbolj bistvena in sijajna lastnost cerkve Jezusove na zemlji, ker ne moremo dvomiti, da je be seda božja poglavitno za to se včlovečila, da združi vsa ljudstva v jedno družino, v jedno skrivnostno telo, kteremu ostane on na veke glava, duhovnik in odrešenik. Ta sveta misel zavladala je v božjem srci njegovem, ko je nas na lesu bv. križa odkupil z dragoceno svojo krvjo, nas posvetil in pobratil in vnovič postavil kot otroke božje pod varBtvo več nega Očeta svojega. Z'ito on prosi v krasni moiitvi, ktero moli pred trpljenjem svojim iu smrtjo, rekoč : Djdeli, Oče večni, da se nikdo onih ne izgubi, ktere sem posvetil in milosti tvoji povrnil, namreč da se vsi izveličajo, vedno med Beboj edini, kakor si ti Oče moj v bitji, moči in slavi z menoj edin na veke, Zato ostane Jezus v sveti cerkvi, zaročoici svoji, vse dni do konca Bveta ; ostane s svetim srcem z ljubeznijo svojo, ostane z vsimi skrivnostmi svetega trpljenja in smrti, tako da moremo reči s sv. Pavlom: Jezus danes, jutri in na veke. Zato primerja Jezus sveto cerkev hiši na visoki gori, kamor naj vsak gre, kjer najde pribežališče proti onim zlom, ki ga mučijo na tem svetu. V tej hiši nebeški vi da večni mir in pokoj; ondi najdemo gotovost neumrjočnosti naše, v njej hrepene vsi udje le po enem namenu, tam so eni apostoli, drugi preroki, tretji učitelji itd., ki pod nadzorstvom hišnega glavarja enodušno delujejo na to, da se zaceli vsaki razkol, [da prebivalci niso kakor otroci, ki hite za vsako sapo, nego da so složni in edini v veri in sveti ljubezni, da napredujejo v kreposti, svetosti in pravičnoBti. Zato daje cerkvi Jezus nalogo, da od dne do dne širi svoje materinsko krilo, sprejema v svoje naročje nove narode, dokler ne pride oni srečni čas, ko bode vse človeštvo en hlev in en pastir; to pa je najviši namen, za kterega je Bog odločil sv. C rila in Metoda , ko jih je pozval med Slovani na to, tudi okolnosti njih prejšnjega življenja strinjajo se s poznejšim delovanjem. Navesti hočem tri okolnosti iz te dobe: prvič, da sta rojena v Solunu, kije bilo takrat drugo mesto za Carigradom v evropskem delu vzhodnega carstva, v Solunu pravim, za ktere mesto se zanima dandanes ves svet, ker bode s časom zaradi svoje lege vzelo Carigradu velik del važnoBti in slave, ker bo zapadu evropskemu najravnejša in najkrajša pot na vzhod in v Indijo; a mi, ki gledamo stvari z višega stališča, se klanjamo Solunu iz drugih razlogov in sicer: ker je bival v tem mestu sv, Pavel apostol, ki je spisal dve krasni pismi do Solunčanov, kteri dandanes s pobožnostjo prebiramo v bv. pismu ; ker je ondi živel sv. Dimitrij, ki je, namestnik carjev, zapovedoval Ahajcem; on je prelil kri avojo za vero Jezu- Ali tudi doma imamo potrebe, in tu bo j in dejanjem ljudem. Tako pa bi ne smelo biti, in doba je, da vstanemo iz groba narodne zaspanosti, in podlega sumničenja ter da prčnemo z zedinjenimi močmi blagovito delovati na doslej preveč zanemarjanem polji. 'Mt Štajarskega, 4. aprila. (Pod porno društvo za zbolele duhovnike) je pred kratkim izdalo poročilo o čelrtem dru- v prvi vrsti cerkve, hiše Božje, in v tem oziru naj obrni m pozornost premožnih na novo cerkev sv. Nikolaja v Bohinju, ktero ne premožna obč'na komaj vzmaguje. Dobroto stori, kdor njej kaj podari. Podari se Bogu, in Gospod je dober plačnik. V drugi vrsti so družinske razmere, io vse premalo se čslajo dobrotne družbe rokodelske. Mali otroci dobijo prej usmiljenih ste in rok, in čuditi se je, da naprave sirotišnice deške in dekliške tako naglo napredujejo v našem mestu; nasprot pa tudi čuditi, da tako malo src in rok si pridobivajo katoliški rokodelski dečki in pomočniki, kteri so v najnevarnejših zadevah, in vzlasti dan danes prevelike pomembe za občinstvo. Kako je vendar to, da katoliška rokodelska družba naša ne more dospeti do lastne hiše, do svojega poslopja ? Gotovo je, da še le potem bi razšir-jevati mogla svoj blagi vpliv v vse vrste družbe človeške po mestu in po deželi. Po drugih mestih se jim je hitreje sponeslo ; naj bi tudi pri nas oglasili se jim v ta namen dejanjski podporn k'I V tretji vrsti se vse premalo čisla in podpira dobro časni Jtvo, ktero je v novejši dobi doseglo sploh toliko moč in veljavo. Vže navadni, priprosti ljudje poprašujejo Bedaj dan na dan po novicah ali časnikih, češ, to nam je potrebna dušna hrana. Kaj še le mestni, nekoliko bolj olikani, izobraženi ljudje 1 Po vsem tem je nastala dolžnost vodnikom duhovnim in neduhovn'm, skrbeti za dobro tako duševno hrano ljudem. Kako pa se Koliko je pač slovenskih rodoljubov, na pr. tudi duhovnov, da bi v istini poskušali se na tem polji ter skrbeli svojim rojakom za potrebni dobri duhovni živež? Ali jih ni mnogo več, da v tem oziru roke le križem držijo ter se z liberalnimi duhovi bratijo in hudo obsojajo neznatne ali manj dovršene izdelke svojih sobratov? Da bi pa sami poprijeli in resnobno delovali na blagor rojakom svojim, tega jim nekaki napačni ponos ne pusti. Res je, da tudi tukaj se potrjujejo besede svetopisemske, koli-kanj razumniši so otroci sveta pred otroci luči, kteri so vendar poklicani svetiti s pravim naukom štvenem letu, za 1880. Čehoslovan msgr. Filip je 1876 sklenil ustanoviti društvo, ko-jemu namen bi naj bil: v posebnem „penzijo-natu" omogočiti ozdravljenje t stim duhovn kom, ki jih je bolezen prisilila začasno izstopiti iz službovanja. V to je izvolil mesto Merau na Tirolskem. S prva je društvu predsedoval grof A. Brandis, a sedaj msgr. Filip. Ta nas prosi, da bi iz dotičnega poročila objavili važnejše reč;. — Pokrovitelj društvu je cesar-jevič Rudolf. Na 76 straneh jc tiskan imenik udov. V minolem letu je pristopilo 17 usta-novnikov s vplačilom najmanje 100 gl., 87 dosmrtnikov udov s prineskom vsaj 20 gl., 3l8 letnih členov s 1 gl. in čez 300 dobrotnikov, ki društvo podpirajo po volji. Tako je skupno število narastlo do 177 ustanovnikov, 675 dosmrtnih in 1179 letnih udov pak 779 dobrotnikov. Slovenske škofije imajo izmed 67 udov mariborska 30. krška 21, ljubljanska 12, Gorica in Trst po 2. Odbor še vsled predloga škofa pl. Hefele želi čislo društveni-kov povzvišati in upravo vzlajšati s tem , da po posameznih škofijah namerava nastavljati poverjen>ke. Društvu še manjka lastna streha; doslje ima za 2200 gl. v najem dve vili ,,Rc-skrbi ?Jseuberg1, in ,,Marienberberge". Tukaj je 1877 do 78 prezimovalo 12 duhovnikov, 1878 do 79 celo 28, 1879 do 80 pa 23 in 1880 do 81 samo 10; vrh tega še je nekoliko drugih duhovnikov v „penzijonatu" prebivalo po več tednov o raznih letnih dobah. jDruštveno premoženje je od lanjsk'h 5510O gl. narastlo do 69100 gl. Odbor sedaj dela priprave za pod-družnico ob jadranskem morji za tiste ude, kojim bi v Meranu ne kazalo. V zavodu ».penzijonatu ' imajo prosto stanovanje; za hratio (zajutrek, obed, večerja) plačujejo po 1. gl. 50 kr. na dan. Zadnjo zimo zadostovalo je le eno poslopje, zatoraj je odbor drugo vilo začasno dal v najem. Ta okoliščina je pripomogla, da se je letos tudi v gotovini sporaz-delilo podpore 1400 gl. Poročilo še pristavlja, da svečeniki mašujejo v toplej domačej kapelic. (Pij IX. blagega spomina darovali so en kelih, a cesarica Elizabeta en mašni plajšč); da ni zdravnika in vožnje zevoljo tega, da nas Nemčija v kupčijskem oziru ne bode zadušila. Da bi bila obravnava prej dovršena, sklenil je predsednik ob 4. uri popoludne sejo in za 7. uro zvečer napovedal nadaljevanje obravnave. Ob enim je levičarjem naznanil, da v tej zvečerni seji mora biti dovršena obravnava, ako bi tudi morali celo noč zborovati. To je pomagalo. Levičarji niso več dolgo govorili, iu v dobri uri je bila seja sklenjena. Za daneB je bilo odločeno tretje branje; poslancev se je tretjina že odpeljala in pri ustmenem glasovanji bila je postava sprejeta s 133 glasovi proti 112. Munjkalo je toraj na obeh straneh več ko 100 poslancev. V gospodski zbornici so danes obravnavali predlog Lienbacherjev o znižanju šolstva. Konservativni nemški poslanci odločno zahtevajo polajšanje, kakor ga v drugih deželah že imajo. Konrad je bil obljubil, da jim hoče tako polajšanje poskrbeti vendar pa v komisiji gospodske zbornice ni zadostno zagovarjal Lienbacherjevega predloga. Nemški poslanci so bili zarad tega jako razdraženi in so žugali še te dni, da Konrad« ne privolijo budgeta, ako Lienbacherjev predlog pade. Za vlado bi bilo to jako sitno; zato si je menda še v zadnjem trenutku prizadevala Lienbacberjevemu predlogu pridobiti večino. In v zvezi s tem prizadevanjem je menda tudi novica, da so bili cesar predvče-rajšnem ministra Konrada poklicali k sebi. Mislijo namreč da so mu cesar sami zaukazali, naj odločno zagovarja Lienbacherjev predli g. Obravnava pa danes še ni bila dovršena, tudi minister še ni govoril, ter se bo pokazalo še le jutri, kaj bode v tem oziru rekel, in se bo li odločnejši potegnil za omenjeni predlog kakor v zbornici poslancev. Ker vlada ne bode mogla v nevarnost spraviti državnega proračuna ali pa kake druge veljavne postave, ki bi dala poslancem priliko zavoljo Konrada pokazati svojo nevoljo do ministerstva, se sploli sodi, da Konrad ne bode dolgo ostal minister, ako se njemu iu vladi ne posreči z Lienba-cherjevim predlogom v gospodski zbornici prodreti in vstreči zahtevam kmečkih prebivalcev nemških. sovo ter postal mučenik ; ker se ondi nahaja prelepa bazilika s peterimi ladjami na čast sv, Dimitriju, slavna cerkev nekdaj, daues turška mošeja, kjer se nahaja telo sv. Dimitrija; ker je v prestari dobi preneseu bil iz Soluna v Srem plašč sv. Dimitrija označen s krvjo mu- treba Plačevati >Mr-t*k,e' po južnej železnic, vrh tega še imajo vljudne strežnike, dobrote, ki so tudi kaj vredne in čeniško ; a vrh vsega tega klanjamo se Solunu zato, ker sta v njem pred blizo tisoč leti rojena bila brata solunska: C ril in Metod. Razmere pa so bile v onem času skoro iste, kakor so dandanes. Mesto bilo je grško, govorili so helensko; ali bilo je v mestu, po-Bebno pa še v okolici mestni mnogo Slovanov, ki so živeli in bili v vedni dotiki z mestom ; po narodnosti bila sta toraj Ciril in Metod Grka ter govorila v jeziku grškem , v kterem se je lehko dospelo do omike in izobraženosti, a govorila sta tudi od mladih nog slovanski, kar je bilo potrebno, če sta mislila, da naj pozneje posvetita se delovanju apostolskemu med Slovani. Ne more biti poslanec apostolski brez znanja jezika narodovega ; kajti ako je JezuB čudovito naklonil apostolom dar jezikov, da bi bili razumljivi vBemu svetu, je treba poznejšim duhovnom po natornem poti priučiti se onemu jeziku, ki ga govori njemu izročeno ljudBtvo. (Dalje prib.) ki jih ne dobimo povsod. 'Mt Dunaja, 7. marca. (Iz državnega zbora.) Zbornica je te dni obravnavala postavo o odkupu zahodne železnice cesarice Elizabete. Levičarji so b;li sami sklenili postavo, naj država kolikor mogoče skuša železnice pridobiti v svojo lastnino in jih od privatnih družb odkupiti, toda zdaj, ko je država storila prvi korak v tem smislu in se odločila odkupiti omenjeno železnico, so liberalci začeli kričati in upiti, češ, da je to slaba kupčija itd. In vendar nimajo nobenega dru-zega vzroka za to nasprotovanje, kakor samo to, da se kupčija ni sklenila od njih in ob času, ko so oni večino imeli v zbornici. Desnica bi bila obravnave rada pospešila , ker so po-Blanci žo komaj čakali, da bi Be odpeljali domu, zato prvi dan v torek ni nobeden njeuih po 8lancev govoril, včeraj pa sta vendar poprijela besedo en Poljak in pa Rieger, ki je zlasti povdarjal, da je državi ta železnica potrebna Domače novice. V Ljubljani, 8. aprila. (Velikonočne počitnice) v srednjih šolah se pričuo veliko sredo zjutraj in trajajo do velikonočne srede, kadar se dopoldne jame spet podučevati. Ker je pa popoldne po novi postavi — ob sredah iu sobotah — prosto, bi bilo pač modrejše in učiteljem pa učencem prijetnejše, podučevati všliko sredo dopoldne ter praznovati velikonočno sredo tako, da bi podučevanje redoma se pričenjalo v četrtek. (Ljudsko stenje.) Pokazalo se je, da ima kranjski okraj 1196 ljudi menj, ko pred desetimi leti, toraj se je prebivalstvo znižalo za 5 odstotkov. To je nekako čudna prikazen. Ali so se ljudje izselili ali kteri so uzroki? (Vodstvo kranjske hranilnice) je imelo * pondelek občni zbor. Pri tem se je poročalo, da je Pressnitz izneveril vsega vkup 36.626 gl. 85 kr., da so pa pri njemu dobili odškodnine 6914 gl. 2 kr., da ima toraj hranilnica škode 29.712 gl. 83 kr. Vodstvo je sklenilo v prihodnje ostreje paziti, da se kaj tacega več ne bo moglo zgoditi, in se bo v ta namen službeni red predrugačil. ,,Laib- Ztg." (Nesreče na železnici.) V Borovnici se je povozil železniški voznik Garbajs. Hotel je na tekoči vlak skočiti, pa mu je spodletelo, ter je prišel pod kolesa, ki so mu odtrgale obe nogi. Kmalo potem je vmrl in zapustil več majhnih otrok. — Med Kranjem in Loko je tudi enemu vlak zmečkal nogo. Pripeljal' so ga v ljubljansko bolnišnico. Današnjemu listu je pritljana priloga o šivalnih strojih- Razne reči. — Cesurica Eliza je doŠla iz Anglije zopet nazaj na Dunaj. V Parizu jo je pozdravil in se jej poklonil predsednik republike, v Monakovem pa vsa kraljeva rodov:na — Strašni potres na otoku Chios-Na otoku Ilijos (ali Chios) se je zemlja tako stre.-la, da so se vse hiše podrle in več tisoč ljudi pod razvalinami pokopale. Do zdaj so našli samo v glavnem meslu 1400 mrličev Nesreča je grozna. Ljudje so brez strehe in begajo vsi ostrašeni okoli, manjka jim vsega. Hitra pomoč je potrebna. Celi otok šteje 40.000 prebivalcev, ki bo grškega rodu in lepe postave. Glavno mesto Kastro, ki je štelo 5000 prebivalcev, je popolnem zasuto. Pravijo, da je bil na tem otoku slavni pesnik Homer rojen. Razun tega je porušenih še 30 vasi. Pravijo, da je VBega 4000 ljudi mrtvih ostalo. Potresi se Še ponavljajo; ljudstvo beži in prosi kruha! Reveži se obračajo do milosrčnosti cele Evrope. Upati je, da njih klic ne bo zastonj. Turška vlada je poslala dve barki z živežem in zdravniki na otok. — O pastirskem listu prevzviše nega ški fa Strossmajerja, ki ga je „Slovenec" zadnjič pričel priobčevati, prinaša „la Defense'' 30. marca poročilo, da bode znaten vpliv imel na vse narode slovanske v smislu zediujenja s cerkvijo katol ško, da ga je biškup poslal tudi v Rim, in da je dopadel v najviših krogih cerkvenih tako, da „Osservatore Romano'-službeni organ sv. stolice bode tudi priobčil to sijajno delo biskupa Djakovskega. — Ker je slovenskim duhovnim naukazano, naj se pred bližujim godom bh. C rila in Metoda vernemu ljudstvu bere dotičria papeževa okrožnica s potrebno razlago, bode jim gotovo v mnozih rečeh dobio služila tudi Strossmajerjeva spomenica. — VZagrebu je v vseučiliški knjigarni Albrehta i Fiedlera izšla „Stenografija hrvatska" poleg sostava Gabelsbergerjevega zložil Franjo Magd e, profesor na veliki realki. Ker je stenografija potrebna sedaj ne samo dijakom, nego tudi drugim , obračamo pozornost na to novo knjigo — Pastyr duchovni. Kako dobro se je vstanovil ta hvalevredni časopis duhov-stva českcslovanskega, spr.čuje VI. sešitek, v kterem se v listih homiletiških nahajajo postne pridige in za velikonoč, pridige k mladini, in osnove razne do II. nedelje po velikonoči. V listih katehetiških priprava k prvi sv. spovedi po peter h potrebnih rečdh. V listih vednost-nih je vzlasti izvrBtem sostavek. Protestantizem pogrebnib krščanske vere. Dr. Lindner o ne-umrjoČnosti. Potem razne razprave iz paatir-stvenega djanskega življenja in nove knjige, koristne ali potrebne duhovnom. Pač bi tudi slovanski duhovni potrebovali enacega budila! Vsem delničarjem banke Slovenije se daje s tem naznanje: 1. Likvidacijski odbor je delo in ra čune »končal, tako da bi zamogel takoj prenehati, kadar bi imel denar, še ostali dolg poplačati dajatelj in odgovorni urednik ip ill. 2. Po svoji dolžnosti in po pritisku delničarjev, ki so svojo svoto doplačali, je likvidacijski odbor v svoji seji, 7. aprila sklenil: V novič tožiti za vso doplačo in brez razločka vse delničarje, kteri na tretjo doplačo 1. 1880 niso nobenega obroka, tedaj še nič vplačali, če ne doplačajo do 20. aprila tek. leta. čudno je, da ravno takih je še naj več n» dolgu, ki po svoji vednosti in stanu morajo vedet', da je doplača neizogibljiva, Če hočtuo reč kdaj dognati. Čudno je tudi, (se ve da pa tudi navadno,) da mnogo uepremožn.h je biio toliko sprevidnih, da so doplačali, premožnih pa, ki bi lahko vsaki dan doplačali na dolgu ostajalo, tedaj skončanje zadrževalo in že tako vel ke stroške še pomnoževalo. Ume se samo po sebi, da, če bi kaj ostajalo, mora biti razdeljeno med vse delničarje, tedaj mora,o tudi vsi doplačati, ne pu, da bi eni doplačevali, drugi se pa v pest smejali. Predla gal bode tedaj likvidacijski odbor c. kr oblastnijam, naj blagovolijo prisoditi, da vpravne stioške od 20. t. m. naprej nosijo kasni in zauikrni doplačevalci. Mislimo, da to pravica tirja. Zuabiti bi bilo prav take nagajive delničarje po dobljenem dovoljenji kar prodati. Potem bi gotovo plačsli. Lepo zahvalo izreka podpisani odbor vsem sprevidnim in prostovoljnim doplačevalcem, da se je z njih pomočjo delo saj toliko dovršilo. Likvidacijski odbor. Sv. veliki teden in velika noč. V latinskem in slovenskem jeziku. Izdal g. A. MuruJič 2 gl, Queranger Heinrich. Die hl, Fastenzeit, I. Tb r 2 gl. 54 kr. Die Österliche Zeit, II Th., 3 gl. 78 kr. „ „ ., III. Th. 2 gl. 52 kr. De la Palma. Geschichte der hl. Passion l gl.- 68 kr. De Ponte. Pasionsbüchlein 72 kr. P. Weninger. Ostern in Himmel 90 kr. Sikinger Anreden am weissen Sonntage 81 kr. Ketteier Worte der Belehrung an aiie christlichen Eitern bei der Vorbereitung ihrer Kinder ?,ur ersten hl. Communion 24 kr. Schmitt Anleitung ¡Mir Ertheilung des Erst-Cjoiuinn cauten Unterrichtes, 6. Autlage, 1 gl. fi kr. Vsa naročila bode ročno izvrševala katül. bukvama. Na prodaj Za veliki in velikonočni teden, za ude bratovščine „vednega češčeuja", kakor tudi za otroke o prvem sv. obhajilu, je prav pripraven: „Nebeški kruh" ali bukvice za molenje in češčenje p r e s v. Reš. Telesa stremi mašnimi in vsemi drugimi navadnimi molitvami. Veljajo v zlatu 1 gld., vse v usnji 90 kr, na pol v usnji 70 kr. Ker je knjižica res sama po sebi vsega priporrč la vredna, zlasti pa za zgoraj imenovane primerljeje iii ker se zraven po namenu izdajatelja še tudi diugi dober namen doneže, namreč podpora za dečko sirotišnico, se nadejamo obilno naročil. Za velikonočne čase imamo tudi v zalogi: Officium hebdomadae sanetae et pasehalis, lateinisch mu Noten 2 gl. 10 kr. je '¿lOIiekt. tlobiTft-a, nrpokvar-jcncffa Dolenjca (veči del I. 1877) prav po nizki pa določeni ceni od 10 gld. do 17 gld. za 100 litrov v grajščinski zidanci Rupertshofovi ua Rebru srenje Cerovške blizo Novomesta. Za kupce je klet odprta 1. in 24. aprila, ^otem 1. in 8. maja tek. leta od poludne naprej. (2) C. k. davkarija v Novomestn. Zahvala. Za nepoplačljivo dokazanega prisrčnega sočutja med boleznijo in smrti naše ne-pozabljive matere Franje Langer posebno tistim iz veči daljava došlim iu za obiino vdeležbo pri pogrebu se čutimo dolžui sploh vsim in posebno dalj-nejšim našo iskreno hvalo izreči. Medja pri Zagorju dne 4. aprila 1881 Žalostni zapuščeni. Ces. kr. i/.kl. prlvil. Patentirana mizna oprava »a praznike. Ta lepa mizna oprava jo nekaj novega, izvrstnega. Vsaka hiša bo lahko ponosna na tako mizno opravo. V vsak kos, tedaj v vsak nož, vsako žlico In vsako vilice jo vdelan lep, pomirejrii žlahtni kamen, daje videti kakor ainotist, ali kakor opni, ziilir. rubin ali pa smaragd. Tva-rina, jo bela kakor srebro, in taka ostano na leta. Za 10 let dobri stojimo, da bo blago belo ostalo. Dobi pa se 24 kosov te lepe. iiiiznc oprave 3 lil. 75 kr., in sicer: žhcic za za kavo za praznike. Tedaj 24 kOSOV, VSi vkll|l za 3 »I. ? 5 liti'., in pri tem še za 10 let dobri stojimo, da bo blago belo ostalo in da je dobro. Ivdor vzame pa na enkrat 48 kosov, pošljemo mu jih v nalašč za to narejenem zaboju in sicer za 7 gl. VSih 48 kOSOV. Iz istega blaga imamo še v zalogi in prodajamo: Zajemalnike za julio po 35 kr., zajemalnike za mleko po 35 kr., težko zajemalnike za prikuho po 45 kr., velike tase po 90 kr., posode za mleko po 2 gl. 50 kr., posode za čaj po 3 gld., posode za sladkor s pokrivalom po I gld. 80 kr., drugo, veče posode za sladkor po 2 gl. 40 kr., lepo svečnike v gotiškem slogu, par 2 gl. 25 kr., par še lepše izdelanih svečnikov 3 gl. 25 kr, posode za poper in sol po 60 kr., posodo za jesih in olje iz opiljene glažovine po 3 gl- 50 kr., če so na dva dela, in po 4 gl. 75 kr., če so na štiri delo uredjene, velike posode za žveplenke po I gl. 20 kr., tabakire s poskočnim pokrovom po I gl. 25 kr., šaljive zapiralnike za flaše po 3 za 60 kr., in še veliko drugih reči. 10 let poroštva, da je blago dobro in da belo ostane. _ Denar naj se pošlje naprej, ali pa naj se blago naroči in ga bomo poslali s poštnini povzetjem. lila (i Sl Kann, General-Depositeure, Wien, 1., Tiein richshof. Opomba. Pokažemo lahko ua stotine pohvalnih in priznalnih pisem, Ponarejevanje tega blaga je postavno prepovedano.