Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 53
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
Nove volitve.
Pašič je vö z vlade zbrsao liberalce i samostojneže, vlado sestavo iz samih srbskih bogatašov pa razpisao volitve. Volitve, (választás) bodo 18. marca. Prva seja novoga parlamenta bo 16. aprila. Liberalci i samostojni so drügo ne delali kak vladi peté lizali na strašni kvar Slovencov i Horvatov! Zdaj jih je zadela zaslüžena kaštiga. Žerjav i Pucelj, sta nakla sela. Ešče bole pa sédeta 18. marca. Katoličanci i evangeličanci stalni bodite pri krščanskoj Kmečkoj Zvezi. Če Slov. Krajina dobi dva poslanca, ka brščas bo, bo eden evangeličanec, drügi katoličanec, a oba samo domačiva človeka. Je što za republiko, ali kraljevino, vse edno, v našoj stranki ma mesto, ar ta zdrüži oba programa v sebi. Pri nas je sloboščina na to gledoč. Teliko na znanje! Stalni bodite, ka sijajno zmagamo, zdaj pa na delo naši možje.
Sobočka rim. kat. šola i trafika pa istina.
V to šolo je stanovanjski urad v Murski Soboti šteo naseliti neko Emilijo Studeničko, da bi ona tam trafiko odprla. Svet ešče takšega nigdar ne čüo, da bi v šoli trafika bila. A ka je ne mogoče po sveti, to je mogoče v Soboti. Kda je ta tožba pred našega g. poslanca prišla, so oni taki pitanje stavili na ministra v toj reči. G. minister prosvete njim je odgovoro, ka šole ne so šteli meti za trafiko, nego samo začasno so jo dali begunki za stan. Naš g. poslanec so odgovora ne vzeli na znanje i so novo pitanje stavili na ministra, štero se etak glasi: „Vi g. minister ste se gotovo ne na svoje lastne oči os vedoč! li. da moja obtožbí ne drži, nego ste se ravnali pri svojem odgovori po poročilaj Vašij podrejenih organov. Da je moja pritožba bila istinska, kaže sklep okr. glavarstva v M. Soboti št. 613., Štero je podpisao g. Svetina. V tom sklepi je označeno: »Ena soba dobre kakovosti in leže.(pisarna od državne gimnazije) pod hiš. Štev 181. v M. Soboti se dodeli Emiliji Studenički za trafiko, najemnine letno 500 K." Iz toga poročila je razvidno dvoje: 1) da je moja pritožba bila istinska; 2) da so Vam g. minister Vaši podrejeni organi lagali. Oprostite za izraz, a reč ,,n e istina" bi v toj priliki, gda Vaš i organi v on sj istoj zgradbi majo svoj urad, V sosednoj sobi, kak stanovanjski urad i so zato znali za namen oskrunjenja kat." šole i li so dali laiiiva poročila, pravim v toj priliki bi reč ,,neistina" njihove hüdobije, ki svojega ministra ščejo navodili, zadostno ne bi pokazala. Ščete g. minister zaslüženo kaštigo zmeriti na vaše podrejene ljüdi, ki vam vüpajo lagati ?* — Prosim pismeni odgovor.
Naše klavnice.
Ka za stvari je to? Tiste hrambe so klavnice, v šterih se kolo naša živina, naše svinje. Oblasti so se smilile te naše živali pa so določile za nje samo dve klavnica Benkovo v Soboti i Vögíervo na Cankovi. Tü jemlje gor smrt, samo tű i indri nej, naša četveronogata stvar. Zraslo nam je dosta krme za marho i živeža za svinje, te pa zakaj bi je dali z sveta spravljati ? Naj debele) po naših štalaj i hlevaj. Siromaška
stvar, ka si se smilila ministri Puclji! — A ta smilenost — gučimo odkrito, — je velika vnébo-kričeča krivica. Samo dva mesara bi smela klati, drügi nej. Monopol njima jí dani v slobodnoj državi 1 Sramota! Ne srno mi proti, ka ne bi klala I Naj koleta, ve sta našiva domačiva človeka. Ne vržemo njima v oči, ka sta milijonara. Vüpamo se, ka sta si po poštenoj poti spravila bogástvo. A mamo mi več domačih mesarov, ki neso miljonari. Zakaj tej ne bi smeli klati ? — Na prošnjo našega poslanca je istina dano dovoljenje i drügim mesarom za klanje, ne pa z ednim tüdi za vövoziti. Puclj se zbojao to dati. Volitve se blüzi i siromak mesar ne bo mogo v samostojno kaso prgiščo velikih bank vrčti. Zato naj samo dva vozita vö meso, šteriva mata milijone. Tak se ta odredba razlaga med ljüdstvom. Ka se ta krivica odpravi, so občine v šeregaj oprosite pomoči našega'g. poslanca, ki so tüdi napravit potrebne ostre stopaje, ka našim ljüdem se tüdi drüga, dozdáj pošteno delajoče klavnice odprejo. Zaprle so se nam najmre brez zroka klavnice, štere so leta dugo izvažalo na jezero falatov živali. Zakaj so zdaj ne dobre? Edna je prej blüzi štale? Čüdno! Ve pa v štali jé ne drügo kak vklavrffcl: živina i svinja. Ali lejko zavolo gnojá? -Ka pa živina gda se zakole ne pognoji klavnice? Tak čüjemo, ka mesarje za 6 K. falej moro dati po kili svinje Benki, ka so prej te nej za .eksport." Je mogoče to? Je istina to? Vüpamo se, ka ostri prizivi našega g. poslanca bodo pomagali.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Naročnikom blaženo novo leto želemo, v njem vsega dobroga od nebeskoga Oče, pred vsem pa vernost do naših listov, ka nieden stari naročnik ne odstopi, nego po mogočnosti ešče novoga dobi. To je naše novoletno želenje, s tem vam damo do rok zadnjo Štev. ,,Novin."
Že deset let hodim s tremi pajdaši v Renkovcih i prosim naše veščare, da bi nas sprejeli. Hvala jim, pretežna večina nas je vsigdar lübeznivo sprejela i poslühnola naše prošnje, štere so pa ne bile drügo, kak: držite se Kristušovoga navuka v cerkvi i zvüna nje l Kak srečni do pri sodi božem, ki so nas notri püstili. Samo skopost i slaba vera nam je tüdi tam dveri pokazala. Pojdašje moji, s šterimi vas že deset let obiskavali) so: Marijin List," .Kalendar Srca Jezušovoga* i »Novine." S temi vas obiščem dragi rojaki pali v novom leti i ž njimi vam želem blaženo novo leto. Ne odplodite nas! — Širiteo iz Renkovec.
Zahvalimo se vsem tistim gospodom in hišam, ki so po Goričkom i na Cankovi o priliki shodov naše stranke naše pristaše lübeznivo sprejeli i pogostili. Zahvalimo se tüdi hčerarn g. župana Kočara na Cankovi za lepe pesmi, s šterimi so razveseljavaie naše lüdi.
Kotrige na novo ustanovlene „Kmečke Zveze“ so sledeče: 1) Pri Gradi: predsednik Bačič Franc, podpredsednik Kestič Štefan, tajnik Kovač Jožef, blagajnik Horvat Jožef. Odborniki za G. Lendavo: Železen Janoš, Horvat Mihael, Horvat Franc. Za Küzdoblano Skalič Franc, Šafar Franc. Za Dolič Gredar Franc, Lenaršič Jožef. Za Matjaševce Kerec Matija, Bernjak Jožef. Za Otovce Kerec Ivan, Kerec Lovrenc. Za Kovačavce Pozveg Janoš, Pozveg Matjaš. Za Radovce Ficko Stefan, Sukič Mihael. Za Koprivnik Hajdinjak Leopold, Smodiš Franc. Za Motovilce Hajsar.Matjaš, Flisar Janoš. Za Vadarce Kerec' Franc i Tanacek Franc. 2) Pri Sv. Jürji: Predsednik Mekiš Janoš, podpredsednik Kikec Mikloš, tajnik g. Varga kaplan, blagajnik Kornhauser Alojz: Odborniki: Za Sv. Jürij Donoša Jožef, Bakan Franc. Za Rogačevce Geder Mihael, Markovič Jožef. Za Nuskove
Mekiš Štefan, Borovnjak Andrej. Za Srdice Gaber Franc, Ketner Andrej. Za Sobno Géček Franc. Krenos Florijan. Za Ocinje Majo Ivan, Moje Franc. Za Kramarovce Buhman Andrej, Dopona Ivan. Za Fükšince Šalamon Alojz, Holsedl Jožef, Za G. Slaveče Pozvek Matjaš, Kornhauser Sandor. D. Slaveče Salamon Jürij, Flori-Janič Janoš.
Carinarnici v M. Soboti. Lüdstvo na Cankovi se toži, ka moraja iti vsigdar na carinski urad tüdi prle kak ido prek meje, čeravno majo od oblasti potrjene legitimacije. Prosimo za obvestilo, jeli se tű po predpisih ravna ali ne ? I če ne, prosimo, da se te neprilike odpravijo.
Automobilna zveza med M. Soboto i Sv. Jürjom se bo odprla, če se dobi od vlade za to potrebna podpora. Naš g. glavar i poslanec sta si v dosego toga namena že dogovori^. Počakajte.
Puclinov shod i agrarna reforma. Nešterni gospodje od agrarne reforme so jako, jako korteširaii za Rüdov shod. Obetali so drva, jünce, krave i tak dalje, samo koz ne, ar so te prek Müre ostale. Sluga je mogo iti tüdi v Oančane z obljtibov, na dobijo drva, ki do šli na shod v Soboto: j hvala poštenim i krščansko zavednim Gančancom, čeravno nemajo drv, je samo eden šo po nja- v Soboto na Puclov shod.
Fabiola se zove svetovno znana pripovest iz starih krščanskih časov. Jako lepa, srce gibajoča, düšo plemenitoča pripovest je to. Ki bi jo rad šteo, naj si naroči ,,Novin.e," v njih jo bomo objavlali v novom leti vsakši tjeden.
„Zakaj ne krščanskoga navuka v Novinah, kak negda,“ si je vnogi naročnik zgučao. No, ka se nete tožili, v novom leti spunimo vaše žele. Začnemo objavlati govor po celom sveti glasovitoga jezuita Pavla Senjerija od trplenja Kristušovoga na križi. Vsako še tak trdo srce se more genoti pri njegovih rečeh. Te boži predgar je takšo privlačno moč meo na düše, da so ga jezeri i jezeri poslüšali na ednok i do zadnjega kota napunili velikansko milansko cerkev.
„Propadli popolnoma propadli smo“ je ves zalecan i preplašen zakričao po Puclovom shodi neki davčni uradnik v M. Soboti. I pristavo je „Kmečka zveza je popolnoma zmagala“. En stari skušani orožnik njemi na to odgovori: „E dečko, ti ne razmiš, ka je politika. Tečas ne bo dobro, dokeč nede pa Korošec minister.“
Vmrla je v Mlajtinci v 20 leti svoje starosti Cvetko Jožefa hči Ana. Dobro krščensko drüžino je pred štirami leti dober Bog tüdi pohodo, da njoj je vzeo sina. 29 v belo oblečenij deklin je pokojno Sprevodilo na večni počitek med velikov množinov žalüjočih. Lehko ponav-Ijamo pri njehom pokopi starinslco pesem: »Mela sem venec lep vseh celih 20 let, zdaj ga pa hoče sam Jezušek mel". On, boži Zveličar, naj bo tolažba žalostnim starišam i plača pa njihovoj hčerki. V molitev priporačamo njeno düšo.
Veselo novo leto želemo vsem čitatelom etoga lista vojaki štaba II. arm. oblasti v Sarajevi: Miholič Števan z Črnelavec, Hozjan Adolf z Črensovec, Škrilec Ludvig z Tešanovec i Király Ludvig z M. Sobote.
Invalidi, vojne dovice i sirote zglasite se, šteri ste zaistino v siromaštvi do 15. januara na tajništvi invalidskoga zdrüženja v Soboti, stara ulica 332. Drüštvo je dobilo 23 jezero 200 K., za razdelitev med sirote. V prošnji se more popisati vrednost, broj dece i njuva starost, višina pripoznano delanezmožnosti točen naslov (atres).
Nasledüjte Küpšinčare. Edenajset novih naročnikov je nabrao v Küpšincih širiteo Sčančar Jožef, med njimi dva evangeličanca Goričan Ivana i Kühar Mihala. To so razumni možje, ki spoznajo vrednost i potrebo dobroga štampa. Živeli Oni i vsi, ki do za njimi šiil
2
NOVINE
31. decembra 1922.
     ■ Radmožanci. Naš g. vučiteo Ivan Habacht so dne 24. dec. priredili s šolskov decov lepi božični večer. Deca so predavali malo, lepo igro, s šterov je občinstvo jako zadovoljno bilo. Igra je prinesla 164 dobička, ki se obrne na šolske potrebčine sirmaške dece. Na splošno zahtevo se je igra še ponovila v četrtek 27. dec. i na novo leto.
V Dolnjoj Lendavi so mrli dneva 26. dec. Baranjai Kalmana, bivšega lendavskoga občinskoga notariuša, dovica v svoji 68 letni starosti. Sprevod se je vršo 28. dec. z asistencov. Pokojno je sprevajala na njenoj zadnjoj poti velka vnožina ljüdi. Preblagoj düši naj bo lehka domača zemlja. Njihovim ostalim naše sožalje.
Dolnja Lendaván meghalt dec. 26-án Baranyai Kálmánné, a volt dolnjalendavai község főjegyzőjének özvegye, életénék 68. évében. Halála általanos részvétet keltett városszerte. Impozans temetése asszisztenciáva! dec. hó 28-án ment végbe általános részvét mellett. A hátramaradt családtagoknak őszinte részvétünket fejezztik kr.
Komanda V. žandarmerijske brigade potrebüje več orožniških aspirantov. Pogoji za sprejem so razvidni na orožniških postajah. Reflektanti, šteri želejo vstopiti v orožništvo, naj se oglasijo na najbližnjoj orožniškoj postaji, štera bode posredovala za njihov sprejem.
Izpit so položili za rezervne poročnike vsi slovenski dijaki dijačkoga bataljona v Valjevi. Med njimi je tüdi en Prekmurec: Aleksij Benkovič iz Dokležovja. Čestitamo!
Darovi Jugoslovenskoj Matici. G. Andrej Bole uradnik pri (davnoj carinarnici v M. Soboti Din. 20. — Gdč. Stalovsky Cecilija, vučiteljica v Velikih Dolencih poslala 110, Din., ki so se nabrali o priliki proslavo rojstnoga dneva Njegovoga Veličanstva kralja Aleksandra I. v gostilni ,,Sočič". Plemenitim darovalcom se podrüžnica v M. Soboti najtopleje zahvaljuje.
Država.
Zrelostni izpit ali malo maturo moro odsehmao napraviti vsi dijaki, gda dovršijo 4. razred srednje šole.
Ka nega v Sloveniji. En liberalni vučiteo se je tožo pri višjem šolskom sveti, ka ga klerikalci preganjajo. Dognalo se je pa ešče od liberalna strani, ka je ne preganjan, nego vnogo kriv, zato je višji šolski svet odločo, da ga premesti v takši kraj v Sloveniji, gde ne klerikalcov (krščanske stranke) i neso mogli najti takšega mesta.
V kolači krüha je neso 175 jezero dinarov židov iz Bosne v N. Austrijo. Mariborski cariniki so ga zadobišali. Poleg odvzetih penez more še 100 jezero dinarov štrofa plačati ali sedeti edno leto.
Svet.
Grob sv. Štefana prvoga mantrnika. V Bajcemoli, 30 km. od Betlehema v Palestini so odkrili to leto grob sv. Štefana prvoga mantrnika i eden del tiste cerkvi, štera je stala na grobi sv. Štefana. Arheologična komisija Preiskava celo delo i kda je dokonča, znova pozidajo cerkev, štero so Saraceni porüšili.
Prvi salezijanski misijonarje prve dni januara idejo v Australijo. V tom deli sveta so dozdaj ešče ne misijonarili. Voditeo misijonarov je zdaj posvečeni püšpek Koppo, šteri bo v Kimberki stanüvao. Po stolnom mesti se bo celi misijon imenüvao Kimberleijski misijon.
Domača politika.
Pašič je dobo od kralja poveljenje, da sestavi novo volivno vlado. Sestavo je pa svojo novo vlado samo z radikalo v brez demokratov. Demokrati so za togavoljö silno poparjeni. Takšega vdarca so bogme ne čakali od Pašiča, s šterim so dozdáj na vladi vküper sedeli i delili sirmaš-komi ljüdstvi svoje milosti. — V začetki se govorilo, da Pucelj znovič pride na Pašičovo mi-nistersko listo, a prevarao se v tom. On je toti povedao Pašiči, da je privoljen iti v vsakšo, vlado, naj bo kakšakoli, glavna stvar je za njega, naj samo na vladi ostane. Ne se njemi pa posrečilo, ar so »samostojni" poslanci sami že do guta bili z njegovim ministerstvo!)), zato so pa šteli šteroga drügoga izmed njih notri spraviti. Pašič je pa oboje zavrgao i tak so ,,samdstöjneži“ na tla seli poleg ministerski stolčekov. — Nova vláda je ne mela večine v parlamenti. Vej radikalci so meli v parlamenti samo 96 poslancov, dokeč je vseh vküper 419 bilo. Zato je stari Pašič lepo razpüsto parlament i izpisao nove volitve na 18. marca.
Kelko poslancov bomo volili? Dozdaj je naš parlament računao 419 poslancov. Novi parlament pa, šteri apr. 16 sede vküper, bo meo samo 313 poslancov. Teda en štrti tao poslancov menje bo. Mandati so razdeljeni sledeče: Srbija bo volila 112 követov, Bosna i Hercegovina 48, Hrvatska i Slavonija 66, Slovenija z Prekmurjom 25, Dalmacija 16, Vojvodina 34, Črnagora 7, Belgrad i Zagreb po 2 i Ljubljana 1. Na vsaki 40,000 prebivalcov pride, 1 mandat.
Svetovna politika.
Poljska. V Waršavi so se vršili veliki, izgredi proti vladi. Štirje so mrtvi med njimi en poslanec i več jih je ranjenih. — Angleška pošle odposlanstvo, da preuči poljske razmere i skleneta tevi državi trgovinsko pogodbo med sebov. Predsednika poljske republike, Narutowica so vmorili. Na njegovo mesto je bio izvoljen za predsednika Woicicehowski.
Angleška. Celo noč je trpela seja parlamenta, v šteroj so zglásali eden miljon fünt šterlingov na pomoč tistim, ki nemajo dela. — Konferenca velesil, štera je razpravila o prošnji Nemčije gledoč odplačila vojnih oškodnin, je odložena. V Parizi se bo nadaljavala. Nemške prošnje konferenca ne sprejela — Dve novivi vojnivi ladji gradi Angleška.
Sudan. Domače prebivalstvo se je zpuntalo i vstalo proti francoskoj oblasti. Več policajov i trgovcov je vmorjenih.
Nizozemska. Veliko spravišče mirovnoga kongresa so v Haagi odprli. Namen toga spravla je napraviti konec vsem vbodoče mogočim bojnam. Nešterni zastopniki podpirajo predlog, da bi celoga sveta delavci v Štrajk stopili, či nači ne morejo bojne preprečiti.
Madjarsko. Sprejeli so v parlamenti zakon, šteri ne dovoli nikomi proti vladi, proti obsto-ječemi redi kaj delati, gučati ali pisati. Ki bi kaj proti gučao, ga ali prek meje stirajo ali pa v prisilno delavnico spravijo. Vsi osumleni do pod polioijskov paskov, listom je kaucija 10 krat povišana i minister ma oblast liste cenzu-rirati in tüdi staviti. Jedino pametno v celoj odredbi je to, ka njena ostroča dosegne tüdi verižnike, če ne ostane samo na papiri, siromak bo pa zobston roboto državi, či de vüpao, svoje pravice zagovarjati.
Razdelitev Austrovogrske dugov je po sklepi reparacijske komisije ta: Na Austrijo pride 30%, na Češko 42%, na Jugoslavijo i Italijo 22%; Vogrska od svojih prvejših dugov prevzeme 50%.
Ka je sokol?
Samo to ešče moremo povedati; kakči sad radi Sokolski evangelij na ednom kraji, takšega rodi vsešerom. Vednaki Vzroki majo vednake včinke, pravi modrijan. Či posejaš pšenico, de ti vsešerom zrasla pšenici čl posejaš koprive, do ti zrasle koprive telko bolje, ar že same po sebi rade rastejo. Po njüvom Sadi te je spoznali, pravi evangelij;- ali Se berejo fige s trnja i grozdje z oseta? Samo da je edna žemlja bolje ro-dovitna i bolje pogűojena kak drüga. Na Bledi je žemlja jakó gnójna i preka za takše seme. Drügi kraji pridejo Počasi za njim. Či se je ešče dnes te sad ne pokazao vsešerom, se že bo v nekaj letaj. Takši navuki, kak je davle Sokol, tüdi nemrejo roditi liačišega sada.
Zato smemo odkrito povedati: S.oköl je prava pohtijševalnica mladine. Nekši prijateo mladine pa je pravo : Jaj sveti zavolo spáke ! Što pohüjša šteroga iz mladih, bi njemi bolje bilo, da bi se njemi obeso mlinski kamen na šinjek i bi se potopo v glpbočino morja I
Zadosta toga!
Vnogi slobodomiselni vučitelje želejo, dabi se vsa slovenska mladina gojila v takšem sokolskom dühi. Tej vučitelje vsešerom po šolaj goreče širijo sokolske misli i kričijo: »Ajmo mi Sokoli . .
Či toga nede konec, te mate gučati ví, krščanski starišje I Vi ste ne dužni i tüdi ne smete dovoliti, da bi vam Vašo deco pohüjšavall.
Vsi ljüdje, šteri ešče majo kaj pameti, sodijo: Velika norost i veliko hüdodelstvo je siliti mladino v politična drüžtva i tak že v mlada srca vcepiti strankarske. Zabadav te deci pripovedavali, da se morajo ogibati vsakšega slran-karskoga sovraštva. To je ravnotak, kak či date konji oves i psov! kolbas, i njemi glasno pravite : to ti pravim, ne dotekne se ovsa ali kol-basa 1 Dete vidi nasprotji med dvema drüštvoma i to nasprotje se porodi tüdi v njem samom. Tega nasprotje i sirovost!1, štere iz toga sovraštva pridejo, nete mogli zameriti z nikšimi zapovedam^.
Pošta.
E. Št. Gederovci. Čahukovi naj iščejo kalendar na Cankovi. Ta sam ga poslao. — Od prečnih Novin pa naj bo kak si pisao. B. J. Markišavci. K določenoj ceni dodajte na vekšo poštnino kakši dobrovoljen dar.
Zahvala.
Vsem onim, ki so povodom smrti naše neporabljive in predrage matere s svojim sočütjom hoteli olajšati našo žalost, tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Drüžina Baranyova.
Köszönetnyilvánítás.
Mindazoknak, akik felejthetetlen drága jó anyánk temetése alkalmából részvétükkel fájdalmunkat enyhíteni igyekeztek, ezúton mondunk hálás köszönetét.
Baranyai család.
Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim odjemalcom
JOŽEF ŠKAPAR, trgovec v BELTINCIH
Proda se
parni mlin na tri pare, lokomobila 16 H-P. priprava za izdelovanje olja, se zraven spadajočo mlatilnico na zelo prometnem in pripravnem prostoru za vpostavitev žage in razširjanje mlina.
Cena Din. 325.000.—
Naslov izve se v uredništvu lista.
Šoštarski cilinder mašin
brez vse falinge ma k odaji FILO JANOŠ v FOKOVCIH, hš. 15.
5-2	Cena po dogovori.
Na odajo je
5 plügov loga v Markiševci. Log stoji z debeloga mešanoga lesa in dvakrat se lahko kosi v njem. Več se pozvej pri KOLOŠA ŠTEFANI v M. Soboti. Grajska ul. 12.
Singer-mašini za šivanje.
Amerikanski Singer šivalni stroji dobijo se za Prekmurje v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije),
v Dolnjoj Lendavi pri
BEDIČ IN KAC Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Pri okrajnem sodišči
v D. Lendavi se sprejme s 1. jan. 1923 en Prekmurec kak pisarniški pomočnik. Reflektira se na prvovrstno moč i znanost slov. i madžarskoga jezika v pisavi i reči. Prosilci naj takoj vpošljejo pravilno kolekovane prošnje na Predstojništvo okrajnoga sodišča v D. Lendavi.
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava