POSLEJ f Delavska enotnost vsako soboto! Sobota, 19. novembra 1966 št. 45, leto XXII — Ce pa gledamo problem z ,druge plati, je sploh dobro, da še gori. Karikatura. ANDREJ NOVAK \___ ’ y.' - G mm/mmam ■ rnsBaamast Razširjena seja rs zss: Z BOLJŠIM DELOM omogočiti večji zaslužek — Vprašanje nadaljnjih nalog sindikatov pri razvijanju delitve dohodka po delu smo postavili na naš dnevni red zato, ker dr užbeno-politično vzdušje po gospodarski reformi in današnji položaj delovnih organizacij dajeta možnost, da razne probleme lažje Urejamo, kot smo jih še do nedavna. Velik del naših delavcev odločno zahteva, da se jim omogoči takšen položaj, da bodo lahko z boljšim delom dosegli večje dohodke. Brez znanstvene organizacije dela in na tej osnovi postavljene delitve dohodkov pa glede te zahteve delavcev, ki zasluži našo polno politično podporo, ne bomo dosegli napredka. — Pravkar navedene misli smo Povzeli iz zaključne besede Franca Urevca, predsednika Komisije za gospodarstvo pri RS ZSS, ki je minuli petek razpravljal o nadaljnjih nalogah sindikatov pri razvijanju delitve dohodka po delu. Podlago za to razlago sta dala gradivo o in-mvidualnih merilih dela in de-1 . e osebnih dohodkov, ki so ga Pripravili strokovni sodelavci Komisijg za gospodarstvo pri RS jr1*5 ih pa referat predsednika te ^misije Franca Urevca. Omenjeno gradivo in referat so čla- ni. republiškega sveta dobili že precej pred sejo, tako da so potem na seji sami lahko takoj začeli z razpravo o teh vprašanjih. Velik del razprave je bil posvečen vprašanju nagrajevanja po delu tudi za vse tiste delavce, ki ne delajo v proizvodnji. Položaj je-namreč tak, da morajo delavci v proizvodnji tako rekoč vsak dinar, ki ga dobijo, zaslužiti z delom, ki je na en ali drug način merjeno, medtem ko za delo uslužbencev, strokovnjakov in organizatorjev dela nimamo meril, oziroma niso pla- s e i I I 6 » S ZA SEBE IN ZA DRUGE Na zadnji seji Republiškega sveta ZSS, posvečeni predvsem, nalogam, ki čakajo sindikate na področju nadaljnjega razvoja delitve po delu, je bila dosežena enotnost mnenj glede vseh osnovnih postavk delitve po delu. To Pa pomeni da nihče ni dvomil v pravilnost teh postavk. Vprašanju delitve sindikati posvečajo izredno veliko Pozornost, toda pri tem nikoli ne razmišljajo samo o delitvi, temveč vedno tudi o ustvarjanju dohodka. Dohodek lahko delimo po delu, tudi če je majhen; sindikati pa niso za nizke dohodke delovnih organizacij niti za nizke osebne dohodke zaposlenih. Ker pa vsak dohodek ustvarja de-lo oziroma delovni človek, sindikati poudarjajo tako moč-no pomen delitve osebnih dohodkov po delu zato, ker vedo, da spodbudno nagrajevanje zaposlenih pomeni vec]i dohodek za njih same pa tudi za druge — za družbo kot celoto. Z drugimi besedami: nobena delitev dohodka ni sama sebi namen, saj je jasno, da ne bo mogla obstajati, če ne bo zagotovila ustreznega, boljšega ustvarjanja dohodka. Vzdušje v naših delovnih organizacijah pa je danes vse bolj »dohodkovno«; delovni ljudje želijo doseči čim večji dohodek podjetja, za sebe pa terjajo možnost, da z večjim [n boljšim delom več zaslužijo in si tako izboljšajo svoj življenjski standard. Dejstvo pa je, da danes ne delimo vsem po delu oziro-ma da nimamo pravih meril za to delitev: dobrim delavcem damo pogosto premalo, slabim pa preveč. In to je listo, kar povzroča nezadovoljstvo, to je tisto, kar omogoča, da bi tudi kot družba bili bogatejši. Vemo, da povsod sloni vse na dobrih delavcih — na Ustih delavcev, ki delajo dobro v neposredni proizvodnji, in tistih delavcih, ki dobro pripravljajo in organizirajo delo. Takšni delavci potiskajo naš voz naprej; imamo pa tudi takšne delavce, ki hodijo z rokami v žepih ob tem vozu — pa tudi take, ki so sedli na voz in zdaj pustijo, da Uh drugi vlečejo. In dejstvo je, da včasih več dobijo tisti, ki hodijo ob vozu, in celo tisti, ki jih drugi vlečejo na vozu — manj pa tisti, ki ta voz potiskajo naprej. Se pogosteje Pa. se dogaja, da dobijo vsi skupaj približno enako in da ie zato vedno manj tistih, ki so pripravljeni pri delu zavihati rokave. V industrijsko razvitih državah imajo dobro organiza-eijo dela, pa tudi proučena merila za nagrajevanje po delu tako za organizatorje proizvodnje kakor tudi za delavce n proizvodnji. Dobra organizacija dela pa ni nekaj, kar bi bilo v nasprotju s samoupravnim sistemom in tudi merila za nagrajevanje po delu — tudi če si jih izdelamo po vzoru industrijsko razvitih držav — v našem družbe-hem sistemu ne morejo pomeniti nič drugega kot kolektivni dogovor o tem, kako bomo med seboj razdelili ustvarjeni dohodek. In sindikati se zavzemajo za dobro °rganizacijo dela in pravilno delitev po delu, zato, ker °boje lahko da samo eno: večji standard vsem tistim, ki °cejo dobro delati, ki hočejo več za sebe same in za vso našo družbo. MILAN POGAČNIK čani po učinku. To pomeni večkrat privilegij, ki ga proizvodni delavci obsojajo, še posebno zato, ker se z osebnimi dohodki resničnih strokovnjakov in dobrih organizatorjev dela ravnajo tudi . dohodki nesposobnih in nešolanih delavcev v pisarnah itd. Vendar pa na tem mestu te razprave ne bomo povzemali. Republiški svet se je odločil za drugačen način seznanjanja čim širšega kroga sindikalnega članstva s to razpravo: v posebni prilogi naše današnje številke objavljamo celoten referat Franca Urevca in razpravo Lojzeta Capudra, predsednika RO gradbincev. Izvlečke iz razprav ostalih diskutantov bomo postopno objavljali v naslednjih številkah. Gradivo o' individualnih merilih dela in delitvi osebnih dohodkov pa bomo objavili kot brošuro. MINIMALNI OSEBNI DOHODKI IN PRETIRANO VISOKI OSEBNI DOHODKI Vsekakor pa moramo omeniti tisti del razprave, ki se je nanašal z ene strani na vprašanje minimalnih osebnih dohodkov, z druge strani pa na vprašanje pretirano visokih osebnih dohodkov. (Nadaljevanje na 2. strani) miffliiiiiiiiiiiinip 0 ♦ 1 ♦ 0 * Z z 1 o STRAN 2: IZ UREDNIKOVE POSTE STRAN 3: SINDIKAT SE VSE BOLJ UVELJAVLJA STRAN 4: CENIKI DEL SO POGOJEVALI NESTROKOVNOST STRAN 5: STRELOVOD ZA TURISTE STRAN 6: SAMO DOBER NAMEN PREMALO Janžekovič novi predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ivo Janžekovič se je rodil 26. decembra 1921. leta v delavski družini. Po osnovnem poklicu je kovinar. Še zelo mlad se je vključil v narodnoosvobodilno borbo, med katero je opravljal odgovorne vojaške in politične dolžnosti v Koroškem odredu. V Zvezo komunistov je bil sprejet leta 1943. Po osvoboditvi je delal v tovarni dušika Ruše in v železarni Ravne. Za seboj ima dolgo delo v sindikatih. Med ostalim je bil predsednik Oblastnega odbora sindikatov v Mariboru, sekretar Okrajnega sindikalnega sveta v Mariboru, sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov v Slovenjem Gradcu, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta v Mariboru, predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva in do sedaj — do izvolitve za predsednika — podpredsednik Republiškega sveta ZSS. Šolska izobrazba: diploma visoke partijske šole »D.juro Djakovič« v Beogradu. Illlli:!!llll!ll!ll!l!!l!i!lllll!!!llllllllll!l!l!ll!!!irillll!!!!!!!l!l!lillllll!!llll!l!lllt . s 8 » o os-»e e e ■» llUUUiUWJllUlUlUlUUll!lUllUii!!niillttililUUll!Il Na terno: kako izboljšati naše delo V razpravi na; zadnji seji predsedstva Republiškega sveta IBS so rekli: Jože Marolt, predsednik Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana: V sindikatih že dlje časa govorimo in zahtevamo od samoupravnih organov ter od vodstev delovnih organizacij, naj v večji meri kot doslej razrešujejo notranje probleme gospodarjenja, ne pa iščejo vzrokov za slabe rezultate svojega dela predvsem v tako imenovanih »zunanjih činiteljih«. Ce zahtevamo že od samoupravnih organov in vodstev delovnih organizacij »obrnjenost navznoter«, smo toliko bolj dolžni tako zastaviti svoje delo v lastni organizaciji, v sindikatih. To pomeni, da smo dolžni svoje delo organizirati tako, da bo rezultat neprimerno obsežnejšega in aktivnejšega sodelovanja naših članov, usmerjeno pa na tista področja in na razreševanje tistih problemov, ki jih je v delovnih organizacijah treba najprej rešiti. Lojze Capuder, predsednik PiO sindikata gradbenih delavcev: Ko govorimo o kriterijih za izbiro novih predsednikov in članov izvršnih odborov sindikalnih podružnic, bi rad dodal tole: Bojevati se moramo proti pojavu, da po izvolitvi delavca, neposrednega proizvajalca, za predsednika sindikalne Podružnice le-tega že naslednji dan po občnem zboru premestijo na delovno mesto, kjer je delo lažje (na primer za skladiščnika), da bi mogel hoditi na sestanke. Navadno je takšno delovno mesto tudi bolje plačano. Takšen predsednik sindikalne podružnice se začne bati, da bo svoj novi položaj izgubil, če se bo preveč odločno bojeval za poglabljanje delavskega samoupravljanja in uresničevanja načela delitve dohodka po delu. To vpliva na celotno politiko izvršnega odbora podružnice, ki postaja oportunistična. Ni malo primerov, ho so iz dobrega zidarja »naredili« slabega pisarniškega uslužbenca ... Jože Globačnik, predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva: Pred občnimi zbori si moramo v sindikatih predvsem odgovoriti na vprašanje, kako smo v praksi uresničevali določila lastnega statuta in kakšna stališča smo oblikovali in sprejemali pri razreševanju problemov, za katerih razrešitev je naše članstvo najbolj zainteresirano. Odgovor na to vprašanje pa nam najbrž pove, da nam ljudje, kljub temu, da smo precej naredili, marsikaj zamerijo. Članstvo nam zlasti zameri, da smo ob nekaterih pojavih nekako »zviška« govo-riH, bolj za druge kot zase, ter da smo bili pri izrekanju stališč preveč deklarativni. Celo v sindikalnih podružnicah so delavci poslušali posplošene zaključke kot: bojevati se je treba za poglabljanje samoupravljanja, delitev po delu itd., namesto da bi se konkretno in javno pogovorili, zakaj samoupravljanje pri njih nima prave moči in besede, zakaj delitev dohodka ni najbolj pravilna itd. Pred občnimi zbori bi rnorali čimmanj govoriti o drugih, čimveč pa o sebi. Milan Pogačnik, glavni in odgovorni urednik Delavske enotnosti: Imam vtis; da lahko primerjam sindikalno delo z otrobom, ki ima veliko glavo in majhno telo. Sindikat je bil doslej forumska organizacija. Zakaj je bilo tako, vemo. Danes smo v situaciji, ko bi lahko telo — organizacija na terenu — astlo. Večino načelnih vprašanj smo rešili. Kriza ne obstaja .Principih, kako naj se družba razvija. Kriza je v učinko-Vltosti izvajanj teh principov v praksi. Člani sindikata niso Zainteresirani za neke »blaževe žegne«, za splošno govorje-Pje in splošna načela. Zanimajo se za konkretne rešitve konkretnih problemov. To lahko uresničijo samo strokovni sindikati, ljudje, ki se razumejo na določene zadeve. Zato na terenu ne iščejo pomoči pri organih zveze sindikatov, obračajo se na razne strokovne organe, četudi niso sindikalni forumi. Ti laže konkretno pomagajo pri reševanju določenega Problema. Marj jan Jenko, 1 predsednik RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti: Resno' bi bilo treba razmisliti, ali je struktura naše organizacije takšna, da ustreza nalogam, ki jih bodo morali v Prihodnje opravljati republiški svet in republiški odbori sindikatov glede na ozračje in atmosfero demokratičnosti v našem družbenem življenju po IV. plenumu in po reorganizaciji Zveze komunistov. Po mojem mnenju naša organizacija, ki je ^sorsko razbita, ni več tako funkcionalna, kot bi morala biti. Republiški sindikalni svet bi moral imeti drugačno vsebino deta in drugačno vlogo kot republiški odbori. Republiški od-d°ri so strokovni odbori in se morajo ukvarjati s problemi, hi izhajajo iz strokovnosti dela teh odborov — političnimi, Oanizacijskimi in čisto strokovnimi problemi sindikatov. Republiški sindikalni svet in občinski sindikalni sveti pa bi J\Grjetno morali razpravljati o celotni politiki politično terito-mine skupnosti. Ob tem pa mora na primer naše predsed-j ^0 — če je kolektivni forum — v praksi odražati ter ko-ektivno realizirati to politiko preko občinskih sindikalnih ^etov in tudi republiških odborov kot strokovnih odborov, ® Pa, kot je bilo doslej, da so bili republiški odbori neke . ste transmisija republiškega sindikalnega sveta ali občin-lh sindikalnih svetov. Republiški odbori sindikatov so po atutu ZSJ samostojne politične organizacije. Uredil V. B. RAZGOVOR Z ANTONOM BAVDKOM, PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKAL-NEGA SVETA V CERKNICI____________ SINDIKAT SE VSE BOLJ UVELJAVLJA Na temo, kako se uveljavlja sindikat, smo se to pot pogovarjali z Antonom Bavdkom, predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Cerknici »Po čem sodite, da se uveljavlja sindikat v vaši občini?« je bilo prvo vprašanje. »V zadnjem obdobju smo se vsi, bodfsi v občinskih sindikatih ali pa v sindikalnih podružnicah potrudili, da bi se sindikalna organizacija tudi v naši občini res uveljavila. To sodim lahko že po tem, da se tudi v okviru sindikalne organizacije problemov nič več ne lotevamo kar tako na pamet. Zdaj vsak problem obravnavamo na osnovi že poprej izdelanih analiz, študij in elaboratov. Na ta način smo se temeljito lotili vzrokov, zakaj samoupravljanje v delovnih organizacijah stagnira, ali pa zakaj produktivnost dela ni takšna, kot bi v naših razmerah lahko bila in podobno. Naredili smo tudi vrsto primerjav, na primer kolikšna je stopnja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in ugotovili, da je ta razmeroma nizka, celo pod republiškim povprečjem.« »Kako to, da se teh študij in analiz niso lotile posamezne službe na občini? Ali niso one prve poklicane, da jih izdelajo?« »Sele, ko smo na občinskih sindikatih izdelali temeljite analize določenih problemov, so nas na občini začeli posnemati. Mi pa smo se teh analiz lotili zavoljo tega, ker smo spoznali, da posamezne probleme lahko razrešujemo le, če poznamo vzroke, zakaj so problemi nastali. Toda, žal, tako delamo le v" okvira občinskih sindikatov. S temi metodami dela pa nikakor ne moremo prodreti tudi v naše podružnice. Veste, izvršni odbori sindikalnih podružnic so po mojem vse premalo samostojni in premalo povezani s članstvom ... Res je tudi, da se nekateri člani izvršnih odborov v sindikalnih podružnicah še zmeraj vse preveč bojijo, da bodo imeli težave, če bodo kot sindikalni delavci opozarjali na te ali one napake. Takšni delavci, ki so v obraz povedali napake, so bili doslej pogostokrat šikanirani, mnogokrat pa celo odpuščeni iz delovne organizacije. Menim pa, da je zdaj sindikalna organizacija že toliko močna, da se lahko uspešno postavi po robu tudi raznim samovoljnežem v delovnih organizacijah. Skratka, hočem poudariti, da zaposleni vsaj v nekaterih delovnih organizacijah cerkniške občine že spoznavajo, da je sindikat celotno članstvo in ne le občinski sindikalni svet, ali pa morda le njegov predsednik.« »Katera od akcij Sindikata pa je bila po vašem mnenju v zadnjem času najuspešnejša?« »Težko odgovorim na to vprašanje. Pa vseeno, ko takole razmišljam, se mi je v zadnjem času zdela ena najpomembnejših akcij sindikata ob združitvi cerkniške Pekarne s Kmetijsko zadrugo. Posebna komisija pri občinskem sindikalnem svetu je izdelala več predlogov, na kakšni osnovi naj bi se Pekarna združila s Kmetijsko zadrugo. Še prej pa je omenjena komisija natančno ugotovila, da cerkniška Pekarna, kot samostojno podjetje nima nikakršne perspektive. Občinski sindikati so zavoljo tega na osnovi izdelanega elaborata predlagali kolektivu Pekarne združitev s Kmetijsko zadrugo. Kolektiv Pekarne se je potem sam z referendumom odločil za združitev. S tem smo dosegli, da ni prišlo do nasilne združitve, kar bi se povsem lahko zgodilo.« »Slednjič bi bilo zanimivo slišati, katere najpomembnejše naloge čakajo sindikat v naslednjem obdobju?« »Sindikat čakata v naslednjem obdobju dve pomembnejši nalogi. Prva je nedvomno še nadalj- nja krepitev samoupravljanja v delovnih organizacijah. Če sem konkreten, v nekaterih podjetjih naše občine še vse premalo spoštujejo samoupravne akte. Hočem reči, da nekateri vodilni uslužbenci delajo mimo tega, kar je zapisano v statutih ali drugih internih pravilnikih posameznih delovnih organizacij. Zategadelj bo naloga sindikata v prihodnje še toliko bolj pomembna v tem, da bo ščitil medsebojne odnose, kot to določajo samoupravni akti...« ... »in katera je naslednja naloga sindikata?« »Naslednja naloga sindikata pa je razvijanje oddiha in rekreacije delovnih ljudi. To zaradi tega. ker v srednjeročnih družbenih načrtih delovnih organizacij nismo opazili nobenih postavk glede dnevne in tedenske rekreacije. Zavoljo tega si bomo na občinskih sindikatih toliko bolj prizadevali, da bi izpeljali tedensko in dnevno rekreacijo. Inštitutu za turizem smo že dali izdelati posebno študijo o tem, kaj vse delovni človek potrebuje za dnevno in tedensko rekreacijo. Študijo, ki bo veljala blizu 650.000 starih dinarjev, naj bi financirale delovne organizacije same. In to predvsem zavoljo tega, da študija potem ne bo obležala v predalih, marveč da jo bodo delovne organizacije s pridom uporabljale.« M. Ž. O »Kričaču«, ilegalni radijski oddajni postaji, ki nas je v najtežjih dneh naše zgodovine opogumljala za boj proti okupatorju, smo spet, kakor vsakič ob obletnicah njegovega rojstva, veliko slišali te dni, ko je minilo 25 let, odkar je uporniško spregovoril. S posredovanjem televizijskih zaslonov smo spoznali tudi njegove »krstne botre«: Milka Goršiča, dr. ing. Milana Osredkarja in druge, čeprav samo na pol, ker se reporterji RTV niso potrudili, da bi svojim gledalcem in poslušalcem v besedi in podobi vsaj bežno predstavili skrivališča »Kričača« in sedanje delo njegovih tvorcev. BOTRIJA BREZ BOTROV Praznovanje obletnice rojstva ilegalnega Kričača je doseglo svoj vrh s slavnostno akademijo v Filharmonični dvorani v Ljubljani, pod pokroviteljstvom in v režiji RTV Ljubljana. Povabilu na slavnostno akademijo so se odzvali »številni politični in javni delavci«, kakor smo lahko prebrali v dnevnem tisku. Kako ne, saj je obletnica našega Kričača, prve radijske postaje v Evropi, ki je posredovala v ■ eter uporniško besedo, tako pomemben praznik, da ... Povabilu na slavnostno akademijo pa se niso odzvali »krstni botri« Kričača. Ker jih ni nihče povabil. V. B. NAPOSLED V LJUBLJANI ENA SKUPNOST ZA ODDIH IN REKREACIJO Prožna agencija zrn delavski turizem Mesini sindikalni svet v Ljubljani je sprejel sklep o združitvi dosedanjih počitniških skupnosti Domači turizem je napravil v letošnjem letu občuten korak nazaj. V času reforme smo namreč prav organizacijo oddiha in rekreacije delovnih ljudi skoraj v celoti zanemarili. Po ukinitvi K-15 se je število delavcev, ki se odločajo za dopustovanje nekje izven vsakdanjega okolja bistveno skrčilo. Tako danes ne moremo govoriti le o stagnaciji, temveč celo o upadanju delavskega turizma. Rezultati letošnje turistične sezone so. pomenili signal za odločnejšo akcijo sindikatov v smeri premišljene organizacije domačega turizma. Predvsem v smislu ekonomičnosti, ki bo omogočila našim proizvajalcem, da si s svojimi osebnimi dohodki zagotovijo potreben počitek v domovih ali v campih. In kakšne so ob tem naloge sindikatov? Rešitev današnje situacije je edinole v odprtosti obstoječih zmogljivosti ter objektov in v iskanju novih oblik za razvoj delavskega turizma. To pomeni, da je potrebno stopiti korak naprej ne le v pripravljenosti in v posvečanju skrbi tem vprašanjem, ampak tudi v sodobnejši in nastalim pogojem ustrezni organizaciji. Zato je razveseljivo, da daje danes družba prednost močnejšim in širšim organizacijskim oblikam, Iti naj bi zajele večje zmogljivosti in področja in ki naj bi omogočile večjo pestrost v delavskem turizmu. Sele ob tem se namreč odpirajo možnosti za gospodarsko bolj samostojno delovanje, za racionalnejše poslovanje in večjo izkoriščenost kapacitet, skratka, odpirajo se velike možnosti za pocenitev vseh počitniških uslug. Na osnovi teh spoznanj je bila pred dnevi v Ljubljani ustanovljena enotna organizacija za oddih in rekreacijo pri MSS, h kateri bodo v najkrajšem času pristopili kot ustanovitelji Republiški sindikalni svet, republiški odbori sindikatov in počitniške skupnosti pri ObSS Šiška, Center in Maste-Polje. S tem bodo prešli vsi domovi dosedanjih počitniških skupnosti v upravljanje novi organizaciji. Počitniška skupnost pri Mestnem sindikalnem svetu Ljubljana bo po predvidenem predlogu vključila tudi počitniške domove, ki danes z njimi upravljajo nekateri republiški odbori sindikatov in republiški sindikalni svet, razen tega pa se bo dogovorila o najemu počitniških domov s tistimi gospodarskimi organizacijami na področju mesta Ljublja- ne, ki so z domovi doslej same upravljale. Kljub temu, da so sestoj eče počitniške skupnosti že doslej dokazale svojo ekonomsko upravičenost, njihova majhna materialna baza preprečuje razširjeno reprodukcijo in usposabljanje počitniških domov v centre za oddih in rekreacijo, ki bi poleg nudenja klasičnih uslug, prenočevanja in prehrane, organizirali še izlete, kulturno zabavne prireditve, ter športne in druge dejavnosti. Bodoča organizacija naj bi se v prvi fazi ukvarjala z dejavnostjo sedanjih počitniških skupnosti, poleg tega pa razvijala nekatere že začete in nove oblike rekreacije (letni oddih v domovih, campih, weekendih — na morju in v planinah, izletništvo, kulturne in športne prireditve, izposojeva-nje opreme za taborjenje, smučanje itd.), vzporedno s tem pa še vnaprej vključevala neizkoriščene objekte delovnih organizacij. Osnovni motiv za ustanovitev mestne skupnosti za oddih in rekreacijo je torej v poživitvi delavskega turizma. Nova organizacija naj bi predstavljala prožno agencijo, ki bo v povezavi z delovnimi organizacijami uspešneje in bolj enakomerno usmerjala letovanje skozi vse leto. je robantil Tinač in za-g v klobuk na mizo. — Dru-ce sem raje tiho, danes pa Je vrglo pokonci. Jezik se 1® sam od sebe razvezal. Va,?oter*i je začel ‘pripovedo-skraja umirjeno, potem pa boli zagreto. 7- Pomislite, fantje, delavski i2v le tri ure premleval prodni -e stroške. »Glavni« in ko f. 80 Predlagali, kje vse lah-hra^R'ar®ujemo nekaj božjakov. ^lijončkov6 5e je nekaj krepkih Vali"In*wv0V'- Potem smo glaso- Van.lu Spre^ sklePe 0 varče- ko je kar vrglo pokonci, kaj tonmaC povi®a-* §las 23 ne" braT"^0^6111 pa ie sekretar pre-r0Va . pis od socialnega zava-Ja> v katerem le-ta zahte- va, da mora poslati za vsakega knapa posebej, vsak mesec sproti, točne podatke o tem, koliko dni je vsak posameznik prebil v jami, kakšen je bil njegov zaslužek? In sekretar ne bi bil sekretar, če ne bi kar hitro izračunal, da bomo morali za to delo najeti še dve delavki v pisarno, pa še ne bosta zmogli vsega tega dela. O tistem, kar je sledilo, raje molčimo. Tinač je lahko v splošni zmedi povedal samo še to, da je pač tak predpis za vse tiste, ki imajo benificiran delovni staž. Res ni, da bi ponavljati vse sočne izraze, s katerimi so si dali duška knapje. Povejmo le to, da bi jih tiskarsko črnilo težko preneslo. Takšni smo: počasi se privajamo, da na vseh koncih in krajih stiskamo; dinar nam je postal bolj svet, kot je bil kdaj koli doslej. Varčevati skušamo celo tam, kjer skorajda ni kaj privarčevati. Na drugi strani pa nam preljuba, predraga, povsod in venomer prisotna birokracija podira vse, kar mislimo in čutimo, da je prav in na mestu. Kaj bi ponavljali vse to, kar smo že neštetokrat povedali: tisto, kar je za nekatere- varčevanje, je za druge ... (m) JIH! Hilli'Pogovori z upravljavci R Pogovori z upravljavci lll!lllllllllll!!llllllllll lllllllllllllllllllll »TUDI DOBRA BESEDA PRINESE DENAR!« »Če hočeš prodati katerokoli robo, je uslužnost do kupca prvo,« je na začetku našega pomenka poudaril Rado Lukežič, skladiščnik in predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice v ljubljanskem podjetju »Gramex«. »Če tega ni,« je nadaljeval, »se ljudje — morebitni kupci — še pogovarjati ne bodo začeli z nami, trgovci, prihodnjič pa bi se nas izognili, pa bi bili udarjeni na žepu. Plačani pa smo po učinku ...« »Torej je reforma povzročila, da ste vsi tisti, ki delate v trgovini, začeli bolj misliti na to, v kakšnih odnosih ste s kupci — potrošniki? Ni namreč še tako dolgo, ko ste bili trgovci nekaterih strok, na primer tudi vi, ki prodajate gradbeni material, pravcati monopolisti in je bilo skoraj vseeno, kako ste gledali na potrošnika, saj ste lahko prav vse prodali...« »Ne trdim, da se tudi pri nas v prejšnjih letih ne bi dogajali takšni primeri. Mislim pa, da so vendarle pomenili bolj izjemo kot pa pravilo. Že dolgo se namreč zavedamo, da takšna pot ne vodi daleč, predvsem pa ne more biti perspektivna. Vsi ukrepi za stabilizacijo tržišča, pa čeprav so doslej mnogi čisto spodleteli, so vendarle opozarjali, da bo na trgu lahko uspeval le tisti, ki bo konkurenčen. K temu pa pri nas že dolgo težimo, ker vemo, da bo podjetje napredovalo, če bo kupcu lahko nudilo kompleten asortiman blaga in bo seveda tudi y ceni konkurenčno. Če bi se namreč ravnali tako, da bi lovili zgolj konjunktur- ne artikle, bi se enkrat moralo zalomiti. Kaj pa bi bilo potem? No, pri nas smo s tako politiko in s takim gospodarjenjem dosegli, da se je navzlic reformi količinski promet v enem letu povečal za dobrih 30 odstotkov, vrednostno pa — kolikor vem — še nekoliko več. Se celo cene pri nekaterih artiklih, na primer pri keramičnih ploščicah za oblaganje sten in tal, smo lahko znižali na raven tovarniških cen. To pa zato, ker kot veliki kupci pri proizvajalcu lahko dosežemo ugodnejše nabavne pogoje. Prodajo teh in drugih izdelkov pa spet povečujemo zavoljo tega, ker kupce znamo prepričati, naj kupujejo pri nas in ker jih hkrati opozarjamo na vse tisto, kar lahko dobijo v našem podjetju, pa čeprav so prvič morda prišli le po , cement ali kaj podobnega.« »Verjamem vam, da boste kot član trgovskega podjetja tudi reklamirali svojo delovno organizacijo, saj je to trgovcem tako rekoč prirojeno. Vendar pa: ali morda le ne obstajajo še kakšni drugi, globlji vzroki, da se pri vas v Gra-mexu toliko trudite, da bi ustregli kupcem v času, ko gradbeništvu ni z rožicami postlano? Prej ste omenili nekaj o nagrajevanju?« »Vse to, o čemer sem doslej govoril, je med seboj tesno povezano. Glavni vzrok pa naj-brže le bo nagrajevanje. Kot sem že rekel, smo plačani po učinku. Da moje besede ne pomenijo le gole fraze, kakor je to marsikje drugod, bi rad o tem nekdj več povedal. Stal- ni del osebnega dohodka imamo odmerjen po analitični oceni delovnih mest, medtem ko vrednost točke določajo realizacija prometa, plačana realizacija in še nekateri drugi kriteriji, ki so zelo različni po posameznih naših dejavnostih. Mislim, da smo pri nas na zelo zanimiv, predvsem pa učinkovit način rešili delitev po delu za strokovne službe oziroma za posameznike, ki v teh službah delajo. V likvidaturi računov morajo na primer svoje delo opraviti najkasneje v treh dneh. Če zamudijo, evi- g dentiramo pa delo slehernega g posameznika, lahko izgubijo do g 10 odstotkov osebnega dohod- -g ka po stalnih osnovah. Podob- g no je v fakturnem oddelku ali g kje drugod, kjer imajo opravka {j z denarjem. Ravno ob zadnjem J izplačilu se je na primer zgo- g dilo, da je ves tranzitni odde- g lek ostal za 12 odstotkov pod g vrednostjo točke, ker je eden g§ od članov te enote pošteno §j ,zdrsnil’, skratka preveč zamu- g dil z izvršitvijo svojega dela. g Prizadeti, sicer eden najboljših g uslužbencev, pa je dobil kar 17 g odstotkov manj osebnega do- g hodka. kot bi mu sicer pripa- g dal po uspehu njegove enote. jg Bolj .komcdno’ delo ga je tako g veljalo skoraj 30 tisočakov...« g Poslužujemo pa se tudi dru- H gih oblik stimulacije, da bi de- g nar hitreje krožil, da bi bolj g ekonomično poslovali. V malo- g prodajnem oddelku na primer g dobijo le 10' odstotkov na nji- g hove osnove, če gotovinski pro- g met povečajo za določen odsto- g tek nad planom. Še posebno g stimulacijo dobijo, če kupci v g dogovorjenem roku plačajo g svoje račune. Kako jih o tem g prepričajo, je njihova stvar, g splača pa se jim, kajti to na- 1 nese denar, ki se pozna v ku- §j verti! Podjetju pa se tudi iz- g plača, če ima več prostih sred- g štev... Prav zaradi tega je jj tudi računovodstvo posebej g stimulirano za zmanjševanje g terjatev nasproti kupcem; za H 200 milijonov S-dinarjev zniža- g nih terjatev si uslužbenci raču- j§ novodstva razdele 260.000 S- m dinarjev posebne nagrade. Te g in še drugih oblik stimulacije H pa so .bili doslej deležni vsi, j§ ki. po pravilniku za to imajo g možnost. Tako mi vsi, vsak g zase in po svoje, zidamo sVoj g zaslužek ...« g —mG S IIII!I!!!!!!!!!:!IIII II!!!!!!!! I!i!!!l!ll!!!!!!llll lllllllllllllllllllllllllll SPET NA TEMO: NAPOSLED PRIJETNEJŠI DNEVI V ČATEŠKIH TOPLICAH? ČATEŠKE TOPLICE V DVOJNIH ŠKRIPCIH Zakaj sla odstopila predsednik upravnega odbora dr. Vjekoslav Nankovič in predsednik delavskega sveta dr. Ante Franovič • Kolektiv Čateških Toplic je v zadregi. Nove razmere, ko socialno zavarovanje ne pošilja več zavarovancev na zdravljenje, obetajo namreč tej delovni organizaciji kaj malo rožnate perspektive. © Za zdaj so odpustili v Toplicah 15 ljudi. Tisti, ki so ostali, pa prejemajo 80-odstotne osebne dohodke. Ljudje so negotovi in vse prej kot zadovoljni. @ Zaradi gospodarjenja po novem...? Zaradi težav, ki jih je prinesla gospodarska reforma ...? ® Prvič zaradi tega. Drugič pa zato, ker tudi v samem kolektivu ni vse tako, kot bi naj bilo v delovni organizaciji, ki je v hudih škripcih. Pred dnevi sta namreč dala ostavko na syoji funkciji predsednik upravnega odbora dr. Vjekoslav Nankovič in predsednik delavskega sveta dr. Ante Franovič. MOŽJE, KI NISO MOŽJE (ALI: NEKATERI SE BOJIJO) To je bil tudi povod za razširjeno sejo' ObSS Brežice, ki ji je poleg omenjenih dveh zdravnikov prisostvovala tudi večina najpomembnejših občinskih mož iz Brežic. Tja od predsednika občinske skupščine Milana Se-petavca, do članov ObSS. Dnevni red je vseboval eno samo točko: razmere v Čateških Toplicah. »Delavski svet Čateških Toplic je na svoji zadnji seji ponovno načel vprašanje našega poslovanja,« je dejal dr. Ante Franovič. »Hoteli smo predvsem razčistiti zadevo okoli naše računovodkinje Milice Tomše, ki je povzročila naši delovni organizaciji v zadnjih letih ogromno škode. Ker je njena krivda dokazana, razen nas jo je ugotovila tudi služba družbenega knjigovodstva, in ker je Milico Tomše že pred leti kaznovalo Gospodarsko sodišče, sem predlagal, da računovodkinjo izključimo iz naše delovne organizacije. Enako so sodili o tej stvari tudi predsednik UO dr. Vjeko-slov Nankovič ih predsednik sindikalne podružnice Franc Gramc. Glasovanje članov delavskega sveta je potrdilo, da Milica Tomše med nami nima kaj iskati. Nekaj minut po glasovanju, medtem je bil odmor, pa so nekateri člani delavskega sveta zahtevali ponovno glasovanje, češ da niso razumeli sistema. Preprosto povedano: nekateri so se med odmorom ustrašili in se zato enostavno premislili. Pri ponovnem glasovanju so namreč samo štirje bili za to, da računovodkinjo izključimo iz delovne organizacije, ostalih osem pa je bilo proti". To se mi je zdelo tako neresno, da sem sklenil odstopiti od funkcije predsednika delavskega sveta,« je dejal dr. Ante Franovič ... Ostavki predsednika delavskega sveta v Čateških Toplicah je sledil tudi odstop predsednika upravnega odbora dr. Vjeko-slava Nankoviča. »Zaradi računovodkinje nas je kaznovalo Gospodarsko sodišče, zaradi nje smo ob več kot milijon starih dinarjev in kljub temu si nekateri še niso popolnoma na jasnem, kaj bi z njo,« je povedal dr. Vjekoslav Nankovič. »Jasno je, da pri nas delajo ljudje eno, mislijo pa drugo. Drugače ne bi prišlo do tega. Iz bojazni do ,stare garde’ se bojijo spregovoriti. Nočejo se zameriti. Če se pogovor jam z njimi na štiri oči, govorijo pametno, tako kakor je treba. Na sestankih pa jim vsa korajža odpove'...« • V Brežicah mi je postalo jasno, da Milica Tomše v Čateških Toplicah res nima več kaj iska- ti. Že davno bi morala svoje mesto prepustiti komu drugemu. Bolj sposobnemu. Skratka, v Toplice ne sodi več, vsaj kot računovodkinja ne. Približno isto bi veljalo tudi za direktorja, ki je ob težkih spodrsljajih računovodstva mirno stal ob strani, pa za šefa strežbe, Gizo Dukič, oziroma »drugega direktorja«, kot jo imenujejo v Brežicah. »Ti trije morajo iz kolektiva,« pravijo v Čateških Toplicah. »To je pogoj, da se spet postavimo na noge. Drugače lahko še letos naše Toplice zapremo ...« TOPLICE SO PRERASLE »STARO GARDO« »Vsekakor je treba v Čateških Toplicah marsikaj razčistiti,« je na seji dejal Ivan Živio, predsednik ObSS. »Primerov, da so ljudje nezadovoljni v Čateških Toplicah, ni malo. Preveč jih je, da bi lahko držali roke križem. Sodim pa, da omenjeni ostavki ne .predstavljata rešitve. Pot, ki sta jo začrtala samoupravnim organom v tej delovni organizaciji dr. Nankovič in dr. Franovič, je samo hvale vredna, zato bi bilo škoda, če bi že na začetku vrgla puško v koruzo...« »Pri vsem tem ne gre za odstopanje od načel oziroma za odstopanje od boja za solidno poslovno politiko in medsebojne odnose,« je poudaril dr. Ante Franovič. »Ne mečem puške v koruzo, ampak svoje nalivno pero! Nočem več podpisovati stvari, ki so za moje pojme nemogoče. Nočem ljudem odgovarjati za tisto, kp.r sam ne odobravam, proti čemur glasujem. Med drugim na primer ne morem razumeti, zakaj se nismo najprej poslovili od naših honorarnih uslužbencev, ki so že v pokoju, če smo že morali postaviti na cesto kar 15 ljudi. Teh in podobnih stvari ne odobravam, zato odstopam. Našim ljudem enostavno ne morem več pogledati, v oči...« Pravijo, da botruje današnji situaciji v Čateških Toplicah v glavnem »stara garda«: računovodkinja, direktor in šef strežbe oziroma »drugi direktor«. Z imeni teh ljudi povezujejo v Brežicah nesolidnost, zgrešeno poslovno politiko in še marsikaj, s čimer si danes beli glavo služba družbenega knjigovodstva. Ker pa komisija SDK spominja pri svojem delu na skromno živalco z lastno hišo, so sklenili na omenjenem sestanku v Brežicah, da v najkrajšem času obišče Čateške Toplice komisija za družbeni nadzor pri Občinski skupščini. Seveda ob tem ni treba poudarjati, da vsa stvar ne bo šla mimo sveta za gospodarstvo. Lonček je namreč prekipel. Ker so Čateške Toplice očitno prerasle sposobnosti svojih vodilnih uslužbencev, bo treba med drugim sprožiti pred celotnim kolektivom poleg omenjenih problemov tudi vprašanje koncepta te delovne organizacije, saj za vse skupaj ni več veliko časa. Za to bo poskrbela sindikalna podružnica, ki bo storila vse, da. zadeve pridejo na pravi tir. A. ULAGA JJastlo Republiškega sveta ZSJ 'a Slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List ie ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK / Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 72. 31 24 02 in 11 00 33. uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani. $t. NB 501-1-365 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 starih din — Naročnina je četrtletna 6.50 N-din — 650 starih din - polletna 13 N-dln — 1300 starih din in letna 26 N-din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini - Tisk In klišeji CZP »Ljudska pravica«. Ljubljana Kaho gospodarimo PRIMORSKA GRADBENA PODJETJA BODO SKLENILA POGODBO O POSLOVNEM SODELOVANJU SKUPNI IMENOVALEC PETIH GRADBENIH PODJETIJ Pet primorskih gradbenih podjetij: Stavbenik iz Izole, Gradnje iz Postojne, Kraški zidar iz Sežane, Gorica iz Nove Gorice in Primorje iz Ajdovščine, pripravlja pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju, ki naj bi uredila med njimi boljše poslovne odnose in smotrno delitev dela. Sodelovanje med petimi gradbenimi podjetji je v zadnjem obdobju postalo gospodarska nujnost. Prejšnja zaprtost, ko podjetja niso videla čez svoj plot, postaja poslovno brezuspešna. Prvi znaki, da gradbena podjetja na Primorskem izgubljajo dela na tržišču, ki je njihovo naravno zaledje, so se pokazali letos, ko so nekatera gradbena podjetja iz notranjosti posegla v obalno področje. Celotno področje Belega križa, zazidava, urbanistična in komunalna ureditev, je šlo v tuje roke. V takšnem položaju je pet gradbenih podjetij na Primorskem potegnilo za zasilno zavoro. Sklenili so, da proučijo pogodbo o poslovnem in tehničnem sodelovanju in da ustanovijo svoje združenje. Pogodba, ki jo pripravlja pet gradbenih podjetij skupaj z Invest birojem v Kopru, naj bi uredila nekaj področij, ki lahko vplivajo na boljši poslovni uspeh podjetij. Njihovo poslovno sodelovanje se v začetku omejuje na koncentracijo težkih gradbenih strojev, na skupno izobraževanje kadrov, na skupno raziskovalno delo na področju organizacije poslovanja in na usklajevanje obrtniških storitev. GLASBENI STROJI SO SLABO IZKORIŠČENI t Raven opremljenosti petih primorskih gradbenih podjetij z gradbenimi stroji je nekoliko nad povprečjem gradbeništva v držaVi, ohranja pa v odnosu do ostalih gospodarskih dejavnosti obeležje zaostalosti. Med podjetji, ki nekoliko izstopajo, je Primorje iz Ajdovščine, ki pa se ukvarja pretežno z nizkimi gradnjami, kjer brez strojev ne gre. Struktura opremljenosti s stroji teži k univerzalnosti tudi že pri majhnih podjetjih, saj je skoraj vsako podjetje opremljeno s stroji za zemeljska dela, za vertikalni in za horizontalni prevoz. Podatki, ki so jih zbrali med gradbenimi podjetji, kažejo, da je izkoriščenost strojev nezadovoljiva. Analiza stopnje izkoriščenosti težkih gradbenih strojev pove, da predstavljajo resnične obratovalne ure strojev komaj 49 % možnih obratovalnih ur ene izmene. Obratovalne ure so pri nekaterih podjetjih izredno nizke. Tako ima Stavbenik v Izoli svojo težko gradbeno mehanizacijo izkoriščeno samo s 23 %, Gradnje iz Postojne z 69 %, Gorica iz Nove Gorice s 47 % in Primorje iz Ajdovščine z 52 %. Pri tako slabo izkoriščeni težki gradbeni mehanizaciji pa so stroški za redno vzdrževanje nesorazmerno visoki, večajo pa se tudi zaradi odplačevanja anuitet in amortizacije. Tako gradbeni stroji v mnogih podjetjih ne kopljejo zlata, ampak jamo izgube. Ker med primorskimi podjetji ni dosežena specializacija proizvodnje, pomeni za njih mehanizacija precejšnje ekonomsko tvega- nje. Pretežno splošna usmeritev vseh petih gradbenih podjetij na Primorskem pa že sama po sebi ne ustvarja pogojev za visoke učinke mehanizacije. Tako ie strojna opremljenost podjetij zaradi slabe izkoriščenosti hudo breme in mnoga podjetja ne zmorejo vseh plačil za stroje. Prav nič boljša pa ni slika, ki jo dobimo o izkoriščanju prevoznih kapacitet. V izkoriščanju vozil imajo podjetja prav tako velike luknje. Število dni, ko so bila vozila na delu, znaša komaj 83 %, ko so bila vozila sposobna za prevoz. Zaključki, ki so jih gradbinci iz teh podatkov dobili, niso nepričakovani. Vsako podjetje zase ni zmožno nakupovati vseh gradbenih strojev, ki jih pri svojem delu rabi, zlasti še, če upoštevamo, da so cene gradbenih strojev pri nas, preračunano v dolarsko vrednost, od 30 do 60 % dražje kot v deželah zahodne Evrope. To dejstvo sili k razvoju gradbenih podjetij obrtniškega tipa. Pogodba, ki jo primorski gradbinci snujejo, pa naj bi te težnje zajezila s koncentracijo težkih gradbenih strojev v e:; e m centra za vsa podjetja. Združili bi sredstva za nakup novih strojev, pa tudi stare bi izkoriščali vsi skupaj s posojanjem in najemanjem za določena dela. Takšno obliko medsebojne pomoči s stroji v tujini že poznajo: Podrobnejše pogoje izkoriščanja strojev pa bodo seveda obdelali s pogodbo, pa tudi obračunavanje odškodnine in plačilne pogoje. NAPREDEK TUDI NA DRUGIH PODROČJIH Poslovno sodelovanje primorskih gradbenih podjetij pa ni omejeno samo na boljše izkoriščanje težkih gradbenih strojev. Snujejo tudi še druge načrte, ki naj bi služili boljši poslovni povezavi. Združiti nameravajo tudi dosedanje izsledke in izkušnje pri gradnjah, tako da bi razvili skupen tip individualne hiše, izvozne hiše in turističnih tipiziranih gradenj. Dosedanje najboljše rešitve bodo združili, da bi se tako trdno zasidrali ne samo v obalnem pod- ;. F? "il $ f iJH nmandSan JOZE MAROLT, na seji Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana: Reforma je prinesla razgibanost v delovne organizacije, ki so poiskale notranje rezerve. Tako v celoti zaznamujemo boljše uspehe gospodarjenja. Tudi ni bojazni, da bi večja sredstva, ki ostanejo delovnim organizacijam, nesmotrno delili. Osebni dohodki so namreč v večini ljubljanskih podjetij izravnani s stopnjo produktivnosti in tudi v delitvi na osebne dohodke in sklade je po zaslugi odločitev samoupravnih organov pametno razmerje. Dr. MIHA POTOČNIK v intervjuju o odnosih med zvezno in republiško zakonodajo v Delu: Šele reforma in IV. plenum CK ZKS sta odkrila ovire ter postavila tudi ostrejše zahteve za resnično spoštovanje ustavnih načel in posameznih ustavnih določb... Tudi v zakonih, ki bi morali nastajati na zares demokratičen način, bi morale priti do izraza vse bolj pravice samoupravljavcev ter njihovo neposredno odločanje. Vsi državni organi, posebej pa še skupščina, so neposredno poklicani in po ustavi zavezani, da z vso svojo dejavnostjo širijo in razvijajo vse oblike družbenega samoupravljanja in socialističnega demokratizma. CV1JETIN MIJATOVIČ na seji CK ZK BiH: Predreformna miselnost je v praksi ponekod še precej močna. To miselnost lahko opazimo pri poskusih, da bi sanirali izgube in odpravljali nelikvidnost po logiki starega administrativno proračunskega sistema, ne pa po ekonomski logiki. MILOŠ M1NIČ na skupščini stalne konference mest v Mostarju: Ukrepi gospodarske in družbene reforme imajo enake družbeno ekonomske in politične posledice v komuni, kakor v vsej družbi. Tudi te določbe pomenijo deetatizacijo in spodbudo za razvijanje vseh odnosov na osnovi večje gospodarske samostojnosti delovnih organizacij. ročju, temveč tudi v drugih krajih in v tujini. V ta namen ustanavljajo skupni inženiring pa tudi Invest biro naj bi • jim utiral pot na tržišču, kot njihovo projektivno podjetje. Velike gospodarske rezerve, ki do njih lahko skupaj pridejo, se skrivajo tudi v izobraževanju. Izobraževanje kadrov naj bi zaupali izobraževalnemu centru Stavbenika V Izoli, ki je za to nalogo najbolj usposobljen. S tem bi se izognili razsipništvu in drobljenju srčdstev za izobraževanje. Zaradi težkih pogojev dela ima gradbeništvo na splošno veliko fluktuacijo delovne sile. Delavce je treba neprestano prlučevati. Stroški za to so težko izmerljivi, je pa gotovo, da niso majhni. Sedaj vzdržujeta Gorica in Stavbenik svoj lastni izobraževalni center, da zadostita potrebam. Vprašanje pa je, če je to najboljše. Ne- smiselno bi bilo, ko bodo dozoreli pogoji za skupno programsko usmeritev, da še naprej vsak skrbi za izobraževanje svojih kadrov. Že zaradi kvalitete in raznolikosti profilov menijo, da bodo morali uskladiti skupne napore za izobraževanje. Podobno kakor z izobraževanjem je tudi z izkoriščanjem obrtniških storitev. Gradbeno podjetje v Gorici je do sedaj najbolj razvilo obrtniške delavnice, ki bi lahko sčasoma nudile svoje izdelke tudi ostalim gradbenim podjetjem. Razgovor med gradbenimi podjetji na Primorskem je stekel s potrebo po sodelovanju. Nezadovoljstvo nad staro dediščino v gradbeništvu je takšno (temu niso krive samo objektivne razmere), da' morajo najti skupni jezik, če nočejo, da si bodo sami izkopali grob. Z. TOMAŽEJ Letošnji zaključni račun ljubljanske Avtomontaže bo zelo ugoden. Bruto dohodek v predvideni višini 4 milijarde 360 milijonov starih dinarjev bo za milijardo večji od lanskega. V devetih mesecih je delovni kolektiv ustvaril 500 milijonov skladov, medtem ko mu je lani zanje V celem letu ostalo 330 milijonov starih dinarjev. Kakor vidite, gospodarska reforma ni prizadela tega podjetja in njegovih upravljavcev, ampak nasprotno, saj so tudi osebni dphodki znatno porasli. Lanskoletno povprečje 72.102 starih dinarjev, letošnje za prvih osem mesecev: 99.396 starih dinarjev. France Borštnik, direktor Avtomacijc, pojasnjuje letošnje uspehe takole: »Z raznimi proizvodnimi izboljšavami, ki sodijo na področje organizacije dela, nam je uspelo povečati proizvodnjo in produktivnost. Izdelujemo, se razume, donosnejše izdelke, ki jih zahteva trg. Struktura proizvodnje se je od lani precej spremenila, ravno zato, da nam izdelki ne bi obležali v skladiščih in da bi nam — kot se po domače reče — več vrgli. * Produktivnost pa se kljub reorganizaciji dela najbrž ne bi povečala za 30 odstotkov, če ne bi izboljšali materialne stimulacije. Delavec z večjim veseljem dela, če več zasluži in ima do dela in do podjetja lepši , odnos. Na ta psihološki moment nekateri pozabljajo, čeprav igra v gospodarjenju oziroma na splošno v samoupravni aktivnosti delovnega kolektiva izredno pomembno vlogo. Nominalno se sicer razmerje me dosebnimi dohodki in skladi poslabša za sklade, dejansko pa, kakor vidite po naših rezultatih, zaradi povečane produktivnosti in proizvodnje skladi znatno porastejo.« ma OB KRITIKAH NA RAČUN VODNEGA PRISPEVKA Samo dober ustmen — premalo! Delovne organizacije plačujejo vodni prispevek zato, da bi na tn način zbirali sredstva za vse tisto, kar razumemo pod pojmom — urejanje voda, ki jih sicer iz dneva v dan in vse bolj onečejajo industrijske odplake, kajti le redka podjetja so poskrbela za zadostne in dovolj učinkovite čistilne naprave. / Zaradi izkušenj iz prejšnjih let, ko so se ta sredstva zbirala po občinah in ko je vodni prispevek pomenil najbolj »legalno« obliko prelivanja sredstev iz podjetij v občinske proračune (ne da bi pri tem prizadeti samoupravni organi imeli vsaj malo besede!), se od letos dalje ta denar zbira v republiškem vodnem skladu. S tem naj bi preprečili nenamensko trošenje sredstev in ta denar torej v celoti uporabljali za regulacije naših voda, zaščito pred poplavami, za kredite za gradnjo čistilnih naprav in za druge podobne namene. Zakonodajalcu torej ni mogoče očitati, da ne bi imel najboljših namenov, ko se je odločil za koncentracijo vseh teh sredstev, čeprav je s tem prizadel občine, ki po novem ne morejo več razpolagati s temi sredstvi, ki naj bi se jih na primer letos nabralo nekaj manj kot štiri milijarde starih dinarjev. Tudi delovne organizacije pravzaprav ne bi imele nobenih pripomb, če bi bilo poskrbljeno za to, da bi v novih organizacijskih oblikah hitreje odpravljali razne stare anomalije, ki še zdaj povzročajo nerealno odmero vodnega prispevka. NAMESTO POHVALE — KAZEN! Najbolj drastično opozarjana neurejene razmere primer Tovarne papirja in celuloze Djuro Salaj iz Vidma-Krškega. Tudi ta tovarna, kot vsaka druga papirnica, potrebuje za svojo proizvodnjo ogromne količine vode, ki jo črpa iz Save. Ni treba biti modrijan, da bi človek lahko vedel, kakšna je Sava pri Krškem — potem ko so se vanjo stekle odplake iz jeseniške železarne, industrijskih podjetij ljubljanskega bazena, trboveljske cementarne in zasavskih premogovnikov. Zato morajo vodo v papirnici pošteno očistiti, da sploh lahko proizvajajo papir bele barve. Voda, ki jo po opravljenem tehnološkem procesu izpuščajo nazaj v Savo, je toliko čista, da bi v njej lahko živele celo ribe, ki jih sicer v Savi pri Krškem skorajda ni več. Vendar pa mora papirnica Krško vseeno plačevati prispevek za onesnaženje vode (kar skupaj z odškodnino za uporabljeno vodo predstavlja vodni prispevek), ker nima takih čistilnih naprav, ki bi ustrezale veljavnirrt predpisom. No, ker pa je tako, bodo krški papirničarji tudi letos plačali kazen za to, ker so prečistili savsko vodo. Razen tega bo letošnji »vodni davek« približno ' trikrat višji, kot je bil na primer lani, ker se je hkrati z novimi predpisi spremenil tudi način ugotavljanja onesnaženja voda. S številkami: za vodni prispevek bodo plačali več kot 120 milijonov, dodatno k temu pa še prispevek za uporabljeno vodo iz vodovodnega omrežja (kar je tudi treba plačati), potem prispevek za Vodno skupnost Dolenjske, katere član so in ki med drugim ureja obrežje Save, naposled pa še odškodnino za -onesnaženje vode, ki jo plačujejo ribičem. Vse to bo naneslo okoli 200 milijonov S-din, kar predstavlja eno petino skladov te tovarne, oziroma dvomesečni osebni dohodek. RAČUNI »NA PAMET« Podobne težave, čeprav v milejši obliki, doživljajo tudi druge papirnice in še nekatera podjetja. Skoraj vse naše delovne organizacije pa so dodatno prizadete še s tem, da jih je Vodni sklad SRS, oziroma občinske skupščine v njegovem imenu, obremenil za plačevanje vodnega prispevka z zneski, ki po podatkih podjetij ne ustrezajo dejanski porabi oziroma stopnji onesnaženosti vode. Če je neko KAJ PRAVIJO ODGOVORNI? Zgolj teh nekaj podatkov in dejstev zgovorno opozarja na neurejene konkretne razmere v vodnem gospodarstvu, čeprav je — kot je bilo omenjeno v uvodu — politika glede vodnega gospodarstva jasna. Za odgovor na vsa ta in še nekatera druga vprašanja smo prosili pomočnika sekretarja za urbanizem inženirja Lojzeta Blenkuša. Med drugim nam je povedal tole: jetij in panog po raznih vodno gospodarskih območjih. Tež^v pa bi bilo neprimerno manj, c® se nad nas ne bi v kratkem času zgrnilo več dela, kot pa ga zmoremo!« Ob vsej tej neurejenosti v vodnem gospodarstvu, na kar hi morali misliti takrat, ko so sprej jemali predpise, in stvari prej urediti, vseeno velja - zapisati tudi nekaj spodbudnega. S kon-con tratijo sredstev v repubti' škem merilu smo namreč dosegli vsaj to, da bo do konca leta 1970 v celoti urejeno celjsKO vodno gospodarsko območje, W bo tako zavarovano pred poplavami, od katerih sta samo zadnji dve napravili približno štirikrat toliko škode, kot pa bodo znesle skupne investicije za ta namen-Tega prav gotovo še ne bi ureSj ničevali, če bi se dela še naprej odvijala tako počasi, kakor so se doslej, ko so se sredstva drobil3 po občinah. Hkrati s tem, ko s6 nadaljujejo in zaključujejo dela na celjskem območju, pa Vodni V Čatežu ob Savi dograjujejo obrambni zid, ki bo zavaroval vodi na avto cesto oziroma proti Cateškim T oklic am pred poplavami cesto, ki ml Bvs2»6 Foto služba DE podjetje na primer še pred leti prijavilo večjo porabo vode od dejanske, da bi na tej osnovi lahko preneslo neka sredstva v občinski proračun in njegove sklade, jim glede na te podatke še zdaj odmerjajo vodni prispevek. Ugovori zaležejo toliko kot nič, ker komisije strokovnjakov enostavno ne zmorejo v kratkem času ugotoviti dejanskega stanja, čeprav se trudijo, da bi to storile, kajti dela imajo preveč. Njihova dolžnost namreč ni samo to, da preverjajo ugovore prizadetih podjetij, ampak mo-pajo ugotoviti tudi to, zakaj vodna statistika izkazuje porabo 200 milijonov kubikov vode letno v Sloveniji, računov pa je bilo Izdanih le Za 130 milijonov kubikov porabljene vode. Tudi register vodnih zavezancev, torej spisek podjetij, ki so dolžna plačevati vodni prispevek, namreč nastaja šele zdaj, čeprav bo vsak čas minilo leto, odkar veljajo novi predpisi o vodnem prispevku. »V trenutnem položaju poskušamo sporne zadeve urejati od primera do primera, pač glede na možnosti posameznih podjetij. Zadovoljni bomo, če bomo te zadeve do konca leta vsaj v glavnem spravili na čisto, kot. se temu reče. Za naprej pa predvidevamo, da bi plačevanje vodnega prispevka uredili različno po panogah, upoštevaje po možnosti tudi specifične pogoje pod- sklad SRS namenja približno polovico vseh sredstev za retin3 vzdrževalna dela na drugi!1 področjih, odobrava prve krožite za gradnjo čistilnih napr"*v in pripravlja kompleksne programe za enako učinkovit0 obrambo pred poplavahsi n9 drugih najbolj ogroženih področjih, na primer v Pomurju in v Mariboru. MILAN GOVEKAR Ali veste ...da je dalo strokovno razvojno delo na področju veterinarstva v Sloveniji v zadnjih letih vrsto praktičnih rezultatov. Tako nam je Uspelo s pomočjo vakcine, ki so jo iznašli in izdelali naši strokovnjaki, povsem zatreti nalezljivo ohromelost prašičev. Znano je tudi, da je bilo v povojnih letih približno 40 ®/o krav in telic jalovih zaradi kužne spolne bolezni — trihomoniaze. Naša strokovna služba je s povsem novimi prijemi ie v nekaj letih bolezen odpravila in tako omogočila uspešno reprodukcijo goveje živine... ... da je jugoslovansko gospodarstvo v zadrijih dveh letih odpustilo kakih 145.000 odvečnih delavcev, istočasno pa so se družbene službe, ki naj bi se debiro-kratizirale, »okrepile« s 15.000 delavci. Izobraževanje in kultura dveletna poklicna sola v metalni Iz proizvodnje nadaljnje šolanje. No, sistem izobraževanja srno pač prilagodili dosedanjim izkušnjam in potrebam naše proizvodnje.« Na vprašanje, kako so se mladi,' doslej nekoliko »problematični« ljudje, znašli v tem novem ambientu, so mi v Metalni odgovorili takole: »Fantje imajo neverjetno voljo do dela. Z veseljem prihajajo v naše učne delavnice, saj v tem vidijo svojo perspektivo. Poskrbeli smo, da prejemajo za svoje delo tudi vsakomesečne nagrade... bs proizvoanjo Sistem izobraževanja je prilagojen proizvodnji in izkušnjam začetku tega meseca je bila v mariborski Metalni majb-K na slovesnost: z delom je pričela dvoletna poklicna šola. Marsikdo za to ne ve. Se več pa je takih, ki tej stvari ne pripisujejo večjega pomena. Dejansko je omenjeni korak Centra za izobraževanje v Metalni neprecenljive vrednosti. Dvoletna poklicna šola rešuje namreč hkrati dve stvari: vprašanje mladik fantov, ki niso dokončali osemletke in danes tavajo po ulicah, ker se ne morejo zaposliti, in drugič, vprašanje kvalificiranih delavcev, ki jih Metalna še vedno močno pogreša. »Dolgo smo razmišljali v hašem Centru za izobraževanje ° usodi mladih ljudi na območju Maribora, ki iz kakršnihkoli Razlogov niso zaključili obvgz-hega osemletnega šolanja,« pripoveduje Franc Žebelj, šef Centra za izobraževanje v Metalni. »Med temi so namreč tudi otroci staršev, ki so zaposleni v Metalni. Praksa kaže, da vse prekadi na to mladino pozabljamo. Domala vsa vrata so danes tem ljudem zaprta. Zato se ne čudim velikemu številu mladoletnih Prestopnikov, ki brezciljno pohajkujejo in iščejo razvedrilo na ulici. Ob vsem tem pa je vznikla ideja o naši dveletni poklicni šoli..'.«■ »Je torej iniciator omenjene šole Center za, izobraževanje?« »Na vprašanje mladih ljudi, hi niso dokončali obveznega osemletnega šolanja, je opozoril že naš upravni odbor,« mi razloži tov. Žebelj. »Cenjev pa je dal Pobudo za ustanovitev šole. Seseda smo izdelali tudi potreben elaborat...« »Mi lahko kar najbolj konkretno poveste, kaj ste nameravali doseči z omenjeno šolo?« »Že leta in leta imamo v podjetju problem s kvalificiranimi delavci. Pomagamo si na vse thogeče načine. Tako smo priučili že lepo število naših ljudi iz sosednjih Vepublik, vendar se Praksa ni obnesla. Trud in pa sredstva, ki jih je naša skupnost viožila v šolanje ljudi od drugod, se enostavno niso obresto-vali. Zakaj... V glavnem Za-'*•?, ker je pomenilo tem ljudem podjetje le nekakšno od-kogfio desko. Ne glede na po-°°dbe so nas zapuščali in n a vri - °vzročaii težave. No, ob vsem pa smo se istočasno spravah, kam s tistimi ljudmi, ki nis° dokončali osemletke in se P° zakonu o delovnih razmerjih ne morejo zaposliti v težki indu-S!-ri.ji. Teh v Mariboru ni tako malo. še nedavno jih je bilo Prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje blizu 180. In ko smo Ustanavljali šolo, smo mislili na Use to. V bistvu smo si želeli Zagotoviti sposobne kvalificirana Uelavce, istočasno pa iztrgati mlade ljudi vplivu ulice in slabe družbe...« Samoupravni organi v Metalni so zamisel Centra za izobraževanje soglasno podprli. Tako upravni odbor kot delavski svet. Tudi pri potrebnih sredstvih se hi zataknilo. Za šolo se je prijavilo kar 49 ljudi. .»Zaradi omejenih kapacitet Pasih učilnic pa smo sprejeli le fantov,« pravi Franc Žehelj. .Izbrali smo najboljše. Priza-uevapio si, da bi se vsebina P°uka kar najbolj približala po-ebam proizvodnje. Predvsem Sredstva za šolanje sta omogočila Metalna in Zavod za zaposlovanje delavcev. Ker je za omenjeni korak Centra za izobraževanje v podjetju, veliko razumevanje, glede sredstev ni problemov. V Metalni so namreč prepričani, da se jim bodo vložena sredstva dvojno obrestovala: v dveh letih bomo imeli lepo število novih kvalificiranih delavcev, istočasno pa bodo pri- Zadnje pred skraj spevali k reševanju socialnega vprašanja vseh tistih mladih ljudi v Mariboru, ki iz kateregakoli vzroka niso končali osnovne šoie. A. ULAGA © M v proizvodnje. Začetku sloni pouk na prak-xr nC'm delu. Vendar se istočasno Ai-Uci že seznanjajo z osnova-v ‘ tehnologije. Fantje delajo cioK-. dan 7 ur in po letu dni že dpi ^O- naziv polkvalificiranega ^eiavca. Kdor bo uspešno za-JUčil dvoletno šolanje, bo po-^ kvalificiran delavec. Seve-a’ Pri vsem tem nismo pozabili možnosti nadaljnjega šola- na om' Vsakemu bomo namreč le'°gPČili, da lahko v teh dveh si m dokonča tudi osemletko in na ta način pridobi pogoje za (Nadaljevanje s 1. strani) jeno s povprečnimi osebnimi dohodki zaposlenih z isto izobrazbo v ostalih dejavnostih. Ko je sklad moral usklajevati potrebe z možnostmi, je znižal ta normativ sporazumno na' 88.000 S-din kot povprečni osebni dohodek na profesorja, kar je pomenilo glede na 1965. leto zvišanje za 12,9 odstotka. Na ta znižani normativ so šole pristale. Toda v juniju je sklad ponovno znižal (z besedami omejitev) ta normativ na 86.400 din, se pravi za nadaljnjih 10 odstotkov. S tem pa je- povprečni osebni dohodek profesorja pristal na nivoju iz leta 1965. Dinamika dotoka sredstev iž sklada je torej bila v prvem polletju še' 89.1 odstotek, medtem ko v drugem polletju le še 78,4 odstotka. Po normativu 100 odstotne osnove bi torej znašal dolg sklada šoli nekaj nad 11 milijonov S-din, na 90-odstotno osnovo (in na to so končno kolektivi zaradi težav pristali) pa nekaj manj kot štiri in pol milijone starih din. Šola na dinamiko sredstev iz sklada ne more vplivati. Dinamika njenih lastnih sredstev pa je v desetih mesecih 118-odstotna, čeprav v juliju in avgustu teh sredstev niso imeli možnosti ustvarjati. Končno, zaradi take dinamike so izplačevali v prvih šestih mesecih letošnjega leta osebne dohodke po normativu 100 odstotno, za jpnij 90-odstotno, za avgust 75-odstotno, za september 90-odstotno in oktober 81-od-stotno. POD SLOVENSKIM POVPREČJEM Tovariš ’ profesor Grosek Janez nam je s pomočjo številk, napisanih na šolski tabli, obrazložil, kakšne so bile možnosti za izplačilo osebnih dohodkov (povprečnih) ob vsakršnem znižanju normativov. Vsega tega seveda tu ni mogoče opisati. Vendar nekaj. Dejanski 'osebni dohodki za redno in dodatno delo kot tudi osebni dohodek le za redno dejavnost, so očitno bistveno začeli padati V svoji krivulji v mesecu juliju vse do oktobra, ko je povprečni osebni dohodek padel na 85.449 S-din za redno in dodatno delo oz. na 82.162 S-din za redni delovni čas. To obdobje pa je pod povprečjem vseh osebnih dohodkov v Sloveniji, ki šmo ga dosegli in znaša 89.000 S-din. Kaj pomeni torej višja in visoka kvalifikacija? KOLEKTIV VZDRŽUJE SOLO Profesor Niko Hočevar, predsednik sveta šole, je dejal, da sklad dejansko danes priznava na prvotno dotacijo le 83,3 odstotka. Pii finančnem planu so predvidevali, da bodo dajali za materialne izdatke lahko 10 odstotkov sredstev, po tem, kar sklad da-je, pa bi lahko trošili le 2,8 odstotka, to je komaj nekaj nad dva milijona S-din. Kolektiv pa je do 31. 10. dejansko za materialne izdatke dal že preko pet milijonov S-din, torej vzdržuje šolo z lastnimi sredstvi in sredstvi sklada osebnih dohodkov. GROB POSEG V SAMOUPRAVNE PRAVICE Ing. Viktor Soršak, predsednik upravnega odbora, nas je opozoril še na en problem, ki je kolektiv zelo prizadel. Mestni svet je namreč s svojim dopisom službi družbenega knjigovodstva šoli omejil izplačilo osebnih dohodkov v oktobru za nadaljnjih 10 odstotkov. Služba družbenega knjigovodstva je ta dopis upoštevala in zavrnila izplačilno listo za 90-odstotni osebni dohodek. Mestni svet je to storil kljub temu, da je šola na svojem tekočem računu imela dovolj sredstev za izplačilo 90-od-stotnih osebnih dohodkov. Kolektiv smatra, da je bil to grob poseg v njihove samoupravne pravice, saj s svojimi sredstvi lahko le sami gospodarijo v skladu s svojo interno zakonodajo. Zato odločno odklanjajo vsako zunanje, administrativno poseganje v njihove notranje odnose. Ker kolektiv razume samoupravljanje kot družbenoekonomski odnosi tudi ne glede na ta primer smatra, da šola nima samoupravne samostojnosti, če nima za to osnovne materialne baze. H Končno poglejmo, kakšne H sklepe je sprejela na svojem n sestanku 4. novembra siivli-sa kalna podružnica ESS: Vztra-S jajo pri 90-odstotno prvotno M ‘določenih normativih za poli vprečne osebne dohodke. V R tem smislu jim mora sklad R do 25. novembra nakazati za-H ostanek 4 milijonov S-din. S a sredstvi šole hočejo gospotta-B riti sami na osnovi svoje in-!3 terne zakonodaje in ne do-0 puščajo zunanjega vmešavu-0 nja. To bodo povedali . jav-B nosti preko tiskovne konic-" ■ renče. Če ne bodo dobili H sredstev, ki zagotavljajo vsaj B minimalno materialno osiroti vo za delo, bodo prekinili ■ delo. DOLGOVI NA VSEH ŠOLAH Do sem, lahko rečemo, je potekal oficialni del tiskovne konference. Toda še nekaj iz razprave, ki lahko sliko stanjk izpopolni. Predstavnik upravnega odbora I. gimnazije je dejal, da tudi njim sklad ob 10-od-stotnem znižanju normativov doslej dolguje približno 5 milijonov starih din. Za izvajanje pouka vseh predmetov dobi njihova šola polovico manj,, kot bi potreboval denarja le kemik za laboratorijske vaje, ki so po učnem načrtu obvezne. Le s kredo in tablo otroci svojih sposobnosti ne morejo razvijati. In končno, res so težave, ker denarja povšod primanjkuje, toda to breme si je treba enakomerno porazdeliti, ne da ga nosi le prosveta. Predstavnica sindikalne podružnice Gradbenega šolskega centra je dejala, da jim sklad ob 10-odstotnem znižanju še vedno dolguje približno 7 milijonov S-din. Šola ima za 800 tisoč din neplačanih računov, to brez kurjave. V prvem polletju so sicer lahko izplačevali še 100 odstotne osebne dohodke, toda le zato, ker so imeli za to dovolj lastnih sredstev, ki so si jih ustvarili s tečaji za kvalificirane delavce. Zdaj pa je na šoli veliko nezadovoljstvo, delovni polet upada, delo v delavnicah, ki so šele v razvoju, pa je zaradi pomanjkanja denarja povsem okrnjeno. Tudi predsednik sveta Srednje tehniške šole je govoril podobno. SKLAD JE STORIL VSE Predsednik sklada je med drugim pojasnil, da občinske skupščine niso hotele podpisati pogodbe, zato tudi sklad ni podpisoval pogodbe z zavodi. Junija so se odločili za ponovno 10-od- stotno znižanje sredstev zavodom, ker so sodili, da je bolje šole prej opozoriti, da dotok sredstev v sklad ni zadovoljiv. Do 31. j oktobra je namreč kljub številnim , akcijam in apelom sklad realiziral le 63,8 odstotka sredstev, šolam in internatom pa je dotlej dodelil 77,20 odstotkov sredstev. Po zagotovilu predsednika je sklad storil vse, kar je bilo v njegovi moči in kljub odločnemu stališču kolektiva ne more dati nobene garancije, da bo svoje obveznosti do konca leta lahko poravnal. Mnogi so sodelovali v nadaljnji razpravi. Nekdo je vprašal, kdo čuva zakonitost pri nas. Temeljni zakon o zavodih namreč pravi, da v takem slučaju mora prevzeti sanacijo družbeno politična skupnost. Nekdo drug navaja rešitev, ki so jo našli v Rovinju. -Kredita sklad ne dobi, toda lahko ga Še vedno dobi občinska skupščina. KOLEKTIVOM UČINKOVITEJE POMAGATI Predstavnik sindikata delavcev družbenih dejavnosti občine Center je povedal, kaj vse so sindikati doslgj storili. Dejal pa je tudi, da se v Mariboru že 6 mesecev govori, da če sindikat ne bo hitreje zaznal članskih teženj, da je najbolje, da iz njega članstvo izstopi. Položaj šol, je dejal, terja res učinkovitejše in hitrejše reševanje. Ker je ves sistem financiranja za zdaj odvisen la od dobre volje, se bodo pač vsi politični čini tol ji in občine morali kar najbolj prizadevati, da se najde izhod iz najhujšega. Vse možnosti gotovo še niso izčrpane. V- perspektivi pa teh problemov ne bomo mogli boije reševati brez prerazdelitve narodnega dohodka. V sedanji situaciji pa bo sindikat organizator ponovnega razgovora s predstavniki 15 občin. Neka skupna rešitev se mora najti. Za konec: Če kolektiv F.SS in drugi prizadeti ne bodo v teh svojih prizadevanjih uspeli, bodo. kot UPNIKI DOLŽNIKA, kaznovani še nadaljnjih deset mesecev, saj predlog zakona o financiranju izobraževanja pravi, da zagotovljena cena zanje začne veljati šele 1. septembra 1967. SONJA GAŠPERŠIČ rosvetno-kulturni zbor skup-r' ščine SRS je imel na dnevnem redu 32. seje pomembna kulturna vprašanja: položaj založništva, kulturne in znanstvene zveze s tujino, posredovanje kulturnih prireditev, varstvo kulturnih spomenikov in muzejsko omrežje. Mimo dnevnega reda pa so se na začetku seje poslanci 's svojimi pripora- Mimo dnevnega reda baml in vprašanji precej časa vračali k šolstvu. To, kar se je dogajalo 11. novembra v mali skupščinski dvorani, je vredno kratkega zapisa, saj kaže na neko razpoloženje poslancev in javnosti. Najprej sta poslanki Aleksandra Kornhauser in Truda Žohar opozorili, da zapisnik 31. seje zbora, ki je bila namenjena razpravi o osnutku zakonskega predloga za financiranje izobraževanja in vzgoje, ne vsebuje jasnega in nedvoumno izraženega stališča poslancev, da moramo področju izobraževanja in vzgoje zagotoviti potrebna sredstva s prerazdelitvijo narodnega dohodka v okviru negospodarske oziroma splošne potrošnje. Seveda stališče še ni sklep, a vendarle tudi kot stališče mnogih poslancev sodi. v zapisnik. Pripomba je bila upoštevana. Poslanka Vera Kravarič je tudi vprašala, zakaj poslanci niso dobili najnovejšega predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. Imajo ga le občinske uprave, poslanci pa se pred volivci počutijo nelagodno, ker predloga zakona ne poznajo, Predlog zakona so že prejeli tisti poslanci, ki bodo sodelovali v razpravi pristojnih skupščinskih odborov, je dejal tov. Tavčar, predsednik zbora. Takšna da je običajna pot tudi pri drugih zakonih. Ker bo tudi ta predlog verjetno, še spremenjen in dopolnjen po razpravi v skupščinskih odborih in s strani izvršnega sveta, bi potemtakem poslanci morali dobiti še dva predloga zakona. No, kljub temu bo pripomba poslancev upoštevana, da bi se lahko takoj vsi vključili v drugi del razprave. Poslanec Ferdo Bern je še nadaljeval z vprašanji. D.sjc.l je, da je ob javni razpravi p osnutku zakonskega■ predloga b:loi dovolj kritike, ker ni bila objavljena kvantifikacija. Trikratno kvantifikacijo < so debili le poslanci, ki so takrat sodelovali v razpravi v skupščinskih odborih. Zdajšnja kvantifikacija je nova in — ali bo objavljene V dnevnem tisku. Sodi. da bi morali objaviti tudi predlog zakona. Vsa ta vprašanja, je dejal tovariš Tavčar, izvirajo iz izrazi-te prizadetosti in želje po sodelovanju. V drugem delu razpra-ve pa ni mogoče iti tako široko kot v prvem. Skupščina je poslala predlog zakona in kv: hti-fikacijo vsem občinskim skupščinam, izvršni svet organUi: a krajevne posvete s predstavniki skupščin, drušbeno-politič i h organizacij in delovnih organizacij. O gradivu razpravi Glavni odbor SZDL, Republiški svet sindikatov, Gospodarska zbornica in Univerza. Vsa la razprava torej le ni tako c z1: z. Kot kaže, je treba le e : " da se bodo vanjo lahko vkljuUli vsi poslanci. Poslanka Aleksandra Kornhauser je opozorila, da vsa a razprava ne opozarja le na pravice poslancev, temveč tudi ra dolžnosti. Kot ve, pa v Ljubljani poslancev pogosto ni poleg, ko Socialistična zveza razpravlja o pomembnih stvareh. Ob koncu te razprave mimo dnevnega reda je republiški sekretar tovariš Tomo. M a: ielane pojasnil, da bo predlog zakona tiskan v celoti v Prosvetnem delavcu, medtem ko je. , c omeni tisk sodil, da ni mogoče objavljati tolikšnega gradiva. G. IGO LJUBLJANA Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-879, 21-747 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 PROJEKTIRAMO, ^ZDELUJEMO IN MONTIRAMO OPREMO ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV PRIMERNE CEN El IZDELAVA SOLIDNA1 Miipoi/A C H ROTA rlUKoKA oUdUIA ELEGANTNE SRAJCE IZ DIOLENA S Zakaj v Obrtnem komunalnem podjetju Gradišče mladi delavci ne zaslužijo niti za hrano? . UGANKA: Kako živi delovni kolektiv, ki ga sestavljajo zaradi prevelike »varčnosti« večinoma mladi, neizkušeni kvalificirani delavci in vajenci, dobri starejši delavci pa se ne potrudijo, da bi jih čim-prej naučili delati? Odgovor berite v reportaži. o llpBllIP SUM SREDI BELE LJUBLJANE JE ELEKTROMEHANIK V AVGUSTU ZASLUŽIL DEVET STARIH TISOČAKOV © »V ŠOLI SO JIH NAUČILI RISATI, NE PA DELATI« © UBOGE VAJENSKE PARE © TA KRATICO JE POTEGNIL LOJZE © 0 NESPAMETNEM STISKAŠTVU IN SEBIČNOSTI © DIREKTORJEVA OBTOŽBA JE HKRATI SA-MOeBTOŽBA m KAJ SO ZA PREDSEDNICO' DELAVSKEGA SVETA NEUMNOSTI? . Mirko Indof, elektromehanik, ki se je takoj po končaru poklicni šoli Iskre zaposlil v Obrtnem komunalnem podjetju Gradišče, je za enomesečno delo v avgustu dobil hudimanovo tanko kuverto. Samo devet starih tisočakov je bilo notri. Da ni vriskal od veselja nad zaslužkom, si lahko mislite. Skrbelo ga pa le ni, kako bo preživel naslednji mesec. V žepu je nosil poziv za vojsko, čuvarjem domovine pa zastonj dajejo hrano in stanovanje. Njegova dva šolska tovariša Janko Mihelj in Martin Kolšek še prestajata v istem podjetju delovni krst. Martin, ki ga je predsednica delavskega sveta preimenovala v polha, se ne počuti kot polh, ampak kot riba na suhem. S sorodniki, pri katerih stanuje, še je zmenil, da jim bo dajal po 23.000 starih dinarjev mesečno za hrano in stanovanje, septembra pa je v treh tednih zaslužil 9000 dinarjev. Za trolejbus in nič več. Da ga žlahta ne napodi, stricu vsako popoldne pomaga v roletami. In tako dela kot kvalificiran elek-tromehanik dva šihta na dan za hrano, stanovanje in trolejbus. "Če bi pometal, bi moral zaslužiti za hrano,« je pred menoj ponovil že kdo ve kolikič izrečeno misel. »Po učinku naj bi me plačevali, ko se navadim dela. Vem, da sem še neroden, vsak začetnik je neroden, prvi motbr sem previjal pet dni namesto en dan, tretjega pa že samo dva dni ...« Medtem ko mi je razlagal, da mu je direktor naročil, naj upravni odbor zaprosi za denarno pomoč (!), pride v revno delavnico, kjer ves dan gori luč, da se vidi delati, starejši delavec in se sršenasto obregne ob Martina: "Solo kritiziraj, ne nas. Risati so te naučili, namesto delati.« Flegmatični Martin trmasto ponovi: »Za hrano bi mi vseeno morali dati, dokler ....« JANKU SE KOLCA »ZA PRŽANOM« »Madonca, če bi vedel, da bom tako slabo zaslužil, ne bi bil odšel iz Pržana,« je o svojem' počutju povedal tretji elektromehanik — novinec. »Delal sem največ po dve uri na dan, bil sem obratni električar, in dobil po 60.Q0Q dinarjev na mesec, tukaj pa v štirinajstih dneh 12.300 dinarje\\« Z delom je v Gradišču bolj zadovoljen. Elektriko napeljuje in popravlja po hišah. Če je treba, tudi popoldne dela, in še rad, da bi si »popravil plačo«. Po njegovem -mnenju ni sam kriv, da tako malo naredi. »Mojster mi rad pokaže, česar ne vem, ni ga pa vedno zraven. Tudi po trikrat dopoldne skočim v delavnico, če si pri inšta-liranju ne znam pomagati... Še nekaj časa bi moral delati skupaj s starejšim inštalaterjem, pošiljajo me pa samega okrog ali kvečjemu z vajencem, ki še manj zna kot jaz« Za nameček, velikokrat še materiala zmanjka. Ali mu ga ne dajo s seboj ali pa ga kratko malo ni in delo na pol opravi. Hoje v podjetje in k strankam mu ne plačajo. Ne sprašujte, kako živi. Zadnje tedne ga je precej vzelo. Doma mu samo včasih dajo zastonj jesti. Oče je upokojen pečar, ki mora s 50.000 dinarji pokojnine preživljati štiri ljudi, »Janko je pa dovolj star, da bi se sam živel«. NE TIČ NE MIŠ Ta kratko vleče Lojze. Tja do Polja in Medvod ga s službenim kolesom pošiljajo popravljat hladilnike HImo, naj bo lepo ali grdo vreme. Zasluži vedno enako: 13.500 dinarjev. »Po pet do deset delovnih nalogov dobim na dan« mi je razlagal čepe ob kolesu, ki ga je ravnokar popravljal. »Danes bi moral še k eni stranki, pa mi tale krača nagaja. Če je do dveh ne zaflikam, bom moral popoldne popravit hladilnik.« »Kaj pa pravzaprav si?« »Priučujem se za monterja.« "Popravljanje hladilnikov je kvalificirano delo, ne?« »Seveda je.« "Se pravi, da si kvalificiran delavec, kadar delaš, pri zaslužku te pa med vajence vržejo. Si s tem zadovoljen?« Lojze se zasmeje, kakor bi •mu bila povedala najboljšo šalo, in odvrne: »Mojster pravi, da bi moral parediti : nji ko kot kvalificiran delavec. Žameril mi' je, ko sem mu kar naravnost rekel, da se med priučevanjem ne bom bolj gnal.« »Se boš pozimi tudi vozil s kolesom k strankam?« "Najbrž, če ga * bom dobil. Premalo službenih koles ima- kar človeški z njimi, kadar ni preslabe volje, so mi rekli, ampak to tekanje po Ljubljani in prenašanje materiala. Mo-škričev Jožko je v petih mesecih zdelal svoje novo kolo, ker prevaža z njim po petdeset kil mavca in žice. Fantje so se pritoževali nad popravljanjem kuhalnikov, s katerimi je več dela, kakor ga smejo zaračunati. »Nov kuhalnik stane 700 din, naša ura pa 1100 din. Da se stranka ne jezi, ji zaračunajo saiho polurno po- — In kaj ste storili, da bi delavcem nudili več, kot jim? — Nič, saj ni še nihče odpovedal! pravilo, podjetje in delavec sta za pol ure prikrajšana.« Jezili so se nad skladiščnikom, ki za milja. Dokler ne pride, včasih ne morejo'dela ti: Se dva nezadovoljneža Predsednik sindikalne podružnice in skladiščnik Mirko Vinček obsoja -odnos do elektro- Človek zgubi voljo do dela. »Modre besede. Na delavskem svetu bi jih povedali.« »Ne vabijo me več na seje, ker sem nekajkrat omenil, da premalo dobim. Pravijo,: da se pulim zase« Ni pa povedal, da ne sklicuje sindikalnih sestankov in:’ da na druge sam malokrat, pride. Nič čudnega, če so vajenci nagajivo kritizirali: »Ali imamo pri nas sindikat? Kdo neki je predsednik?« Da se delo sindikalnega vodstva v tem podjetju omejuje zgolj na pobiranje članarine (kolikor je ne odvaja blagajničarka podjetja), me je prepričal prejšnji predsednik sindikalne podružnice Franci Oven. Kot monter hladilnikov, ki priučuje Lojzeta Heglerja, je »nekaj slišal, da bo Lojze vajenec, kaj več pa ne ve.« Da se fant v dežju s kolesom prevaža po Ljubljani, si ne jemlje k srcu, ker sam ni na boljšem. »Več tekam, kakor delam,« mi je rekel, »včeraj dopoldne Lojze Hegler popravlja službeno »kračo« namesto hladilnikov. Prihrani stroške za avtobus, to je res, toda podjetju ne povečuje dohodka s takimle delom med »šihtom« mo. Včasih mi kak vajenec svoje posodi ali grem pa peš.« Bolj me je prizadel njegov otroško naivni smeh kakor nezavedno obtoževanje. MLADOST VSE PRENESE Vsem štirim vajencem v mehanski delavnici se Lojze, ki ni ne tič ne miš, najbolj smili. Novakov Tonček mu še tega ne zameri, da - mu je pokvaril kolo med službenim kolesarjenjem po Ljubljani in okolici. V resnici se vajencem ne godi veliko bolje. Mojster je še mehanikov — novincev. Pri direktorju je bil zaradi tega, mi je rekel, in se skliceval na ustavo, »po kateri bi jim morali dati vsaj 25.000 dinarjev.« Odpustimo mu, da je priporočilo republiškega sindikalnega vodstva zamenjal z ustavnim določilom, človečnosti mu ni moč odrekati. Nemara zato, ker sam težko živi s 50.000 dinarji. Če bi imel on več besede, mi je rekel, ne bi popravljali vse od fenov do pralnih strojev, ampak bi se specializirali za popravilo nekaj električnih aparatov. Dohodek bi morali povečati, ne pa zaslužke rezati. sem bil s kolesom v Šiški, potem sem šel čez Vižmarje v Črnuče, od tam v Moste in nazaj na Rimsko. Za pot bi mi vsaj režijske ure lahko priznali.« »Pretirano varčujete. Ta čas, ko Lojze popravlja kolo, bi popravil vsaj dva hladilnika. Ko gre s kolesom v Medvode, pa mogoče štiri« »Kaj vem ... Meni povrnejo stroške za avtobus, ampak v šestih letih, odkar sem tukaj, mi podjetje še ni nič prispevalo*za prevoz z Brezovice. Sam si pla^ čujeim karto. O naših dnevnicah pa raje ne govorim. Ko sem lani odnesel v Idrijo agregat, so mi hoteli dati .650 din dnevnice, za kosilo sem dal pa tisoč dinarjev. /Tako zamalo se mi je videlo, da tistih fičnikov niti vzeti, nisem’ hotel. Pravijo, da so se zdaj dnevnice izboljšale.« DIREKTOR IN PREDSEDNICA DELAVSKEGA SVETA OBTOŽUJETA Vzročno zvezo med majhnimi osebnimi dohodki, pretirano varčnostjo in slabim vodstvom, sta najbolje osvetlila direktor Obrtnega komunalnega podjetja Gradišče Gordan Simončič in predsednica delavskega sveta Ančka Drofenikova. Vodja mehanskega obrata je po njunem mnenju nesposoben. Komaj čakajo, da odide, kar že šest let govori, pa se vedno premisli. »Škof je naš največji problem,« je rekla Drofenikova. »Dobremu vodji bi dali tudi 120 tisoč dinarjev na mesec, temu pa plačamo!!) samo 80.000 zato, da bi čimprej odšel. Nima pravega odnosa do strank, dela ne zna organizirati in dopušča, da starejši delavci nagajajo novincem.« »Jaz sam sem moral tehniku pokazati, kako se popravlja pralni stroj,« je Drofenikovo dopolnil direktor, »ker mu drugi niso hoteli. Včasih nalašč na-nobe pokažejo in se potem norčujejo: Delaj, saj imaš spričevalo, da znaš delati.« Molče sem pisala in mislila, komu naj verjamem: ali vajencem, ki so mojstra hvalili in rekli, da bi bil v delavnici red, če se direktor ne bi vtikal v delo, ali direktorju in predsednici delavskega sveta? Če imata tadva prav, čemu. vsa ta grda diplomacija do obratovodje, čemu dopuščata, da starejši delavci zapostavljajo mlajše, kar zmanjšuje dohodek podjetja? Po njunem mnenju pa tudi skladiščnik in predsednik sindikalne podružnice Mirko Vinček ni za nobeno rabo. »Za turizem se bolj briga kakor za skladišče,« ga je kritiziral direktor. »Dopoldne reče, da gre po material, v resnici se gre v turistični biro dogovarjat za izlete. Turiste vodi naokrog, to ga bolj veseli.« »Zjutraj pa zaspi,« doda Drofenikova, »že dvakrat smo ga hotfeli odsloviti, pa je obljubil, da se bo poboljšal. Takle človek, ki hodi v črni obleki v službo, ni za skladiščnika...« Počasi se mi svita, da je obtožnica nevede tudi samoobtož-nica... »V drugih podjetjih dajejo delavcem ta čas, dokler se vpeljujejo v delo, fiksen osebni dohodek,« preusmerim razgovor, »z devetimi tisočaki ni mogoče živeti.« »Včasih smo novincem dajali po 45.000 do 50.000 dinarjev, starejši delavci pa ne dovolijo več. Novinec je pri nas kot vajenec. Ničesar ne zna, živi na račun starejših delavcev.« Med dolgo direktorjevo razlago, kako slabe izkušnje so imeli že z novinci, je beseda na- nesla tudi na Martina Kolški vulgo polha. Popoldne šušmarii dopoldne pa spi pri njih, zat° ! da ga je sklenila komisija za delovna . razmerja odpustih' | Ubogi fant! Taisti dan, ko ie govoril z menoj. Maščevanje-Ne sprašujem. Četudi bi bilo, t0> tadva ne bi priznala, »Je Lojze Hegler delavk ! ali se priučuje?« »Priučuje se. Komisija ga je sklenila odpustiti, pa je joka) in prosil, naj ga obdržimo, '&e-ga s šestimi razredi ne bi nikjer J sprejeli... Zadnje tri mesece | se je izkazal. Lahko bi bil še j bolj priden.« Nekaj očetovsko blagega je velo iz direktorja, ko je govoril o Lojzetu. Tudi takrat, ko ,1£ omenil, da bi moral med priučevanjem izpolnjevati normo-On in vsi vajenci. S kolesom s® vozijo, je dejal, ker pridejo preb kot z avtobusom. Da material sami prevažajo, se pa razum6; Naj bi s kombijem prevažal* po »par kil«? Mehanska delavnica je samostojna delovna enota* že osem mesecev ima zgubo-Septembra bi morali dobiti sam0 80-odstotno vrednost točke. Ce v oktobru ne bodo bolje poslovali, jim odtegnejo preplačilo. »Polha« in Janka so torej v septembru — preplačali. (Da podjetje prepoceni opravlja servis za HIMO in ELRO, je poglavje zase.) »In kaj je delavski svet sklenil za izboljšanje gospodarjenja in povečanje dohodka v tej delovni enoti?« Predsednica prizna: »Malokrat se sestanemo. Se ko bi morali razpravljati o notranji prerazdelitvi dohodka* članov ne spravim skupaj« Črn Brezup? Naa. Vedno več je električnih gospodinjskih aparatov in strojev in vedno več popravil. Naj končam. Predsednica d«? lavskega sveta me je prosila, ngj ne pišem neumnosti. To, kar dopisala, bi najbrž bilo zanj0 neumno. ' MARIOLA KOBAL P. S.: Ravnokar mi je prišsj Janko povedat, da so ga skup3* z Martinom Kolškom (polhom' vred odslovili. Lojze je »nap*-6' doval« v vajenca in bo tako torej še poldrugo leto lahko za 13.500 dinarjev na mesec P°' pravljal hladilnike HIMO. Servisne usluge bodo seveda Mariborčani normalno plačeval Obrtno-komunalnemu podjetja Gradišče...