LETO XX. — Številka 91 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEL KRANJ, sobota, 2. 12. 1967 Cena 40 par ali 49 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Javna tribuna o zaposlovanju v Tržiču Tržiškim podjetjem ni mar za brezposelnost V ponedeljek, 28. novembra, je občinski sindikalni svet iz Tržiča organiziral javno tribuno o zaposlovanju. Udeležili so se je predstavniki tr-žiške občinske skupščine, zavoda za zaposlovanje ter zelo malo občanov in predstavnikov tržiških delovnih organizacij. Slednjih na tribuni ni bilo, kar kaže na zelo čuden odnos tržiških gospodarstvenikov na problematiko zaposlovanja in nezaposelnosti v tržiški občini. Na dan 30. oktobra 1967 je bilo v Tržiču 11.907 prebivalcev, zaposlenih je bilo skupaj 4835 oseb, od tega 2525 žensk, kar je za 2,7 % več kot v lanskem obdobju. Hkrati pa je bilo v občini po nepopol- nih podatkih 119 brezposelnih, od tega ena polovica žensk, kar je za eno tretjino več kot v enakem lanskem obdobju. Omenjeno število brezposelnnih pa je do danes naraslo že na 156. To nenehno povečevanje števila ljudi brez zaposlitve pa je prav gotovo vznemirljivo. Tržiške gospodarske organizacije in ustanove so v primerjavi z lanskimi desetimi meseci v glavnem zmanjševale število zaposlenih, razen nekaterih podjetij. Tu prevladujeta gradbeni podjetji, saj sta od lan. skega oktobra pa do letošnjega zaposlili kar 70 novih delavcev. Ravno tako so v proizvodnem trgovskem podjetju Runo zaradi povečane proiz- NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj ob otvoritvi novega žagarskega obrata v podjetju LIP Cešnjica — Fo-to: F. Perdan Obiščite in oglejte si novo prodajalno KONFEKCIJA V KRANJU, TITOV TRG 7 Bogata zaloga ugoden nakup ELITA Kranj NO Z O < o z o < o z o < o z o < o z o < o NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NO Seja skupščine občine Radovljica Samoprispevek za gradnjo šol Na seji obeh zborov skupščine občine Radovljica, ki je bila v ponedeljek, 27. novembra, so odborniki razpravljali o poročilu predsednika o poizkusih za odstranitev vojaških kasarn iz Radovljice, poslušali poročilo o pripravah za združitev zdravstvenih domov, razpravljali o predlogu odloka o hišnem redu ter imenovali člane sveta regionalnega zdravstvenega sveta v Kranju, predstavnika pri delovni skupnosti nižje glasbene šole v Radovljici ter imenovali novega prisilnega upravitelja v Gorenjski opekarni v Dvorski vasi. Osrednja točka na seji je bilo obravnavanje in sklepanje o predlogu spremembe in dopolnitve investicijskega programa gradnje šolskih poslopij v občini. Odborniki so se na seji z diapozitivi in izčrpnim poročilom, kj ga je podal poročevalec sveta za prosveto in kulturo Franc Fister, ponovno prepričali o nemogočih razmerah, v katerih se šola večina otrok v občini. Znano je, da je radovljiška skupščina pred kratkim že sprejela priporočilo, naj bi vplačale gospodarske organizacije 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov v posebno ustanovljen sklad za gradnjo šol. To priporočilo ni rodilo želenih rezultatov, kajti danes razpolaga ta sklad le s 30 milijoni starih dinarjev. Skupščina je odločila, da bodo v sedmih letih odpravili sedanje stanje. V prvi fazi, tj. prihodnje leto, bodo dozidali šoli v Begunjah in Lipnici ter začeli graditi šolo v Radovljici. Naslednja faza predvideva ureditev šole v Lescah in začetek gradnje novih šol v Bohinjski Bistrici in na Bledu. Kasneje nameravajo zgraditi še telovadnice pri vseh podružničnih šolah ter urediti srednjo gostinsko šolo. Sklenili so, da bodo za gradnjo izkoriščali več virov financiranja. Vsako leto bi lahko tako dali iz občin- skega proračuna najmanj 60 milijonov starih dinarjev. Vse delovne organizacije bodo prispevale 1 % ob btt. osebnih dohodkov, kar bo zneslo okoli 120 milijonov v enem letu. Vsi prebivalci naj bi plačevali 1 odstotek od neto osebnih dohodkov (skupaj 90 milijonov letno), pri čemer bi prispevali kmetje od katastrskega dohodka, obrtniki pa od davčne osnove. Predvsem za začetek gradenj bo veliko pripomogel tudi kredit, ki ga bo najela skupščina. Računajo, da bodo na ta način zbrali v sedmih letih 2 milijardi 700 milijonov starih dinarjev, s čimer bi lahko izboljšali stanje. O samoprispevku za gradnjo šol bodo sicer morali še odločati prebivalci na referendumu, vendar smo prepričani, da se bodo odločili v korist svojih otrok, saj že dosedanje akcije na terenu kažejo, da vlada za to veliko zanimanje (Begunje, Lipnica). P. Čolnar Nižje cene Železniško transportno podjetje Ljubljana in Maribor bo s 1. decembrom znižalo vozno ceno za mesečne vozovnice. Od sedaj naprej bo vozna cena za vsakih pet začetih kilometrov 12 N din namesto dosedanjih 16 N din. vodnje in razširjenega asorti-menta zaposlili 30 novih delavcev. Pri vsem tem je potrebno opozoriti, da je imelo tržiško gospodarstvo v letošnjih devetih mesecih skoraj 170.000 nadur. Pri številu nadur je v ospredju Peko s 47.000 nadurami. Bombažna predilnica in tkalnica z 29.000, gradbeno podjetje Projekt s 25.000 in Mesarija Tržič s 15.000 nadurami, če bi za polovico teh nadur zaposlili ljudi za določen ali nedoločen čas, bi lahko v enem letu imelo delo 35 ljudi. Poleg tega je v tržiških delovnih organizacijah zaposleno tudi precej upokojencev, dosti primerov pa je tudi dela na domu, kar sicer pocenjuje proizvodnjo, povzroča pa večjo družbeno škodo in omogoča dodatne zaslužke tistim, ki zaslužek že imajo, tistim pa, ki nimajo zaposlitve, pa na ta način onemogočajo, da bi si z zaposlitvijo zagotovili osnovne življenjske razmere. Za javno tribuno je občinski sindikalni svet skupaj z zavodom za zaposlovanje pri. pravil tudi nekatere podrobnejše podatke o socialnem, starostnem in kvalifikacijskem sestavu prijavljenih brezposelnih. Vendar s številom prijavljenih brezposelnih na zavodu za zaposlovanje število ljudi brez zaposlil ve še ni izčrpano, saj računajo, da je poleg prijavljenih, še okoli 1C0 brezposelnih, ki niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Izmed prijavljenih brezposelnih je 30 oseb, ki jim zaposlitev ni tako nujna, 28 oseb ima zelo skromne dohodke (zaposlena je samo (Nadalj. na 3. str.) Obletnica pesnikovega rojstva Jutri, v nedeljo, 3. decembra 1967, bo minilo 167 let od dneva, kar se je v gorenjski vasici Vrbi, pri Ribčevih, rodil prvak slovenskih pesnikov — France Prešeren. Njegove pesniške stvaritve in umetniško mišljenje so daleč presegli čas in nravi prve polovice preteklega stoletja, v katerega je bilo uokvirjeno Preešrnovo življenje. Zaradi tega je njegovo pesniško delo naletelo sprva le na redka priznanja. Kajti maloštevilni so bili tedaj, ki jim je mogel biti blizu tako širok razgled in taka prostost individualnega življenja in mišljenja. Miniti je moralo stoletje in čez, da so rojaki spoznali, kako zvesto in dosledno je Prešeren s svojo pesmijo služil slovenstvu in svobodo-Ijubju. C. Z. GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 2. decembra 1967 Materialni položaj in poslovanje sindikalnih podružnic Največ denarja za zabavno - kulturne prireditve Premalo za izobraževanje, obveščanje in pomoč članom — Ali je takšno trošenje denarja, ki je hkrati povezano tudi z delom v nekaterih sindikalnih podružnicah sploh še v skladu z vlogo in značajem sindikata v delovni organizaciji? Občinski sindikalni svet v Kranju je na zadnji razširjeni seji sveta — konec minulega meseca — razpravljal o materialnem položaju sindikata v občini in c porabi denarja v sindikalnih podružnicah. Za razpravo je pripravil posebno gradivo o sredstvih sindikalnih organizacij in o porabi denarja v sindikalnih podružnicah v kranjski občini. Zbrani podatki so pokazali, da članarina ni edini vir dohodka sindikalnih podružnic. Zelo pomemben vir so namreč tudi dotacije, ki jih dobivajo sindikalne podružnice v gospodarskih organizacijah; le tiste v šolah in v nekaterih negospodarskih organizacijah teh dotacij ne dobivajo. Zato sindikalne podružnice med letom razpolagajo s precejšnjimi vsotami denarja. Zanimivi so tudi podatki o porabi tega denarja. Na prvem mestu so v sindikalnih podružnicah izdatki za zabavno-kul-turne prireditve, za šport in rekreacijo in materialno-funkcio-nalni izdatki. Precej manj denarja porabijo sindikalne podružnice za pomoč članom, še manj pa za izobraževanje in obveščanje, čeprav denar za izobraževanje (seminarji) prispevajo tudi delovne organizacije, pa zaenkrat sindikalne podružnice namenijo vse premalo denarja za druge oblike izobraževanja. Nasploh pa je v sindikalnih podružnicah v kranjski občini slabo razvita pomoč članom — tako v materialni pomoči ali v obliki samopomoči. Značilno je torej, da v nekaterih sindikalnih podružnicah v občini porabijo večino ali pa ves denar za zabavno-kultur-no dejavnost. Takšna poraba denarja pa kaže tudi na dejavnost sindikalnih podružnic. Zato se nehote vsiljuje vprašanje, ali je v teh delovnih organizacijah delo sindikalnih podružnic sploh še v skladu z vlogo in značajem sindikata v delovni organizaciji?! Posebno še, če pri tem upoštevamo, da poraba denarja sploh ni vsklajena s programi dela. Tako se denar v teh sindikalnih podružnicah troši pač takrat, ko narekujejo to razne prilike. Podatki namreč tudi kažejo, da proračuni dohodkov in izdatkov v nekaterih sindikalnih podružnicah sploh niso sestavni del sprejetih programov dela, ampak zgolj finančno materialni dokument, ki formalno prikazuje dohodke in izdatke. Prav je, da h gornjim podatkom dodamo še nekaj ugotovitev: 6 Denar pri občinskem sindikalnem svetu se uporablja predvsem za krepitev organizacijske usposobljenosti sindikata in za konkretno ali posredno pomoč sindikalnim podružnicam. # Proračun občinskega sindikalnega sveta ima tudi značaj sklada za pomoč sindikalnim podružnicam. Ta pomoč občinskega sindikalnega sveta sindikalnim podružnicam pa se mora dajati predvsem za funkcionalno-materialne izdatke, za izobraževanje in pomoč članom. H gornjim ugotovitvam o nesmotrnem trošenju denarja v nekaterih sindikalnih podružnicah dodajmo Še eno. Že dlje časa se v nekaterih sindikalnih podružnicah pojavljajo težnje, da bi se sedanje delitveno razmerje članarine med občinskim sindikalnim svetom in sindikalnimi podružnicami — izvedeno je bilo po sklepu občinskega sindikalnega sveta 1965. leta, sprejema pa se za vsako leto posebej — spremenilo v korist sindikalnih podr.ižnic. Ob upoštveanju gornjih ugotovitev lahko mirno trdimo, da zaenkrat nI nobenih realnih osnov za spremembo delitvenega razmerja v korist sindikalnih podružnic. (Razen seveda tistih, za katere gornje trditve ne držijo). Takšnega mnenja so bili tudi na zadnji razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta. Poudarili so še, da bo v prihodnje treba v sindikalnih podružnicah več denarja nameniti za organizacijo dela, izobraževanje, obveščanje in pomoč članom. Posebej so tudi poudarili, da se morajo izdelati proračuni dohodkov in izdatkov skupaj s programi dela, in da naj sindikalne podružnice vse prošnje, s katerimi prosijo samoupravne organe v delovnih organizacijah za dotacije, utemeljijo, za kaj bodo denar porabile. A. žalar Kako poteka združevanje zdravstvenih domov na Gorenjski? Navzkrižja ob reorganizaciji Ob predlogu nove organizacije zdravstvene službe na Gorenjskem je prišlo do nekaterih navzkrižij med posameznimi gorenjskimi občinami. Poročali smo že, da je izdelal predlog za novo organizacijo Zdravstveni center v Kranju. Predlog predvideva, naj bi bila v bodoče na Gorenjskem dva zdravstvena domova, in sicer v Kranju (za občine Kranj, Skofja Loka in Tržič) in na Jesenicah (za Jesenice in Radovljico). Novi zakon zahteva, da mora na novo ustanovljeni zdravstveni dom imeti za ozadje določeno število prebivalcev. Ta pogoj samostojno izpolnjuje na Gorenjskem le občina Kranj, vse druge pa so prisiljene, da se združujejo, da bi dosegle to številčno mejo. Ob razpravah, ki so te dni po skupščinah, smo slišali vrsto težav. Prva in največja je ta — vsaj tako zagotavljajo govorniki — da Zdravstveni center v Kranju ni dovolj utemeljil smiselnosti takšne organizacije, kot jo predlaga. Pravijo, da iz njegovega predloga ni videti, kaj naj bi bilo v bodoče boljše ter zaradi tega ocenjujejo predlog kot slabo oziroma površ- no pripravljen. To naj bi bilo eno. Druga stvar je vprašanje načina združevanja sedanjih zdravstvenih domov. Izvedeli smo, da so se predsedniki gorenjskih skupščin dogovorili, naj bi prišlo do spojitve zdravstvenih domov in ne pripojitve. To ni le besedna igra, marveč pomeni v praksi naj bi se zdravstveni domovi spojili kot enakopravni partnerji. Sama praksa združevanja je malo drugačna. V Kranju je skupščina že ustanovila zdravstveni dom. Tako sta občini Tržič in Skofja Loka postavljeni pred dejstvo, da se mu morata priključiti oziroma pripojiti (seveda imata možnost pripojitve tudi k drugi regiji, kar pa ne bi bi-v ničemer spremenilo položaja. V obeh občinah je to zbudilo veliko nezadovoljstvo in kritike ... Podoben primer imamo tudi v zgornji Gorenjski. Zdravstveni delavci iz obeh občin (Jesenic in Radovljice) so se odločili ustanoviti skupen zdravstveni dom. Pravijo, da to zaradi tega, ker bi drugače izgubila jeseniška bolnišnica svojo osnovno o- zadje, kar bi najverjetneje prej ali slej lahko pripeljalo tudi do njene ukinitve. Nastalo je drugo vprašanje: kje naj bo skupni zdravstveni dom? Občini zagovarjata, da je pri njih več možnosti. Zdravstveni center iz Kranja se je izrekel za Jesenice. Predstavnika zdravstvenih delavcev in družbenopolitičnih organizacij so se že" večkrat sešli< vendar se niso sporazumeli o mestu novega zdravstvenega doma. Na zadnji seji skupščine občine Radovljica je bila precej ostra razprava tudi o tem. Prevladovalo je prepričanje, da ne bi bilo prav, če bi se zaradi tega skaiili dobri medobčinski odnosi, kljub temu pa je bil izrečen tudi sum, da se skušajo ravnati Jesenice po zgledu Kranja, kar pomeni, da naj bi se ogrevale za pripojitev namesto spojitev. Ob tem so posamezniki, v Radovljici celo postavili vprašanje, zakaj ne bi bil za Gorenjsko vseeno boljši en sam zdravstveni dom, vendar so ob tem pristavljali, da je takšno pot že zaprl Kranj z ustanovitvijo svojega zdravstvenega doma. P. Čolnar V počastitev dneva republike je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar sprejel 20 najboljših športnikov iz vseh kranjskih klubov. V znak priznanja za dosežene uspehe jim Je izročil značko Kranja in jim zaželel Se nadaljnjih uspehov — Foto: F. Perdan V ponedeljek dopoldne Je predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar ob 25-letnici pionirske organizacije sprejel trideset pionirjev osnovnih šol iz kranjske občine in se dlje zadržal z njimi v pogovoru. Ob koncu je vsakemu pionirju poklonil knjigo Rojstvo nove Jugoslavije — Foto: F. Perdan Tržiškira podjetjem ni mar za brezposelnost (nadalj. s 1. str.) Sprejetih več sklepov žena ali pa eden izmed družinskih članov), najbolj vzne. mirljivo pa je materialno stanje 74 ljudi, od katerih imajo nekateri samo denarno nadomestilo zavoda za zaposlovanje, medtem ko je izmed omenjenih 74 kar 23 takih ljudi, kjer sta oba zakonca nezaposlena, ali pa samo eden, pa poprečje na družinskega člana ne dosega 15.000 S din. Kvalifikacijska struktura brezposelnih je naslednja: visoko strokovno izobrazbo Umaknjen premog Na dnevnem redu seje skupščine občine Radovljica za 27. november je bil tudi predlog odloka o obrestni meri od poslovnega sklada gospodarskih organizacij obrtno-storitvene, komunalne in gostinske dejavnosti ter dejavnosti turističnega posre. dovanja v občini Radovljica. Takoj na 7,ačetku seje je predsednik skupščine Stanko Kajdiž predlagal, da o tem predlogu ne razpravljajo, zaradi •številnih intervencij in resolucij«, ki jih je dobil tudi ima 1, srednje strokovno 7 prosilcev, nižjo strokovno 11, visoko kvalifikacijo imata 2, kvalificiranih je 28, pol kvalificiranih 13, medtem ko je 70 oseb nekvalificiranih. Med brezposelnimi je tudi 63 takih oseb, za katere praktično ni nobene možnosti, da bi dobili zaposlitev. Med njimi so zdravstveno manj sposobni, nekaj je alkoholikov, nekateri pa zahtevajo določeno delo, ki ga pa v tržiški občini ni. Zavod za zaposlovanje je pripravil tudi analizo, kakšno bo stanje 1. julija 1968- če tržiške delovne organizacije ne bi več sprejemale novih i delavcev. Po teh podatkih bi se sedanjim 156 brezposelnim pridružilo še 54 oseb, ki pridejo z odsluženja vojaškega roka, poleg njih pa še 130 mladih ljudi, mlajših od 18 let. Tako bi bilo leta 1968, meseca julija v Tržiču brezposelnih kar 340 ljudi. Navadno ob podatkih o šte. vilu brezposelnih ugotavljamo, kakšne so motnosti za njihovo zaposlitev oziroma za odpiranje novih delovnih mest. Pri tem bi morali najprej uvesti družbeni nadzor nad zaposlovanjem. Vsi nezaposleni bi se morali prijaviti na zavodu za zaposlovanje, delovne organizacije pa bi iz spiska nezaposlenih od- neposredno pred sejo. Odbor- I hirale delavce za svoja dclov- niki so se s tem strinjali. Za kaj gre? . Občinska skupščina je pristojna, da določa obrestno mero za obresti od poslovnega sklada za komunalno, gostinsko, turistično in obrtno-storitveno dejavnost. Skupščina ima prav tako pravico oprostiti te dejavnosti od plačevanja obresti. Tako je bilo tudi doslej v radovljiški občini, medtem ko so ostale gorenjske občine določile obresti od poslovnega sklada. ' Tako znašajo v Tržiču obresti od proizvodnje električne energije 4 %, v Kranju pa za proizvodnjo 1,3 %, za distribucijo pa 2,7 %. Največje obresti od poslovnega sklada v storitveni obrti na Gorenjskem so v Tržiču (2%), slede Kranj (1,7 V«), Skofja Loka (1,6%) in Jesenice (l°/»). Tudi obresti od komunalne dejavnosti so v Tržiču najvišje (2%). V Kranju znašajo 1,7 °/a (oproščena vsa strogo komunalna dejavnost pri Vodovodu in Komunalnem servisu), v Škof-ji Loki 1,6 % (oproščena kino podjetja) in na Jesenicah 1 %. Vse gorenjske občine niso predpisale obresti stanovanjskim podjetjem, razen v Škofji Loki, kjer znašajo 0,8 odstotka, uporabljajo pa jih za gradnjo stanovanj borcev in invalidov. Skupščina nima pravice predpisovati, da podjetja oprošča tega plačevanja. Občina Radovljica je z namenom, da bi si ta podjetja ojačala svoje sklade, oproščala podjetja oi plačevanja obresti za omenjene dejavnosti in vse kaže, da bo loko ostalo tudi vnaprej. P. C. na mesta. Pri vsem tem pa bi nujno morali razširiti seznam pravic nezaposlenih, saj vemo, da danes nezaposleni, mlajši od 18 let, nimajo pravice do denarnega nadomestila, niti do socialnega zavarovanja. Seveda pa razen omenjenega ne bi smela izostati povečana aktivnost našega gospodarstva. Modernizacija Elana na vidiku Poslovno združenje LES iz Ljubljane in jugoslovanske banke so v začetku leta obvestile vodstvo in samoupravne organe Elana o mož-nesti za najetje mednarodnega kredita za razvoj in modernizacijo. Samoupravni organi Elana monijo. da je vsekakor koristno za kolektiv, če modernizira proizvodnjo, vendar je le-ta nemogoča brez najetja posojala. Zato so izdelali investicijski program razvoja Elana, ki je obenem sestavni in najvažnejši del dokumentacije, ki je potrebna za odobritev kredita. Predvidena investicija ima osnovni namen modernizirati proizvodni proces, izboljšati delovne razmere in delno razširiti asortiment izdelkov. Poleg investicijskega programa imajo v Elanu tudi perspektivni program razvoja podjetja. Na prvi pogled je Elan moderno podjetje, vendar ta zunanji videz vara. Nekateri proizvodni objekti so neprimerni kot npr. lesena sušilna lopa za les, v kateri imajo lesni oddelek telovadnega in drugega športnega orodja. Kakšne pa so možnosti za j zaposlovanje novih delavcev v Tržiču za prihodnje leto? Leta 1968 je pričakovati večje zaposlovanje v industriji, ko bo obrat Roga zaposlil okoli 30 novih delavcev, v načrtu je tudi organizacija nove industrijske dejavnosti v Tržiču. Poleg industrije pa so še možnosti v turistični dejavnosti, ker bodo prihodnje leto odprti nekateri novi turistični objekti. Tako lahko ugotovimo, da so za prihodnje leto možnosti za zaposlitev okoli 100 ljudi. Na koncu tega zapisa'še beseda, dve o nezainteresiranosti tržiških delovnih organizacij za problematiko zaposlovanja oziroma nezaposlenosti. Že v začetku sem omenil, da na javni tribuni predstavnikov tržiških podjetij ni bilo, čeprav so bili povabljeni. Tako nam doistvo, da se je od 150 povabljenih udeležilo javne tribune le okoli 20 ljudi, od terja predstavniki občine, sindikata, zavoda za zaposlovanje, kmetijske zadruge in pa novinarja. S tem pa se spisek udeležencev tržiške javne tribune o zaposlovanju konča. Ob tem žalostnem dejstvu so se prisotni na tribuni snraševali, ali je tržiškim gospodarstvenikom res vseeno, koliko brezposelnih je v občini. Ali lahko temu rečemo nezainteresiranost ali pa lastno samozadovoljstvo, da oni imajo zaposlitev, za druge jim pa ni mar. Skratka, čuden odnos za predstavnike tiste družbene skupnosti, katere osnovna naloga je skrb za človeka, pa naj gre za zaposlenega ali pa za brezposelnega. Vili Guček Delovne razmera v tem obratu sploh ne ustrezajo zahtevam proizvodnje. Les in kemikalije predstavljajo večno nevarnost za izbruh pežara. Takšna nevarnost pa je precej draga, saj morajo zavarovalnici odšteti kar precej sredstev za zavarovalnino. Celotna investicija bo znašala okoli dveh milijard S dinarjev. Ker pa kreditira Mednarodna banka za obnovo in razvoj samo strojno opremo iz uvoza, je bila potrebna soudeležba domečih bank in pa samega Elana. V Elanovem primeru namreč ne gre samo za strojno opremo, temveč tudi za objekte in domačo strojno ciriremo. Elan bo prispeval pri tej investiciji 400 milijonov S din lastnih sredstev, domača banke in pa Mednarodna banka za obnovo in razvoj pa bodo kreditirali vsak po 800 milijonov S din. Jugoslovanske banke so kredit že odobrile, sedaj pa v Elanu čakajo samo še na odobritev Mednarodne banke v Washingtonu, kamor so že prejšnji mesec poslali vso potrebno dokumentacijo. J. Vidic Kar o desetih točkah dnevnega reda so razpravlja!! odborniki na ponedeljkovi seji občinske skupščine Jesenice. Razpravljali so o devetmesečni realizaciji dohodkov in izdatkov občinskega proračuna; o izdaji poroštvena izjave za najetje kredita pri Komunalni banki v Ljubljani za graditev nove bolnišnice; o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku; o reorganizaciji prosvetno-pedagoške službe na Jesenicah; o organizaciji zdravstvene službe na Gorenjskem in o ustanovitvi regionalnega zdravstvenega centra ter še o nekaterih odlokih, razrešitvah in novih imenovanjih. Kar zadeva sofinanciranje gradnje nove bolnišnice, v Ljubljani je občina Jesenice v letošnjem lotu izpolnila svojo obveznost, preostali znesek dotacije pa bo nakazala do konca lola. Poleg prevzema obveznosti o letni dotaciji pa investitor zahteva še izpolnitev 8. točke sklenjene pojjodbe, po kateri morajo občine kot soustanoviteljice izdati solidarno poroštveno izjavo za najetje kredita v višini 192 milijonov 289 tisoč starih din. Ker so takšno poroštveno izjavo ostale občine soustanoviteljice že sprejele, jo je sprejela tudi občinska skupščina Jesenice. Oc'.lcčba o prenehanju zavoda za prosvetno-pedago-ško službo Jesenice in soglasje k pripojit ji zavodu za prosvetno pedagoško službo v Kranju je bilo sprejeto z obrazložitvijo, da je že leta 1965 skupščina socialistične republike Slovenije priporočila, naj se manjši zavodi za prosvetno-pedagoško slu-bo, predvsem tisti, ki opravljajo svoje dejavnosti le za dve ali tri občine, združijo v večji zavod. Omenjena je bila tudi dosedanja pomanjkljiva kadrovska zasedba. Pripojitev zavoda za pro-svetno-pedagoško službo Jesenice k zavodu za prosve-tno-pedagoško službo Kranj bo omogočila, da bo že s sedanjimi delavci možno razširiti naloge na vseh pet občin, s tem pa bo zagotovljeno strokovno delo za ne- katera področja, ki doslej v enem ali drugem zavodu niso bila obravnavana ali pa samo delno. S tam pa bo dosežena večja enotnost v vzgojno izobraževalnem delu §ol ja lažja koordinacija dela. J. Vidic Zavest: odlično V soboto, 25. novembra, so s posebnimi avtobusi vozili iz Kranja v Ljubljano in nazaj prostovoljne krvodajalce za pomeč žrlvam ameriške agresije v Vieinamu. Na vrsti so bili samo trije tereni: Vodovodni stolp, Zlato polje ia Stražišče, kjer so se zlas.i odrezali stanovalci sam si: e ga doma Tekstilindusa. Sku:; o je bilo prijavljenih 213, prišlo pa jih je 1G7. Prejšnji ponedeljek pa so s posebnimi avtobusi prepeljali na odvzem krvi 79 prostovoljcev iz Cerkelj in okolice. Skupno se je v občini že prijavilo več kot 500 krvodajalcev za Vietnam in še prihajajo prijave z Bele, iz Mavčič, Dupelj, Bi-tenj, iz Cirč, Planine in z drugih terenov. Organizatorji: občinski odbor ZZB in KK skupno z Zavodom za transfuzijo v Ljubljani so bili izredno presenečeni nad takim odzivom občanov, zlasti še, ker so ljudje že precej prispevali za Vietnam tudi v denarju. Prav tako je organizatorje presenetila zavest občanov ob nedavnem fluorografiranju. Organizacije RK so ob tej priložnosti zbirale tudi prispevke za dobrodelne akcije rdečega križa. Zbrali so skupno več kot 5 milijonov starih dinarjev. Tako se je organizacija rdečega križa opomogla, da bo lahko izpolnila svoj program dela. Največ jo namenjeno za letovanja zdravstveno in socialno šibkejših otrok na Debelem rtiču. Predlanskim so imeli sredstev samo za 12 otrok, lani že nekaj več. Letos pa so jim prispevki občanov omogočili za približno 70 do 80 otrok. Ti dve akciji sta zelo nazorna kazalca zavesti naših ljudi, ki so znova dokazali svojo pripravljenost pomagati sočloveku. K. Makuc Sprejem odlikovancev Dan pred praznikom republike je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar sprejel 31 odlikovancev, ki jih je za dosedanje prizadevno delo odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Slavko Zalokar je vsem odlikovancem čestital in jim izročil odlikovanja. Sprejema so se udeležili tudi nekateri predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo so bili odlikovani: Mihajlo Krizmanič, Vera Pavšič, Mara Ravnikar, Franc Smukovec in Marija Zupančič. Z redom dela s srebrnim vencem: Srečko Berglez, dr. Jože Bežek, Ivan Bizjak, Štefan Kadoič, Marjan Marko-vič, dr. Marjan Ogrizek, Frančiška Okom, Milan Ordinisiki, Miha Papov, Avgust Pečar, Bogomira Pipp, Valentin Ravnik, Jože Strle in Anica Va-lemtar. Z medaljo zaslug za narod: Albina Kump, Anton Ropret, in Pavla šušteršič. Z medaljo dela pa so bil; odlikovani: Albina Bajželj, Viktor Blagotinšek, Marija Dolinšek, Roman Hlebec Jolanda Pibernik, Alojz Rant, Marjan Robavs, Matevž Stanjko in Jože Skofic. A. 2. Prihodnje leto konec maja bo v Kranju 13. festival Bratstva in enotnosti Prejšnji teden se je v Kranju sestal občinski komite ZM. Na seji so tokrat obravnavali priprave na 13. festival Bratstva In enotnosti, ki bo konec maja prihodnje leto v Kranju. Prav zato, ker je to ena izmed najpomembnejših akcij mladine kranjske občine v prihodnjem letu in ker bo za sodelovanje pri festivalu treba angažirati tudi druge organizacije, društva in podjetja, so na sejo povabili tudi predstavnike Komunalnega podjetja, dijaškega doma, turističnega društva, garnizona JLA, Glasa, RTV Ljubljana, Zveze kulturno-prosvetnih organizacij, kinematografskega podjetja Kranj, Zavoda za vzdrževanje športnih objektov, zveze za telesno kulturo, ŠD Triglav, TVD Partizan, skupščine občine Kranj In družbenopolitičnih organizacij. Festival Bratstva in enotnosti je tradicionalna kulturna, Športna in zabavna manifestacija jugoslovanske mladine, na kateri sodeluje 11 mest iz vseh renublik: Bitola, Bosanski Samac, Gornja Radgona, Nikšič, Niš, Priština, Reka, Subo-tica, Slavonski Brod, Zagreb in Kranj. Ta prireditev, ki je vsako leto v drugem od teh mest. bo prihodnje leto, v tednu mladosti, po devetih letih spet v Kranju. Glavni namen festivala je utrjevanje prijateljstva in bratstva med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, zlasti med mladino. Lanski, 12. festival, je bil v Subotici. Trinajstega festivala v Kranju se bo udeležilo predvidoma okrog 600 mladih iz omenjenih mest. Prvi dan bo parada skozi mesto in nato na športnem stadionu slavnostna otvoritev, za zvečer pa je v kinu Center predviden nastop vseh folklornih skupin in ansamblov narodno-zabavne glasbe z izbranimi točkami, v Delavskem domu pa zabavni večer. Naslednji dan se bodo začela športna tekmovanja v raznih disciplinah in gostovanja kuUum.o-uniclniških skupin po okoliških krajih. Tega dne bodo odprli tudi razstavo slik in drugih umetniških del, na kateri naj bi se predstavili mladi umeiniki iz vseh udeleženih mest. Festival bo trajal tri ali morda štiri dni. Točen program še nI določen. Za zadnji dan je predviden nastop vseh udeležencev na športnem stadionu, zvežsz na mladinski ples v vseh prostorih delavskega doma v Kranju. Na seji prejšnji teden so predstavniki mladine in vseh Institucij, ki bodo sodelovali, govorili o sporedu, o okrasitvi mesta, o zadolžitvah posameznih institucij, o stroških za festival itd. Izvolili so tudi organizacijski cdbor in pet skupin, ki bodo skrbele, da bodo priprave in festival potekali v redu. —a Z gradnjo novega vrtca v Tržiču bodo vrtcu na starem tržiškem gradu »šteti dnevi« Javna tribuna o otroškem varstvu v Tržiču Triič potrebuje centralno varstveno ustanovo Izvršni odbor socialistične zveze delovnega ljudstva Tržič je organiziral v petek, 24. novembra, javno tribuno o otroškem varstvu, katere glavni namen je bil najti primerno lokacijo za centralno varstveno ustanovo v Tržiču. Sedanje stanje vzgojno-var-stvenih ustanov v tržiški občini je vse prej kot zadovoljivo, kajti vrtcem in otroškim jaslim primanjkuje Kako izboljšati delo šol v škofjeloški občini? Zavod za prosvetno-pedago-ško službo v Kranju je pripravil za zadnjo sejo občinske skupščine v škofjl Loki podrobno poročilo o stanju šolstva v občini. Na območju škofjeloške občine deluje pet centralnih osnovnih šol, ki imajo 18 podružnic, posebna šola, gimnazija, dve vzgojno-var.tveni ustanovi, dve strokovni šoli, v zadnjih mesecih pa so začele delati tudi tri male šole. Učni uspeh v osnovnih šolah je bil v letu 1966 nekoliko boljši kot prejšnja leta. Izdelalo je 85,84 odstotka učcincev. Pokazalo se je, da na učne uspehe v posameznih šolah največ vlivajo pogoji dela, oddaljenost učencev od šole in socialni sestav staršev. Najmanj ponavljav-cev je med učenci, katerih starši so uslužbenci, največ pa med otroki kmetov. Verjetno predvsem zato, ker morajo kmečki otroci doma pomagati pri delu. Izmed osnovnih šol ima najtežje pogoje osnovna šola v Gorenji vasi. Prostori so tesni in ne ustrezajo za sodoben pouk. Tako imajo kabinet za učila in shrambo za izdelke tehničnega pouka kar na podstrešju, dve učilnici pa v zadružnem domu. Podobne te- žave s prostori imajo tudi na šoli v Poljanah. Za vse šole pa velja, da učenci, ki prihajajo iz podružničnih šol v petem razredu zolo težko sledijo pouku in jih zaradi tega precej zaostane. V okviru osnovnega šolstva deluje v škof j i Loki še posebna šola, ki ji trenutno najbolj primanjkuje ustreznih prostorov. Gimnazijo obiskuje 201 dijak, učni uspehi pa so v primerjavi s Kranjem in Jesenicami dobri. Imajo ustrezne pogoje za pouk likovne in glasbene vzgoje, kemije in biologije, medtem ko jim za pouk fizike primanjkuje opreme, ker nimajo denarja. V škof j i Loki imajo tudi dve strokovni šoli: poklicno šolo za učence iz vse Gorenjske, v kateri se ti lahko izuče za avtomehanika, kleparja, pohištvenega in stavbnega mizarja ter pokliono šolo ^a učence iz škofjeloške občine za poklice: orodjar, stavbni in strojni ključavničar, kovinostrugar in monter hladilnih naprav. Obema strokovnima šolama najbolj primanjkuje ' delavnic, zato bodo poskušali odkupiti nekaj ustreznih prostorov. Trenutno obiskuje vzgojno- varstvene ustanove v škof j i Loki 218 otrok, čeprav je prostora le za 140. Zato je povečanje prostorov nujno potrebno. Male šole, ki so jih pred kratkim uvedli, so zelo primerna oblika priprave predšolskih otrok za vstop v redne šole. Ta šola naj bi delovala vsako leto od meseca marca do maja, potreben donar pa naj bi prispevali večinoma starši. Da bi se delo na področju šolstva v škofjeloški občini izboljšalo, je svet za izobraževanje dal nekaj priporočil. Tako priporoča, naj bi v bodoče s testiranjem ugotovili zrelost otrok pred vstopom v prvi razred. Za otroke, ki so v prostem času prepuščeni samemu sebi, naj bi se organiziralo posebno varstvo, slabšim učencem pa naj bi šole dale dodatno pomoč. V petih razredih, kjur največ učencev zaostaja, naj bi poučevali najbolj izkušeni učitelji. Izboljšati pa bo treba tudi strokovno usposobljenost učiteljev, saj sedaj kar 31 odstotkov vsega učnega osebja ni dokončalo studija. Učiteljem s srednjo strokovno izobrazbo pa naj se omogoči izredni študij na pedagoški akademiji. S. Zupan igrišč, notranji prostori teh ustanov, ki so največkrat predelani iz dveh ali pa celo enega stanovanja, so nesmotrno urejeni, poleg tega so zgradbe, v katerih so vrtci, že dotrajane, v njih ni sanitarij, konec koncev, pa je vrtcev tudi premalo, saj je le 6 % tržiških otrok deležno varstva. Vse te objektivne težave pa onemogočajo trži-škim vzgojno-varstvenim delavcem, da bi otroke v vrtcih in jaslih razdelili po starosti, tako da so otroci od drugega pa vse do sedmega leta kar skupaj, kar pa za vzgojo otrok gotovo ni priporočljivo. Vse te pomanjkljivosti pa bi odpadle z zgraditvijo novega, centralnega vzgojno-var-stvenega objekta, ki bi pod svojo streho združil otroke vseh starosti, seveda ločeno po oddeikih. Udeleženci jav.ie tribune o otroškem varstvu so v razpravi poudarjali, naj bi imela nova varstvena ustanova poleg 7.2 omenjenih nalog tudi to funkcijo, da bi reš'la problem prehrane predšolskih in šolskih otrok. Torej bi moral imeti novi vrtec sodob-no kuhinjo, ki pa bi lahko kuhala malice in kosila tudi za tržiške delovne organizacije. Poudarjeno je bilo tudi, da mora stati novi vrtec na takšnem kraju, da bi lahko sprejel pod svojo streho kar največ otrok. S tem pa bi odpadlo tudi sedanje negodovanje staršev, ker so sedanje tržiške varstvene ustanove preveč raztresene. Na koncu so se udeleženci javne tribune zedinili o lokaciji noveja vrtca. Ta naj bi stal na severnem delu tržiške-ga» nogometnega igrišča. Po tem predlogu naj bi začeli graditi rov vrtec že na pomlad prihodnje leto. Dokončen sklep o gradnji novega vrtca v Tržiču pa bo sprejela občinska skupščina. Še tole: čudno je, da so i bili na javni tribuni o otro-I šker.i varstvu navzoči pred-j vsem predstavniki tržiškega I javnega življenja in vzgojiteljice, prav malo pa je bilo •' na tribuni staršev tržiških j otrok, katerim je bila tribu-' na pravzaprav namenjena. 1 V. Guček Kolektiv hotela Grad Podvin, PODVIN PRI RADOVLJICI javnost vljudno obvešča, da sta revstavracija in hotel od petka dne 24. novembra spet odprta in redno poslujeta. Ob sobotah, nedeljah in sredah, koncertna in plesna glasba. Strežemo domače specialitete in kvalitetna vina. Cene individualnim uslugam znižane. Za obisk se toplo priporoča kolektiv hotela GRAD PODVIN Nov žagarski obrat v LIP Cešnjica Za praznik republike so v podjetju LIP Cešnjica v Železnikih slavili pomemben delovni uspeh. Ta dan je podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj spustil v obratovanje novo sodobno žago. Enogatersko žago so uvozili iz Zahodne Nemčije, nekaj opreme je dobavila tovarna iz Donjega Vakufa, precejšen del opreme pa so izdelali sami. Zaga ima zmogljivost 30.000 kubi-kov žaganega lesa letno, kar je več kot so sedanje potrebe po rezanem lesu v LIP Cešnjica. Gradbena dela je opravilo SGP Tehnik iz Škofje Loke. Za izgradnjo novega žagarskega obrata so se v podjetju odločili predvsem za to, ker so bile dosedanje žagarske zmogljivosti zastarele, pa tudi delovni pogoji so bili izredno težki. Delati so morali v treh izmenah, da so lahko narezali potrebno količino lesa. V novem obratu je zaposlenih 31 ljudi, ki bodo v eni izmeni narezali toliko lesa kot sedaj 93 delavcev na treh polnojarmenikih. Prednost nove žage pa ni samo v tem, da potrebuje manj delavcev, temveč tudi ta, da bodo sedaj lahko zaradi njene velike zmogljivosti uvedli petdnevni delovni teden in nov delovni čas od 7. do 12. in od 13. do 17. ure. S tem bedo precej prihranili pri stroških električne energije, saj bodo delali v času, ko električno omrežje ni obremenjeno in bodo zato plačevali nižjo tarifo. Manjše število zaposlenih in manjši stroški za električno energijo bodo nedvomno precej prispevali k rentabilnosti te 200-mili-jonske investicije. Hkrait z otvoritvijo novega žagarskega obrata so najzaslužnejši člani kolektiva LIP Cešnjica prejeli odlikovanja, in sicer: Franc Cufar red zasluge za narod, Franc Ce-ferin red dela z zlatim vencem, ing. Jože Demšar red dela s srebrnim vencem, Blaž Dolenc red dela s srebrnim vencem, Vinko Prevc red dela s srebrnim vencem in Valentin Jelovčan medaljo dela. Odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito, jim je podelil predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdravko Krvina. S. Zupan Po svečani otvoritvi so pred žagarski obrat zapeljali prvi kamioni, naloženi s hlodovino. Tamkajšnji prebivalci pa so si potem tudi ogledali obratovanje nove žage — Foto. F. Perdan Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri • se ne skrčijo 0 ni potrebno likati 9 ne napenjati LODRON Slediti Vsa glasbila, note in popravila Villach, Draulande 3 BELJAK številni prebivalci iz Cešnjice in okoliških krajev so prišli na otvoritev nove žage, ki je ena izmed najsodobnejših v Jugoslaviji — Foto: F. Perdan Sodobna enogaterska žaga v podjetju LIP cešnjica, na kateri 31 ljudi v eni izmeni nareži toliko lesa, kot prej 93 delavcev na treh polnojarmenikih v več izmenah — Foto: F. Perdan Ob otvoritvi novega obrata so najzaslužnejši člani kolektiva Franc Cufar, ing. Jože Demšar, Franc Ceferin, Blaž Dolenc, Vinko Prevc in Valentin Jelovčan prejeli odlikovanja. Odlikoval jih je predsednik republike Josip Broz Tito. Na sliki: predsednik in tajnik skupščine občine Skofja Loka pri podelitvi odlikovanj — Foto: F. Perdan »Posebne« posebne osnovne šole V radovljiški občini imajo tri posebna osnovne šole, in sicer v Radovljici, Bohinjski Bistrici in na Bledu. Vse tri šole delajo v sklopu Vzgojnega zavoda v Kamni gorici. Posebni šoli v Radovljici in Bohinjski Bistrici imata le nižje, šola na Bledu pa tudi višje razrede, čeprav šole niso v posebnih finančnih škripcih, se vendar srečujejo s številnimi težavami. Ker so v njih zaostali otroci, bi potrebovale še večjo pozornost, vendar je v praksi marsikdaj obratno. V občini se resno ukvarjajo s problemom neustreznih osnovnošolskih prostorov. Posebne šole predstavljajo ob tem vsekakor poseben problem ob problemu. vseh šolah roditeljski sestanki ustaljena praksa, je na posebni šoli v Bohinjski Bistrici to malo drugače. Če se hoče pomeniti o vzgoji otrok, mora učiteljica sama »obresti« vse vasi, kajti starši ne prihajajo na šolo. čeprav so v Bohinjski Bistrici najboljše razmere v občini zaradi samega pouka, pa to še zdaleč ne bi mogli trditi za šolske prostore na splošno. RADOVLJICA — POTREBEN SE EN UČITELJ V znaku splošnega pomanjkanja šolskih prostorov v Radovljici dela tudi posebna šola v Radovljici v prostorih graščine. Skoraj navpične temne stopnice pripeljejo vsak dan učence v lično in sončno učilnico. Učitelj Ivan Kralj poučuje 19 otrok in sicer dragi razred in kombiniran tretji in četrti razred. Otroci prihajajo iz Ljubnega, Begunj, Podvina, Kamne gorice, Krope in Radovljice. Radovljiška posebna osnovna šola je bila ustanovljena lani, vendar se že sedaj kaže potreba po še eni učni moči. Najverjetneje bodo dobili otroci v drugem polletju še enega učitelja. Poleg nevarnega dostopa (stopnic) predstavljajo največji problem sanitarije. Kljub lepemu površnemu pogledu na razred, pa le ni vse tako lepo. Otroci sedijo namreč za mizicami, ki so bile prvotno namenjene za šivalne stroje. Prostori ne ustrezajo in bi bilo nujno, da ob reševanju problema šolskega prostora posveti skupščina vso pozornost tudi posebni šoli. BOHINJSKA BISTRICA - VPLIV ZANEMARJENEGA OTROŠKEGA VARSTVA Posebna šola v Bohinjski Bistrici dela v radovljiški občini še v najboljših razmerah. Dva oddelka (kombiniran tretji in četrti razred) sta v prostorih stare osnovne šole in imajo tako na vo'ljo vsa učila. Šola dela že četrto leto. Letos obiskuje posebno šolo 7 otrok, in sicer iz vseh okoliških vasi. Učiteljica Ana Šolar nam je povedala, da se srečujejo v Bohinjski Bistrici (tudi na osnovni šoli) s posebnim problemom. Pred časom je bila namreč ukinjena varstvena ustanova. Prav tu pa so otroci dobili potrebno prvo znanje za šolski pouk. Sedaj, ko varstva ni, spoznavajo v šoli, da se otroci teže navadijo na drugačno življenje. Ta problem je še posebno viden pri posebni šoli. Vse bolj in bolj postaja nujno, da bi vpeljali poseben pripravljalni razred. Učiteljica se srečuje v svojem delu tudi z dokaj nenavadnim odnosom staršev do nje oziroma do otrok. Starši se premalo zanimajo za učne uspehe. Medtem ko so na BLED — MED BRIVCEM, KROJAČEM IN STANOVALCI Oddelek posebne osnovne šole na Bledu dela v bivših prostorih Delavske univerze, čeprav ima šola na voljo dva prostora, sta povsem neprimerna za pouk. Pod šolo imata namreč lokale brivec in krojač, nad njo pa je stanovanje. Zaradi tega je povsem razumljivo, da prihajajo pritožbe zaradi nemira z vseh strani. Posebno težavo jim predstavlja vprašanje mlečne kuhinje. V stavbi je sicer prostor, ki pa ga taborniki, ker ga tudi sami potrebujejo, nočejo dati šoli. Tako so otroci brez malice in so zaradi tega v dogovoru, da bi jim jo prinašala snažilka iz osnovne šole. Blejska posebna šola je nekakšna centralna šola tudi za posebni šoli v Radovljici in Bohinjski Bistrici (v teh oddelkih namreč nimajo višjih razredov), tako učijo tri učiteljice 38 otrok v treh oddelkih iz Bohinja, Lesc, Podvina, Gorij, Ribnega, Zasipa in z Bleda. Razen neustreznih prostorov jim delajo precejšnje težave tudi učila. Učil ni in so tako vezani le na tista, ki jih sami naredijo. Posebna šola na Bledu dela letos šele drugo leto. Lani so imeli precej težav s starši, ki so se upirali pošiljati otroke v to šolo, sedaj pa, ko so spoznali, da s tem otrokom samo . pomagajo (učni program je v zaostanku približno za eno leto, velika pozornost pa se posveča delovni terapiji), so težave popolnoma drugačne. Vse več staršev želi pošiljati svoje otroke v posebno šolo, ker računajo, da bodo tako na lažji način končali obvezno osemletno šolanje. Seveda sprejemajo učence v šolo šele po pregledu zdravnika, defektologa, socialnega delavca in psihologa. P. Čolnar Muzejsko društvo skofja Loka, pododbor Železniki, je pripravilo v okviru praznovanja 29. novembra razstavo gozdno lesnega gospodarstva Selške doline. Del razstave je posvečen sodar-stvu, ki je bilo v Selški dolini močno razvito. Obiskovalci razstave so si z zanimanjem ogledali prikazano sodarsko delavnico. Foto: F. Perdan Ekslibris — lepa mala grafika Med razstavami, ki smo jih v galeriji na loškem gradu lahko videli v času od izteka leta 1965, zavzema trenutno razstavljeni izbor ekslibrisov prav posebno mesto. Latinski izraz ekslibris pomeni knjižni znak ali bolje oznako lastništva knjige, vendar sem danes ne štejemo vseh najrazličnejših načinov, s katerimi lahko označimo, čigava je knjiga, ampak pod imenom ekslibris razumemo grafično opremljeni list z napisom ekslibris in imenom lastnika knjige ter neredko še signaturo avtorja eksli-brisa. Umetnik na ekslibrisu najraje s sliko prikaže kako lastnikovo lastnost, poklic, značilnost, priimka, lahko pa grafični del ekslibrisa predstavlja le okras brez povezave z avtorjem ali lastnikom. Čas, ko je nastal prvi ekslibris, je od nas odmaknjen že nekako pet stoletij. Njegov avtor žal ni znan, lastnik pa je bil znani češki kralj Jifi s_ Podebrad, ki je vladal v 15. stoletju. Njegov ekslibris ni imel vpliva na razvoj v naslednjih stoletjih, čeprav v približno tem času nastanejo še nekateri, med njimi tudi prvi na jugoslovanskih tleh in to za Dalmatinca Đuro Đurkoviča. Francoski, švedski, nizozemski, škotski in nekateri ekslibrisi so precej mlajši, saj nastanejo v 16. ali 17. stoletju. Z ekslibrisom so se radi ukvarjali nekateri najbolj znani evropski umetniki, med njimi A. Durer, ki mu upravičeno pripisujemo zaslugo, da je začetnik sodobnega ekslibrisa. Umetniki, ki so v 16. stoletju ustvarjali v Nemčiji, predvsem Cra-nach in Holbein, so si pridobili največ zaslug za nagel in velik razmah te umetnosti pred dvema, oziroma tremi stoletji. Kasneje je zanimanje za ekslibris tako pri ustvarjalcih, kot pri ljubiteljih knjig nekoliko upadlo, usahnilo pa ni nikdar več in morda smo prav v zadnjem razdobju priča novemu, traj- nejšemu vzponu. Verjetno pa nihče več ne bo za oznako svojega knjižnega bogastva uporabil toliko ekslibrisov, kot jih je nemški cesar Mak-simiijan I. Ob izteku prvega desetletja 17. stoletja je ta monarh-ujubitelj knjig porabil v svoji bogati knjižnici 10.300 bakrorezov, le nekaj let kasneje pa je stare znake prelepil z novimi, nalepil ekslibrise v še neoznačene knjige in za vse to porabil kar 18.200 knjižnih znakov. Že dolgo pa so ekslibrisi tudi priljubljen predmet zbiranja. Evropa pozna zbirke, ki štejejo od nekaj deset tisoč pa tja do sto tisoč različnih primerkov teh zanimivih in lepih knjižnih znakov. Ljubitelji male grafike-eksli-brisov se združujejo v društva, izdajajo svoja glasila in se shajajo celo na mednarodnih kongresih. Vendar bi jih te skope besede utegnile preveč enačiti s filatelisti. Če slednji razumejo svoje redkosti kot vrednost izraženo tudi z denarjem, kupujejo in predajajo redke znamke, se to med ljubitelji in zbiralci ekslibrisov ne dodaja, kljub dejstvu, da je ekslibris umetniško delo in torej vselej predstavlja vrednost. Ljubitelji male grafike so res samo ljubitelji in občudovalci, ki se tega izogibajo. Ob sicer skopem orisu ekslibrisa in njegovega pomena v evropskem okviru posvetimo nekaj vrstic tej mali grafiki še pri nas. Med bolj znanimi knjižnimi znaki starejšega časa je tisti, ki ga je na svoje knjige dal nalepiti po sežiganju protestantskih knjig znani ljubljanski Škof Tomaž Hren. Njegove platnice so bile prelepljene s celostranskim grbom. K starejšim zanimivostim s tega področja moramo prišteti še knjižni znak slavnega J. V. Valvasorja. Kdo od slovenskih likovnikov se je najblj vneto ukvarjal z ekslibrism, vsaj za sedaj, še ne moremo reči, na- štejemo lahko le nekaj imen: Jakac, Maleš, Smrekar, šu-bic, Kos in drugi. Med umetniki, ki ustvarjajo na Gorenjskem, pa moramo omeniti Ljuba Rarvnikarja, ki je ustvaril več ekslibrisov, med njimi resnično lepega za dr. M. Breelja. Tudi zbiralcev ni malo. Vendar doslej niso bili povezani. Poznali so se med seboj, dopisovali o novostih in posamezno priredili tudi nekaj razstav, prav neda.vno pa so se zbrali v Društvu ljubiteljev male grafike »Exli-bris Sloveniae«. Predsednica tega društva je postala najbolj vneta zbiralka ekslibrisov v Sloveniji, v Kraaju živeča Dagmar Novaček. Razstava, ki je do 15. decembra odprta v galeriji loškega gradu, je pi-ava javna manifestacija dela nedavno ustanovljenega društva. Eksponate za razstavo so prispevali zbiralci dr. V. Bohince, Z. Gajšek, J. Logar, D. Novaček, dr. R. Pavi ovce, prof. dr. I. Rakovec, nekaj ekslibrisov pa je tudi iz zapuščine prof. J. Plečnika. Na razstavi lahko vidimo ekslibrise iz šestnajstih držav od Anglije, Belgije, Švice, Poljske, Sovjetske zveze, daljne Japonske, nekaterih držav ameriške celine pa do Jugoslavije in nekatereih sosednjih oziroma bližnjih držav. Opis posameznih eksponatov ali skupin bi bil prav gotovo preobširen, povem lahko le to, da je podrobnejši ogled razstave res lepo doživetje, saj vsak po dimenzijah skromni ekslibris pomeni svojstveno umetniško redkost. Kot zanimivost naj ob koncu pristavim le to, da je med številnimi razstavljenimi primerki tudi edetn, ki po umetniški vrednosti ne presega ostalih in ga verjetno le redkokdo opazi. Zveneče pa je ime, ki je zapisano na njem. Ekslibris je bil narejen za dos'ej edino že-'.o-koznionavtko, Va-len t ino Nikolajevo-Terjoško« vo. J. Eržen mm Te dni po svetu PARIZ, 28. novembra — Francoski predsednik de Gaullc je izjavil na tiskovni konferenci, da ne vidi nobene možnosti za sporazum na Srednjem vzhodu, dokler ena izmed štirih velikih sil nadaljuje umazano vojno v jugovzhodni Aziji. ATENE, 28. novembra — Ni več nevarnosti, da bi izbruhnila vojna med Grčijo in Turčijo zaradi Cipra. Ciprska vlada bi bila pripravljena pristati na popolno demilitarizacijo Otoka. Na otoku je 15.000 grških vojakov, po mednarodnem sporazumu pa bi jih smela imeti Grtčija le 950. Ciper bi bil pripravljen razpustiti tudi ciprsko nacionalno gardo, ki šteje 15.000 mož. RABAT, 28. novembra — Maroški kralj Hasan II. je predlagal, naj bi bila konferenca šefov arabskih držav v Rabatu. Kaže, da bo prišlo do konference 9. decembra. Sirija je že povedala, da se konference ne bo udeležila. BONN, 28. novembra — V zadnjih letih jc strmoglavilo nad nemškim ozemljem 122 letal Starfighter. Zato se je nemška vlada odločila, da bo kupila v Ameriki 200 letal tipa Phantom. Ta letala dosežejo hitrost 2000 km na uro in se dvignejo 16 km visoko. LONDON, 30. novembra — Britanski finančni minister James Callaghan je enajst dni po devalvaciji funta odstopil. Premier VVilson je imenoval na njegovo mesto dosedanjega notranjega ministra Rova Jenkinsa. VVASHINCTON, 30. novembra — Ameriški obrambni minister McNamara je sinoči uradno sporočil, da je sprejel ponudbo, da postane predsednik svetovne banke. Predsednik Johnson še ni imenoval novega obrambnega ministra. SAIGON, 30. novembra — Ameriško vojaško poveljstvo v Saigonu je danes sporočilo da so ZDA izgubile od začetka intervencije v Vietnamu 15.058 vojakov, 94.469 jih je bilo huje ali laže ranjenih, 91 pa jih pogrešajo. Med drugim so izgubili Amerikanci v Vietnamu tudi 2956 letal. ANKARA, 30 novembra — Turški premier Sulcjman Demirel je demantiral glasove, da se turški vojaški voditelji ne strinjajo z mirno rešitvijo ciprske krize. Demantiral je tudi vesti, ki so krožile po Ankari, da so vojaški voditelji pripravljali državni udar. Ljudje Rojstvo Južnega Jemena V noči našega državnega praznika 29. novembra je bila opolnoči na najjužnejšem delu Arabskega polotoka proglašena neodvisna Ljudska republika Arabija. Iz aden-skih ulic je izginil vojaški material. Zamenjali so ga slavoloki, prekriti s palmovimi vejicami, ki napovedujejo mir po 128 letih britanske nadvlade. LR Južni Jemen je nastala iz bivše Južnoarabske federacije, umetne tvorbe Velike Britanije. To je bila federacija sultanatov in emiratov, v kateri je okoli 50 odstotkov Arabcev, ostali prebivalci pa so Evropejci, Indijci, Somalci in židje. Čeprav je nova država velika skoraj kot polovica Jugoslavije, živi na tem ozemlju le 1,5 milijona prebivalcev. Zanimivo je, da je bilo glavno mesto federacije Al Ittihad, ki šteje komaj 5000 prebivalcev, medtem ko je največje mesto Aden s 225.000 prebivalci. Južni Jemen je prišel do neodvisnosti po triletnih bojih, ki sta jih vodili organizaciji NLF in FLOSY proti Britancem. Brez dvoma bi Velika Britanija lahko zadržala posest še dalje v svoji nadvladi, vendar je ocenila da pokrajina ni takšnega strateškega pomena, da bi se ji izplačalo veliko finančno breme, ki ga je imela z vzdrževanjem vojske. Do dokončne odločitve o odhodu iz Južnega Jemena je prišla britanska vlada brez dvoma pred tremi meseci, ko se ji je uprla celo južnoarab-ska vojska, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi se borila proti osvobodilnima frontama. Ko se je vojska povezala z NLF, je tako prekinila pogajanja med obema frontama v Kairu. Tako je podpisala sporazum o neodvisnosti v Ženevi le NLF in mogoče bi bilo pričakovati, da bo prišlo v na novo ustanovljeni državi do državljanske vojne, kar bi nudilo Veliki Britaniji povod za lažjo angažiranost. Prvi znaki kažejo, da do tega ne bo prišlo. FLOSY je namreč takoj po razglasitvi neodvisnosti izjavila, da ne namerava iti po poti državljanske vojne in zahtevala svoje sodelovanje v vladi. Ni mogoče govoriti o točnih političnih razlikah med obema silama. Po zadnjih poročilih, ki pa so si dostikrat različna, je razlika le v tem, da NLF žali priključitev k Jemenu, FLOSY pa k ZAR. Poglejmo na kratko še, kakšne so gospodarske možnosti, ki se odpirajo pred novo državo. Močno sta raz- Obisk pri tržiških planincih Denar le za najnujnejšo opremo Tržiško planinsko društvo, v katerem je okoli 620 planincev, bo drugo leto, meseca junija praznovalo 60-letni-co. Zato smo se odločili, da jih bomo obiskali že letos, v letu pred jubilejem, z željo, da bi zvedeli, kaj delajo, kakšne težave imajo pri svojem delu. Skratka, zvedeti smo hoteli čim več o tržiških planincih. Člani tržiškega planinskega društva so razdeljeni v več sekcij oziroma odsekov; od alpinističnega, propagandnega, mladinskega, gospodarskega, gradbenega do markacij skega. Mladinski odsek ima 160 članov, pionirjev in mladincev do 18. leta. Ta odsek ima v svojem okviru tudi gorsko stražo, katere glavni namen je skrbeti za gorsko cvetje in za mir v gorah. Pri tej svoji nalogi pa imajo mladinci, člani gorske straže večkrat razne nevšečnosti, saj se dostikrat ne morejo postaviti po robu raznim uničevalc:m gorskega cvetja, ki ne poznajo prave mere. ■ Dejavnost alpinističnega odseka, ta ima okrog 30 članov in pripravnikov, je usmerjena predvsem v razne ponovitve določenih plezalnih poti v naših gorah. Večkrat si člani alpinističnega odseka žele obiskati tudi gore v tujini, vendar njihove želje zaradi slabih finančnih razmer ostajajo največkrat neizpolnjene. Tržiški planinci financirajo svojo dejavnost iz članarine, dotacije, ki jo dobe od občinske zveze za telesno kulturo (letos so dobili 540.000 S din), deloma pa tudi iz gospodarskega poslovanja društva. V okviru svojega gospodar- skega odseka vzdržuje tržiško planinsko društvo 4 planinske domove: dom pod Stor-žičem, dom na Kofcah, dom na Zelenici in kočo na Dobrči. Z izjemo koče na Zelenici, so drugi trije domovi že zelo stari, pa zato terjajo vsako leto precej denarja za vzdrževalna dela. Največ obiskovalcev v letni sezoni je v domovih pod Storžičem, na Kofcah in na Dobrči, medtem ko je dom na Zelenici najbolj zaseden v zimski sezoni. Ravno zaradi slabe finančne situacije so se tržiški planinci odločili, da njihovi planinski domovi ne bodo stalno odprti. Tako bo dom pod Storžičem zaprt vse do sredine aprila prihodnjega leta, dom na Kofcah bo odprt do 15. februarja, potem pa bo spet zaprt do prvomajskih praznikov, dom na Zelenici pa bo odprt vseskozi. Omenimo naj še delo markacij skega in propagandnega odseka. Prvi ima zelo široko območje svojega dela, saj označuje planinske poti od Kriške gore, Storžiča, Stego-neka, Košute, Vrtače, Begunj-ščice pa vse do Dobrče. Lani so člani markacij skega odseka skupaj s planinskim društvom iz Radovljice »nadelali« pot od Zelenice do Roblekovega doma na Be-gunjščici in novo pot na Stol. Propagandni odsek že dve leti sodeluje s tržiško delavsko univerzo pri organizaciji raznih predavanj. Že nekaj let pa se člani tega odseka bavijo z mislijo, da bi izdali prospekt, vendar jim pomanjkanje sredstev to zamisel preprečuje. Letos je propagandni odsek organiziral tudi štiri izlete. Pri organizaciji izletov teže za tem, da izletnikov hoja ne utrudi, razen tega pa skrbe za popolno varnost vseh tistih, ki se za takšne izlete odločijo. Na osnovi tega kratkega pregleda dejavnosti tržiških planincev lahko zaključimo, da jim kljub pomanjkanju denarja, tega imajo le za najnujnejšo planinsko opremo, ki pa, kot vemo ni preveč poceni, ne zmanjka volje in moči. Zato lahko opravičeno s ponosom pričakujejo svoj pomembni jubilej — 60-letni-co obstoja svojega društva. V. Guček Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenf urt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro vita živinoreja in ribolov. Industrija ni razvita, največ še predstavlja ladjedelnica za majhne lesene ladje. V Ade-nu imajo veliko rafinerijo nafte. Največjo vlogo igra Aden v prometu. To je največja postaja za oskrbovanje za gorivom na svetu. Oskrbujejo ladje in letala. Letno pristane v pristanišču okoli 6090 ladij. Vodja NLF je v prvih izjavah po osvoboditvi poudaril, da bo šel Južni Jemen po poti neangažiranosti ter da ne bo priznaval nikakršnega vmešavanja od zunaj. Takšen je bežni pogled na novo državo, ki se je rodila 29. novembra. Takšne so — v grobem njene možnosti in želje. Kako bo tekla njena zgodovina po osvoboditvi, bo pokazal čas. P. Čolnar in dogodki Vse gramofonske plošče in glasbeni Instrumenti v trgovini z glasbili Hergeth Klagenf urt — Celovec Burggasse 23 TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Razpisujemo prosto delovno mesto premoženjsko-pravnega referenta Pogoj diploma pravne fakultete Prednost imajo diplomirani pravniki s sodnim izpitom. Nastop službe možen takoj. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje po dogovoru. Pismene ponudbe poslati najkasneje do 15. 12. 1967 na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. Beti enGga Paradiža našlo tisti »prav«, ki bo res drugačen« in'1 ga ne bo treba opravičevati s »čeprav«. Cas tiktaka. Tucli ta hip. Bo večno padal v praznino in me('] samo sameSa sebe, a človeku odmerjal samo sekunde, minute lre- dnev'e> tedne, mesece, leta ođ rojstva do smrti, delil sekunde' ice[l' sreč(-\ ljubezni samo zato, da bo še bolj zagrenil dolge ure oetl> nesveče, razočaranja, strahu. Za drobno tiho pesem doživete sr^ jr neskončno dolgo povest človeškega trpljenja, takega, ki zdaj i>" ^ tri nesrečne žene v tej izbi, kjer jim meriš z nihalom stare l^ne ure sekunde, daljše od ur, ti pa siješ brezbrižen z modrim ni;,; > ki mu ni mar sekunda sreče dveh mladih bitij, zamaknjenih v uživanJ€ ljubezni, ne za ure dolga sekunda strahu, sekunde, ki nil's|° zdaJ sem zdaJ Ua, zdaj sem zdaj tja, vsak nihljaj udarec, v** tiktak udarec naravnost v dušo, dokler ne mine ura, dolga za tr> šest sto ur... »Bi šle ven?« »Bi ee napotile v hrib?« »Bi šle pogledat?« Negotovost je mučnejša cd srečanji1 z resnico. Toda tudi z resnico, če je taka, ka^no jim slikajo slutnje, se boje srečati. Zato se ne morejo odločiti... Otroka pa se medtem igrata zunaj ^petoku, ki je že poln ži- vahno vrtečih se mlinčkov. Mali Zefek se ne more načuditi Slavkovi spretnosti. Kdo bi si mislil, kaj vse se da napraviti iz navadne palice, ki jo urežeš v grmu? Da se dajo iz take palice napraviti piščalke, to že ve. Njemu in Janku jih je takrat, ko sta z mamo in z drugimi vaščani prebivala v vojaških jamah nedaleč od tu in ko so jima hišo zidali italijanski ujetniki, ker so jima jo italijanski vojaki, ki so ubili Jankovega očeta, tudi požgali (»O še čisto majhen sem bil takrat, mama me je držala v narečju in mi držala roko na očeh, a jaz sem vse videl,« pravi), in ko so ruvali bodečo žico in nekaj kopali na očetovem travniku, na katerem je zdaj že skoro tako visoka trava, da bi se lahko v njej skril, takrat pa trave še ni bilo... in takrat je njemu in Janku Jankov brat Andrejec (tako sta klicala Jankovega brata Andreja, ki je danes, preden je spregovoril tisti gospod, pripovedoval nekaj o Seči) iz takih palic napravil toliko piščalk, na katere sta potem piskala in jih dala tudi drugim otrokom. O tem Zefek čeblja že ves čas Slavku, ki je v njegovih očeh že velik, toda Andrejec je še večji, že pravi fant in bo najbrž že kmalu vojak. Prav gotovo zna tudi on delati take reči, kakor tale Slavko. »Ko bom hodil v šolo kakor ti, se bom smel tudi jaz igrati z nožem. Potem bcm odrezal palico, jo razklal kakor ti in napravil mlinčke od Soče po vsem potočku daleč, daleč vse do tja gor,« kaže z drobno roko po strugi, ki se izgublja v gozdu, ki ni več podoben pravemu gozdu, marveč mnogo bolj poseki, ki jo je posekal nemaren ali pa ne nevešč drvar. Ponekod so debla okleščena pri vrhovih Ta imajo še veje, čeprav revnejše, kakor bi jih morala imeti. Ponekod so mrtva, ožgana in celo zoglenela. Nekatera so podobna telegrafskim drogovom. V nekaterih se je vseeno že prebudilo življenje, kakor da bi hotelo povedati, da je življenje močnejše od uničevanja in smrti, ki je še lani vse do pozne jeseni celi dve leti in pol kosila po teh pobočjih ljudi in drevesa. To Slavko ve. Zato ga gozd, podoben skoro vsem gozdovom v okolici ne spravlja v začudenje, ki se je začrtalo na njegov in še ne enajstletni otroški obraz in ga zresnilo kakor obraz odraslega člo-ka, ki je pogledal v smer, ki mu jo je kazal Zefek. Zazdelo se mu je, da je nekoga zagledal, ki se je še isti hip zrušil med veje, pod poševno, zeleno streho polomljenih smrek, ki so kakih štirideset petdeset metrov više pokrivale del potočne struge. »Bil je človek. Prav gotovo je bil. Morda kdo od naših,« ga prešine slutnja. »Počakaj tu!« pravi Zefku in že se z nožem in izgo-tovljenim mlinčkom v roki naglo vzpenja proti zelenemu predoru mrtvih, a še vedno zelenih podrtih smrek, izpod katere teče potok. Naglo stopa, da bi se prepričal, ali je videl prav ali ne, tako naglo, da kmalu sliši samo še razbijanje krvi v svojih sencih in da se ne zmeni za bližajočo se naglo hojo nekje nad desnim bregom, naglo, kakor da se je sprožil v bregu plaz preplašene črede divjih koz, poskakujoči bežeči topot, ki bi ga prav gotovo slišal, ko bi mu v glavi tako divje ne udarjala kri in ko ne bi bili vsi njegovi čuti osredotočeni v zeleni predor pod srekovimi vejami, med katere je omahnil in se pod njimi izgubil človek. Z mlinčkom in nožem v roki prisope do zelenega pokopališča smrek, ki so morda šele jeseni omahnile pod topovskim ognjem nad potok, a se tako nesrečno spotakne, da pade in ob padcu začuti oster in skeleč rez na dlani, v kateri je držal nož in skozi katero je zdrsnilo noževo rezilo. »Av!« ga zaskeli in ko vstane, je njegova dlan že vsa krvava in kri mu že močno polzi z dlani in v naglih gostih kapljah pada na gladek kamen, ob katerega se je bil spotaknil in ki je kmalu krvav prav tako kakor njegova dlan. »Mama!« preplašeno gleda v kri, ker se še nikoli ni tako globoko urezal, da bi mu rez tako hudo krvavel. Celo kamen je kakor oblit s krvjo in z njegovo krvjo se barva celo voda in šele korak od kamna dobiva svojo navadno prozorno barvo. »Toliko krvi? Človek je vendar nima toliko litrov, da bi mu ne mogla usahniti,« ga oblije skoro smrtna groza, ker ne ve, da kri, ki barva in se razkraja v vodi ni samo njegova, marveč tudi kri človeka, ki ga je videl in o katerem zdaj, ko ne vidi nikogar, misli, da se mu je samo zdelo, da ga je videl in ga v svojem strahu, da je kdo od njihovih (morda stric Anton, morda Rozi-kin Andrej, morda žefkov oče ali oni četrti, ki je šel z njimi), hotel Obvestiti, da v vasi ni nobene nevarnosti, a naj vseeno ostane še skrit, ker bi ga lahko videl otrok, ki se še ne zaveda, da je treba o ubežnikih, če veš zanje, molčati in bi ga zato lahko nehote izdal. Strah, prav tak, kakor je mamin ali Rozikin, odkar je bilo slišati streljanje, in ki je kljub temu, da je streljanje že davno prenehalo, v njem še vedno ostal, ga je prignal sem, čeprav ni bil prepričan, ali je zares videl nekoga ali pa se mu je samo zdelo zaradi misli, ki so bile v njem in ga mučile kljub temu, da se je vedno silil k igri z Zefkom in mu delal mlinčke. In zdaj se je urezal. Urezal tako globoko, da mu kri kar lije in da bo morda celo izrkvavel, še preden bo prišel do mame, da ga bo obvezala in mu z obvezo ustavila krvavitev. Zato se obrne, a ga ustavi beseda: »Halt!« Vojaki so, ga spreleti. In že jih zagleda. Puške so naperjene vanj, a se povesijo, toda nekaj vojakov se vseeno požene k njemu in mu zastavi pot. Naj ga ne ustavljajo! Ali ne vidijo, da se je urezal in da krvavi^ kakor še nikoli. »Hore, hore, der Bub spricht deutsch wie ein Bavrer,« se vojaki čudijo in nekateri že segajo pod bluze, kjer imajo razkužene vojaške zavoje, da bi mu obvezali dlan. Toda nekdo, neki podoficir zakriči, naj se ne ustavljajo in naj raje vprašajo fanta, če je kdo bežal tu mimo. Moral je, saj jim je ušel izpred oči prav v tej grapi, po kateri teče potok. Ce še ni, pa še bo. GLAS * 8. STRAN GLAS * 9 STRAN Pesnikov odrski lik (2) V tem zapisu nadaljujemo z naštevanjem odrskih del, vezanih na Prešernovo delo in življenje. — Niti pomislili pa nismo, da bi ta pregled utegnil koristiti organizatorjem proslav ob slovenskem kulturnem prazniku. Vendar so nam prav to mnogi ljud-skoprosvetni delavci izrecno zatrdili. Češ, da imajo šele zdaj kar izčrpen pregled o dolih, ki bi se mogla kdaj uprizoriti za Prešernov praznik. — Torej je le prav, če pri vsakem tovrstnem delu navedemo podatek, kdaj in kje je izšlo oziroma bilo objavljeno. Ivan Pregelj V Emavsu Spominjamo se še tega dramskega dela z desk Prešernovega gledališča v Kranju, ki ga je uprizorilo za pesnikov smrtni dan 1. 1965. — Objavljeno pa je bilo delo že 1. 1925 v »Dom in Svetu«. Mračno pregljevsko vzdušje preveva vse dialoge. Dejanje samo pa se dogaja v času pesnikovega pogreba, ko spe mrtvaški sprovod mimo Ma-verjeve gostilne. Zahteven, zapleten tekst — za Preglja prav značilen, je dosti lažje citati kot poslušati. »V Emavsu« je tipična knjižna igra, ki je ves trud igralcev ne more prav oživeti. Tembolj, ker je jezik, slog in snov dostopna le literarnim sladokuscem, ki pa jih v gledaliških avditorijih navadno ni dosti. Vsekakor pa nam prav Pregljevo zahtevno odrsko delo vzbudi vizijo o nekem komornem gledališču v Kranju, ki ne bi računalo s komercialnostjo, pač pa z možnostjo subtilnega igranja na malem odru. Razdajati se s tako rahlo snovjo v veliki gledališki hiši, ni nikoli hvaležno. Pravega odmeva ni — to je pa edino, kar si sleherni igre želi! Vendar pa se kdaj le utegne primeriti, da bi Pregljevega Emavsa vzele v roke prave, občutljive dramaturške roke. Tedaj bi delo mimo nespornega kn j ižnega uspeha, doživelo tudi pravi odrski uspeh. Saj je Emavs prvi poizkus, Prešerna prikazati na odru psihoanalitično, ne le opisno ali realistično površno. Ali bo zato napak, bolj natanko spregovoriti o Pregljevem delu »Emavs«? Ohranjeni pisateljev rokopis ima podnaslov: Za njegovo stopetindvajsetletnico. — Prvotni natis je imel še mot-to: »Zato ker sem od svojega tridesetega leta do dvain-štiridesetega v Njegovem Kranju bil. Dvanajst let — prav toliko, kolikor je on trpel...« Delo, čigar dejanje se zvrši v pičli uri — v času pesnikovega pogreba — plastično prikaže družbeno in kulturno podobo tedanjega Kranja: opravljivega, lahkoživega, ne-zainteresiranega za kaj vzvišenega, nemškutarskega in plitvo radoznalega — le kovač Gogala je vedel, da je umrl velik mož. Le kovaču je bilo hudo zaradi izgube prijatelja. Vse drugo pa je bil meščanski pomp, vprizor-jen zaradi živih. Pesnikov pogreb je bil pač le še ena priložnost za nastop Narodne straže. Da je res tako, kar poslušajmo poročilo o pogrebu v »Novicah« z dne 14. februarja 1849. » .. . V soboto 10. don tega mesca je bil pogreb, kakor-šniga v Krajnji že d^lgo ni bilo. Kranjski narodni straži, ki je že pri več priložnostih pokazala, da je prava narodska ( national) straža, gre čast in hvala, da je rajnciga z veliko slavo pokopala. Stražniki so ga nesli; gospod tehant z sedmimi duhovni so ga pokopali, žlahta, sila veliko Krajncev in Krajnjic, in veliko prijatlov iz Ljubljane, Radovljice, Teržiča i. t. d. ga je spremilo na pokopališče, kjer počiva, ki nam je tako sladke pesmi pel, in kteriga življenje je vendar tako grejnko bilo!« Pregelj je v drami vprav drastično prikazal nekak dvojni svet: prozaično gostilniško vzdušje, kjer se plemeniti Zebau dogovarja s točaj-ko, sicer hlapčevo ljubico — za večerni sestanek. Na drugi strani pa Pregelj nakaže lepši, boljši svet — četudi sedaj ni interpret kak plemenitaš, pač pa preprost kranjski kovač. Temu poštenjaku, ki v vinski omotici, misli na umrlega prijatelja, ga kliče in — deklice! Zdaj poslušamo jedek a vendar v bistvu boleč dialog med pesnikom in kovačem. Privid, porojen iz vinskih hlapov, je za kovača dovolj stvaren, da zaneti kes: pred meseci,'ko se je pesnik obesil, ga kovač ni skušal rešiti (to je storila potem gostiLni- čarka) — zdaj mož trpi od slabe vesti. Vino in kes •—• obojega dovolj za bolni privid ... Prav zaradi te zmesi tragike in vsakdanje proze, smemo Pregljevo delo imenovati celo grotesko. Tako nezem-ski, neverjetni so kovačevi »identifikacijski« poizkusi z besedilom pesniku pripisane maksime. Najbolje ilustriramo Pregljevega Emavsa s kratkim citatom iz zaključnega prizora: »Reka, ki je bila prej začela teči in onemela v cerkvi za kratek čas, se zbuja v nov šum. Tiho, gubeč se v tem valovanju glasov, je odprl zopet nekdo vrata, vstopil. Gre bliže, rahlo upognjen, podr-sevajoči z levo nogo, znan — neznan, domač in tuj. Kovač dvigne glavo, strmi z motnimi očmi... — Zunaj šum stopinj, šum reke, ki je začela teči in bo tekla, tekla. V tem šumu zvenijo besede pojočih duhovnikov ne kot psalm, kot groba vsakdanjost kupčijskih pogovorov na tržni dan.« Bistra pa je Pregljeva beseda, ki jo je položil na jezik igrca v »Emavsu«: »Hrbtov tudi v letu svobode niso povsem izravnali.« Bilo je to leto 1848. Cankarjevi »Hlapci« so imeli že tedaj svoje prednike! Fran Roš: Največ sveta otrokom sliši slave Leta 1948. je Ljudska pro-sveta izdala broširan zvezek z dvema igrokazoma: Migue-la de Cervantesa »Dva jezič-neža« in Frana Roša »Največ sveta otrokom sliši slave«. Roševo delce ima podnaslov: Dramska slika iz Blazni-kove tiskarne 1836. — V igri nastopa osem oseb. Poleg lastnika tiskarne in njegove hčere, še trije stavci, študent, tovarnar in gubernijski uradnik. Vseh pet prizorov je pisanih v svobodnih stihih. Vsebina se nanaša na razgovor v tiskarni ob pripravah za natisk posebne knjižice, Prešernov »Kerst per Savizi«, (ki so jo res v 1. 1836 natisnili ob stroških pesnika samega). Tiskar Blaznik se v igri pokaže kot pokonci — mož: odkloni nemško naročilo in sprejme v tisk neko Prešernovo pesem. Vsi stavci, in tudi hčerka, so na njegovi strani. Dolce se prijetno bere; morda bi ugajalo kot samostojna točka na kaki prešernovski proslavi? Tembolj, ker ni dolgovezno — trajalo bi morda le 20 minut. — Pa še zato bi bilo prav, videti to dramsko sliko na kakem gorenjskem odru, ker je. pisec po rodu iz Kranja. Bratko Kreft: Dr. France Prešeren Leto 1951. nam je prineslo prvi filmski scenarij o Prešernu. Delo je izšlo tudi v samostojni knjižni obliki. — Avtor tako-le opisuje nastanek svojega dela: »Ko sem bil pozvan, da naj napišem scenarij o Prešernu, sem prvi hip mislil, da morda Prešeren ni dovolj dramatičen junak za filmsko dramo, čim bolj pa sem se poglabljal v njegovo življenje in delo, bolj sem spo-nzaval, da je življenje tega velikega pesnika dramatično v svojem vnanjem bistvu prav tako kot dramatske pesnitve vrednih obdobij, da jih ni mogoče obseči vseh v enem filmu. Zato sem se moral odločiti za osrednjo dramo nejgovcga intimnega življenja, ki jo je povzročila ljubezen do Primčeve Julije in ljubezensko razmerje z Ano Jclovškovo. Niti najmanj pa nisem hotel pri tem zanemariti njegovega literarnega in političnega dela, saj vse troje ustvarja šele v celoti podobo njegovega človeškega in pesniškega značaja.« V stopeindvajsetih prizorih se zvrsti pred našimi očmi pretresljiva tragedija Prešernovega ižvljonja. Ker je scenarij delo izkušenega gledališkega človeka, bi bilo močno prav, da bi se dela le lotil kak filmski človek. — Toda le tak, s tankim, tankim posluhom za to krhko poetično snov. Josip Vošnjak Lepa Vida Najčudovitejša slovenska ljudska pesem je gotovo on* »Od Lepe Vide«. Prešeren jo je »po s n azil« bolje pa bi rd-kli, da jo je uredil s svojim prefinjenim posluhom za snov in ritem. Smeli bi reči, da je pesem o lepi Vidi, kakršno danes splošno poznamo, močno Prešernova — gladko teče, prispodobe so prav pesniške, ritem je v skladju z dramatsko rastjo vsebine. Josip Vošnjak, po poklicu sicer zdravnik (nekaj let je ordiniral tudi v Kranju), je 1. 1893 napisal dramo »Lepa Vida«. Skušal ji je dati bolj realistično osnovo — zaplet pa je ostal nedotaknjen, isti kot v Prešernovi in v prvotni ljudski pesmi: mlada, lepa žena zapusti moža in otroka ter se poda na negotovo pot za sanjsko srečo, doživi pa plehko razočaranje. Vošnjakovo dramo je nedavno prikazala ljubljanska televizija v okviru ciklusa dramskih tekstov iz preteklega stoletja. — Očitna je naslonitev drame na Prešernovo pesnitev — saj številni citati iz nje to potrjujejo. Tembolj, ker bi utegnili najti neko paralelo med Prešernom samim in lepo Vido: oba sta upornika zoper družbeno konvcncionalnost, oba sta upala, verovala v srečo, obema se je izkazala kot »sreča kriva«. Naštevali smo tu le taka dela, ki so bila objavljena v tisku in so zato splošno dosegljiva. Zaradi popolnosti, vsaj relativne, tega zapisa pa naj omenimo še dramatizacijo Senoiniga »Naglja s pesnikovega groba«, ki jo oskrbel podpisani, vprizorilo pa Prešernovo gledališče februarja 1966 v Kranju in na Primsko-vem. — Prof. Mirko Mahnič je pripravil posebno dramatizacijo »Krsta pri Savici«, ki žal še ni prišla na oder. — Le kot vizija pa nam še lebdi pred očmi psihološka drama »Ana Jelovškova«. Delo, ki bo pravično in nepristransko pokazalo na bridko tragiko zaničevane nezakonske matere, na izgubljene upe komaj doraslega dekleta, katerega edini greh je bil — vsedajajoča ljubezen ... Črtomir Zoreč Po Prešernovih stopinjah GLAS * 11. STRAN VODEČA TRGOVSKA HIŠA V ZIMSKI MOD športni izdelki Villach — Beljak športna oblačila Vsak dan neprekinjeno odprto od 8 do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Kot vedno" kakovostno in poceni Velepapirnica Villach - Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-26 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin — Pisalni stroji — Ves pribor za tehnično risanje AMD ŠENČUR Šoferski tečaj za voznike A, B, F (za traktoriste) se prične v torek, 5.12.1967 ob 17. uri v prostorih društva v Šenčurju. KO N PAS Vas vabi vsako soboto od 19.30 do 23. ure V RESTAVRACIJO KOMPAS LJUBELJ na PRIJETNO ZABAVO IGRA CITRAŠKI KVARTET AHAČIČ IZ TRŽIČA STROJI, Josef ORODJA. STAVBENO IN Strauss POHIŠTVENO OKOVJE VILLACH — BELJAK PRODAJA NA VELIKO -Gaswerkstrasse 7 PRODAJA NA DROBNO — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42,60 61 in 68 53 SAMONIG Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri VILLACH, AMSAMONIG-ECK Gorenjci! VSAKO LETO RAJE OBISKUJEJO sejme v Kranju TRGOVSKO PODJETJE murHa LESCE se že pripravlja na NOVOLETNI SEJEM Nadomestni deli, pribor, gume za kolesa, servis za mopede, motorna kolesa, in avtomobile PUCH, FIAT, KTM, BMW Fahrzeughaus P. KROPFITSCH Klagenfurt — Celovec Standerhaus bei Hauptpost Kfz. VVerkstatten, Villacher ring 15 PRI GLAVNI POŠTI Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 Vsi nadomestni deli za Stcyr Puch mopede, roler-je, motorna kolesa in avtomobile. Prodaja šivalnih strojev. Primerna darila za praznike. HANS VVASCHNIG Klagenfurt — Celovec St. Ruprechterstrasse zraven avtobusne postaje in na Neuer Platz (okrajno glavarstvo). 958432 Občni zbor tržiških tabornikov Letošnji uspehi in program za prihodnje leto Tržiški taborniki so se po enoletnem premoru spet zbrali na občnem zboru, na katerem so pregledali svoje delo in si zastavili naloge za prihodnje leto. Med pomembnimi akcijami, ki so jih letos organizirali, so najpomembnejše: srečanje in piknik tržiške mladine ped Storžičem, sodelovanje na pohodu Ob žici okupirano Ljubljane, sedelo- Odlikovani sodelavci Delavske enotnosti Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Ivo Janžekovič je v torek dopoldne podelil odlikovanja predsednika republike štirim sodelavcem Delavske enotnosti ob 25-lelnici njenega izhajanja ter obletnici enotnih slovenskih sindikatov. Red dela z zlatim vencem sta prejela Mitja Svab, predsednik komisije za samoupravljanje pri republiških sindikatih in Peter Dor-nik, glavni in odgovorni urednik Občana. Sonja Ga-šperšič, urednica kulturne rubrike Delavske enotnosti ln Janez Voljč, novinar Delavske enotnosti pa sta prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo. M. 2. Asfaltirana cesta v Zgornjem Brniku Cestno podjetje v Kranju je pred kratkim asfaltiralo tisoč dvesto metrov dolgo cestišče na južnem delu Zgornjega Brnika. Cesta od letališča Brniki do Ccrkelj je bila v zadnjih letih, odkar je bilo zgrajeno letališče, zelo obremenjena. Razen tega ta cesta postaja vse bolj pomembna za razvoj turizma, saj je to najkrajša pot od letališča do žičnice na Krvavec. Prebivalci Zgornjega Brnika so že dlje želeli, da bi bila cesta asfaltirana. Zato so se odločili za samoprispevek. Zbrali so okrog dva milijona sto tisoč starih dinarjev, dva milijona štiristo tisoč pa je prispevala krajevna skupnost. Razen tega so pol milijona starih dinarjev prispevali tudi Aerodrom, Letališče Brniki in Turistično društvo Cerklje. Tako je za asfaltiranje zmanjkalo še okrog 6,5 milijona starih dinarjev. Ta znesek pa je prispevala kranjska občinska skupščina. Prebivalci Zgornjega Brnika so končno dobili lepo cesto. Prihodnjo pomlad bodo uredili le še obcestne jarke in robnike. vanje v paradi ob dnevu mladosti, tradicionalno taborjenje v Poreču, tekmovalni orientacijski pohod na Rašico in organizacija orientacijskega pohoda na Kriško goro. Pomembnejše rezultate so taborniki odreda Severna meja dosegli tudi pri vključevanju novih članov. Tako ima sedaj taborniški odred Severna meja že prek 120 članov, ki so v štirih četah vključeni v deset vodov. Letos sta se četama iz Tržiča in Križ priključila še četi iz Raven in Preske. Na svojem občnem zboru so tržiški taborniki sprejeli tudi program dela za naslednje leto. Kot prvo izmed nalog so si zadali, da bodo poskrbeli za nadaljnjo vzgojo mladine v svojih vrstah. Tu gre za družbenopolitično vzgojo tabornikov, ki je novost v njihovem programu. Za takšno metodo dela so se odločili predvsem zaradi tega, ker je v njihovih vrstah veliko delavske mladine, ki nima praktično nikjer možnosti družbenega izobraževanja. Razširili bodo delo z mladimi taborniki — medvedki in čebelicami, saj bodo le tako lahko vključevali vsako leto novo člane. K delu nameravajo pritegniti tudi prosvetne delavce, saj bodo s svojimi izkušnjami gotovo pripomogli k popolnejšemu delu z najmlajšimi taborniki. V prihodnjem obdobju se bodo morali tržiški taborniki obrniti tudi na podeželje, kjer ima mladina največje možnosti za taborniško življenje. Po številu mladih so največje možnosti za ustanovitev novih taborniških čet v Bistrici, Kovorju, Lomu in Podljube-lju. Taborniki odreda Severna meja bodo še nadalje sodelovali s taborniki iz ostalih slovenskih krajev, pa tudi s francoskimi skavti iz pobratenega mesta Sle Marie aux Mineš. Letos so bili tržiški taborniki na obisku v Franciji, prihodnje leto avgusta pa jim bodo francoski skavti obisk vrnili. Razen tega pa bodo tržiški taborniki sodelovali na vseh večjih akcijah in tekmovanjih zveze tabornikov Slovenije. V. Barabaš V Škof j i Loki doslej Občinska zveza za telesno kulturo le na papirju V ponedeljek je bil v škof-ji Loki ponovni občni zbor občinske zveze za telesno kulturo, ki so ga sklicali predvsem za to, da bi zveza začela delati, saj je doslej obstajala le na papirju. Prav zaradi nedelavnosti zveze je bila doslej v športnem življenju vidna nepovezanost med posameznimi organizacijami in športnimi panogami. Naloge občinske zveze v škofji Loki ne bodo lahke. Predvsem bo potrebno poskrbeti za to, da bodo teles-novzgojne organizacije dobile več denarja kot v preteklih letih, prispevala pa naj ga ne bi samo občinska skupščina, ampak tudi gospodarske organizacije Pridobiti bo treba tudi pripadajoči denar od športne stave. Dosedanje do. tacijc telesnovzgojnim dru- Najprej o našem bogastvu Ob torkovih predavanjih v delavskem domu v Kranju Planinsko društvo Kranj prireja tudi v tej zimski sezoni vrsto zanimivih predavanj za ljubitelje gora in prirode oziroma za občane nasploh. Predavanja bodo visak torek ob 19. uri v delavskem domu. Na vrsti so znana imena članov raznih odprav in vzponov, ki bodo ob prikazovanju barvnih diapozitivov in živim pripovedovanjem svo- je občinstvo začasno peljali v neznane tajne in lepote prirode. Prvo predavanje bo v torek, 5. decembra, pod naslovom »Iz zakladnice slovenske zemlje« prof. Sime Soti-niča. Sledila bodo predavanja: Z avtostopom od Andore do Nordkapa, Pamir 67, Pojdimo v Slovenske gorice itd. K. M. ZELO UGODEN Firma Auto Union je znižala cene vozilom AUDI letnik 1967, in sicer dosedanja cena znižana cena DM 5.680 DM 4.950 DM 5.992 DM 5.250 DM 6.374 DM 5.700 AUDI — 72 AUDI — 80 AUDI — VARIJANT Od 1. avgusta 1967 dalje lahko vsak kupec Audija sodeluje pri nagradnem žrebanju, ki ga konec tega leta prirejata firmi Auto Union in Auto-commerce, Ljubljana. Vse informacije in poizkusno vožnjo vam nudi Autocommerce, Ljubljana, Trdinova 4. Predstavništva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Split, Novi Sad in Skopje. štvom v škofjeloški občini so bile iz leta v leto manjše. Pri lanskoletni dotaciji odpad« na enega prebivalca le 159 S din, na aktivnega tekmovalca 10.000 in na člana telesno-vzgojne organizacije .2.000 S din. To je vsekakor pri današnjih stroških za večino športnih panog premalo. Udeleženci občnega zbora so menili, naj bi v občini gojili predvsem tiste športna panoge, ki imajo največ možnosti za razvoj tako glede na prirodne pogoje, kot tudi na trenutni položaj športnih objektov. Za primer so navajali plavanje in smučanje, saj bi pri teh panogah lahko dosegli tudi največjo množičnost. Prav tako ne bi smeli zanemariti sodelovanje z drugimi organizacijami s področja rekreacijskih športov kot so planinska, taborniška itd. Na področju škofjeloške občine je precej krajev, kjer skoraj ne gojijo športa, npr. v Poljanski dolini. Tem bo potrebno nuditi več pomoči. Osnovne šole, gimnazije in drugi vzgojni zavodi naj bi postali jedro telesne vzgoje, športne organizacije in klubi pa naj šport dopolnjujejo in skrbijo za tekmovalni in kvalitetni šport. Posebno skrb bo treba posvetiti tudi splošni telesni vzgoji v šolah in zunaj nje, ki je v občini slabo razvita. Nekaj tudi za to, ker primanjkuje telesnovzgoj-nih učiteljev. Škofjeloška občina res potrebuje delavno zvezo za telesno kulturo, saj je treba poskrbeti in organizirati telesno vzgojo za kar 4000 šoloobveznih otrok, 2000 ostale mladine in 8000 zaposlenih. Pričakujemo, da bo na novoustanovljena občinska zveza ob podpori sveta za kulturo in telesno vzgojo pri občinski skupščini in gospodarskih organizacij, pripomogla k boljšemu delu društev in k hitrejšemu razvoju telesne kulture v občini. S. Zupan Jesenice nič več najdražje mesto Jesenice so svojčas veljala za skoraj najdražje mesto v Sloveniji. Živila so bila cenejša v Celju, Mariboru posebno pa v Novem mestu in Ptuju. Danes skoraj ni več tako. Statistična služba občinske skupščine na Jesenicah je primerjala cene letošnjega oktobra z lanskim. Ugotovili so, da so se cene znižale krompirju, orehom, jabolkom, maslu, masti, žganju, kokošjemu mesu, milu, moškim oblekam, srajcam, odejam, rjuham in otroški obutvi. Znižanja cen so občutna, saj znašajo ponekod celo do 40%. 75 ^9590155 Nesreče tega tedna Po mnenju komandirja kranjske prometne milice so bile med minulimi prazničnimi dnevi ceste tako prazne in puste kot še nikoli do sedaj. Moker sneg, ki je padel v noči od ponedeljka na torek, ja zavrl promet predvsem na večjih klancih v Podvinu, na Jelenovem klancu v Kranju in v Mostah. Popoldne so bile ceste že splužene, tako da se je promet odvijal neovirano. Tega dne sta se pripetili samo dve nesreči, od tega ena zaradi elabega stanja ceste. V sredo je bilo na cestah Gorenjske zelo malo prometa. Tega je prav gotovo krivo slabo vreme, zaradi katerega so lastniki avtomobilov svoja vozila raje obdržali v garažah. Tega dne se ni na gorenjskih cestah pripetila nobena nesreča. Drugi praznični dan je za , prometne miličnike prav tako minil brez večjih nesreč. Na cestah je bilo nekaj več vozil, ki so se vračala iz Trsta. Na cestah, ki spadajo v področje kranjske prometne milice, so se pripetile le tri lažje prometne nesreče. V Mostah pri Žirovnici je Vladimir Frelih v avtomobilu LJ-577-41 vozil proti Jesenicam. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal v sneg ob cesti in pri tem zadel kamniti rob cestišča. Na vozilu je nastala škoda za 2000 N din. L. M. Nenadoma stopil pred avto V sredo, 29. novembra, zvečer se Je na Orehku pri avtobusni postaji pripetila huda pirometna nesreča, v kateri je umrl Štefan Mlinar, Invalidski upokojenec, star 28 let. Pokojni Mlinar je ne nadoma stopil na cesto pred avtomobil KR-101-25, ki ga je vozil Ivan Kern. Avto je pešca zbil po cesti, tako da je Štefan Mlinar obležal mrtev. Pri nesreči je bila laže ranjena tudi sopotnica v avtomobilu. L. M. KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akad. kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna razstava enkavstik akad. slikarja Milana Batiste. V Prešernovi hiši pa si poleg spominskega muzeja lahko ogledate razstavo akvarelov in grafik slikarja Borisa Batiste. Občasne razstave so odprte vsak dan od 19. do 12. in od 16. do 19. ure. Stalne zbirke pa ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah ob istem času. Zahvala Ob hudi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata ih strica Jakoba Burgarja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pomagali. Posebno se zahvaljujemo dr. otarjevi za dolgotrajno zdravljenje, Filipu Lavriši za poslovilne besede, no-sucem praporov ZB in duhovniku Francu Golobu ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Ana, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi dobrega moža, očeta, prijatelja in znanca Ivana Eržena upokojenca vence*1'0110 zaJ1V£UJuJenio vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, za iemo t^H^i^6, S- ^ate"m ste Počastili njegov spomin. Posebno se zahvalju-liuiem Hriberniku Ivanu za skrb in prizadevnost. Obenem se zahva- Kr-L * p Pevskemu zboru za ganljive žalostinke, članom gasilskega društva hudih (lneh^OVO' ^ornuna^nemu servisu m vsem sosedom za pomoč v teh Žalujoči: žena Roza, sin Marjan z ženo Ivanko ter ostalo sorodstvo Po neizmernem trpljenju je prenehalo biti nenadomestljivo materinsko srce naše tako ljubeče žene, mame, stare mame in prababice Katarine Prinčič rojene Ciglic K večnemu počitku bomo spremili pokojnico v nedeljo, 3. decembra ob 15. uri s križišča na kranjsko pokopališče. žalujoči: mož Anton, družine Bartelj, Kukovič, Prinčič, Kleč in ostalo sorodstvo V Kranju, 1. decembra 1967 Dežurni veterinarji — decembra Od 2. 12. 67 do 9. 12. 67 Bedina, Ješetova 29, telefon 21-631 Od 9. 12. 67 do 16. 12. 67 dr. Rutar, Planina 4, telefon 21-605 Od 16. 12. 67 do 23. 12. 67 Vehovec, Stošičeva 3, tele fon 21-070 Oa 23. 12. 67 do 30. 12. 67 Rus, Cerklje, telefon 73-115 Hranilnica in posojilnica Eisenkapel Železna kapla — Menjalnica. Govorimo slovensko. Osvežila vas bo samo kava Up Skofja ker Loka Srečke s so zadela končnicami N din 60 10 80 6 800 80 870 40 89450 400 0317550 8.000 1 4 01841 604 60321 604 64471 404 84831 604 82 20 76322 400 92632 400 96952 400 1078352 8.000 3 4 14483 604 96813 1.004 0233743 8.004 0963463 8.004 04 6 24 6 84 10 27014 1.000 27484 1.010 58154 600 67784 610 0644854 8.000 25 8 45 3 2815 200 75565 «0 0301155 10.000 0462385 10.000 16 8 26 6 00768 600 66956 400 0497436 8.000 47 8 05547 608 72537 600 83547 608 0336917 8.000 68 6 66358 400 61888 400 97833 400 0762193 100.000 69 6 479 100 13519 2.000 20379 1.000 317389 8.000 342739 30.000 452229 50.000 SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE SKOFJA LOKA Na podlagi H. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem in komunalo občine Skofja Loka na svoji seji dne 12/10-1967 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega programa in zazidalnega načrta i. • . t. Osnutek urbanističnega programa za območje občine skofja Loka in osnutek zazidalnega načrta za novi mestni center se javno razgrnejo v sejni dvorani Skupščine občine Skofja Loka (soba 19/11). 2. Osnutka sta na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Glasniku, vsak dan, razen v soboto in nedeljo v delovnem času upravnih organov skupščine občine. V tem času lahko dajejo občani, organizacije m organi k osnutkom svoje pismene pripombe. SOBOTA — 2. decembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kar po domače — 12.10 Opoldne v našem orkestralnem studiu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Za_ bavni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Ak- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. tualnosti doma in v svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko neč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 j Pet minut za EP — 20.00 Tek-I movanje ansamblov — 21.15 i Godala v ritmu — 21.30 Iz j fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden NEDELJA — 3. decembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 7.50 Informativna cddaja — 8.05 Radijska igra za ctroke — 8.35 Orkestralne skladbe za mladino — 9.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Iz partitur mojstrov operetnih melodij — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Glasba ne pozna meja — 14.35 Humoreska tega tedna — 14.50 Lepe melodije — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Znamenite arije in monologi — 17.30 Radijska igra — 18.10 Mali ansambli igrajo — 18.30 Iz romantične klavirske literature — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Se-renadni večer — 23.05 Literarni nokturno PONEDELJEK — 4. decembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov —■ 9.45 Mladinski pevski festival 19J7 — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na- potki za tuje goste — 11,15 Coctail melodij in pisanih zvokov — 12.10 Dobra stara glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Danica Fili-plič in Greta Ložar pojeta slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam —14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20- Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški zbor iz Laškega — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert znamenitih opernih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska cddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom Franck Pcurcel — — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno TOREK — 5. decembra 8.08 Z našimi solisti v Verdijevih operah — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Nastopa ansambel Ge-ze Baranja iz Murske Sobote — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — ! 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Manj znani Haydn — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Dunajski valčki — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek na-svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Koroška ohcet v izvedbi APZ — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Melodije Latinske Amerike — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.40 Popularna orkestralna glasba — 21.15 Deset p?vccv — deset melodij — 22.10 Glasbena med-igra — 22.15 Skupni program JRT "1 Televizija SOBOTA — 2. decembra 9.40 TV v šoli: Novoletni okraski — Prosti čas — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 17.00 Dežurna ulica — ponovitev (RTV Beograd) — 17.40 Vsako soboto — 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Mazurske pesmi in plesi (RTV Zagreb) — 19.05 Otvoritev koprske železnice . 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd — 20.40 Ljubezen, oh ljubezen (RTV Beog.) — 21.30 Junaki cirkuške arene, serijski film — 22.00 Gideon, serijski film (RTV Ljubljana) — 22.50 Zadnja poročila — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri — 18.15 Mazurske pesmi in plesi (RTV Zagreb) — 19.15 V besedi in sliki (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 3. decembra 8.35 Poročila — 8.40 Srečanje s Tonetom Knetcem — narodno zabavna glasba (RTV Ljubljana) — 9.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 9.55 Ne črno ne belo — ponovitev (RTV Beograd — 10.40 Junaki cirkuške arene (RTV Ljubljana) — 13.00 Moskva: Hokej SZ : Kanada — prenos Intervizija — 15.00 Telovadno srečanje Jugoslavija : Madžarska v Karlovcu (RTV Zn|jr*b) — 17.00 Slo- venski ansambli tekmujejo — posnetek javne radijske oddaje (RTV Ljubljana) — 18.20 Karavana — reportaža (RTV Beograd) — 18.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 19.10 V smrtnem precepu — film iz serije Dolgo, vroče poletje (RTV Ljubljana) — 20.C0 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 TV magazin — zabavno glasbena cddaja (RTV Zagreb) — 21.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 4. dec. 9.40 TV v šoli — 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 11.40 TV v šoli: Pajkov album (RTV I Ljubljana) — 14.30 Moskva: ' Hokej Kanada : CSSR — prenos (Intervizija) — 16.55 Poročila — 17.00 Mali svet — oddaja za otroke — 17.25 Risanke (RTV Zagreb) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.40 Paul Hindemith: Komorna glasba — 19.00 Portret Vasje Pirca (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Deljen delovni čas — aktualna tema (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Milan Urban: Živi bič — II. del drame češkoslov. (RTV Zagreb) — 21.40 Liki iz Puškinovih del — glasbena oddaja — 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes jutri — 18.15 Tedenska kronika — Sarajevo — 18.30 Narodna glasba — Sarajevo — 18.45 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko neč, otroci — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 5. decembra 9.40 TV v šoli — 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 13.00 Moskva: Hokej SZ : CSSR — prenos Intervizije — 15.20 TV v šoli — ponovitev —16.10 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 16.40 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.10 Film za otroke — 18.30 Torkov večer s Kettejem — 18.50 Človek, ki ga vznemirja usoda človeka — 19.30 TV obzornik — 20.00 Cik cak — 20.10 Dva mušketirja — češki celovečerni film — 21.40 Mojster portreta Jožef Tominc — 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila — 18.10 Reportaža Titcgrad (RTV Beograd) — 18.30 Teleskop (RTV Zagreb) — 19.10 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.40 Propagandna oddaja — Sarajevo (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko neč, otroci — Sarajevo (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 2. decembra amer. barv. CS zgod. spektakel KLEOPATRA ob 15.30 in 19. uri — vstopnina dvojna, ob 22.30 SVET- NIK PRIPRAVLA PAST — premiera franc. CS pustolovskega filma 3. decembra franc. barv. CS fiLm SVETNIK PRIPRAVLJA PAST ob 13. uri, amer. barv. film — zgod. spektakel KLEOPATRA ob 15. in 18.30 — vstopnina dvojna, ob 22. uri premiera amer. barv. CS filma VELIKA DIRKA OKOLI SVETA — vstopnina zvišana 4. decembra franc. barv. CS pustolovski film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST ob 16., 13. in 20. uri Kranj STORŽlC 2. decembra franc. barv. CS komedija NAIVNEŽ ob 16. in 20. uri, jrg. barvni film BREZA ob 18. uri 3. decembra jug. film KE-KEC ob 10. uri — vstopnina 1.50 N din, franc. barv. CS film NAIVNEŽ ob 14., 18. in 20. uri, jug. film BREZA Ob 16. uri 4. decembra amer. barv. film — zgodov. spektakel KLEOPATRA ob 16. uri, j franc. barv. CS komedija NAIVNEŽ ob 19.30 j Stražišče SVOBODA 2. decembra jug. barv. film BREZA ob 20. uri 3. decembra franc. barv. CS pustolovski film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 2. decembra amer. barv. vestem film KLIC TROBENTE ob 19. uri 3. decembra amer. barv. vestem film KLIC TROBENTE ob 15., 17. in 19. uri Naklo 2. decembra ang. barv. film LIGEIN GROB ob 19. uri 3. decembra franc. CS drama NEDELJA V MESTU AV-RAY ob 16. in 19. uri Kropa 2. decembra amer. barv. CS film — western ČAST UPORNIKA ob 19. uri 3. decembra amer. barvni CS film — vestem ČAST UPORNIKA ob 16. in 19. uri Jesenice RADIO 2. decembra ital. barv. rinem, film ADIOS, GRINGO 3. decembra ital. barv. rinem, film ADIOS, GRINGO 4. decembra amer. barv. rinem, film ČLOVEK Z ZA- . HODA 5. decembra ital. barv. rinem, film CRNA ZVEZDA Jesenice PLAV2 2. decembra ital. barv. rinem, film CRNA ZVEZDA 3. decembra ital. barv. rinem, film CRNA ZVEZDA 4. decembra ital. barv. ci-nem. film ADIOS, GRINGO 5. decembra ital. barv. rinem, film ADIOS, GRINGO Dovje-Mojstrana 2. decembra franc. barv. film GALANTNE SVEČANOSTI 3. decembra amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ZENO? Kranjska gora 2. decembra ital. barv. rinem, film SINOVI TARAS BULBE Skofja Loka SORA 2. decembra ital. špan. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU ob 18. in 20. uri 3. decembra ital. špan. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU ob 16., 18. in 20. uri 5. decembra amer. barv. CS ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM ob 17.30 in 20. uri Prodam kabinet ŠTEDILNIK na trda goriva. Černe, Kranj, Partizanska 10 5712 jft ||j ženski plašči kJUMLJ KONFEKCIJA KRANJ Titov trg 7 Prodam novo SPALNICO model Idrija po ugodni ceni. Toporš Jernej, c. JLA 42, Kranj 5684 Prodam dobro ohranjen VW, letnik 64. Oblak Božo, Dobravska 6, Slov. Javornik 5685 KONJA ugodno prodam. Sušteršič, Svetje, Medvode 5686 Prodam KRAVO z drugim teletom ali zamenjam za BIKCA. Podbrezje 31, Duplje 5687 Ugodno prodam filmsko KAMERO pentaka 8 z normalnim objektivom 12,5 mm in TELEOBJEKTIV 25 mm. S. Luin, c. kokrškega odreda 11, Kranj 5688 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom. Kranj, Zasavska 41 5689 Prodam ženski KRZNEN plašč (murmel) po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 5690 Prodam VRATA in prva STEKLA za kabino TAM »kiper«, črpalko, ventil, »dro-meljne« in obroče za enoosno PRIKOLICO, šubic, Naklo 67 5691 Prodam plemenskega VOLA, sposoben za vsako delo. Možjanca 4, Preddvor 5692 Ugodno prodam klavirsko HARMONIKO, italijansko, novo, 120-basno, 3 registri. Engelman, Kranj, Tekstilna 3 (blizu Tekstilne šole) 5693 Prodam otroško IGRAČO, nov kompletni električni VLAK, dvojne tračnice, regulator in transformator z dvojnimi kretnicami, vse pritrjeno na ploščo. Naslov v oglasnem oddelku 5694 Prodam OSTREŠJE vrtne lope, primerno za garažo ali vikend (opeka »folc«). Štefe, Trstenik 21, Golnik 5695 Prodam suhe macesnove DESKE 50 mm in smrekove 50, 25 in 20 mm. Naslov v oglasnem oddelku 5696 Prodam PRAŠIČA za zakol, 170 kg težkega. Zalog 11, Cer. kije 5697 Prodam dva PRAŠIČA, 6 tednov stara. Okroglo 4, Naklo 5698 Prodam nov inozemski sin-ger aparat, šiva naravnost, entla, cik-cak, ter veliko različnih obodov. Cena 21.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 5699 Prodam 16-colski gumi VOZ. Naslov v oglasnem oddelku 5700 Prodam KONJA in nov dvo-brazdni fergusonov PLUG. Prebačevo 41, Kranj 5701 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO alfa s pu. halnikom ali zamenjam za KRAVO. Matij ovc, Podbrezje 86, Duplje 5702 Prodam tri PRAŠIČE, težke od 50—70 kg. Šenčur 57 5703 Prodam PRAŠIČA za zakol in KAŠO. Velesovo 31, Cerklje 5704 Prodam PEČ na olje alfa-VRANJE, 5500 kalorij za 350 N din. Naslov v oglasnem oddelku 5705 Prodam dva kompletna KAMINA z vratci in opeko za postavitev. Rihar Marija, Tekstilna 2, Kranj, Primskovo 5706 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. C. na Klanec 19, Kranj 5707 Prodam osebni AVTO fia't 1400 s prikolico in 4 m3 smrekovih PLOHOV. Kern, Kranj, C. JLA 1 5708 Prodam lutzovo PEČ. Gostilna pri Milharju, Šmartno pri Cerkljah 5709 Prodam navadno novo KITARO za 10.000 S din. Železniki 18 5710 Prodam tri prašiče, 40 do 45 kg tež-ke. Breg ob Savi 4, Kranj 5711 Kupim Kupim karamboliran AVTO. Naslov v oglasnem oddelku 5713 Kupim STOJALO za šivalni stroj. Kompletnega z rabljeno glavo. Naslov v oglasnem oddelku 5714 Ostalo ROLETE — LESENE, plastične, platnene, struženje in lakiranje PARKETA naročite pri ŠPILERJU LOJZETU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 2522 NEDRČKI, PREDPASNIKI, odlični kroji, kvalitetna izdelava, konkurenčne cene! Delamo tudi po meri. Se priporoča »MIRA« Titov trg 24, Kranj 2523 šop ključev je bilo izgubljenih na tehtnici v Kranju. Jeruc Benjamin, Kokrica 175 5715 Dva FANTA iz Avstrije iščeta dekleti za skupno življenje. Eden star 28 let z lepo kmetijo, drugi čevljar, star 40 let. Dober zaslužek. Govoriva tudi slovensko. Za sestanek pišite, prideva kamorkoli. Ponudbe poslati pod »Srečen božič« 5716 Preklicujem neresnične be. sede, ki sem jih izrekla proti ŽONTAR ANI, sv. Duh 24, ter se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. Hajdinjak Nada, sv. Duh 78, Skofja Loka 5717 Iščem UPOKOJENKO za 4 do 5 ur dopoldan za varstvo bolne osebe. Naslov v oglasnem oddelku 5718 V nedeljo, 19. 11. 1967 sem izgubil od Primskovega proti Šenčurju spomladanski PLAŠČ. Prosim poštenega najditelja, naj ga proti nagradi vrne C. St. Žagarja 55/a, Kranj 5719 Vsem lastnikom sadnih vrtov! Sprejemamo naročila za zimsko škropljenje sadnega drevja v pisarni Zadružnega doma Primskovo in v pisarni uprave zadruge Gasilska ulica 5 (Stražišče) ali telefon št. 21-643 in 22-616. Če bo vreme dobro, bomo pričeli škro. piti že v decembru. Priporočamo se za naročila. K. Z. »SLOGA« Kranj 5720 Prireditve GOSTILNA pri MILHARJU v Šmartncm prireja v soboto zvečer zabavo. Igra kvartet STEGEN. Vabljeni! 5721 DPD Svoboda Primskovo obvešča mladino, da se prične nadaljevalni PLESNI TEČAJ, dne 2. 12. 1967 ob 19.30 v veliki dvorani Zadružnega doma, in to vsako soboto do zaključka plesnega venčka. Vabljeni! 5722 UGODNOSTI: krije do 23 % — 9 kosov na m' — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vam nudi novo! 9 kosov na m« Likozar Marjan - CEMENTNI IZDELKI, Benedikova 18 (Stražišče), Kranj INŠTALACIJSKA DELAVNICA ZA VODOVOD, KANALIZACIJO IN PLINSKE NAPRAVE BOJOVIĆ JELENKO 0 Naše podjetje opravlja vsa dela s specialnim materialom pri izdelavi septičnih jam (SEN SKUPINA) 0 Za 30 % smo cenejši kot klasične gradnje # Z garancijo in z minimalnimi stroški popravljamo septične jame 9 Strokovno raziskujemo zdravo in industrijsko vodo s solidno garancijo količine vode, z vrtanjem mehaničnih vodnjakov (arteški vodnjaki idr.) ZA VSA POJASNILA SE OBRNITE NA TELEFON ŠT. 56-467 - BEOGRAD VELIKO 78 NAGRAD GORENJSKE NAGRADNO ŽREBANJE V JANUARJU 1968 za vlagatelje, ki bodo v letu 1967 vezali najmanj 2.000,00 N din za eno leto, ali 1.000,00 N din za dve leti in za stanovanjske varčevalce, ki bodo do 31. 12. 1967 prihranili N din 3.000,00. NAGRADE: Za vlagatelje vezanih vlog osebni avto »škoda« motorna kosilnica pralni stroj 5 televizorjev 5 dvokoles 10 tranzistorjev 15 ročnih ur 10 jedilnih priborov 20 hranilnih knjižic z vlogo po 100 N din Za stanovanjske varčevalce 5 nagrad za nakup gradbenega materiala ali opreme (1 po N din 1.000,00 2 po N din 700.00 in 2 po N din 500.00) in 5 tranzistorjev KREDITNE BANKE KRANJ s podmžnlcaml na JESENICAH v RADOVLJICI škofji loki in TRŽIČU ! vi 8 h SPORT SOBOTA — 2. decembra 1967 Športni barometer pod Mežakljo Na tekmo sezone bo treba počakati... Jesenke, 25. novembra. V povratni tekmi tekmovanja za evropski pokal je moštvo Jesenic pred rekordnim številom gledalcev premagalo prvaka ZRN Diisseldorf s 7:3 (2:1, 3:0, 2:2). Strelci za Jesenice F. Smolej 2, R. Hiti, Klinar, Ravnik, Mlakar in Pire po 1. za Diisseldorf Botscher, Reiff in Boss po 1. Na napovedano tekmo sezone bodo morali jeseniški navijači počakati do naslednjega nasprotnika, saj so domači igralci popolnoma nadigrali ne posebno razpoložene goste. Prva tretjina je bila najlepša in prikazani hokej je bil kvalitetno na višini. Prvi gol za domače je dosegel F. Smolej in do takrat nervoz- ; na igra je postajala vse boljša in hitrejša. Gostje niso igrali podrejene vloge, vendar je Knez odlično zadrževal vse napade. Igra je bila precej ostra, tako da sta imela sodnika precej dela, vendar sta nekatere grobe starte gostov tudi spregledala. Ob prednosti enega gola so gledalci s strahom pričakovali po tradiciji slabo drugo tretjino. V drugi tretjini so domačini popolnoma prevzeli igro v svoje roke in dosegli še tri gole. Po vodstvu 5:1 je bilo popolnoma jasno, da bi mo- Državno prvenstvo Kranjska gora : Težko pričakovani dvoboj je prinesel zasluženo zmago mladim igralcem Kranjske gore, ki so bili po mnenju hokejskih strokovnjakov prezgodaj odpisani iz borbe za druga mesio. Rezultat 7:2 (2:0, 3:1, 2:1) zgovorno govori o njihovi premoči. Igra ni bila na kvalitetni višini. Igralci Olimpije so bili fizično močnejši, vendar jim groba igra ni prinesla željer.ega uspeha. V streljanju na gol so bili uspešnejši Kranjskogorci, čeprav so rali dmačini povsem popustiti, da bi jim ušla zmaga. Najslabša je bila zadnja tretjina. Domačini so s pametno igro omrtvili tempo, gostje pa so se sprijaznili s porazom. Ko so gostje izgubili vsako upanjfe na uspelh, so pričeli z grobo igro. L. K. v hokeju na ledu Olimpija 7 : 2 imeli pred seboj reprezentančnega vratarja Galeta, ki se ni posebno izkazal. Na koncu srečanja je nastal na igrišču splošen pretep, in sicer kot posledica stalnih obračunavanj med igralci. Sodnika B. Cebulj in Križ sta bila dobra, vendar sla imela polne roke dela, tako da sla le s težavo pripeljala srečanje do konca. Strelci za Kranjsko goro: T. Košić 2, Pipan 3, Hribar in Pciač po 1. za Olimpijo: Erjavce 1 in Radin 1. L. K. [,] 0 D \\ A OBLAČILA indusirija konfekcije je za novo jesen pripravila pestro izbiro ženskih in moških plaščev iz kvalitetnih uvoženih tkanin in tkanin domačih priznanih proizvajalcev. sami boste izbrali tisto, kar vam bo najbolj ugajalo. Mi pa vam bomo skušali ustreči in svetovati. Obiščite prodajalno MODNA OBLAČILA v Kranju, C. JLA 2 V novo sezono v novem oblačilu Počastitev dneva republike Kegljanje Tržič KK Ljubelj je organiziral tekmovanje v borbenih igrah za prehodni pokal. Nastopilo je 22 sindikalnih ekip iz tržiške občine. REZULTATI: 1. SAP Ljubljana 262, 2. BPT I 236, 3. Avtopromet Gorenjska 235, 4. TVD Partizan Križe 231, 5. Runo 223 podrtih kegljev, itd. -dh Šah Skofja Loka Na ekipnem šahovskem prvenstvu, ki je bilo na Trati pri škof j i Loki, je zmagal ŠK Trata pred Iskro iz Železnikov, LTH skofja Loka in JLA. V. R. Kranj % Na brzoturnirju sindikalnih ekip v domu JLA so dosegli naslednji vrstni red: 1. ŠK Kranj 29, 2. Tekstilin-dus 28, 3. Svoboda (Stražišče) 27, 4. Šava I 24,5, 5. Iskra 22, 6. JLA 13, 7. PTT 12, 8. ŠK Kranj (mladinci) 8,5, 9. Sava II 8, 10. Tekstilindus II 7 točk. # Na turnirju posameznikov, ki ga je organiziralo podjetje PTT je naslednji vrstni red: 1. štagar 9, 2. Novak 7,5, 3. štibelj 6, 5. Rup-nik 6, itd. t Ekipa Save iz Kranja se je udeležila moštvenega brzo-turnirja v Hrastniku v počastitev 60. letnice tamkajšnje sindikalne organizacije. Kranjčani so bili peti, zmagala je ekipa ŠK Hrastnik. B. Občinsko prvenstvo Kranja v namiznem tenisu Nastopa 24 ekip Ob sodelovanju rekordnega števila ekip (24) se je pričelo, v organizaciji komisije za namizni tenis pri Občinski zvezi za telesno kulturo, občinsko prvenstvo Kranja v namiznem tenisu. Tekmovanje je v treh kvalitetnih razredih. Najzanimivejše je v prvem razredu, kjer je v vodstvu ekipa Na-klega, ki je doslej zmagala v vseh srečanjih. Čeprav je odigrala le dve srečanji, je ekipa Vogelj na vrhu drugega razreda. V tretjem razredu vodita Voglje II in Zabnica II. Rezultati 3. kola — I. razred — Sava : Duplje 5:0. Zabnica : PPK 4:5, LIK : Naklo 3:5; II. razred — Besnica : Vegi je 1:5, Visoko : Proleter 3:5, Duplje II : Trboje 5:0, Naklo II : Krvavec 5:2; III. razred — Trboje II : Zabnica 3:5, Predoslie I : Proleter II 5:3, Voglje II : Predoslje II 5:0. I. RAZRED Bos niča 3 12 10:11 2 Krvavec 3 12 7:13 2 T/boje 3 12 6:12 2 III. RAZRED Voglje 2 2 0 10: 3 4 Zabnica II 2 2 0 10: 3 t Predoslje I 2 2 0 10: 4 1 Orehek II 2 11 8: 8 2 Proleter II 3 12 10:14 2 Olšcvck 2 11 5: 8 Z Trboje II 2 0 2 8:10 ti Predoslje II 3 0 3 4:15 0 P. Didič Naklo 3 3 0 15: 5 (i Duplje 3 2 1 10:10 1 Triglav 2 1 1 8: 8 2 Zabnica 3 2 1 11:12 2 Sava ?, 1 2 9:10 2 PPK 2 1 1 7: 9 2 LIK 2 0 2 5:10 (1 II. RAZRED Voglje 2 2 0 10: 2 1 Naklo II 2 2 0 10: 4 4 Proleter 3 2 1 13:12 1 Visoko 1 2 10:10 2 Duplje II 3 1 2 10:10 2 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Te lefoni: redakcija 21-835. 21-859; uprava lista, ma-looglasr.a in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.—N din. Cena posamez nih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.09 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Obiščite VIII. NOVOLETNI SEJEM v Kranju od 16. do 26. XII. 1967 v domu FRANCA VODOPIVCA