jubilejna. m e s anica i z *gT mT^ Pričakujemo večjo podporo »Invalidi pričakujemo večjo podporo v občinskih družbenopolitičnih organizacijah kot so socialistična zveza, sindikati in drugi.« .To je ena od ugotovitev z razprave o pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki jo je organizirala kranjska podružnica telesnih invalidov. Razen tega so o problematiki telesnih invalidov razpravljali tudi na letošnji konferenci invalidov v začetku leta, pred nedavnim pa je odbor podružnice sprejel na podlagi razprave na konferenci več sklepov. Sklepe so poslali vsem delovnim organizacijam v občini. Poudarili so, naj v delovnih organizacijah, posebno v večjih, čimprej ustanovijo aktive invalidov, ki bodo potem skupaj s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami laže razreševali številne probleme invalidov. Čeprav je bilo v zadnjem obdobju, predvsem po ustanovitvi medobčinskega društva telesnih invalidov za Gorenjsko in ustanovitvi posameznih občinskih podružnic, pri razreševanju problematike številnih invalidov že nekaj storjenega, ugotovitev kranjskih invalidov, da pričakujejo večjo podporo, potrjuje na primer že podatek, da v kranjski Savi in Tekstilindusu še vedno kljub številnim poskusom niso ustanovili aktivov. Kaže, da v teh, pa tudi še v nekaterih drugih delovnih organizacijah, sindikati in drugi organi ne kažejo dovolj zanimanja in zavzetosti, da bi se problemi invalidov v njihovih kolektivih organizirano in sistematično urejevali in razreševali. Med sklepe, ki so jih poslali vsem delovnim organizacijam, so kranjski telesni invalidi zapisali, da bodo v prihodnje od ustreznih organov v občini zahtevali, da se sistematično rešujejo gmotni, stanovanjski in drugi problemi invalidov. Vsem delovnim organizacijam predlagajo, da bi invalidom povećali dopust za tri dni in ukinili nočno delo zanje. Odbor kranjske podružnice se bo še naprej zavzemal, da bodo invalidi dobivali ortopedske pripomočke brezplačno, da se bodo zmanjšala doplačila za zdravila in zdravstvene storitve za tiste invalide, ki imajo majhne prejemke. Prav tako se bo podružnica zavzemala za organizirano rehabilitacijo invalidov, za organizirano oskrbo in nego nepokretnih invalidov na domu, za štipendiranje otrok siromašnih invalidov itd. Nazadnje so se tudi zavzeli, da se v občini ustanovi aktiv invalidov — komunistov in poudarili, da je v prihodnje treba invalide enakopravno vključevati v samoupravne organe in vodstva družbenopolitičnih organizacij. A. Žalar Vlom še raziskujejo Kranj, 18. maja — Tik pred zaključkom redakcije smo poprašali na Upravi javne varnosti v Kranju po morebitnih rezultatih preiskave o vlomu v noči od ponedeljka na torek v župnišče farne cerkve v Cerkljah, ko so trije neznanci iz železne blagajne odnesli okoli 30 tisoč dinarjev in pretepli župnika ter gospodinjo. Povedali so nam, da primer še ni pojasnjen in da je preiskava še l vteku"___ Kranj, sobota, 19. 5. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, 'in sicer ob sredah in sobotah Naročnik: četrtek je s posebnim avtobusom odpotovala iz Kranja v Bitolo skupina kranjskih mladink in mladincev, ki se bo udeležila 19. festivala Bratstva in enotnosti. — Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 38 Je8t®J.ovitelji: obč. konference SZDL in T v Krani> Radovljica, Šk. Loka Kran- Izdaia Cp Gorenjski tisk - o!i lavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar I. sejem sredstev za obrambo in zaščito od 25. do 30. V. v Kranju _____Demonstracija gašenja požarov in prve pomoči, predvajanje filmov specerina ©O©© Težave ameriške vesoljske ladje Z oporišča Cape Kennedy na Floridi so Američani pretekli ponedeljek, 14. maja, izstrelili v vesolje prvi astronavtski raziskovalni laboratorij, izdelan na Zahodu. V orbito je skylab ponesla orjaška raketa saturn C5, kakršnih so se v minulih letih posluževali za potovanja na Luno. A kot kaže, leteča »učilnica« ni niti malo preprosta reč, saj je računalnik komaj 63 sekund po izstrelitvi zabeležil okvare v dveh od štirih mehanizmov, ki naj bi kasneje razprli krila z vgrajenimi energetskimi sončnimi celicami. Naprave v postaji so zato deloma ohromlje-ne, zmogljivost vozila pa močno zmanjšana. Zaradi tega so strokovnjaki preložili start trojice astronavtov. Stafetno palico bo izročil Titu orodjar v iz Kikinde zvezntetrtek' 17' maja' je dne °dbor za proslavo skleVa,mladosti na Posebni sej' Pokra • d,a bo osvoji1 predlog VnifJ!nskega komiteja ZM Dali' naJ letos Stafetno 25 i? .lzroči predsedniku Titu de i Milan Ivetić iz Kikin-Žej Vetić, zaposlen v livarni viso.,* v Kikindi, je po poklicu čar i Vahficirani ključavni-Slov monter orodnih strojev, roist nost ob maršalovem 81. n0 o*6**1 dnevu bo kot očajnu' it0* maja zvečer na stadio-^^A v Beogradu. Elektronski računski center Kranj, 18. maja — Na zemljišču, kjer naj bi bila v perspektivi na Laborah nova poslovna stavba Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj, so dopoldne odprli nov elektronski računski center. Center ima elektronski računalnik IBM, ki je s 96 enotami internega spomina med največjimi tovrstnimi elektronskimi računalniki v Sloveniji. Primer: takšnega elektronskega računalnika doslej nima nobeno proizvodno podjetje V Sloveniji. Zmogljivosti računalnika Sava ne bo v celoti sama izkoriščala, zato bodo omogočili tudi drugim, da se bodo lahko posluževali obdelave podatkov. Tako imajo že sklenjene pogodbe s Tekstilindusom, KŽK Kranj, Jelovico Škofja Loka in kranjsko občinsko skupščino. — Ne le za Savo, ki je v zadnjih letih beležila izredno hiter razvoj, marveč za večji del kranjskega gospodarstva pomeni računalnik nadaljnji korak pri razvoju in kvaliteti gospodarstva. Da pa se je ravno Sava odločila za elektronski računski center, pa najbrž ni naključje, saj so v podjetju že ves čas razvijali sodobno koncepcijo organizacije in razvoja proizvodnje. Ze 1969. leta so na primer v Savi uvedli obračunavanje proizvodnje po direktnih stroških. Prvi v državi so z lastnimi kadri razvili dokaj zahtevno tehnologijo proizvodnje radialnih plaščev in že 1970. leta so še s štirimi drugimi škofjeloškimi podjetji začeli delati na elektronskem sistemu. Tako so v dobrih dveh letih z dokaj skromnimi stroški usposobili svoj štab strokovnjakov za elektronsko obdelavo podatkov v novem elektronskem računskem centru. —A. Ž. — Foto: F. Perdan i °Pi vf?' vijakov Plamen v • tl*o »k j. dneh končujejo eno-1 J0' *a W°IJO 80 ur za stabilizaci-fojstnpl 1° 80 8e odločili lani ob r- Za«f ,evu predsednika Ti-'avci p,avIjeno nalogo bodo de-°°-0dfiIa!nena uresničili skoraj 80 se Zanimivo pa je, da Poletni ,°Parjem v njihovi hJerneja in Lojzeta ni pričakoval nihče«. V drugih krajih pa je lokalna štafeta potekala nemoteno. 5. maja je krenila izpred OŠ v Skofji Loki, kjer jo je na pot spremilo nekaj sto pionirjev in mladincev. V Železnikih so jo pričakali ob tabornem ognju, naslednji dan pa sta jo Jernej in Lojze odnesla v Gorenjo vas, kjer nista bila pričakovana. 7. maja so jo odnesli na Gabrk, kjer je prenočila, nato pa jo je planinska skupina OŠ Cvetko Golar odnesla spet nazaj v Škofjo Loko do Homana, kjer se je priključila zvezni štafeti. Drugod je torej štafeta potekala srečno, le v Gorenji vasi se je zataknilo, za kar pa ne moremo kriviti OK ZMS in PD, ki sta štafeto organizirala, pač pa vodstvo OŠ Gorenja vas, ki svoje obljube, da štafeto pričaka in naslednji dan ponese po programu dalje, ni izpolnilo kot bi moralo. Majda Lušina, predsednica komisije za informacije pri OK ZMS Škofja Loka Množično in uspešno zavarovanje živine ^SNA INDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 V nedeljo, 13. maja, je bil v Ljubljani II. občni zbor Zveze kmečkih društev za. vzajemno pomoč Slovenije, ki se ga je udeležilo nad 80 delegatov iz vse Slovenije. Zveza kmečkih društev za vzajemno pomoč je bila ustanovljena leta 1970, njena glavna naloga pa je varstvo živine. Danes je v Zvezi včlanjenih že 27 društev z 11.000 člani, ob ustanovitvi pa je bilo članov le 770. Ti podatki potrjujejo koristnost in upravičenost vzajemnega kmečkega varstva živine. Močno je poraslo tudi število živali, ki so zavarovane pri Zvezi društev. Leta 1970 je Zveza zavarovala 1392 glav goveje živine, sedaj pa se je število povzpelo na 16.000. Z enako naglico so naraščala tudi sredstva, ki se zbirajo v varstvenem skladu. Ob ustanovitvi Zveze je bilo v skladu 61.000 dinarjev, letos pa že 200.000 dinarjev. Varnostni sklad pri Zvefci pa znaša 240.000 dinarjev. Udeleženci nedeljskega občnega zbora so v razpravi opozarjali na pomembnost povezovanja Zveze kmečkih društev za vzajemno pomoč i Zadružno zveza Slovenije, in' to predvsem pri razširjanju vzajemne pomoči, ki se je že doslej izkazala kot izredno koristna pri vzgajanju zdrave živine, skrbi za zarod in privezovanje telet ter preprečuje nesreče pri telitvah. Po podatkih Zveze se je lani zdravilo na račun vzajemnega varstva povprečno 34 od sto glav živine, kar je evropska norma, zaradi bolezni in nesreč pa je šlo v prisilni zakol le od 0,6 do 0,7 odstotka živine, kar je boljše od evropskega povprečja, ki znaša 1,2 odstotka na sto glav. Na občnem zboru so poudarili, da želijo postati kmetje enakopravni samoupravljava z enakimi pravicami in dolžnostmj kot delavci v tovarnah. Podprli so ustanavljanje kmečkih sekcij pri konferencah SZDL, uvajanje kmetijskega pouka v osnovne Šole ter večjo družbeno skrb za kmečko ženo in mater. J. Košnjek Sobota —' 19. maja 1973 V sredo, 16. maja, je bila v sejni jorani občinske skupščine na Jese- ce S7n?dna seJa občinske konferenci -P ' na kateri so govorili o pro-puh otroškega varstva nasploh in Jeseniški občini ter o čistoči v me«tu m okolici. q v razpravo je imela Majda dru??ar*' "" Poudarila pomen oblit skrbi za ureditev vseh re K, °troškega varstva v občini in nila h nasp'ob- P" tem Je ome" Preri • ^odo m°rale v prihodnje spe r™ krajevne skupnosti in sti Cla lziratie samoupravne skupno-sai oškega varstva največ storiti, fiost'h ^edvsem v krajevnih skup-naila* ljutjje najbolje poznajo in »kun .združujejo. V krajevnih V2 Postih se bo moral v prihodnje ski h jati tudi družbenoekonom-Pa s ros' sama krajevna skupnost rati 6 p - mora^a primerno organizi-veij" ^r,iznati bi ji morali njeno VečJ^v.° in pomen, imeti bi morala nov užl)eni vPliv in postati tvorec zasnove otroške skupnosti. vost 8 tudi' da bistvena no-Dr^H Da Področju otroškega varstva otroškem V tem- da bodo P°litiko v«em 3 varstva urejevale predjed ,pos?mezne občine, ki bodo . stavi l gim samostojno po- renciJ8 ■ lestvice za plačevanje dife-stVo^?nib oskrbnin v vzgojno-var-ustanovah. Korak dalje s socialnim programom ril o ravH° Pogačnik je spregovo-v ; Pr?olematiki otroškega varstva ni i ni8ki občini. Omenil je, da je žensk^enicah zaposlenih okoli 4000 Pred ]da Je občinska skupščina že 0trO{i, izdelala program razvoja ^Kega varstva v občini. VzBr.;Jeseniški občini je vključenih v otSno-varstvene ustanove 575 skj^ f ^ odstotkov vseh predšol-vejj r°k v občini. Od tega jih naj-Ustan 8prejme vzgojno-varstvena na lOf0Va na Plavžu, kjer sprejmejo pri * tudi 26 dojenčkov. V vrtec vkliuxno.Vni šoli Kranjska gora je strani 45 °trok, v vrtec v Moj-na pi 3 otrok, na Hrušici 18 otrok, °trok Vžu 196 otrok. na Savi 154 medte n&i ®^eJski Dobravi 39 otrok, °tro«..rn ko v Žirovnici prostore za p varstvo šele gradijo. kih vkl°Sminii leti Je bil° p0 P°dat- Ust»n en'b v vzgojno-varstvene vseh °Ve v občini le 6 odstotkov 0rRan oksk*b otrok, zdaj pa je v k0v Zlranem varstvu že 23 odstot-otrok Vs®b jeseniških predšolskih vkiju; "azen tega so vsi otroci hivan;eni v male šole, v podaljšanem ^r°blern otrok, poseben Podal i v Pa vedno predstavlja otroke00 bivanje za prizadete odklop temu Pa v vrtcih še vedno natman^ precej otrok, vrtci so pre-Ustann možnosti za delo v takih blem V;ah Pa slabši. Poseben pro-letos v Udl otroški dodatek, saj bo ^Pravit Jeseniški občini okoli 1000 jemal; encev manj, ki ne bodo pre- 2dravlr0Siega dodatka. Pomen 0 "ogačnik je poudaril tudi otrok inotroških igrišč, letovanja vanja 7 sPlošna družbena prizade-ga vars»a rešltev problemov otroške-°tr0k v i r)ejal je, da je letovanje saj ietl občini dobro organizirano, ptrok nJe Vsako let0 okoli 1600 ^ornj^j a tega največ v Baški, s ta-°8radu b ar^a' v Crikvenici in Niitn;*. : kjer ima Železarna svoj Ua*en t m ter v zdraviliščih. Mi koral88 ,)a so na Jesenicah stolni naPrej, ko so sprejeli soci-u8im tgl!fm' ki predvideva med <*v ter « . Pospešeno gradnjo vrt-°troke p ?Š1ao družbeno skrb za vse cah n , le8 tega pa so na Jeseni-el°vne ae Pripravljenost vse f>bnem0r?b!1^acije' saj se je na enih , skladu za gradnjo var- narjev ov zbra,° že Pr°stovoljnih prispevkov. , V r . 2 varstvom bolnih otrok t StefanViJe sodel°val primarij dravstvan Plut- ki je govoril o ^eni del nem varstvu otrok, ki po-> V ies»^ xfVžbenega varstva otrok. H rslnflškl občini so leta 1959 za-\'ve tematičnim delom preven-h°v°liiviK sedaj dosegli nekaj za- Prir^er S Sulfatov. Leta 1959, na 1000 novor°jenih otrok Slavko Kocjan Nova zakonodaja o kmetijskih zemljiščih DEDOVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN KMETIJ Ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč in kmetij po osnutku zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) pomeni, da bodo za dedovanje predvsem kmetij v bodoče veljala druga načela kot do sedaj. Nova ureditev pomeni poseg v tradicijo zakonske ureditve dedovanja, čeprav so nekatera načela, ki jih skuša osnutek uzakoniti, dejansko že živela ponekod v Sloveniji. Marsikje so namreč že ravnali tako, da se je kmetija kot gospodarska enota prenesla na naslednike čimbolj neokrnjeno in da so se nekateri dediči prav zaradi tega tudi odrekli dedovanju. Problem nedeljivosti kmetij kot gospodarskih enot ni specifičen za naše razmere. Poznajo ga tudi drugod. Naj v tej zvezi omenimo, da ga poznajo na Poljskem, v Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji itd. Poleg izhodišč za zakonodajo o kmetijskih zemljiščih, ki smo jih že navedli, bi navedli še nekaj razlogov, ki so pomembni, da tudi pri nas uredimo to vprašanje. Predvsem bi v tej zvezi omenili proces drobitve kmetij. Leta 1931 je bila povprečna velikost kmetije v Sloveniji 8,3 ha, v letu 1969 pa 6,2 ha. Te kmetije z velikostjo pod 5 ha zavzemajo po številu 58,6 % delež, po skupni površini pa samo 16,7 %. Prevzem kmetij je v sedanjem sistemu dedovanja želo neugoden za dediča prevzemnika, ker mora izplačati zelo velike dedne deleže. Pri tem pa dedič prevzemnik ne more vlagati v modernizacijo kmetije, temveč se mora večkrat zadolžiti. Poleg tega bi omogočanje nadaljnjega procesa drobitve kmetij onemogočalo proizvodno sodelovanje med kmeti in organizacijami združenega dela, saj na majhnih površinah ni mogoče niti s proizvodnim sodelovanjem uvajati produktivno blagovno proizvodnjo in moderno tehnologijo. Poleg tega ne smemo zapostavljati zmogljivosti in možnosti, ki jih imamo na kmetijah, temveč moramo omogočiti, da jih izkoristimo, ker so kmetije sposobne dati še večjo proizvodnjo. Po osnutku bi imel tako zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij trojni namen, da bi se dosegli cilji, o katerih smo govorili, in sicer: — omejevanje prehoda kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, — preprečevanje drobitve določenih kmetij kot gospodarskih enot in — prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča prevzemnika kmetije preveč ne obremenjujejo. KAJ JE KMETIJA? Ena od najpomembnejših določb osnutka je brez dvoma opredelitev pojma kmetije, ki naj bi bila zavarovana pred drobitvijo v primeru dedovanja. Ni namreč primerno, da bi varovali pred drobitvijo vsako kmečko gospodarstvo, temveč samo tako, s katerimi bi lahko dosegli cilje, ki jih zasledujemo in ki smo jih že omenili. Dostavimo naj še, da bi v primeru, če bi pred drobitvijo varovali vsako kmečko gospodarstvo, preveč utrjevali in ohranjevali že itak neugodno posestno strukturo na našem podeželju. Seveda pa se pri opredelitvi pojma kmetije pojavlja več vprašanj. Pred- Posebna osnovna šola Kranj razpisuje prosto delovno mesto računovodje Nastop dela takoj. Podjetje Varnost izpostava Kranj objavlja 10 prostih delovnih mest vratarjev — čuvajev za delovna mesta v Hrastju, Brniku in Kranju Osebni dohodek je do 1900 din. Pismene ponudbe dostaviti naslovu Podjetje Varnost, izpostava Kranj, Koroška 17. W 1% Sobota —19. maja 1973 vsem se pojavlja vprašanje, ali naj bi za vso Slovenijo veljal enoten kriterij za določitev zavarovane kmetije. Menimo, da to ne bi bilo ustrezno glede na različen tempo procesa deagrarizacije pri nas in tudi glede na različno kvaliteto zemlje. Velika razlika je ali ima kmet npr. 3 ha slabih travnikov ali pa 3 ha vinogradov. Določitev pojma kmetije, ki je zavarovana pred drobitvijo v primeru dedovanja, je pomembna tudi za to, da lastniki kmetij vedo, kako lahko oporočno razpolagajo s kmetijo. Iz teh razlogov in pa zato, ker je potrebno upoštevati pri opredelitvi pojma zavarovane kmetije še druge družbene interese, določa osnutek, da kmetije določijo občinske skupščine z odlokom na predlog kmetijskih zemljiščnih skupnosti. Da pa bi bila zagotovljena vsaj načelna enotnost opredelitve pojma zavarovane kmetije, je po osnutku potrebno upoštevati: — občinski prostorski plan, — ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki bi bila posledica drobitve kmetije, — oteženje proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega del« zaradi drobitve kmetije in s tem zmanjšanje kmetijske proizvodnje, — družbeni interes na ohranitvi določenih kmetijskih in gozdnih gospodarskih enot, zlasti glede varstva okolja, njihove pomembnosti za splošni ljudski odpor, njihovo ohranitev iz zgodovinskih in kulturnih razlogov ter podobno in — če je potrebno preprečevati drobitve kmetije iz drugih pomembnih razlogov. Vse kmetije bi morale biti zabeležene v posebnem registru na občini in morda tudi v zemljiški knjigi. Vendar pa določitev zavarovanih kmetij ne bi bila podana enkrat za vselej. Občinske skupščine bodo morale po potrebi najmanj pa vsakih 5 let pregledati register zavarovanih kmetij ter ga uskladiti z merili, ki smo jih navedli. Pri tem se bo seveda mnogokrat zgodilo, da bodo nekatere kmetije brisali iz registra in tudi vpisali nove. Nedeljivost kmetij je po osnutku zavaravana s tem, da jo lahko praviloma deduje samo en dedič. Izjeme sta samo dve: — kmetijo lahko na podlagi oporoke dedujeta zakonca in — kmetija se sme razdeliti, če je več dedičev kmetov, ki že imajo svoje kmetijsko zemljišče. Osnutek rešuje tudi primer, če ne bi bilo dediča, ki bi bil sposoben dedovati kmetijo, in sicer takole: — najprej naj bi skušala kmetijska zemljiška skupnost poiskati prevzemnika kmetije, — če prevzemnika kmetije ne bi mogli dobiti v enem letu, bi postalo kmetijsko zemljišče družbena lastnina, — če se kmetijska zemljiška skupnost v skladu z občinskim prostorskim planom odreče kmetijskim zemljiščem, bi pa dedovali dediči po sedaj veljavnih predpisih. Seveda pa bosta morala prevzemnik kmetije oziroma kmetijska zemljiška skupnost plačati prevzemno ceno, za kakršno bi se dogovorili z dediči. Če se ne bi sporazumeli o višini prevzemne cene in o rokih plačila, bo o tem odločilo sodišče po pravičnem preudarku, upoštevaje pri tem gospodarsko zmožnost kmetije in višino bremen s tem, da rok za plačilo prevzemne cene ne sme biti daljši od petih let. Se eno posebnost upošteva osnutek v tem primeru. Stanovanjska in gospodarska poslopja, kmetijsko ne-obdelovalno zemljišče, ki ni pomembno za kmetijsko proizvodnjo, kmetijske priprave orodja in živina ter objekti kmetijskega turizma ne postanejo družbena lastnina, ampak jih dedujejo dediči po splošnih predpisih. KDO BO DEDIČ KMETIJE IN PRAVICE DRUGIH DEDIČEV Osnutek zakona loči, ali pride do dedovanja na podlagi zakona ali pa oporoki. Pri tem naj pojasnimo, da do dedovanja zakona pride, če je zapustnik umrl, ne da bi napravil oporoko, ali če je oporoko sicer napravil, pa je bilo ugotovljeno, da je neveljavna, če v oporoki postavljen dedič ni preživel zapustnika, če je dedič nesposoben za dedovanje ali če se je dediščini odpovedal, pa za takšen primer zapustnik ni postavil druge osebe za dediča, kakor tudi v primeru, če v oporoki dedič ni bil postavljen. Če pride do dedovanja kmetije na podlagi zakona, moramo zaradi načela nedeljivosti kmetije določiti dediča prevzemnika. Ta se v takem primeru določi tako, da najprej deduje kmetijo zapustnikov zakonec. Če tega ni ali če se dedovanju odpove, potem deduje kmetijo tisti dedič, ki ga soglasno določijo vsi dediči. V primeru pa, da se dediči ne sporazumejo, določi prevzemnika kmetije sodišče, ki pri svoji odločitvi upošteva vse okoliščine, ki so za to pomembne. Dedič prevzemnik kmetije pa mora izpolnjevati posebne pogoje. Osnutek določa, da je to tisti dedič, po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom, pri čemer ima prednost tisti, ki je ta svoj namen izkazal s tem, da je bodisi na kmetiji delal oziroma se usposobil za obdelovanje kmetijskih zemljišč, bodisi s svojim trudom, zaslužkom ali kako drugače prispeval k ohranitvi oziroma zboljšanju proizvodnih zmogljivosti kmetije. Pravice drugih dedičev so pa pri dedovanju kmetije drugačne kakor pa po splošnih predpisih o dedovanju, in sicer v treh primerih. Najprej se dedni deleži po zakonu zmanjšajo na polovico, tako da dedujejo ti dediči nujne deleže. Primer: če je zapustnik zapustil dva otroka, bi po splošnih predpisih o dedovanju dedovala vsak eno polovico, po osnutku pa deduje tisti, ki ne deduje kmetije, samo četrtino, kar ustreza nujnemu deležu po splošnih predpisih o dedovanju. Nadalje osnutek omejuje krog dedičev, ki imajo pravico do dednega deleža samo na zapustnikove otroke in posvojence ter zapustnikove starše. Te določbe imajo namen zmanjšati obveznosti dediča prevzemnika. V zvezi z načelom nedeljivosti kmetije pa je tretji primer odstopanja od splošnih predpisov o dedovanju. Osnutek namreč določa, da se dedni deleži spremenijo v terjatve proti dediču prevzemniku, t. j., da dediči dedujejo denarno vrednost svojega dednega deleža in ne dedni delež v naravi. V zvezi z dednimi deleži tistih dedičev, ki kmetije ne dedujejo, moramo omeniti še, da lahko sodišče te deleže na zahtevo upravičencev zviša ali pa zmanjša iz socialnih razlogov oziroma zaradi gospodarske sposobnosti kmetije. Mladoletne dediče ščiti osnutek na dva načina. Prvi način je v tem, da se lahko v primeru, ko kmetije ne deduje zapustnikov zakonec, na predlog odloži določitev dediča — prevzemnika kmetije, dokler ne postanejo vsi zapustnikovi otroci ali posvojenci polnoletni. S tako odložitvijo določitve dediča — prevzemnika kmetije skušamo doseči, da ne bi bil prikrajšan tisti mladoletni dedič, ki bi sicer izpolnjeval pogoje za dediča kmetije. Drugi način varstva mladoletnih dedičev pa je v tem, da je dedič — prevzemnik kmetije v primeru, ko ni prišlo do odložitve določitve dediča, dolžan mladoletnega dediča usposobiti ža samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti kmetije. Pri pravicah dedičev, ki ne dedujejo kmetije, moramo omeniti še, da se tem dedičem ne glede na zapustnikovo voljo vračuna v dedni delež vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil. Tako se vračunajo v dedni delež poleg daril in volil tudi izdatki, ki jih je imel zapustnik s šolanjem, ki presega obvezno šolanje. Nadaljnja pomembna določba osnutka zakona je tudi, da zapustnik ne more odpustiti dedne nevred-nosti dediču, če je do dedne nevred-nosti prišlo zato, ker se je tak dedič huje pregrešil zoper dolžnost preživ- ' ljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi tistemu, ki ni hotel dati zapustniku potrebno pomoč. Ta določba je še posebej umestna, če je morala družba skrbeti za zapustnika, dedič pa se bo pojavil samo, da bi kai dedoval. Osnutek ima tudi določbo, ki varuje dediče, ki kmetije ne dedujejo, pred morebitnim Spekulativnim prevzemom kmetije. Zgodilo bi se namreč lahko, da bi neki dedič kmetijo prevzel in jo nato prodal, pri tem pa užival ugodnosti glede izplačila dednih deležev, ki veljajo za tiste dediče, ki imajo namen obdelovati kmetijsko zemljišče. Za tak primer osnutek zakona določa, da mora tak dedič sodedičem na njihovo zahtevo doplačati razliko tako, da niso prikrajšani glede dednih deležev, ki bi jih sicer dobili po splošnih predpisih o dedovanju. Omeniti še moramo, da se mora navedenih določb držati zapustnik tudi pri oporoki. Predvsem ne sme tako razpolagati z volili, da bi dediča kmetije prekomerno obremenjeval. Poleg tega pa načela, ki smo jih omenili, veljajo tudi za pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, darilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tudi v teh primerih namreč ni mogoče razpolagati s kmetijami v nasprotju z določbami osnutka. Osnutek ima tudi prehodne in končne določbe, s katerimi skuša odpraviti eventualno izigravanje načel tega zakona v fazi do njegove uveljavitve ter rešiti še nekatera druga vprašanja, ki so pomembna za uveljavitev njegovih načel. April je navadno med najdražjimi meseci v letu, to velja tudi za letošnjega. Običajno so večje spremembe v cenah dvakrat na leto, marca in aprila ter oktobra in novembra. Najbolj spremenljive so cene živil, in sicer vedno na prehodu v novo sezono, ko primanjkuje živil iz prejšnje sezone, novi izdelki oziroma živila pa so v začetku sezone običajno dražji. Tako so tudi v aprilu cene živil porasle, če pa Dražji april omenimo še izredne podražitve mesa in sladkorja, potem so nove višje cene v tem mesecu bolj razumljivem V celoti so se živila v aprilu podražila za 8,5 odstotka. V primerjavi z marcem pa so se skupne cene dvignile za 3 odstotke, ker se je poleg živil podražil tudi tekstil, zlasti bombažno blago in pa obutev. Lani aprila so se cene v primerjavi z marcem povečale za 2 odstotka, torej tudi precej in več kot druge mesece, vendar pa občutno manj kot letos. To pomeni, da je letos porast cen večji kot je bil lani. Lani v vsem letu so se cene povečale za 15,5 odstotka, letos pa kaže primerjava prvih štirih mesecev z lanskimi, da so se povečale za 17 odstotkov. Kljub zamrznitvi so torej cene naraščale, saj je od časa do časa prišlo dovoljenje za povečanje cen za različno blago kot na primer sladkor in meso. V prvih štirih mesecih so se cene v poprečju dvignile za 7 odstotkov, kar je več kot lani« čeprav so cene sicer zamrznjene. Mesečno večanje cen za 1,7 odstotka seveda nikakor ne kaže na to, da bi se cene ustalile. Bližnja odmrznitev pa bo verjetno spet slabo vplivala na cene. Na povečanje cen na splošno najbolj vplivajo živila, ki so kot nujne življenjske potrebščine glede cen najbolj občutljiva. Poleg sprememb cen za sladkor in živila so se v aprilu dvignile tudi cene vrtnin. Samo v aprilu so se cene vrtnin dvignile za več kot 40 odstotkov, od začetka leta pa < več kot 80 odstotkov. Ker tvorijo vrtnine (krompir, fižol, zelenjava) vedno večji delež v prehrani, spremembe cen vrtnin zelo vplivajo na celotno sliko cen. Medtem ko so bile cene industrijskih proizvodov do aprila ustaljene, pa so v tem mesecu porasle cene premogu, in sicer za 20 odstotkov, za H odstotkov v usnjarski industriji ter v kovinski in živilski-Te cene so v Sloveniji za 1® odstotkov nad lansko ravnijo- Pri tretji skupini cen, to je v gostinstvu, pa aprila ni bilo sprememb. Povečale so se februarja, zdaj pa se drže na enaki višini. V primerjavi & lanskim letom pa so tudi cene v gostinstvu višje, in sicer za prve štiri mesece v Slovenij} za 31 odstotkov, v vsej državi pa za 25 odstotkov. Življenjski stroški so se v aprilu povečali v Sloveniji z® 4,3 odstotka, v državi pa za 2,5 odstotka. Povečanje je nastalo zaradi močno zvišanih cen za hrano. V prvih štirih mesecih pa so se življenjski stroški v Sloveniji dvignili za 9,4 odstotka, v vsej državi pa za 7»' odstotka. V primerjavi z lan; skim letom pa so življenjski stroški letos večji za 20 odstotkov. M. Kam in kako denar za stanovanja V kranjski občini bo do 25. maja v razpTQvl. osnutek pravilnika o gospodarjenju z združeni^ sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanja0 gradnjo ^ V začetku tega leta so vse delovne organizacije v kranjski ob^» ■ dobile v razpravo osnutek pravilnika o gospodarjenju z združenj . sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko gradnjo v ob^1 • Prečiščeno besedilo osnutka tega pravilnika je na zadnji razširj^ seji prejšnji teden sprejel iniciativni odbor za organiziraj samoupravne stanovanjske skupnosti v občini. Odbor je sklenil« j* razprava v delovnih organizacijah o pravilniku in sestavu skup^'jj stanovanjske skupnosti traja do 25. maja, da bi tako lahko z. flo čimprej obračati vložena sredstva za usmerjeno oraganizir0 stanovanjsko gradnjo v občini. Glede na razpravo na seji iniciativnega odbora lahko pričakujemo živahno razpravo v delovnih organizacijah o posameznih določilih v predlaganem osnutku. Ob tem velja že na začetku poudariti, da gre za začasni pravilnik, ker bo po sklenitvi družbenega dogovora v republiki treba sprejeti dokončnega oziroma sedanjega uskladiti. Vendar so na seji opozorili, da sodeč po sedanjih predlogih družbeni dogovor v republiki ne bo bistveno drugačen od sedanjega predlaganega osnutka v kranjski občini. Čeprav se bodo v sedanji deset dni. trajajoči razpravi prav gotovo pokazala in najbrž potem tudi izkristalizirala ter uskladila različna stališča, bi tokrat vseeno opozorili na nekatera vprašanja, o katerih je bilo precej govora na seji iniciativnega odbora. Eno od takšnih je bilo, da je posojila moč uporabiti le za stanovanjske ob-objekte na območju občine. Po daljši razpravi so se potem odločili, naj bi tiste delovne organizacije, ki imajo svoje obrate v drugih občinah, lahko gradile toliko stanovanj za svoje delavce, kolikor znaša prispevek njihovih delavcev za stanovanjsko gradnjo v obratih v drugih občinah. Med nejasna in do neke mere morda celo sporna določila bi lahko navedli tisto, ki govori, kdaj bo posamezna delovna organizacija lahko dobila posojilo. V osnutku pravilnika je rečeno, da postopno. Na seji iniciativnega odbora pa so nekateri menili, da bi bilo treba izdelati točen program in razdelitev za nekaj let. No, nazadnje je prevladalo mnenje, da bo najbrž morala o tem odločati in začrtati politiko po načelu solidarnosti prav bodoča skupščina .samoupravne stanovanjske skupnosti. Prvotno je bilo v osnutku pravilnika tudi določilo, da bi pri odobritvi posojil za nakup stanovanj v bloku imeli prednost občani, ki bi ponudili višjo lastno udeležbo. Po daljši t pravi so to določilo črtali, ker so J" nili, da takšno stališče ne bi Pravilno. Živahna razprava je bila o 1 koliko sredstev bi se porabilo za , ditiranje stanovanj v blokovni g1".-^ nji in koliko v zasebni. Poenostav >■ no rečeno bi lahko ugotovili, med mnogimi še vedno precej n!l0a(j. zakoreninjeno prepričanje po P y nji zasebnih stanovanjskih hiS« ? ^ no pa je, da je politika obf"1, skupščine na tem področju že časa drugačna. Ce bi namreč na ljevali z dosedanjo zasebno ^ vanjsko gradnjo, bi v nekaj letin ^ zidali oziroma razparcelirah t. nekaj zemljišč predvidenih za jj, šno zazidavo v prihodnjih dvaj*^ đ do tridesetih letih. Razen tega tem dokaj počasi razreševali P v blem pomanjkanja stanovanj-zato je najbrž razumljivo jrr da bi v prihodnje 80 odstotkov z0.^ ženih sredstev namenili za PoS*jijo za blokovno stanovanjsko gr^ t» in le 20 odstotkov posojil bi bu° 0. zasebno. Z drugimi besedami i0Jiy meni, naj bi se zasebna stanov ska gradnja v občini močno zrn šala. rjh Vprašanj in določil, glede kat v se bo v razpravi treba opredelit1, J jj, osnutku še več. Ne bi jih naste-'0 Opozorili bi le, da je rok za razp^. (do 25. maja) na pogled kratek- 0-dar se zaradi tega ne bi smelo ^ diti, da o osnutku pravilnika lovnih organizacijah ne bi r.aZ%fl)Ž; ljale prav vse samoupravne in d [ji benopolitične strukture ali da osnutek celo obtičal v predalu- p? Hkrati z osnutkom pravilnik3^ naj bi se v sedanjih razpravah o lovnih organizacijah odločili tn ^ predlogu iniciativnega odbora, bodoča skupščina samoupravne £ 9O novanjske skupnosti imela naj^® j-j članov. Stališče iniciativnega 0 flo' je, da je treba to skupščino viti še pred poletjem. A. Za* f Vaterpolski klub Triglav Kranj, OKZMS Kranj, Turistično društvo Kranj in hotel Creina Kranj vas vabijo: 23. maja ob 20.30 na »Večer z ženini kmečke ohceti 73« v hotelu Creina. Zabaval vas bo ansambel Coctail iz Ljubljane. 25. maja ob 20.30 na »Veliki mladinski ples« v počastitev dneva mladosti y hotelu Creina. Zabavala vas bosta ansambla Aspalathos Brass }z Splita s pevcem Đorđem Peruzovičem *n ansamblom Cocktail iz Ljubljane. 26. maja ob 20.30 na »V. veliki tradicionalni vaterpolo ples« v hotelu Creina. Zabaval vas bo na osnovi ankete revije Studio najboljši zabavni ansambel v Jugoslaviji Aspalathos Brass s pevsem Đorđem Peru-zovičem, zmagovalcem jugoslovanskega programa splitskega festivala 72, in Dalibor Ivaniševič. kebanje vstopnic z nagradami v skupnem znesku 1,000.000 S din. se priporočamo: Rezervacije in informacije sprejema recepcija hotela Creina, telefon 23-650. Veleželeznina Merkur Kranj, Koroška 1 Komisija za urejanje delovnih razmerij razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. POMOČNIKA DIREKTORJA FINANČNEGA SEKTORJA ,°goj: ^šja šola s 3-letno prakso v samostojnem vodenju računovodskih Poslov ali ekonomsko srednjo šolo s 5-letno prakso v samostojnem vodenju računovodskih poslov; 2. REFERENTA ZA FINANČNO OPERATIVO 1 delovno mesto pogoj: ekonomska srednja šola in 5 let prakse v računovodstvu, posebni goj: veselje do dela na terenu in lastno prevozno sredstvo; 3. INTERNEGA KONTROLORJA 2 delovni mesti ^>goj: k°nomska srednja šola in 3 leta prakse v računovodstvu; 4. SALDAKONTISTA a 3 delovna mesta ®8oj: ekonomska srednja šola in 2 leti prakse; 5- FAKTURISTA Q 2 delovni mesti 2?g°j: tna administrativna šola 6- knjigovodje 1 delovno mesto ekg0j: nomska srednja šola in 2 leti prakse v računovodstvu; PonurfKdohodki P° Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, treba l opisom dosedanjega dela in potrdili o strokovnosti je Kranj^S? Komisiji za urejanje delovnih razmerij pri Merkur, ldnJ. Koroška 1. Tudi v Tržiču gozdni pohodi Tako kot v kranjski in škofjeloški občini so včeraj opravili gozdne pohode tudi učenci tržiških osnovnih šol. Gozdne pohode organizira Gozdno gospodarstvo Kranj v počastitev 20. obletnice podjetja in prvega Tedna gozdov, ki se je končal v ponedeljek. Tržiška šolska mladina je v spremstvu rajonskih gozdarjev in učiteljev spoznavala gozdove v Dolini in Jelendolu ter v Podljube-lju. -jk Sadna letina ne kaže najbolje Hladni april je v Gorjah in okolici precej zavrl brstenje in cvetenje sadnega drevja. Sele v prvih majskih dneh je drevje zbrstelo. Začuda pa precej drevja, ki že lani ni cvetelo, tudi letos ne cvete. Kaže, da predvsem ne bo kaj dosti sliv za žganje-kuho. Pravo nasprotje pa so ribezovi nasadi. Ribeza bo letos najbrž v Gorjah precej. J. Ambrožič Poceni letovanje V pisarni turističnega društva Kranj posluje že nekaj časa poslovalnica Vodnik, ki sprejema prijave za letovanje v taboru Počitniške zveze Kranj v Premanturi pri Pulju. Enodnevno bivanje v novih šotorih Počitniške zveze Kranj v Premanturi velka 40 dinarjev za člane zveze, za nečlane pa 50 dinarjev. V mladinski turistični poslovalnici Vodnik so povedali, da je v Premanturi še nekaj prostih mest. -jk 20 let RD Bled Danes ob 11. uri bodo na Bledu odprli novo ribogojnico. S tem bo blejska ribiška družina proslavila tudi 20. obletnico obstoja in delovanja. Ta ribiška družina sodi tudi med najbolj delavne v Sloveniji, saj skrbijo za zarod v Blejskem jezeru, Savi Bohinjki in Radovni. Vsako leto pa organizira tudi tradicionalno tekmovanje v ulovu rib na Bledu. Nepričakovan uspeh Ludvik Kerčmar, vodja Park bara v Kazini na Bledu se je na nedavnem petem državnem tekmovanju sekcije barmanov Jugoslavije v Postojni pomeril prvič v mešanju pijač. Na tekmovanju, kjer je nastopilo 52 barmanov, je dosegel nepričakovan uspeh. S proizvodi — Slovin je za najboljši koktajl josvojil osmo mesto. Ludvik Kerčmar pravi, da se bo poslej še bolj ukvarjal z barmanskimi veščinami. Lepotica narcis V nedeljo, 20. maja, bo v Planini pod Golico nad Jesenicami že tradicionalna prireditev za izbor Lepotice narcis. Prireditev bo organiziralo Turistično društvo Planina pod Golico ob sodelovanju jeseniškega Via-torja ter jeseniških .trgovskih podjetij. Prireditev bodo začeli ob 10. uri, ko bo igral pihalni orkester jeseniških železarjev. Nato bodo izbirali lepotico narcis vsi gledalci, najlepša in njene spremljevalke pa bodo prejele lepa praktična darila. B. B. »Poslastica« za ribiče TROFEJA — Peter Dacar in 54 centimetrov dolga potočna postrv — Foto: F. Perdan Po nepopolnih podatkih je v vseh gorenjskih ribiških družinah menda okrog 2000 članov. Kot poslastico vsem tem in še številnim drugim, ki se od časa do časa ukvarjajo z ribolovom, objavljamo tole zanimivost. 36-letni Peter Dacar, avtoklepar iz Lesc je 1. maja pozno popoldne v Savi Bohinjki ujel 54 centimetrov dolgo' potočno postrv, ki je tehtala okrog 1,30 kilograma. Nekateri znani, starejši in izkušeni ribiči iz Lesc, Bleda in Radovljice pravijo, da je ulov take prave potočnice lepa trofeja. Peter Dacar pa je povedal: »Nisem še član družine in lovim na dnevne dovolilnice. Loviti sem začel avgusta lani. Pred tem pa sem kakšni dve leti hodil z ribiči in jih opazoval, kako lovijo. Ribolov je danes moj konjiček in ga ne mislim pustiti in še letos nameravam postati član ribiške družine. Doslej sem že ujel 48 centimetrov dolgo potočno postrv. V zimski sezoni sem ujel sulca. Menda sta bila samo dva takšna ujeta v vodah blejske ribiške družine. Prav tako sem ujel že dve 75 centimetrov dolgi ščuki in lepo amerikansko postrv. Vendar slednje ni nič posebnega.« Potočno postrv, ki jo je ujel 1. maja, je opazoval že dlje časa. Znancem in kolegom je menda celo napovedal, da jo bo prinesel 1. maja zvečer. »Ujel sem jo na muho in z 0,25 milimetra debelim laksom. Ko sem jo spravljal k bregu, se je kar »valila« po vodi.« Redko potočnico je Peter Dacar dal preparirati znanemu prepara-torju Francu Sinku v Spodnji Bes-nici pri Kranju. A. Z. Jubilej trebijskih gasilcev Te dni trebijski gasilci praznujejo. Spominjajo se namreč dni pred štiridesetimi leti, ko je bilo ustanovljeno njihovo društvo. Društvo danes šteje blizu sto članov. Trinajst jih v njem požrtvovalno dela vse od ustanovitve. Gasilska druščina je najbolj skokovito porasla v prvih povojnih letih, a tako množična kot je zdaj v vseh štiridesetih letih ni bila nikdar. Zadnja leta so z vso vnemo po stopinjah starejših izkušenih gasilcev začeli korakati tudi najmlajši in se seznanjati z gasilskimi veščinami. Kar za dve desetini se jih je zbralo v zadnjem času. Društvo je v štirih desetletjih obstoja doživljalo tudi težke trenutke, padce in vzpone. Pred skoraj destimi leti pa je gasilce doletela nedvomno največja nesreča. Ognjeni zublji so takrat upepelili do tal njihov dom, ki je pomenil središče za gasilce, kulturnike in člane drugih organizacij. Člani nekdaj izredno delavne dramske sekcije so se razšli, gasilci pa pljunili v roke ... »Težko je bilo,« pravi sedanji predsednik PGD Trebija Jože Oblak. »Namesto, da bi bili deležni pomoči, smo pri gradnji, posebno v začetku zadevali na skoraj nepre-' mostljive ovire. Kljub neštetim peripetijam pa nam je z velikim prizadevanjem vseh, s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami le uspelo spraviti stavbo pod streho, urediti orodjarno in sejno sobo. Preostala je še dvorana. Radi bi spet oživeli delo kulturno-umetniškega društva ... A kako? Mislim, da je tu edina rešitev krajevni samoprispevek. Dom bi bil tako najkasneje v dveh letih gotov!« No, resnici na ljubo pa gasilci ob gradnji doma niso pozabili tudi na napredek na drugih področjih. Pred dvema letoma so kupili gasilski avto, letos pa še moderno motorno brizgalno, ki jo bodo slovesno prevzeli na nedeljski svečanosti. Polovico denarja jim je zanjo prispevala občinska gasilska zveza, nekaj sta primaknila hotaveljski Marmor in zavarovalnica Sava, levji delež pa je padel na ramena prebivalcev okoliških krajev, ki kot vedno, tudi tokrat niso odrekli pomoči. »Načrtov imamo še veliko!« pravijo gasilci na Trebiji. »Prav zdaj gradimo bazen v Podgori. Tudi zanj so sredstva prispevali vaščani sami. Nakupiti moramo še nekaj gasilske opreme in, seveda, poskrbeti tudi za kadre. Le tako bo delo v društvu lahko še uspešnejše.« In trebijski gasilci že zdaj držijo pesti, da bi uspela tudi nedeljska veselica, saj bodo na ta način lahko ponovno dobili nekaj denarja za delo v bodoče. Da pa bo Cadežev ansambel in sloves dobrih gostiteljev v nedeljo popoldne ob Domu pod Planino privabil dovolj gostov, ne gre dvomiti! Hkrati pa trebijski entuziasti že razmišljajo, kam bi najbolj koristno obrnili težko pridobljena sredstva. J. Govekar -—P- ^^^^^^^ bi^^^Hh ^^^^^^^ ^ ^ ^^K^^jlS^ jjjjj^j^jj^ ^^^^^^^ ^ ^ IIIB^^il ^^^^^^^^ ^~~ J- P j^^E^j^Kl MEBLO nć flilsStk' pohištvo meblo v festivalni dvorani na bledu od 11. — 28. maja kar vas zanima o E sistemu, vam bodo povedali svetovalci mebla 25. maja MEBLO Vv A IjlM^I I MEBLO IK^a InjHi ii MEBLO Svet za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj obvešča starše in druge zainteresirane občane, da vzgojno-varstve-ne ustanove v občini Kranj vpisujejo predšolske otroke v naslednje vrtce: 1. v enote Vzgojno-varstvenega zavoda Kranj, in sicer na sedežu enote: Kekec, Kokrškega osr. 9 Rezka Dragar, Delavska 19 Slavec Ivo-Jokl, Levstkova 6 Tatjane Odrove, C. 1. maja 17 Tugo Vidmar, JLA 9 Vida Šinkovec-Janina, Kebetova 9 Ciciban, C. Staneta Žagarja 19 Na Klancu, Oprešnikova ul. Bratov Vilfan, Zgornje Bitnje 266 Milene Korbar, Jezerska 46 2. V VVZ Golnik — na Golniku 3. V vzgojno-varstvene oddelke pri osnovnih šolah: za vrtec Cerklje — v osnovni šoli Cerklje za vrtec Mavčiče — v podružnici osnovne šole Lucijan Seljak v Mavčičah za vrtec Zabnica — v podružnici osnovne šole Lucijan Seljak v Zabnici za vrtec Orehek — v osnovni šoli Lucijan Seljak, Šolska 4 za vrtec Besnica — v osnovni šoli Lucijan Seljak, Šolska 4 za vrtec Šenčur — v osnovni šoli v Šenčurju za vrtec Trboje — v osnovni šoli Stane Žagar, C. 1. maja 10-a za vrtec Kokrica — v osnovni šoli France Prešeren, Zlato polje Za starše, ki so že vpisali otroke v vrtec, ni potreben ponovni vpis. (ENTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ sprejme v redno delovno razmerje in učno razmerje: 1. 2 kuharici 2. 1 točaja 3. 2 kuhinjski pomočnici ter 4. večje število učencev za poklice: natakar, kuhar, prodajalec in slaščičar Pogoji: pod 1.: K V kuharica pod 2.: KV ali PK natakar — točaj pod 3.: NK delavka pod 4.: uspešno končana osnovna šola, starost do 17 let. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Kranj, Maistrov trg 11, 8 dni po objavi. Vse informacije dobite po telefonu 21-942. razstava in prodaja NA BLEDU I festivalna dvorana | »^.dmdoira t •POHIŠTVO •PREPROGE •ZAVESE •GOSPODINJSKI I STROJI odprto vuk dM od ti® do fl® src [ ; 1 murlia tudi v wdd|rt | r ^ POHIŠTVO ARTUR I8\ OSTALO POHIŠTVO 6°|„ i r a/en izdelkov Krasoprenta) HLADILNE 3,, SKRINJE REKLAMNA PRODAJA OMARIC ZA ČEVLJE II. A OD 190 — 285 DIN BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA KREDIT DO 15.000 DIN I rorusn m reklamna mooaja tudi I V NAAM POSLOVALNICAH V LESCAH IN S NA JCKMCAM OO S. S.—U. S. 1*79 H M, cj^ %Jfl lur A Sobota — 19. maja 1973 Jože Horvat in Tone Svetina razstavljata v Beogradu V beograjskem domu JNA sta te dni razstavljala svoja dela slovenska umetnika Jože Horvat in Tone Svetina. Pisatelj Tone Svetina se^e pred dnevi v galeriji doma, kjer je razstavljal svoje skulpture na literarnem večeru predstavil tudi s svojimi književnimi deli. K sodelovanju je tokrat pritegnil še priznana dramska umetnika Ireno Prosen in Dimitrija Tasića. -ig Koncert na Primskovem Akademski komorni zbor iz Kranja bo imel letos vrsto koncertov po Gorenjski. Prvi koncert je imel v Šenčurju, drugega pa v okviru Glasbene mladine Slovenije v Mojstrani. Mlade pevce so povsod lepo pozdravili. Sicer pa je ta zbor lani na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru dobil srebrno plaketo. Drevi ob 20. uri bo Akademski komorni zbor imel koncert v zadružnem domu na Primskovem. To bo zadnji koncert pred letnim nastopom v Kranju, ki bo predvidoma junija. Zbor bo na današnjem koncertu izvajal dela mojstrov od renesanse do danes in priredbe domačih narodnih pesmi. A. Boc. Slikarska kolonija na Vršiču Planinsko društvo Jesenice je v počastitev 80-letnice slovenskega alpinizma in 70-letnice organiziranega planinstva v zgornji savski dolini pripravilo že tretjo slikarsko kolonijo na Vršiču. Planinsko slikarsko kolonijo so prvič organizirali leta 1970, druga je bila lani, letošnja pa bo trajala od 17. maja do 23. maja. Na planinski slikarski koloniji sodelujejo priznani slikarji iz vseh krajev Slovenije, med njimi tudi več slikarjev jeseniškega Dolika. Pozneje bodo dela prenesli na Jesenice in v Kranjsko goro, kjer bodo pripravili razstavo teh del D. S. Gledališče na prostem Te dni se je zeleni vrt loškega gradu, prizorišče vsakoletnega Izseljenskega piknika, spremenil v eno samo veliko gradbišče. Na poševni jasi onkraj Ško-parjeve bajte ekipa SGP Tehnik iz Škofje Loke hiti graditi gledališče na prostem. Obrisi tribune, ki bo lahko sprejela okrog tisoč gledalcev in ki je precej podobna sorodnim antičnim objektom, so že dobro vidni. Kot smo zvedeli, ni bilo potrebno dosti spreminjati profila terena, saj je nagnjeno pobočje zgornje vrtne terase že prej rabilo za avditorij udeležencem srečanja zamejskih rojakov. Dela tečejo po načrtih in bodo končana do 10. junija, se pravi do roka-Niso pa še znani celotni stroški projekta, kajti treba je izdelati tudi načrte odra in neposredne okolice »amfiteatra«, (-ig) — Foto: F. Perdan Škofja Loka na konicah čopičev VI. Mala Groharjeva slikarska kolonija bo v mesto ob Sori spet privabila več sto mladih likovnikov Ze kar tradicija je, da se Škofja Loka vsako leto v začetku junija spremeni v Meko mladih risarjev in slikarjev, ki ji s čopiči in ošiljenimi svinčniki temeljito »pretipajo obi-sti«. Letos bodo fantje in dekleta, gojenci osnovnih šol iz vse Jugosla- vije, bivali tu tri dni, od 2. do 4. junija. V nekaj urah sobotnega dopoldneva bodo skušali ujeti na papir čim več zanimivih motivov, ki sta jih prastaro mesto pod Lubnikom in njegova bližnja in daljna okolica polna kot nikjer. Odbor Male Gro- Kipar samouk Peter Jovanovič iz Žetine pod Blegošem ne pozna počitka Samorastnikovi načrti Ne vem zakaj, ampak če pregledujete časnike in revije, boste na športnih straneh, med poročili in komentarji s tekem, skoraj vedno našli tudi kak zapis o pripravah in načrtih tega ali onega nogometnega asa, kašarkarske zvezde, smučarskega reprezentanta in drugih narodnih idolov, medtem ko dva lista nazaj, v kulturniški rubriki, nikoli ni zaslediti člankov o željah in snovanjih pisatelja, slikarja, glasbenika ali igralca. Da sploh obstajajo, da ponavadi trdo garajo in ustvarjajo, zvemo šele ob izidu nove knjige, ob otvoritvi razstave, ob uspelem koncertu in ob premieri. Do prihodnjega prodora v javnost, ki lahko sledi šele čez nekaj mesecev ali let, potem spet potonejo v anonimnost, kajti če si pesnik zlomi nogo, če si izpahne kolk, ne bo nikomur prišlo na misel, da bi ga obiskal in prek sredstev obveščanja objokoval smolo mojstra stihov XY. Zato pred dnevi, ko nas je v redakciji obiskal kipar samouk Peter Jovanovič iz Zetine, nismo oklevali prijeti za svinčnik iz zabeležiti, kaj počenja zdaj, ko je marčevski prikaz njegovih najnovejših »pajacev« v galeriji Loškega muzeja mimo. Ce so vesoljni Slovenci natanko seznanjeni z dolžino in posebnostmi treninga Krešimirja Cosića, jim menda smemo postreči tudi z zanimivostmi iz življenja priznanega umetnika. »Peter,, kako ste?« »Hvala, kar gre. Samo časa mi primanjkuje. Veste, težko je uskladiti vsakdanja kmfečka opravila, ki spomladi terjajo celega človeka in kiparjenje. Doma sem edini moški, zato si ne morem privoščiti počitka,« je povedal naš sobesednik, suh, a zato kot dren žilav možakar. Potem smo slišali, da Petra kličejo na orožne vaje. V nedeljo se je moral javiti vojaškim oblastem. Nič ga ni skrbelo, saj so fizični napori zanj čisto nekaj običajnega. Ta hip najbrž pridno grize v hrib in vmes tuhta, kako bo »v civilstvu«. Konec maja naj bi namreč odpotoval v Šentvid pri Stični, kjer posebej zanj hranijo ogromen, 6 metrov visok in 130 centimetrov širok hrastov hlod. Iz njega kani Jovanovič izklesati doslej najmogočnejšo plastiko v svoji karieri ter upodobiti bitko kmečkih upornikov s plemstvom. »Osnutek imam Že v glavi, podrobnosti pa 00 odvisne od izrastlin, zadebelin in grč na hrastu. Deblo sem dodobra pregledal in moram reči, da je naravnost idealno. Seveda bom skučal vanj odtisniti čim več prizorov oziroma celo bitko ...« Ko je pripovedoval, šo mu oči žarele v nenavadnem ognju, lastnem vsem ustvarjalcem, ki jih burka izpovedna mrzlica. In Peter je zmeraj takšen. Kadar s svojimi dleti naskoči kos lesa, zunanji svet preneha obstajati. Po deset, dvanajst ur nepretgoma dolbe V brezoblično gmoto pred seboj — dokler trdi material naposled ne zadobi ustreznih oblik in preneha biti zgolj mrtva klada. Tri, pet,deset dni od zore do mraka vihti kladiva in rezila ter je nejevoljen, ker telo sčasoma postane utrujeno, ker želodec slej ali prej zakruli in ker so potrebni odmori za malice, kosila in večerje. »Kdaj torej računate, da boste gotovi?« smo vrtali v gosta. »Enkrat v drugi polovici junija. Kolikor sem utegnil presoditi, mi bo delo vzelo približno tri tedne,« je pojasnil. Skorajšnji »spopad« s šestmetr-skim orjakom pa seveda ni edino, kar trenutno zaposluje likovne ambicije poljanskega samorastnika. Prav pred kratkim, v sredo, 9. maja, za obletnico zmage, so v Šentvidu odkrili Jovanovičev spomenik partizanskim kurirjem. Obenem misli neuničljivi hribovec prek poletja zaključiti serijo petnajstih plastik, posvečenih motivom, vzetim iz zbirke povesti pisatelja Lojzeta Zupanca »Zlato po Blegošem«. Na podoben način je spomaldi ponazoril posamezne prizore, nanizane v Tavčarjevih knjigah »Visoška kronika« in »V Zali«. Izvirnost ter lahkotna svežina, ki ju izžarevajo, sta pri kritikih poželi kup pohval. Prepričani smo, da z Zupančevim »Zlatom« (»Deset 'komadov' je že fotovih« je skromno pripomnil 'ero) ne bo nič drugače. I. Guzelj harjeve " kolonije ter pokrovih predsednik loške skupščine, Zve prijateljev mladine Slovenije in » za likovnih pedagogov Jugoslav'V ' so namreč januarja vsem osnovn šolam v SFRJ poslali razpis, na K terega se je spet prijavilo nekaj s učencev. Tokratno srečanje, po vrsti, obeta biti še posebej sve ■ no, saj sodi v okvir praznov® 1000-letnice ozemlja in v okvir slovanskih pionirskih iger. Ve ^ slednjih je »Lepota v ustvarjanj ^ radost v odkrivanju«. Ni dvon\a' mu bodo udeleženci kolonije, ki P j rašča v prireditev vsedržavnega l. j, i čaja, ostali zvesti, kajti prav za. vanje neznanega in na osebnem ^ pažanju temelječe ustvarjanje 11 vega sta osnovna cilja slikarske* »rendez-vousa« v Loki. Tretji n^ men pa je navezovanje prijatelj9 .^ stikov med šolarji iz najrazličnej koncev Jugoslavije, kar P001^ utrjevati bratstvo in enotnost na-narodov. y Gostje iz bolj oddaljenih jev zunaj Gorenjske in Ljublj® t naj bi, kot zmeraj doslej, sPj. stanovali pri škofjeloških VIi?flV' kih. Tudi sicer program nega festivala ni dosti 9Pre\j0-njen: organizatorji za soboto P v poldne na letnem prizorišč" ^ vrtu gradu pripravljajo zaba tekmovanje Mladi — mladim l deluje lahko kdorkoli od n.®Vj|i, čih mojstrov barvic) in P. medtem ko bodo občani Pr , jan, svoj račun v nedeljo dopold1 . ob otvoritvi razstave vseh P -ji šnji dan nastalih del v g?le 0. muzeja. Obsežen paviljon je navadi premajhen in ne nfl sprejeti kopice radovedne očaranih nad mavrico pos'1 nih listov, ki šele združeni v ključeno celoto pokažejo ne ^ merno izrazno moč otroš prstov. I- ; Tretja revija pevskih zboro^ Jutri popoldne v Cerkljah Občinska zveza kulturno-P^,. svetnih organizacij Kranj tri (nedelja) ob 15. uri v osno j, šoli Davorin Jenko v CerK^, organizirala že tretjo revijo i*1^, dinskih pevskih zborov i0 ^ strumentalnih solistov te** jo samblov v občini. Tokrat nastopili: dva enoglasna PeVpfC zbora osnovne šole France Q. šeren iz Kranja, dvoglasni in .Q\e glasni pevski zbor osnovne f Cerklje, troglasni pevski * p osnovne šole France Prešeren solisti glasbene šole Kranj*, ie v Doslej so bile takšne revi)6 * ]p Šenčurju in na Kokrici, Četrt . hkrati zadnja takšna revi)* r bo v četrtek, 24. maja, v žišču. A A ® Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: ZA OBRAT MLEKARNA: 1. šoferja kamiona 2. sprevodnika kamiona 3. čistilke v obratu 4. delavca v polnilnici mleka 5. delavca pri sprejemu mleka ZA OBRAT OLJARICA: 6. delavke v polnilnici in pralnici steklenic 7. čistilke v obratu 8. skladiščnika vreč 9. delavca v rafineriji in stiskalnici ZA OBRAT KLAVNICA: 10. mesarja klavca in predelovalca ►ZA OBRAT KMETIJSTVO: 11. čistilke upravnih prostorov v Kranju P°leg splošnih pogojev za zaposlitev se zahtevajo še naslednji Posebni pogoji: Pod točko 1.: KV voznik motornih vozil z '2-letno prakso; Pod točko 2., 3., 4. in 5.: PK ali NK delavec z zdravstveno sposobnostjo za delo v živilski stroki; • Pod točko 6., 7., 8. in 9.: PK ali NK delavec; Pod točko 10.: K V mesar ali priučeni mesar, zdravstvena sposob-nost za delp v živilski stroki; Pod točko 11.: NK delavka. Na vseh delovnih mestih se uvede poskusno delo. Nastop dela je m°goč takoj ali po "dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2. Sjoukl Uraru industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Izobraževalni center Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj razpisuje za šolsko leto 1973/74 60 mest za šolo za gumarske delavce (enoletna — učenci in učenke) 30 mest za poklicno gumarsko šolo (dvoletna — učenci) 4 mesta za poklicno šolo kovinarske stroke 2 mesti za poklicno šolo elektro stroke P°Soji2avpis. a) v šolo za gumarske delavce Se lahko vpišejo učenci in učenke: z najmanj 6 razredi osnovne šole, starost do 18 let, Ki bodo uspešno opravili test ročnih spretnosti ,n zdravniški pregled v ambulanti Sava; b) v poklicno gumarsko šolo in poklicne šole ostalih strok Pa se lahko vpišejo učenci: z 8 razredi osnovne šole, starost do 18 let, k! bodo uspešno opravili test ročnih spretnosti lr> zdravniški pregled v ambulanti Sava. ' / U&°st! v času šolanja nci prejmejo: ^esečno nagrado, ki je odvisna od učnega uspeha in znaša v Prvem razredu od 330 do 500 din, v drugem rezredu od 370 do 550 din, * tretjem razredu od 420 do 620 din, Povračilo prevoznih stroškov nad 40 din, če se učenec vozi v šolo, plovno obleko in čevlje, topel obrok (malico), . Jj^ne pripomočke (skripta, šolske zvezke), Htren<*m v dijaškem domu pa podjetje prispeva še polovico ■ troskov za vzdrževanje v domu. * ° končanem šolanju se učenci lahko takoj zaposlijo v podjetju. (64000)Žprei"o?tU CGntrU SaVB Kranj» Med«*ova 1, Kranj Prošnjo za sprejem v šolo, % ^adnje šolsko spričevalo, iziavnj0 23 spr®jem v- dijaški dom (velja za oddaljene učence), nin /\StarSev» da ho učenec ostal v delovnem razmerju po šola-JU toIl*o časa, kolikor bo trajalo šolanje. Nuklearna elektrarna ni atomska bomba! Napredek sveta gre nezadržno svojo pot. Poglejmo načrte za leto 2000: nikjer na svetu se na primer niso odločili, da bi se usmerili na osnovne energetske vire kot so premog, nafta, voda ali plin. Dosledno povsod, celo v Zahodni Nemčiji, kjer imajo praktično neizčrpne zaloge premoga, nezadržno rastejo načrti za pridobivanje električne energije, pridobljene v jedrskih centralah. V Zahodni Nemčiji bodo, vzemimo za primer, leta 2000 tri četrtine svojih potreb po elektriki pokrili z jedrsko energijo. Svetovnemu napredku pristavljamo svoj lonček tudi Jugoslovani, za zdaj z načrti za gradnjo nuklearne elektrarne v Krškem. Ta jedrska elektrarna, ki bo imela 600 do 800 megavatov, bo sodila v spodnjo polovico srednje velikih jedrskih elektrarn. Mnogi se začudeno sprašujejo: zakaj? Zakaj torej jedrska elektrarna v Krškem, ko pa smo zadnja leta vedno znova poudarjali, da imamo na pretek vode. Spomnimo se: odpirali smo hidroelektrarne Rama, Bajina bašta, Trebišnjica, Split, Kokin Brod in druge. Ob premogovnikih so zrasle termoelektrarne Kakanj, Tuzla, Kolubara, Kosovo, Obrenovac, z Romuni smo postavili centralo v Djerdapu, zrasel je tretji šoštanjski agregat. In kljub temu — Krško. p r9^nje s prilogami pošljite najkasneje do 20. junija letos. —- _.♦■? "t_i, '>■ ■' > i >' i VSAJ 500 MEGAVATOV Hiter industrijski razvoj, dvig življenjske ravni in povečanje prebivalstva zahtevajo vedno večje količine električne energije. Po osvoboditvi je Jugoslavija porabila milijardo kilovatnih ur, leta 1960 nekaj manj kot 9 milijard, lani pa že več kot 33 milijard kilovatnih ur električne energije. Proizvodnja se je v zadnjih desetih letih skoraj potro-jila.. Jugoslavija pa kljub takemu povečanju še naprej ostaja na dnu lestvice v Evropi in iz tega ni težko izračunati, da lahko v naslednjem obdobju pričakujemo še znatno hitrejšo past porabe električne energije kot v razvitih industrijskih državah. Da bi temu povpraševanju zadostili, bodo potrebne elektrarne z vsaj 500 megavati. Tako moč pa lahko dajo le elektrarne na jedrski pogon. KAKŠEN JE POLOŽAJ? Potrošnja osnovnih oblik energije (premog, nafta, voda in plin) je bila v Jugoslaviji leta 1937 komaj 4,8 milijona ton, leta 1970 pa 25 milijonov ton. Po dosedanjih študijah lahko pričakujemo, da bomo Jugoslovani potrebovali 1985 vsaj 80 milijonov ton: dobra tretjina bo premoga, polovica nafte, slaba desetina plina in blizu 7 odstotkov vode. Jedrske energije bomo imeli manj od enega odstotka: natančneje — 0,8 odstotka! Hidroelektrarne bodo 1975 naredile približno 23.000 gigavatnih ur električne energije, kar predstavlja 37-odstotni izkoristek naših vodnih zmogljivosti. V naslednjih desetih letih bomo, kot računajo strokovnjaki, izkoristili še novih 20.000 gi-gavatov. Rezerve premoga, surove nafte in plina znašajo pri nas 3,4 milijarde ton ekvivalentnega premoga. Kar 87 odstotkov rezerv odpade na premog. Te rezerve bi ob sedanji potrošnji električne energije lahko zadovoljile jugoslovanske potrebe za naslednjih 130 let. Kaj pa uran? Po dosedanjih ocenah ima Jugoslavija okrog 5200 ton rezerv uranovega koncentrata, kar teoretično ustreza 700.000 do 1,300.000 taravatnih ur možnostnih energetskih rezerv. Naše zaloge urana so torej tako pomembne, da moramo resno načrtovati tudi izkoriščanje tega energetskega vira. Strokovnjaki računajo, naj bi. 1985 hidroelektrarne dale 38.700 gigavatnih ur električne energije, termoelektrarne in nuklearne elektrarne pa 48.800 gigavatnih ur. S tem, mislim, je nujnost krške nuklearne elektrarne res utemeljena. Ko so po slovensko-hrvaškem dogovoru začeli iskati možne prostore za gradnjo jedrske elektrarne, so v Sloveniji v okviru industrijskih con, kot so jih predvideli urbanisti, strokovnjaki ugotovili, da je iz energetskih razlogov Krško najbolj primerno. Ta lokacija je bila še toliko bolj ugodna zaradi geološke nosilnosti tal, hladilne vode in ugodne daljnovodne zveze (bodoča 380-kilovoltna mreža), hkrati pa je pravzaprav sredi najpomembnejših točk — Ljubljane in Zagreba. POLOŽAJ V SVETU Po podatkih mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju je v zadnjih 18 letih 15 držav na svetu zgradilo 112 nuklearnih reaktorjev. Skupna moč teh elektrarn znaša 26.848 .megavatov, kar je trikrat več od moči vseh naših elektrarn, predstavlja pa komaj 2 odstotka zmogljivosti vseh elektrarn na svetu. Po že zaključenih sporazumih bodo v svetu do 1978 spustili v pogon še 189.743 megavatov novih nuklearnih elektrarn. Kaj delajo naši sosedje? Edino Albanci se še niso odločili za tako elektrarno. Italijani že imajo tri jedrske elektrarne, eno pa delajo. Atomske centrale že delajo Avstrijci, Madžari, Romuni in Bolgari, na gradnjo pa se pripravljajo Grki. Po ocenah mednarodne konference o mirnodobskem izkoriščanju nuklearne energije, ki je bila 1971 v Ženevi, bodo nuklearne elektrarne 1985. leta predstavljale 15 odstotkov, leta 2000 pa že 50 odstotkov moči vseh elektrarn na svetu. Še posebno pomembno je, da na Japonskem že dela pet atomskih central. Prav pri Japoncih bi bil strah najbolj upravičen, saj je to država, ki je doslej edina na svojem hrbtu občutila vso razdiralnost atomske energije, kadar je naperjena proti ljudem! KRŠKO DANES Priprave za gradnjo jedrske elektrarne v Krškem so v polnem zamahu. Zdaj so že dobili tehnične in komercialne ponudbe, aprila pa so imeli tudi končne pogovore s predstavniki firm. Bržkone bo že junija znano, katera izmed treh firm, ki so se prijavile za dobavo opreme, bo izbrana. Na rešetu sta dve ameriški in ena zahodnonemška firma. Vsa investicija bo vredna od 300 do 400 milijard starih dinarjev, kar bo odvisno od moči. Krška nuklearna elektrarna bo imela moč od 630 do 850 megavatov. Pet let po podpisu predpogodbe naj bi elektrarna dala prvo energijo. Računamo lahko torej, da se bo to zgodilo sredi 1978. Že hrvaško-slovenski sporazum predvideva, da bosta v prvi etapi zrasli dve nuklearni elektrarni. Za Krškim zdaj raziskujejo prostore za novo lokacijo. Bržkone bodo izbrali prostor med Zagrebom in Siskom. Popolnoma jasno je, da tudi pri nas take elektrarne na uran ne bodo eksperiment ali nekaj enkratnega. OVRŽENE BOJAZNI V zadnjih mesecih je bilo zaradi neznanja ali pa iz zlonamernosti več vprašanj, ki so izražala bojazen za življenje ljudi ob takih elektrarnah. Sevanju smo izpostavljeni vsepovsod: s hrano, ki jo jemo, z vodo, ki jo pijemo, s tlemi, po katerih hodimo ali s soncem, pod katerim se sončimo. Človek, ki živi na nadmorski višini 0 m, dobi letno 100 do 125 miliremov sevanja. Tisti pa, ki bo S) metalka Ljubljana Dalmatinova ul. 2 Razpisna komisija poslovnega odbora proizvodno poslovne enote Metalke Tovarna »Triglav« Tržič razpisuje delovno mesto direktorja tovarne »Triglav« Tržič Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske, tehnične ali pravne smeri in najmanj 5 let ustrezne prakse ali popolna sredna šola in JO let ustrezne prakse. Kandidat mora imeti moralno politične kvalitete. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Cenjene ponudbe izvolite poslati: Razpisni komisiji Metalke, Tovarne »Triglav« Tržič, Bistrica 132, najkasneje v petnajstih drteh po objavi tega oglasa. ' . ' ' ; živel blizu nuklearne elektrarne, bo dobil en milirem več na leto. Naj povemo s primerom: to je manj, kot če bi z letalom potovali v Pariz! Tudi za Savo se ne gre bati. Klasična elektrarna bi jo tudi segrevala, čeprav malo manj, ker se tam del toplote izgubi skozi dimnik. Toda ekologija reke se ne bo spremenila. So nuklearne elektrarne nevarne? Niso! Gorivo v njih ne more eksplodirati, sicer pa je odveč razlagati: Bela hiša, kjer žive ameriški predsedniki, je komaj 4,5 km od ene izmed nuklearnih elektrarn ... Nuklearne elektrarne načrtujejo za uporabo 25 do 30 let. Doslej sicer še nobena taka elektrarna ne obratuje toliko časa, vendar pa so strokovnjaki pred začetkom proizvodnje z obsežnimi preračunavanji prišli do takih rezultatov, da danes tisti, ki elektrarne opremljajo, zagotovijo uporabo za vso življenjsko dobo nuklearne elektrarne. Ko se bo življenjska doba iztekla, pričakujejo strokovnjaki, bo večina objektov ponovno izkoriščena, sama reaktorska zgradba pa bo zaprta ali pa jo bo moč uporabiti za skladiščenje radioaktivnih odpadkov. TO NI BOMBA! V zgodovini industrijskega razvoja na svetu je običajno prišlo do nesporazumov ob novih tehničnih napredkih. Spomnimo se železnice, izmeničnega toka, avtomobila, letala in celo navadnega kolesa! Pri atomskih centralah je kajpak bojazen še hujša, saj se je prva oblika nuklearne energije svetu pokazala v najbolj rušilni moči — kot atomska bomba, ki je zgrmela na Hiro-šimo in Nagasaki. Toda znanstveno in odgovorno delo lahko tudi to energijo uporabi v take namene, ki koristijo človeku. Človek je dovolj pameten, da lahko tudi atomsko energijo izkoristi v svoj prid. Zato jedrska elektrarna ni atomska bomba, ampak pomoč za življenje. Jože Splichal ZAKAJ ATOMI? Potrebe po električni energiji neprestano naraščajo. Spomnimo se, koliko več električnih aparatov imamo danes kot pred 10 leti! Leta 1980 bomo potrebovali dvakrat toliko električne energije kot danes. Preti nam torej nevarnost, ker je pomanjkanje premoga, vode, plina in nafte vse večje. Razen tega je tudi njihov prevoz drag. Prav zaradi tega je nuklearna energija edina možnost za zadovoljevanje rastočih potreb človeštva po električni energiji. KAKŠNE PREDNOSTI? Nuklearno gorivo izgori brez dima, je čisto in brez duha. V primeri z običajnimi gorivi nuklearno ne spušča ogljikovega monoksida ali žveplo-vega dioksida. Nuklearno gorivo je primerno za skladiščenje na majhnih prostorih, je ekonomično in ima najmanjši vpliv od vseh goriv na življenjsko'okolje. OD URANA pO ELEKTRIKE Nuklearni reaktor, parna turbina in generator električnega toka so sestavni deli nuklearne elektrarne. Reaktor daje toplotno energijo, turbina jo pretvarja v mehansko delo za pogon generatorja, s čimer se dobi električna energija. V reaktorju se s fisijo osvobaja toplotna energija iz nuklearnega gradiva (na primer iz iz topa urana U — 235). Ohlajena voda, ki pod cirku-lamo črpalko obliva jedro reaktorja, prevzema to toploto. Zaradi visoke temperature voda izparel a, para pa gre pod pritiskom (na primer 70 atmosfer) v turbino visokega pritiska. Iz te turbine gre para v turbino nizkega pritiska, popolnoma, izkoriščena para pa gre v kondenzator, kjer se spet pretvori v vodo. Ta voda se meša s svežo in se potem kot ohlttjeria vtida s/frt uvaja v reaktor. Generator električne energije je neposredno vezan i na sistenvpamih turbin. 1 J% €8fc 7 Sobota VtfL*19. uja marta odgovarja Natalija — Sredi avgusta se nameravam poročiti. Ne morem in ne morem pa se odločiti, kakšno obleko naj si izberem, kakšne barve naj bo. Stara sem 25 let, velika 163 cm, tehtam 58 kg. Imam črne lase in zeleno rjave oči. Malo mislim na rumeno obleko, nikakor pa se ne ogrevam za belo ali celo dolgo. Kakšno barvo obleke pa naj si izbere zaročenec? Všeč mu je rjava ali bež. Marta — Mislim, da ste že popolnoma odločeni, da boste na dan poroke nosili rumeno obleko. Tudi barva bo povsem pristajala vašemu obrazu, še posebej, če boste že malo zagoreli. Obleka, ki sem jo narisala za vas, je enostavna, polopri-jetega zvončastega kroja. Na hrbtni strani je zadrga. Rokava so močno zvončasta z vzorcem ob robu. Vzorec naj bo rjave barve. K vaši jbleki bo lepo pristajala rjava obleka vašega zaročenca, vendar naj ne bo pretemna niti ne bež. Skušajte barvo vzorca na rokavih ujeti z barvo obleke zaročenca. Krompirjev pire okusna večerja Potrebujemo: 1,20 kg krompirja, malo masla, 1 jajce, sol, maščobo za pekač, žlico drobtin in muškatni oreh. Olupljen in nerazrezan krompir skuhamo v soljenem kropu. Vročega pretlačimo, dodamo jajce in po potrebi še dosolimo. Dodamo maslo ali margarino, malo naribanega muškatnega oreščka in vse skupaj gladko zmešamo. Pekač debelo namastimo in potresemo z drobtinicami. Maso razdelimo po pekaču za palec debelo, površino pa zgladimo in namažemo z raztopljeno maščobo. Pekač denemo v ogreto pečico in pire svetlo rumeno zapečemo. Pečenega razrežemo na kvadratke in vročega ponudimo. Pire bo boljši, če ga še pred pečenjem potresemo z naribanim sirom. Pireju pa lahko dodamo še sesekljano gnjat ali prekajeno kuhano meso. Česa še ne vemo o zelenjavi Rdeče korenje vsebuje vitamin A in karotin. Če smo slabokrvni, uživajmo veliko korenja, ker se s tem povečuje število rdečih krvnih telesc. Snovi v tej zelenjavi pa preprečujejo deloma tudi zože-nje žil. Korenje je tudi znano sredstvo pri črevesnih težavah, posebno pri otrocih ga uporabljamo. Za zdravljenje driske pri dojenčkih kuhamo naribano korenje v vodi. Nato ga spasiramo in solimo z morsko soljo. Ze dolgo časa je znana zdravilna zeljna voda, ki posebno blagodejno vpliva na želodec-. Nekateri jo celo priporočajo ljudem z rano na želodcu. V zelju je mnogo vitamina U. Zelju nadalje pripisujejo tudi lastnost, da pomaga organizmu pri obrambi pred mikrobi, zaradi vitamina BI pa pomaga uravnovešati živčni sistem. Neke sestavine v zelju pa znižujejo odstotek sladkorja v krvi, zato zelje priporočajo tudi sladkornim bolnikom. Čebulo poznamo bolj kot nepogrešljivo začimbo pri nekaterih jedeh, manj pa vemo, da ima sestavine, ki olajšujejo sladkorno bolezen in jjoma-gajo pri revmatičnih bolečinah. Razen tega pa snovi v čebuli zmanjšujejo otekline in pa debelost, ki je posledica zadrževanja vode v organizmu. Črna redkev pa ima snovi, ki pomagajo bolnikom z želodčnimi težavami. Poletni kostim je lahko narejen tudi iz kombinacije enobarvnega in vzorčastega blaga. Na sliki je kostim z nagubanim belim krilom, jopica pa ima droben barvast vzorec. Ovratnik, žep in rob rokava so beli. Brezrokavniki so posebno za otroke eno najbolj praktičnih oblačil. Razen tega pa so hitro narejeni, kot material pa uporabljamo najrazličnejše od blaga, usnja, volne, bombaža itd. Posebno praktični so kvač-kani brezrokavniki iz volnenih barvastih ostankov. Nakvačkajmo iz barvastih ostankov kvadratke in jih sešijmo v pisan brezrokavnik. Prednost takega brezrokavnika je tudi v tem, da mu lahko kvačkane kvadratke enostavno dodamo, ko otrok malo zraste. kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Bernard Vrtni škodljivci - strune Strune so trde rumene ličinke, ki v zemlji objedajo korenine in čebulice ali gomolje zelenjave in cvetic. Strune so ličinke pokalic, majhnih, a precej dolgih hroščkov. Zvečer kaj pogosto prilete skozi odprto okno k luči in popadajo na mizo. Će je hrošček obrnjen na hrbet, se s pokom obrne, pri tem odskoči in pade spet na noge. Odtod tudi njegovo ime — pokalica. Te žuželke, ki živijo med travo, grmovjem in na drevju pa niso v naravi škodljive (vsaj ne posebno), tembolj pa so škodljive njihove ličinke, ki žive v zemlji, dokler se ne zabubijo. Strune imajo zelo trdo kitinasto kožo. Zavrtajo se v razne gomolje, krompir, čebulice cvetic, čebulo, korenje, objedajo solato in drugo zelenjavo. Zelo veliko jih je v zemlji, če sadimo zelenjavo na sveže prekopan travnik. Kokoši nam pri tem lahko napravijo veliko uslugo, če zemljišče pred sajenjem temeljito prekopljejo in s tem uničujejo strune. Strune lahko lovimo na koščke krompirja, korenja in sadike solate, ki jih zakopljemo v zemljo oziroma zasadimo. Ćez nekaj dni vabe odstranimo in uničimo strune, ki so na njih. Ob močnem napadu strun poškropimo površino z lindanom ali aldrinom ter podobnimi preparati, ki jih zagrebemo v zemljo. »Hej, gospa Renata!« Zajetno telo čistilke Katre se je v razburjenju treslo kot kup žolče. Ze deset minut je stala v veži bloka št. 18/B, ki naj bi ga vsak teden trikrat počistila od vrha do tal. A niti enega čika, niti enega samega papirčka ni utegnila odstraniti oni dan. Ob novicah, ki so ji prišle na uho, in spričo' katerih je zasmeteno stopnišče postalo popolnoma postranska reč, namreč ni mogla zbrano vihteti metle. Mencajoč gor in dol po hodniku je čakala, kdaj bo prineslo mimo kakšno od gospodinj■ Končno je le uzrla Loputnikovo Renato, oprtano s težkimi cekarji in mrežami. Očitno je bilo, da je prihajala s trga. »Hej, gospa Renata, ali že veste"?« »Vem, kaj?« je zadihana soproga občinskega uradnika Ceneta Loputnika napela ušesa. Sosedje so govorili, da njun zakon ni najbolj posrečen, kajti slehernega prvega v mesecu je ubogi mož moral prenašati zmerjanje žene, ki jo je skromna plačilna kuvertica zmeraj znova spravila v bes. ,Svet še ni videl večje klade, večjega nesposobneža', so najbližji sostanovalci slišali kričati razsrjeno Renato. ■ • »No, Katra, povejte vendar, kaj imate za bregom!« Snažilka je kradoma pogledala naokrog, nato pa stopila čisto zraven k svoji sobesednici. »Ker sem prepričana, da znate molčati, vam bom zaupala skrivnost: tovariša Alfreda Kljuna, tistega iz zgornjega nadstropja, so odžagali! Ja, odžagali. Sama sem slišala. Pred pol ure je Kljunovko obiskal miličnik in ji sporočil, da ga imajo zaprtega na postaji. P° naključju sem stala blizu priškrtnjenih vrat stanovanja in ujela par besed. Menda je nameraval skočiti skozi okno, zato so našli zanj posebno celico, iz katere ni izhoda. Sploh jim povzroča neznanske preglavice.« Primer tovariša Kljuna Loputnikovi je nezaslišana vest vzela sapo. Skoraj pol minute je trajalo, preden so iz utečene vsakdanjosti vrženi možgani prebavili senzacionalno informacijo ter babnico spravili v pogon. Hitro kot pred davnimi leti, ko je nastopala v pionirski vrsti Sokola, sta otekli nogi preskakovali stopnice ter lastnico odnesli h klepetavi upokojenki Klitemestri, neuradnemu hišnemu Tanjugu. Čez dvajset minut so o padcu funkcionarja Kljuna razpravljal} prebivalci vseh osmih nadstropij stolpnice št. 18/B; Klitemestra Je ustno in prek telefona obvestila prijateljice, kako in kaj. Ena za drug0 so gospodinje prihitele v preddverje ter sklenile okrog Katre neprobojni obroč teles in uhljev. Vzhičena debeluška, ki zadnji dve desetletji, odkar jo je zapustil zaročenec Gustl, ni uspela nikogar vec očarati, je zažarela kot reflektor. Spet in spet so poslušalke tiščale vanjo in zahtevale, da ponovi eno ali drugo poglavje vedno obsežnejše zgodbe. Natančno je torej obnovila razgovor med Kljunovko in milit' nikom ter navzočim pričarala grozljivo podobo razkrinkanega možakarja, ki po neuspelem poskusu pobega zvezan in zastražen čepi v samici. Opisala je obup življenjske družice bodočega arestanta prepričljivo ponazorila njen nagel odhod v mesto. Menda le zaradi dobre vzgoje nesrečnice ni hotela ustaviti in naravnost vprašati, a. gre za poneverbo, za prekupčevanje z devizami, za sprejemanje podkupnine, ali za politične grehe. »Ha, mene slutnje niso izdale. Preveč prijazen in svetohlinski je bil do nas, tale Kljun. Ze na daleč je dišal po prikriti umazaniji,« Je dogodek komentirala perica Stefa. »Točno! Silil se je z obnašanjem, ki velikim živinam ne pristoja-In kako sta zapravljala, on in žena! Kot kaka petrolejska magnata■ Lani, denimo, sta kupila barvno televizijo, zamenjala avtomobil in nabavila moderno pomivalno mizo,« je vpila otroška negovalka iz pritličja. »In krzneni plašč? Ste nanj pozabile? In poletno križarjenje do Egipta in nazaj? In sinova maturantska obleka, a? Najmanj stokrat sem rekla Cenetu, da nobena plača ne prenese tolikšnih izdatkov in da kujona najbrž razpolagata s kakšnim podtalnim virom sredstev,« Je hitela pleteničiti Loputnikova. Potem pa so ženske nenadoma umolknile. Skozi vhod je namref stopila objokana Kljunovka. Potrto je pokimala (ropu prežečih Vrstnic in se napotila proti dvigalu. »Gospa ... eee, oprostite .. ■ eee, zvedele smo, kaj vas je doletelo-Zelo žal nam je. Ga bodo kmalu izpustiti?« ni mogla zdržati Štefa- »Ne, sploh ga ne bodo izpustili,« je odvrnila vprašana: in zaman skušala zadrževati solze. »Poškodoval je nekega občana in napadel policaja. Jutri bo že mrtev.« »Mrtev?« so zazijale opravljivke. »Da. Če bi nosil okrog vratu svetinjico, bi mu bržkone oprostila tako pa je vse zaman. Predpisi so predpisi, pravijo.« »Svetinjičo? Kakšno svetinjico?« je zbor opravljivk tiščal v raZ' žaloščeno vrstnico. »Kako kakšno svetinjico? Pasjo vendar. Najbrž vam je znano t da brez nje ne sme na cesto noben štirinožec. Rexu smo jo pozabil nabaviti. Nihče ni pomislil, da utegne kdaj uiti. A je le ušel in oklai jutranjega sprehajalca. Z Alfredom sva čisto na koncu. Preveč navezali smo se nanj, res. Izredno pametna in ljubezniva žival je ...« Kljunovo je posilil jok in ne da bi kaj dodala, je planila v dvigal0-Ni opazila prepadenih obrazov babnic, ki so sovražno srepele v Katro-Ta je zgrabila smetišnico in metlo ter jadrno izginila v klet. »Coprnica nesramna! Samo naj skuša še kdaj prisluškovati! Čez ograjo bo frčala!« je zamrmrala Urša iz drugega nadstropja. In dame so še počasi razšle. I. Guzelj družinski 1 pomenki i IZBRALI SMO ZA VAS«IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VASfIZBRALI SM^ V vročih dneh, ko telo ne prenese vroče sintetike, ho bodo prijetno nosile srajce s kratkimi rokavi iz 100 % bombaža ali pa iz mefianice poliestra in bombaža. Lepo kariraste in črtaste pa tudi enobarvne dobite v Elitini specializirani mo&ki trgovini KLUB na Cankarjevi (na vrhu Mohorjevega klanca). Cene: od 64,05 do 113,90 din Vsakih nekaj let požive ženske obleke bordure. Tudi letos so moderne in v blagovnici KORRA na Titovem trgu že imajo prijetno diolen-svilo s čudovitim vzorcem v modri, zeleni in rjavi osnovni barvi na beli podlagi. Cena: 46,90 din V___ Pikice, pikice! Kaže, da bomo l«*0® tudi pod noge pikasti. ALPINA je delala ljubek bel ženski sandal rdečimi pikami, po katerih bodo r® de segle predvsem najstnice. se v vseh prodajalnah ALPINE. Cena: 259,00 din Ribičem, ki že dobro poznajo ribiške rekvizite angleftke firme NORIŠ, predstavljamo danes tole pali-co-teleskop shakespeare. Palica na sliki se samo s sunkom roke raztegne v normalno dolgo ribiAko palico in se prav tako z lahkoto zloži. Dobite jo v Kokrinem oddelku »lov-ri-bolov« v I. nadstropju GLOBUSA Cena: 534,40 din Sobota — 19. maja 1973 Delo pomlajuje Znana romunska zdravnica, ki se lj?rja z ger ontologij o meni, da se Juaje hitreje postarajo, če delajo Pritiskom in niso zadovoljni. ^ a nedavnem zdravniškem posvetu Španiji je zdravnica, ki je odkrila TATtal> Rjavila, da bi človek prav unko živel tudi 125 let. Seveda bi se oral držati diete prilagojene vsa- starostnemu obdobju in pra-"nega ritma med delom in oddi- Umsko delo bi se moralo izme-2?Vatl, s fizičnim. Po mnenju te . ravnice je predvsem občutek vese-7,a P/1 delu ključ do mladosti še v visokihletih. Neprijetni hrup l 1.ov*k se lahko privadi na marsi-aj, le fia hrUp se ne m0re. Zdravni-) ugotovili, da s pomladjo s top-Jsim vremenom narašča tudi vpliv Sep0}.a na človeka. Posebno v mestu človek hrupu nikakor ne more b^i^r*' Zdravniki priporočajo, da do w Prebivalci mest obzirni drug pri u£e8a> saj lahko učinkovito n~Sy,evaj° & zmanjševanju mestne-ai,f upa že s tem, če ne loputajo z vt0rnobilskimi vrati in če se vzdrže Hniejasnega hupanja. Prevelik hrup vzr ,nadležen, pač pa je lahko tudi niu*- m°tenj srca in ožilja, želodč-nitl tirov in nevroz. Najlepše noge vj^^tavniki neke britanske to-Evr* t1?8™*0 so dve leti potovali po n0 ln iskali manekenke z lepimi U^a!n\ za reklamo za nogavice. fl?otovili so, da imajo angleška de-preu najkpše noge, najgrše, to je in - mišičaste in dlakave, pa ima-j0 nemška dekleta. Ni samo ena Luna raz? astronom je po dolgoletnih odk°«av"h sporočil senzacionalno stven ^ Je potrdila tudi znan-skga a odprava poljskega astronom-njifr društva na posebnih opazova-p0z v zahodni Afriki. Doslej smo nom te eno Luno, poljski astro-Po trdi' da sta še dve' kro*ita nebe Rožnici- To sta razvlečeni kratSni ^Slici s premerom deset-besn Vefyim od Luninega. Ti dve ne-&ih .i sta sestavljeni iz manj-oddarP*n Prahu, ki so med seboj se 2 /eni najmanj kilometer. Zato °Paz r medl° svetijo in jih je težko (en Odkritje ima izreden prakti-delov°men- Pomagalo bo pojasniti ska sd' ^ urejajo gravitacij- Thernk ■ Zemlje in Lune. Po-VQn: n° je tudi za natančno načrto-Je Poti vesoljskih poletov. Pijanska odprava ^a Mount Everest Jansk [eta s? trajale priprave itali-hainil ulpinistov za odpravo na ■2000 J0 ~goro sveta• V odpravi je italii tega največ nosačev, °PrtT' h alpinistov pa je 64. nesli ' kl tehta 70 ton' so že Pre' v o/ nepalskega glavnega niesta vrhon,n° tab°rišče 3400 metrov pod reševalgore- Pripravljene so tudi ja. ]J!:ne dupine in dva helikopter No,,n< Everest je leta 1953 osvoji, šerpoTdec Edmund Hillary t segie Iensingom. Pozneje so do indii^u ■ švicarska, ameriška y Ka m japonska odprava. Mladi kadilci Anketa centra za raziskavo javnega mnenja v Beogradu je pokazala, da so najhujši kadilci delavci in uslužbenci, najmanj pa kadijo gospodinje, kmetje in- strokovnjaki. Najmanj kadilcev je med Beograjčani starejšimi od 55 let. Vznemirljivo pa je, da se kajenje zelo širi prav med mladino. Most ali predor Dolga leta so v Angliji razpravljali in delali načrte za predor pod Rokavskim prelivom, ki bi otoško Anglijo povezal s celino. Zdaj pa se je pojavila drugačna verzija povezave med Anglijo in Francijo: most naj bi bil rentabilnejši od predora. Most bi bil dolg 40 kilometrov, imel pa bi dve nadstropji. Na mostu bi bile štiri tripasovne ceste in dve železniški progi. Muhavo vreme Svetovna meteorološka organizacija v Ženevi navaja v svojem poročilu, da je bilo vreme v lanskem letu med najbolj čudnimi in muhavimi v zadnjem stoletju. Švedska je na primer imela najblažjo zimo, odkar pomni, na britanskih otokih pa tolikšnega maraza kot lani niso imeli od leta 1916. Na Finskem in v Sovjetski zvezi je vladala silna vročina, saj je temperatura v letnih mesecih presegla vse dosedanje rekorde. Zato se je gladina Dona znižala kot še nikoli v zadnjih 90 letih. V nekaterih državah kot v Španiji, na Madžarskem in na Finskem ter na Čehoslovaškem pa je bilo toliko padavin kot še nikoli v zadnjih 100 letih. Lani je Evropo obiskalo tudi najhujše neurje, saj je v DR Nemčiji veter pihal s hitrostjo 244 km na uro. Orkan je opustošil tudi vzhodno obalo ZDA in povzročil največjo škodo doslej. Alkohol Na Češkoslovaškem živi okoli 5000 otrok v družinah, kjer je eden od staršev alkoholik. Vsak sedmi zakon v tej deželi se razdere zaradi alkoholizma. Alkohol botruje skoraj vsakemu tretjemu kaznivemu dejanju, ki se zgodi v ČSSR. Število kaznovanih vinjenih voznikov se je v zadnjih petih letih povečalo za 41 odstotkov. Na Mars še pred letom 2000? Šef ameriškega programa za raziskovanje vesolja meni, da je verjetno, da se bo človek spustil na površino Marsa še pred letom 2000. Naloga je seveda zahtevna, saj bo polet trajal dobro leto dni. Tehnika pa bo do takrat seveda toliko napredovala, da bo tudi tak podvig lahko povsem varen. Pomoč lačnim Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in prehrano je pozvala države članice, naj takoj zberejo denarno pomoč za nakup hrane. Živila bodo takoj prepeljali v šest afriških držav južno od Sahare, ki jim zaradi hude suše grozi lakota. Samo tako bi prebivalce Čada, Malija, Mavretanije, Nigerije, Senegala in Gornje Volte obvarovali pred lakoto. POGOVORI O STRAZISCU pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (38. zapis) Kar ne moremo se ločiti od Jošta in Joštarjev (t.j. prebivalcev vasi na pobočju Gore pa tudi naselja na vrhu). Skladno z vsesplošno feminizacijo (le poglejte fante z dolgimi, nakodranimi lasmi, z rožastimi in čipkastimi srajcami, živobarvnimi hlačami, verižicami okrog vratu in visokimi petami!), je tudi vrh Jošta naseljen le s šestimi stalnimi prebivalkami, moškega ni nobenega ... Poleg gostilničarke v Smučarskem domu in oskrbnice cerkve ter dveh malih deklic, živita v hiši pod vrhom še dve starejši samotarki. Ni kaj reči, pogumne ženske, ki se ne boje osamljenosti in neviht z gromom, ki na višavi skoro tisoč metrov niso nič kaj pohlevne. Tudi o »Puščavi« še nismo nič rekli. To je manjša lesena hišica, nekoliko po(J vrhom (zdaj jo menda imajo kranjski taborniki v oskrbi), v kateri je nekoč prebival glavni cerkvenec. Rekli so mu kar »puščav-nik«. Nosil je rjavo redovniško obleko in usnjen pas z rožnim vencem. Taka je bila šega v onih časih, tako nošo je od cerkvenca zahteval tudi stari Simon Vačavnik. Sicer pa so podobni »puščavniki« bivali tudi drugje po Gorenjskem, tako na primer na Blejskem otoku in na Dovjem. Živeli so ti čudaški možje po pravilih tretjega reda sv. Frančiška, pečali, so se z vrtnarstvom, s postrežbo v cerkvah, z drobnimi rokodelstvi in s poukom mladine. Včasih tudi s homeopatijo in podobnim dvomljivim zdravilstvom. Joštarski »puščavnik« je bil tudi neke vrste gospod, saj je imel za težja dela v cerkvi in okrog nje posebnega pomočnika, ki pa je prenočeval v mogočni romarski hiši vrh Gore. Še besedo o tej veliki zgradbi, ki je bila hkrati župnišče in bivališče duhovnikov, prenočišče za romarje, pozneje tudi šola. Stavba je bila tako velika, da je bila od daleč videti kot kak klošter. Leta 1943 pa so morali veliko kamnito poslopje partizani podmi- nirati, da se ne bi v njem utrdila domobranska posadka. Tako je tudi vrh Jošta prizadela vojna ... Ko pa sem si ogledoval razvaline in videl še ohranjen obok velike kleti, sem se brž spomnil šegave opazke Finžgarjevega očeta, ki je 1. 1899 obiskal sina, ko je služboval na Joštu. Pisatelj je očetu ponosno razkazoval svoj prostoren farovž, pa ga je popeljal še v spodnje prostore: »No, oče, ali ni imenitna ta klet?« Oče: »Ne bom rekel, da ni. Cevder že, čevder; samo tegale bo pa strah v njem, ki je sam tako majhen,« je pokazal na barilček mašnega vina v kotu. Drugih, večjih sodov vina pa kaplan-ekspozit Finžgar seveda ni mogel imeti v kleti. Plačica je bila majhna; bere, kakršno imajo ravninski župniki sredi bogatih kmetij, pa na Joštu ni bilo. No, in tako smo prišli do spomina na kratko bivanje pisatelja Fr. S. Finžgarja na Joštu. FINŽGAR NA JOŠTU Dne 10. maja 1899 so poslali mladega pisatelja Fr. S. Finžgarja za ekspozita (opravnika poslov, izpostavljenega duhovnika) na goro sv. Jošt. Ne za kazen, bolj na oddih — kajti že takrat je bil Finžgar priznan pisatelj in cerkvena oblast mu je hotela ustreči z manj naporno službo. Res je Finžgar ostal na Gori čez vse poletje, do 5. oktobra ' 1899 — torej kar 144 dni oddiha; to pa je že nekaj! Seveda je bilo kdaj pa kdaj tudi več opravkov; na splošno pa se je Finžgar počutil na Joštu bolj pu-ščavniško. Pesnik Anton Medved se je takole ponorčeval: »Jaz v Ljubljani po krčmah vino na drobno kupujem, Finžgar pa na Joštu dolgčas na debelo prodaja!« Naneslo pa je tako, da so prav v času Finžgarjevega službovanja na Gori priromali Štajerci, kot vsako leto prej, že skozi stoletja.. Prav zanimivo pot so prepotovali pobožni romarji: s Štajerskega mimo Gornjega grada, skozi Kamnik, od tod k Sv. Joštu, nato dalje v Ljubno k Ma- riji »Udarjeni« (po legendi jo je udaril kroparski kovač s kladivom po glavi, da je pritekla kri iz kipa), na Brezje, Bled, Višarje — potem pa čez Koroško domov. Vodil pa je te štajerske romarje poseben »vajvoda«, ki je med potjo svojim možem in ženam tudi popri-digal in vižal pobožno petje. Ženske so si pred cerkvijo — pri studenčku pri kapelici — nadele na glave zelene venčke in jih potem položile na oltar, svetemu Joštu v dar... Tako pripoveduje pisatelj Finžgar v svoji poslednji knjigi »Leta mojega popotovanja«. In še to pove, da sta ga na Gori obiskala mati in oče, pesnik Anton Medved, urednik Frančišek Lampe, dr. Valter Šmid, župnik Jakob Aljaž in drugi. To pa je bilo tudi edino Finžgarjevo razvedrilo, kajti knjižnica v župnišču na Joštu je bila kaj borna. BERAČI NA GORI Kot na vseh »božjih poteh«, tako so tudi na Jošta ob žegna-njih prihiteli berači od vseh strani. Taka je bila tedaj šega: kdor ubožca obdaruje, sebi v nebesa pomaga. In tako so dobrosrčni in lahkoverni božjepotniki dostikrat obdarovali tudi lažne pohabljence, ki so imeli bergle bolj za zbujanje sočutja, v bistvu pa so bili zgolj delo-mrzneži. In tako se je nekoč (ko je mežnaril na Gori še oče predvojnega oskrbnika Venclja Sedeja) primerilo, da so po shodu v mežnarjevo gostilno navreli številni zdravi »pohabljenci« in za naberačen drobiž naročali žga-njico, »ta zelenega«. Pijani so začeli razgrajati; tedaj pa je mežnarju — ki je bil hkrati gostilničar na Gori — pošlo potrpljenje. S sinom se je dogovoril, da bo zunaj v veži čakal s krepelcem, sin naj mu pa iz gostilniške sobe pijance ven podaja, drugega za drugim. In tako sta goljufom kaj brž pokazala pot v dolino. Tekli pa so kar brez bergel, ki so ostale v gostilni... Za nekega originalnega, prijaznega moža, resničnega pohabljenca pa je le treba reči dobro besedo. V mislih imam znanega »Fronca« tli »Vronca«, ki je zaradi hudi 1 poškodb mogel »hoditi« le po vs* h štirih. Navadno je čemel ob poti aa kranjski kolodvor, ob žegnanjih pa je z veliko muko prišel prav na vrh Jošta. Ce je nasmejani in zaraščeni starček dar dobil ali ne, v vsakem primeru se je vljudno zahvaLjeval. Otroci so ga radi obstopili, da jim je pokazal svojo »umetnost«: s petelinjim perjem okrašeni klobuk je znal na prav spreten način dvigniti in zavrteti nad glavo. Kaj takega pa se ni posrečilo nobenemu, ki bi ga rad posnemal. Pač, eden med današnjimi Avsenikovimi godci, zna podobno zavrteti klobuk — vsaj spominja na Vrončevo umetelnost. Stesal pa si je ubogi Vronc posebne cokle — čolnom podobne — za na kolena; in tako je mož životaril; bolj srečen, vesel in z vsem zadovoljen kot kak zdrav in bogat razvaje-nec. Naj mi kdo ne zameri tega spomina siromaku, ki so ga še Kranjčani srednjih let dobro poznali, saj je bil po svoje markantna figura onih dni pred drugo svetovno vojno. Ni bil vsiljiv in zahteven berač — bil pa je resničen revež, udarjen od življenja kot malokdo. A, dobrega, veselega srca ... Črtomir Zoreč 'YP ZOR M AN 11 ^aga moja Iza hala P0j 1 dopoldnevi so bili mamini, zato je v nedeljo sku-PostavilJ508' !?larila Pa Je pogrnila mizo v izbi z belim prtom in Poel janj° Vazo s cvetjem. Vaza me je motila, ker je zapi-a ker ie ,vna Antonov krožnik. Najbrž je motila tudi očeta, Cez 1 oče' smo molčali še drugi. Mi javor • Smo jedl*» kakor so od nekdaj jedli Novakovi: na nih skl H iz belih Pločevinastih krožnikov ali iz lon- navade M • nedeljah pa so veljale pri nas Heisingerjeve S*"regla ie vze^a omare krožnike z zlatim robom, po- PolnegaJe.z vinom, otrokom samo pol kozarca, očetu in Antonu z n* P(i iedi Prinesla Polona kavo, ki je vso hišo napol-UtrUdljiva?Tdanjim vonjem. Zato so bila nedeljska kosila 118 stolu a na Polju- Nisem se smel udobno zlekniti ^alo srknil18601 Se Sme* 8 k0010!0' nasloniti na mizo, in če sem le »Sni Hi t m in poti • ° 81 je oCe natlačil pipo, si je Anton prižgal ciga-Bilo ie i,tJ se Pogovarjali o povsem nepomembnih rečeh. tetn zvoni) 7 dljlvo' vse kosti so me že bolele od sedenja, zato i a2alec do gledal sem uro in ugibal... ko pride veliki i,en° Počasi b > osem ... kazalec pa se je premikal neusmi-?atTiina skril r° le d°segel zaželeno številko, pa je bila v e na nam 8 k°maj do polovice prazna.. Potem sem štel ^ vrsto drohrnen? prtu in cvetove na krožniku, postavljal sem Q da Stanp ne m nazadnje sem pod mizo dregnil Staneta. , Je imel , mi n> vrnil sunka, da bi nama bil krajši čas. Stane naučeno .8tarejšega, če sta tisti dve leti sploh šteli, in je »Drži nn aj0 ?znanil> da sem paglavec. Anton ji^"svojem stolu!« je rekel. L^^eiiknif x drugačen. Bil je zares starejši, pa mi je samo hii ikanie L Sem 8e z n°g° pritipal do njegovega stola, in to v tolažb, P0meml° • • ■ Potrpi, kmalu bomo zunaj... in mi je Z Antonom sva bila kakor zarotnika. Nič koliko skrivnosti sva imela. Kadar je ostala Antonova postelja vso noč prazna, sem poskrbel, da še slutili niso, da ga ni doma. Kaj pa je bilo treba, da bi spraševali in da bi potlej stresali slabo voljo. Zjutraj sem šel zanj v kuhinjo po vročo vodo za britje, kakor sem hodil vsak dan, pa nihče še posumil ni, da ga ni zgoraj. In kadar so vrteli kak film, ki mu mama ni zaupala, pa me je mikal... takrat mi je stisnil Anton v roko drobiž in dejal... sedaj pa teci... in se je že kaj izmislil, da niso spraševali, kam sem šel. Anton mi je lahko vse zaupal. V nedeljo me je po kosilu poklical v kamro in skrivnostno začel: »Zvečer, Andrej...« »Spet greš?« »Ne ... zvečer bo prišel nekdo z menoj.« Karla, sem pomislil in sem rekel: »Prav.« »Skrivaj.« Saj je zmeraj prihajala tako, sem pomislil in sem rekel: »Seveda skrivaj.« »Nihče ne sme izvedeti...« Tudi doslej ni, sem pomislil in sem rekel: »Kar brez skrbi!« Poslušam ljudi, ki obujajo spomine... ta dan je bil usoden ... Pa je usoden sleherni dan. Vrste se v neusmiljenem redu, navezujejo se drug na drugega, kakor jagode na rožnem vencu, če pa je med njimi nekaj večjih, otipljivejših in bolj pomembnih, je to gotovo nedeljski večer, ko sem čakal Karlo in Antona. Popoldne se je pooblačilo in začelo je rositi, da je pošume-valo v krošnjah kostanjev in da so curki s strehe popevali v žlebu. Šumenje dežja je preglasilo korake, pa tudi previdni so bili, da sem jih začutil šele, ko so se ustavili na vrhu stopnic. Odprl sem, preden sta pritisnila na kljuko, in se umaknil, da sta lahko vstopila. Ni bila Karla ... ni bilo dekle. Že v temi sem videl, da je moški, ko je Anton zagrnil in "prižgal luč, pa sem si gosta lahko ogledal od glave do peta. Klobuk s povešenimi krajci... oguljen dežni plašč, kakršne so nosili lovci... predolge hlače, ki so se nabirale okoli gležnjev v harmoniko... in nizki čevlji z razhojenimi podplati, ki so cedili vodo, da se je nabirala okoli njih luža. Pa torba iz svinjskega usnja, prevezana z vrvico ... v taki je kretničar Obernik nosil malico... pa ozek obraz s košatimi brki pod nosom ... pa nemiren pogled ... Tujec je bil nezaupljiv. Perice na stenah si je ogledoval, kakor da se smejejo prav njemu in mu to ni posebno všeč, potem pa so mu oči s peric zdrsnile name... »Ta je naš,« je rekel Anton. Tujca odgovor ni spravil v boljšo voljo. »Vse mu zaupam,« je rekel Anton. Tujec me je še zmeraj meril z očmi. »Potrebovala ga bova,« je rekel Anton. »No, ja ...« Že skraja sem čutil, kako se Anton trudi, da bi ustregel tujcu, in čeprav sta se pogovarjala, kakor da sta si tovariša izza pivske mize, nikoli ni obveljala Antonova. Za plašč mu je rekel: »Sleci ga ... da se ne bo sušil na tebi!« In ko je tujec kar stal sredi kamre: »Na otomano sedi, ti bo bolj udobno!« Potlej mu je ponudil večerjo: »Kaj boš jedel?« »Kar imaš,« je rekel tujec. Seveda sem moral po večerjo jaz. Novakova shramba je bila zmeraj polna in nikoli zaklenjena. Ni mi bilo težko naložiti v pehar, kar sem potreboval. Na polico sem segel z zavestjo, da jemljem, kakor ne bi smel, toda ta zavest je bila prijetna ... zaradi Antona, ne zaradi tujca. »Boste tudi kaj mleka/ gospod?« sem vprašal, ko sem postavil pehar na mizo. »Žganja prinesi!« je rekel Anton. In tujec: »Zganja ne.« Presedel se je z otomane na edini stol: »Mleko pa bi, če je.« In potlej, ko je prežvečil prvi grižljaj: »Ni me treba klicati za gospoda, Tinko sem.« Hotel je, naj govorim z njim, kakor sem govoril z Antonom, kakor bi mi bil tudi tujec brat. »Vsi smo si bratje,« je rekel. »Vsi delovni ljudje.« Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza, ki ga te izdal Zavod Borec. Delo je lilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. X " Sobota — 19. maja 1973 Pred mnogimi leti je večino kopnega pokrival gozd. Skozi tisočletja so ga ljudje že precej izsekali. Ker pa se gozd obnavlja, ga je še vedno veliko. Tudi v naši državi imamo lepe gozdove, saj pokrivajo tretjino našega ozemlja. Mnoge dežele pa gozda skoraj ne poznajo. Zato velik del njihovega uvoza zavzema prav les. Za človeštvo je gozd neprecenljive vrednosti. Primitivnim ljudstvom je obenem življenjski prostor in glavni vir prehrane. Tudi mi, prebivalci civiliziranega sveta, radi sežemo po sadežih, ki nam Gozdovi naše bogastvo jih nudi gozd. Vrednost gozdov pa se iz dneva v dan veča. Vsako leto posekamo ogromno dreves, ker je poraba lesa zelo velika. Na žagah in v tovarnah ga razrežejo v hlode, deske, predelajo v celulozo itd. Danes že bolj preudarno izrabljamo tudi ostanke. Iz njih izdelujemo iverne plošče in še mnoge druge lesne proizvode. V kemični industriji iz lesa in njegovih smol črpajo dragocene snovi. Precej lesa se porabi pri gradnji hiš, naselij, opremi stanovanj. Če bi zmanjkalo lesa, bi se naša civilizacija znašla v veliki stiski, kajti brez papirja — proizvod lesa — današnji človek ne bi znal živeti. Gozdovi, predvsem smrekovi, pa so tudi velikanski čistilci zraka. Naš izdihani zrak predelajo v kisik. V mestih — betonskih džunglah — je zrak zelo slab in celo nevaren za zdravje. Če bi v mestih povečali površine parkov in v njih zasadili veliko drevja, bi mestni zrak postal precej boljši. No, v smrekovih hozdovih so že zgrajena mnoga klimatska zdravilišča, ki so vedno polna. Vse te in morada še druge dobrote pa si lahko obetamo le od skrbno negovanih gozdov. Sekati smemo zrela drevesa. Počistiti moramo gozdna tla, ki so prepredena z robidovjem in grmovjem. Vse premalo varujemo gozdove pred požari. Če je ogenj dovolj velik, nam lahko požre ogomne površine lesa. Poseke na novo pogozdujemo, kajti gozd se nam ne obnavlja tako hitro, kot ga je možno posekati. Z največjo skrbjo bi morali zatirati najrazličnejše gozdne škodljivce. Končno ne bi smeli v gozdove odmetavati smeti, saj jih tudi gozd ne bo skril. Če bomo z gozdovi skrbno in pravilno gospodarili, še ne bodo tako hitro izginili z zemeljskega površja, sicer pa... Mojmir Perdan, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Z veseljem se bomo vselili v novo šolo Z upanjem smo 1. 1969 čakali na konec referenduma, ki je odločal, če se bo gradila šola v Bistrici. Referendum je odločil: da! Samo to sem slišal in bil sem prevzet. Vsi smo bili zadovoljni. V šoli smo ugibali, kakšna bo, si jo zamišljali v vseh mogočih podobah. Stara šola nam je nenadoma postala grda. Nova šola bo imela veliko telovadnico, ki bo vsem v veselje. Kabinetni pouk bo poživil sedaj precej dolgočasne ure fizike in kemije in tudi druge predmete. Učno snov bomo bolj razumeli in se poglobili vanjo. Razredi bodo/ svetlejši in večji, hodnik bo prostranejši. Poleg tega bo v šoli verjetno tudi kuhinja in jedilnica. Zraven šole bodo tudi igrišča za rokomet in odbojko, poskrbljeno pa bo tudi za okolje. Šola bo gotova v začetku septembra. Mi jo bomo obiskovali samo eno šolsko leto, toda kljub temu nestrpno pričakujemo vselitve vanjo. Če se zamislimo, moramo potihem priznati, da bo slovo od stare šole vseeno težko. Toda za novo šolo je zmanjkalo denarja in naši starši se bodo morali ob ponovnem referendumu odločiti z »da«! Andraž Legat, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič S sončnim dnem k vodi Prebudilo me je čivkanje ptičev. Kot v podzavesti sem stopila na hišni prag in se ozrla v gore, katerih vrhovi so se ža bleščali v odsevih jutranje zarje. Začelo se je daniti. Nenadoma me je neznana sila zvabila v gozd za hišo. Ni me bilo strah kot ponavadi. Nadaljevala sem pot. Ko sem stopila izza ovinka, sem zagledala ob poti vesel studen-ček, ki je pritajeno žuborel v jutranjem hladu. 'Stopila sem na Pikin zaklad Po morju plove strašni gusar kapitan, plove, plove, plove, noč in dan. Le kdo ne pozna tega pomorščaka, saj trese pred njim ladja se vsaka. On išče Piko Nogavičko, svojo ljubko malo lisičko. » Na vrtu vile Čire-čare zagleda Piko in njene prijatelje male. Zaklad svoj našla je Pika ljubezniva, a enega njen očka na otoku še skriva. Zdaj bosta šla zaklad na otok iskat, in očka njen, kot prej, spet bo bogat. Alenka Sadar, Škofja Loka breg in strmela v modro zelene valove, ki so se nežno zlivali drug v drugega. Nenadoma je prej tako veselo žvrgolenje ptičev utihnilo. Hladni veter se je potajil med tihe, temno zelene smreke. Narava je prisluhnila. V napeti oglušujoči tišini se je izpod smrek prikradla drobna postavka. Spremljale so jo veverice. Ker rada berem pravljice, sem malo postavico takoj spoznala — bila je gozdna vila. Otrpnila sem ob pogledu na njeno očarljivo lepoto. V lepi, do tal segajoči sinji obleki, ki se je čudovito spajala z okoljem, je bila kot kraljica nad vsem svetom. Njeno lepoto so dopolnjevali kot saje črni lasje, ki so ji segali do sredine hrbta. Ko se je vila sklonila k vodi, se je narava okrog nje zopet prebudila kot iz otopelosti. Cez nekaj časa je vila skrivnostno kot je prišla tudi odšla. Ko je pravljično bitje izginilo med temnimi debli dreves, sem se tudi jaz dodobra predramila. Opazila sem, da se je zdanilo in je^sonce poslalo svoje prve žarke na zemljo. Zatopljena v nemirne misli o lepoti tega bitja, sem odšla skozi gozd nazaj na dvorišče. i Anka Resman, 6. a r. osn. šole Matije Valjavca, Prddvor Svetli žarki mojega otroštva Ne spominjam se svojih najros-nejših let, tistih, ko sem še hodil po štirih, se pobiral in spet padal. O tem mi pripovedujeta mama in Dogodek v živi meji Dolgo časa smo hodili mimo koso-vega gnezda, ne da bi zanj vedeli. Čeprav je zunaj še mraz in živa meja še ni ozelenela, si je kosovka v njej že spletla gnezdo, čigar barva se prilega okolici. V gnezdu se odpirajo štirje, vedno lačni kljunčki, zato jim mora mati kosovka ves čas nositi deževnike, črve in mrčes. Ko je deževalo, je skrbna mama sedla na gnezdo in grela svoje nebogljene malčke. V sredo smo šli k telovadbi in ko smo hodili po Prečni ulici, je tovari-šica dala prst na usta in rekla: »Pst, le tiho mimo gnezda. Nikar ne vpijte!« Toda nismo se mogli premagati, da ne bi pokukali v gnezdeče. Za ta pogled nam ni bilo žal .. . Mladički v gnezdu so bili že porasli s prvim puhom. Vedeli s-mO, da bodo čez nekaj tednov že vzleteli. Pri prvih poskusih letanja jim zaželimo veliko uspeha. Mojca Česnik, Ca r. osrV. Šole Lucijana Seljaka, Krarij 1 n ^F^t IL ; nt cst Sobota — 1& maja 1973 sestra. Toda dobro se spominjam dni, ko sem bil star pet, šest let in sem se s svojimi prijatelji podil po velikem travniku za hišo, lovil metulje in brenclje. Naredil sem si velikega zmaja, ga privezal za dolgo vrvico in spustil. Dolgo sem veselo tekal za njim, toda veselja je bilo konec, ko je obsedel na veliki jablani in ostal tam, dokler ga nista razcefrala dež in veter. Zelo rad sem stikal za raki v bližnjem potoku, podil mačke in psičke, dokler se mi ni eden postavil po robu. V gozd sem hodil po borovnice, toda košarica je prišla vedno prazna domov. Sledovi borovnic so bili le okrog mojih drobnih ustec. Če smo šli po jurčke, sem prinesel domov tudi kako mušnico, ker je bila lepe barve in sem mislil, da je tudi ta dobra. Še in še bi lahko našteval. Toda vsega tega je bilo konec, ko so me vtaknili v 1. razred. Tu sem moral poslušati tovarišico, le včasih mi je roka sama od sebe zamahnila po nadležni muhi, ki se je sprehajala po moji klopi. Sedaj rad igram rokomet, nogomet, odbojko, košarko, skratka vse, kar je t> zvezi z okroglo igračko. Kaj pa učenje? Ne vem, kaj naj rečem. Toda če sem prišel do sedmega razreda, bom pa še skozi zadnja dva. Boste videli, da res! Milan Ekar, 7!a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Pomladni pozdrav jutru Prozorna meglica je razgrinjala zaspano pokrajino, ki se je prebujala iz svojega nemega počitka. Nekje v daljavi so se začuli kosi, ki so v svojem petju obujali pomlad v njeni zeleni rožnati obleki in s češnjevimi cveti v sinjih laseh. Pomladne rože so začele dvigati svoje glavice, ki so jih osvežile prve rosne kapljice, padle kakor stekleni biseri z neba. Rodilo se je jutro, mlado, lepo in nedolžno kakor dete v zibelki. Vsi so ga sprejeli s prisrčnimi pozdravi, tudi ljudje, ker jih je rešilo dolge mrzle zime, ki je še pred kratkim stegovala svoje koščene roke, da jih vzame v svoje okrilje. Pozdravi gora in temnih gozdov so šumeli v vetru, hladnem in pomirjajočem s svojimi prozornimi krili. Sonce je vstajalo izza visokih skalnih gora kot žareča krogla, ki ne bo izumrla. Jolanda Jenko, 6. b r. osn. ^ šole kokrškega odreda, Križe Drugo pero Geha Pavlu Juhantu Prav gotovo ste mladi bralci z užitkom in zanimanjem spremljali, kako je vaš prijatlej trpel, ko je poskušal zaslužiti, pa so ga starejši prevarali. Težko je bilo spoznanje. Vsaka šola življenje obogati. Tudi nam je bil tvoj sestavek, dragi Pavel Ju-hant iz Komende, všeč in odločili smo se, da bo tokrat paro Geha, darilo podjetja Hermes iz Ljubljane, tvoje. Upamo, da ga boš pridno uporabljal — nam še kaj lepega napisal. Sporoči, kdaj se boš oglasil v uredništvo, kjer te bo čakalo pero, novinar in fotograf. V torek se bo začela v Ljubljani letošnja Kmečka ohcet Ženine čakajo številna presenečenja Letošnja največja turistična in folklorna prireditev pri nas Kmečka ohcet 73 je pred durmi. Na njej se bo zanesljivo poročilo najmanj 12 parov, vendar po zatrjevanju organizatorjev to število še ni dokončno. Danes lahko objavimo imena in priimke 12 parov, ki bodo v soboto, 26. maja, na ljubljanskem Magistratu pred matičarjem Zvonimir-jem Bohtetom rekli svoj prelomni da, ano, si itd. Poglejmo, kateri so zaročenci. Slovenijo bosta predstavljala Zvonimir Kranjc in Majda Tancar iz Maribora, Hrvatsko Tomislav Gregor in Jelica Kralj iz Rečice pri Karlovcu, Makedonijo Josif Siljanovski in Dušanka Bogda-novska, oba iz Skopja, Avstralijo pa kar dva para, in sicer Ivan Debeljak in Dušica Beguš, rojena Hrastniča-na, sedaj pa živita v Sydneyu, ter rojena Sydneyčana Lyly Kim in Susan Helen Clarce. Češkoslovaški par bosta predstavljala prikupna Bratislavčana Ljubomir Misum in Ema Salikova, Italijo Parmčana Mauro Saccani in Stefania Atzeni. Madžari so za svoj * par izbrali Ferenca Vorosa in Mario Magdolno Torok iz Scakmar Reszteleka, med švicarskimi pari pa je čast poročiti se na Kmečki ohceti doletela Karla Joderja in Vereno Rothlisberger. Združene države Amerike bosta zastopala Gregory Maiers in M. Wanda Wolowski. Z njima bosta prileteli v Ljubljano dve letali z ameriškimi turisti, predvsem našimi rojaki. In na koncu še par Zvezne republike Nemčije; Hubert Kroh in Margit Eder iz Bad Tolza, ter Avstrije, ki jo bosta zastopala Franc Štirn in Marija Tancer iz Železne Kaple. Medtem ko bo neveste letošnje Kmečke ohceti v sredo, 23. maja, gostila Škofja Loka z okolico, bodo ženini kar dva dni gostje kranjske občine. V gorenjsko metropolo bodo prišli v sredo, 23. maja, ob 9. uri dopoldne. Sprejeli jih bomo pred hotelom Creina. Uro kasneje bodo obiskali enega od kranjskih kolektivov, ob enih pa jih bo čakal v hotelu Jelen bogat obed. Ob 14,30 bomo ženine lahko pozdravili na kegljišču gostilne Stari Mayer, kjer bodo imeli nagradno tekmovanje v kegljanju. Ob 16. uri se bodo predstavili na Titovem trgu, kjer bo nastop folklorne skupine iz Predoselj, moškega pevskega zbora iz Cerkelj in kranjske godbe na pihala. Poldrugo uro kasneje si bodo ženini ogledali Globus, ob 20. uri pa prisostvovali modni reviji v hotelu Creina. Se pestrejši in presenečenj poln dan bo četrtek, 24. maja, ko bo v Preddvoru fantovščina letošnje Kmečke ohceti. Po ogledu mestnih znamenitosti se bodo ženini ob pol dveh zbrali prl mostu na Planini, od koder bodo v spremstvu godcev, kočij, okrašenih voz in narodnih noš krenili skoZj Kranj. Kdor ima narodno nošo, naj jo privleče na dan in se ob pol dven na Planini priključi sprevodu! pol treh bo sprevod zapustil Kranj in se usmeril proti Kokrici, kjer Pr!" pravlja Turistični pododbor 20-rni' nutni program pred kulturni*" domom. Ob 15,50 bodo ženine pozdravili Beljani in Trsteničam pred rojstno hišo Matija Valjala na Srednji Beli. Domačini bod° pokazali številna domača opravila, ženine pogostili z domačimi jedili U> jim zaželeli srečen skok v zakonsK stan, kajti čez pičlo uro bodo Že Preddvoru, kjer jih čaka fantovsci* na, uradno slovo od samskega stanU; Ženini se bodo ob pol petih ustavu pri jezeru Crnava v Preddvoru in pe krenili na teraso pred hotel Bor. ? pozdravnem govoru predsednika J ^ Preddvor in predsednika skupščin občine Kranj bo fantovski krst 1» branje fantovskega pisma, nato P, pogostitev. Istočasno bo kulturi) program. Po okrepčilu se bodo ženi* ni pomerili v domačih opravilih. u 20. uri bo zadnje vasovanje, nato P prejmejo ženini zakonske j arrj?-' Uro kasneje se bodo bodoči mozj pomerili v kegljanju, ob deseti zvečer pa bodo zapustili Preddvor i odšli v Ljubljano! ~ Organizatorji Fantovščine, »j Kranj, TD Preddvor, turistični po<*' odbor na Kokrici in TD Bela ter Trstenik, vabijo prebivalce kraje -kjer bo tekla povorka, naj g°s ženine letošnje Kmečke ohceti, nflJ topleje pozdravijo! J. Košnjek kava! ŽIVIL. AI Nekoč sem bil majhen Večkrat mi misli polete za nekaj let nazaj, ko sem bil še majhen fantek. Sedel sem med svojimi igračami in se z njimi pogovarjal. Imel sem nekaj medvedov, od katerih mi je bil najljubši čisto majhen medvedek. Bil je rjav. Ime mu je bilo Jaka. Če ini je kdo rekel, naj mu ga podarim, sem odgovoril: »Ne dam ga, ne dam!« Večkrat, ko sem bil z njim sam, sva se z Jakom o marsičem pogovarjala. Potožil sem mu, kar me je bolelo. Ker pa Jaka ni mogel odgovoriti, sem si odgovore kar sam izmislil, saj v otroški domišljiji lahko nastane vse, kar si morete misliti. Vendar sem bil kmalu »zrel« za šolo in igral sem se vedno manj. Imel sem še druge igrače, s katerimi se sedaj igra moj brat. Kadar jih vidim, se zamislim in si pred oči pričaram čaš, ko sem se veselo igral. Priprave za šolo pa mi jemljejo čas in moje igrače samevajo. ^ Boštjan Kuljič, 5. a r. osn. šole v " heroja "BračifaT Tržič Zlata poroka Šilerjevih V soboto bosta nadvse skromno proslavila 50. obletnico skupne£a življenja Anton Šiler in Frančiška Šiler, rojena Kupljenik. Oče Anton je dopolnil 20. novembra 80 let, mama Frančiška pa bo 13. novembra stara 71 let. Po razburkanem življenju sta se ustalila v Kranju in t Struževem zgradila hišo. Oče je bil čevljar in je šel s tem poklicem tud v pokoj, mama pa je bila gospodinja in mati štirih otrok, od katerih*0 živi še trije. Tako kot številni zakonci, ki so se poročili v tem razburkanem času, tudi Šilerjeva nista užila dosti dobrega. Oče je bil edini P? hiši, ki je zaslužil, mama pa je imela obilo dela doma. Kljub temu sta preživela družino in si zgradila hišo, ki jo sedaj negujeta in skrbita da bi bila čim lepša in da bi bilo okrog nje čim več rož. -jk , j < y a , i. 'i t: N i i v. i--. .. . .....- . - , „ — RADIO o poročila poslušajte vsak dan ob J"10. 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopol-11, 12, 13, 14, 15, 19.30 (rajski dnevnik), 22, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob ne-"J'Jah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, V*' H, 15, 17, 19.30 (radijski dl»evnik),22,23in24. SOBOTA, 19. MAJA 4 30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena "Matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 pasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; Km .Dve domači partituri; 12.30 JvK IJski nasveti; 12.40 Po domače; pes •• PriP°ročajo vam; 14.10 S jc in besedo po Jugoslaviji; Vrfi- naši operni pevci; 16.00 17 in 1640 S knjižnega -trga; G;1U z ansamblom Delial; 17.20 remo v kino; 18.15 Dobimo se ob 3 uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko ki ' otroci; 19.15 Minute z ansam-ofSkatov Avsenik; 20.00 Middle 1 Ahe Road; 20.50 Z jugoslovanski- radrebCi in ansambli! 2L30 Zabavna voh • a Inšpektor Jones pripo-eauje; 22.20 Oddaja za naše ^eijence; 23.05 S pesmijo in plesom Vn°vi teden. ^tf program 8.05 Uvodni akordi; 8.40 Sobota « valu 202; 12.40 Panorama mi- u 14 00 0drasli tako, kako Pa škn ^ Z ansamblom Jožeta Priv-2Si •14,35 Glasbeni veriete; 15.35 kai aini zbori> filmska glasba in še 3mn 5 Danes smo izbrali; 16.40 InT seku"d radia Študent; 17.40 Drn menti v ritmu; 18.00 Oddaja J agresivne glasbe; 18.40 Jazz na II. hum mu; 19.00 Pet minut za m°r; 19.05 Za vsakogar nekaj. IV i* Program Verd?5 5kno v svet; 20-20 Giuseppe deinrubadur — opera v štirih cert• 9o ' 22 40 Sobotni nočni kon" ^-55 Iz slovenske poezije. D NEDELJA, 20. MAJA igj.' Dobro jutro; 8.05 Radijska SkLua otroke: Kralj voda; 8.50 naših, za mladino; 9.05 Koncert iz tow*-kraJev; 10 05 Se pomnite, 10-45 m 10,25 Pesmi b°ja in dela; po2j ,aši poslušalci čestitajo in taža■ i iJaj°; 133° NedelJska reP°r-14.05 p 50 Z domačimi ansambli; 14 3q ^°Pularne operne melodije; xUmoreska tega tedna — F. igra _ v Reši!ni; 15.05 Radijska • ^išnjevski: Vojakova pot; 18 j edeljsko športno popoldne; noč tite z nami; 19.00 Lahko niče- 1915 Glasbene razgled- ZaDW* v nedeljo zvečer; 22.20 nokf,,; e Za nami; 23.05 Literarni ^urno; 23.15 Jazz za vse. Program jutro- o^dri zvoi za nedeljsko Nedei: J.40 Glasbeni mozaik; 9.35 ^icocK1Sprehodi; 12-°° °P°ldan- 15.00 m .ail; 14 00 Panorama zvokov; iNedelja na valu 202. ^Program Igra^ ŠPortni dogodki dneva; 20.15 8lovPnoi kar ste izbrali; 23.55 Iz Venske poezije. □ PONEDELJEK, 21. MAJA |Vtro; 810 Glasbena ^^ j«. y.u& Pisan svet pravljic in O zgodb; 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Primož Ra-movž: Simfonietta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Montematti; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika; 20.00 Ti in opera; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo. Drugi prograrfi 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Nenavadni pogovori; 14.20 Sprehodi instrumentov; 14.35 Glasbeni vari-ete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih pripredbah; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Pota našega gospodarstva; 17.50 Orgle v ritmu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 Igramo za vas; 19.40 Svetovna reportaža. Tretji program 20.05 Glasbena razpoloženja; 20.50 Naš eksperimentalni studio; 21.40 Koncertantni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Vinko Globokar; 23.55 Iz slovenske poezije. TOREK, 22. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Razni solisti in zbori pojo slovenske narodne; 10,20 Pri vas doma; 12.10 Klavir, violina in violončelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Z mladimi pevci zabavnih melodij; 20.30 Radijska igra — S. Ruškuc: Vrata na 78 obratov; 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Solistična in ansambelska glasba Marka Zigona. Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jih poslušali; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Deset minut v ritmu svvinga; 18.00 Parada orkestov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse; 20.05 V korak & časom; 20.15 Slovenski zborovski skladatelji: Rado Simoniti; 20.45 Minute z violinistom Primožem Lorenzom; 21.40 Milanski koncertni večeri; 23.00 Glasba nočnih ur; 23.55 Iz slovenske poezije. SREDA, 23. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05- Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Marjan Kozina: odlomki iz opere Ekvinokcij 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Oj vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital kontrabasista Budislava Vidriha; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma slovenskih avtorjev; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Komorno glasbeni studio; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovenskim instrumentalnim ansamblom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam glasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu in tam. Tretji program 20.05 Kultura danes; 20.20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih o 8 festivalov jazza; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.55 Iz slovenske poezije. ČETRTEK, 24. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne bo pel oktet Gallus; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Drobne skladbe iz slovenskih glasbenih albumov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek z orkestom Henry Mancini; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Posebna oddaja: Titova prizadevanja za mir; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek: Anekdote o Titu; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Zvoki z orkestrom Franck Pourcel; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Sodobni nemški skladatelji. Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Mehurčki; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavnih melodij; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom Mojmira Šepeta; 18.00 Sestanek ob juke-boxu ; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes. Tretji program 20.05 Večerni concertino; 20.55 Mednarodna radijska univerza; 21.05 Iz repertoarja zbora slovenske filharmonije; 21.40 Mojstri prvih simfonij; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.55 Iz slovenske poezije. PETEK, 25. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Veseli tobogan; 10.20 Pri vas doma; 11.40 Posebna oddaja: Zgodovinski prerez Titovih dejanj v prelomnih obdobjih; 12.10 Ruggiero Leoncavallo: sklepni prizor opere Glumači; 12.30 Kmetijski nsveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za otroke otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Danilo Švara: Trio 1972 za violino, violončalo in klavir; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Posebna oddaja: O vlogi Tita v mednarodnih odnosih; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19-00 Lahko noč, otroci; 1915 Minute z ansamblom Toneta Kmet-ca; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.50 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. Tretji program 20.05 Radijska igra — J. Hristič: Orest; 20.52 Spet je pomlad; 21.40 Zbori Johannesa Brahmsa; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 22.55 Glasba Cesarja Francka in Antonina Dvoraka; 23.55 Iz slovenske poezije. r O m Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T J E K RAN J IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HISE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ TA TEDEN NA TV Nedelja, 20. maja, ob 18.05: BITKA ZA PACIFIK — 1. del dokumentarnega filma Prvi del te všlike bitke obsega čas nekako od leta 1940 do pogreba junaškega admirala Jamamote v februarju 1943, ko so vojaške vrste ZDA prešle v prve ofenzivne napade. Japonci so nameravali zavzeti holandsko Indijo (današnjo Indonezijo) in Malajo zaradi surovin, nato pa Avstralijo, ki bi jo uporabili za naseljevanje. 7. decembra so s 424 bombniki napadli Pearl Harbour. V začetku so zmagovali zaradi sistema bliskovite vojne. Vendar so sile ZDA v aprilu 1942 prešle v zračne napade z Avstralije na Filipine, z latalonosilk pa na sam Tokio in z velikimi izgubami počasi napredovale. Sreda, 23. maja, ob 20.30: CARTOUCHE — francoski barvni film; režiser Philip-pe de Broca, v gl. vlogah: Jean Paul Belmondo, Clau-dia Cardinale, Odile Ver-sois; Cartouche je izrazito ko-stimski film in prikazuje napete dogodivščine simpatičnega Cartoucha — veseljaka, žen-sKarja in šefa tolpe, ki napada samo bogataše. Seveda ga lovijo na vse načine, premeteni CartOuche pa se vedno izmaže. Film odlikujejo poleg sijajne režije tudi duhoviti dialogi, ki jim daje glavni lik v interpretaciji Jeana Paula Belmonda svojski pečat. Petek, 25. maja, ob 21.30: NADSTEVILNA — jugoslovanski film; režiser Branko Bauer, v gl. vlogah: Milena Dravić, Ljubiša Samardžič, Boris Dvornik, Snežana Mihajlović; Ob dnevu mladosti smo uvrstili v naš redni filmski program domači film o mladih brigadirjih. Razgibano življenje mladink in mladincev pri gradnji je širši okvir za privlačno, duhovito komedijo, v kateri se spletajo in trgajo tudi ljubezenske vezi. V želji, da bi bila ob svojem zaročencu, se Malena skrivaj pridruži vaški mladinski brigadi in pride na gradbišče kot »nadštevilna«. On se zaljubi v drugo, ona pridno dela in na koncu se vse izteče tako, da je prav. T" I TOREK, I | 22. MAJA ItelevizijaI 0 SOBOTA, 19. MAJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 14.44 Nogomet Anglija : Škotska — barvni prenos iz Wembleya (EVR), 18.00 Obzornik, 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — barvni film, 19.00 Risanke, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Od danes do jutri — TV kabaret (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Lice ob licu — barvna oddaja (RTV Beograd), 21.20 Junaki cirkuške arene, 21.50 Šerif v New Yorku — serijski barvni film, 23.00 TV kažipot, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) NEDELJA, 20. MAJA 8.20 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.30 Po domače s Štirimi kovači (RTV Ljubljana), 9.55 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Z nasmehom na pot, Skrivnosti Jadrana, 11.50 Poročila, 11.55" Delavski amandmaji, 12.40 TV kažipot, 14.55 Svetovno prvenstvo v motokrosu — prenos iz Orehove vasi, 15.50 Po domače z ansamblom Toneta Žagarja, 16.15 Nadaljevanje prenos iz Orehove vasi, 17.15 Mladi za mlade, 18.00 Poročila, 18.05 Bitka za Pacifik — dokumentarni film, 19.40 Risanka, 20.00 TV .dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 V avtobusu — serijski film, 21.25 Naši humoristi (RTV Zagreb), 21.40 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 21. MAJA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 J. Grabovsky: Volk in kozlički — 2. del, 18.05 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Skrivnosti Jadrana — barvna oddaja, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.30 Zukovicki: Sami brez angela — TV drama, 21.40 Po sledeh napredka, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina — ponovitvi, 15.55 T V vrteč (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev (RTV Beograd), 17.10 Delavski amandmaji, 17.45 E. Peroci: Ivo fotograf — barvna oddaja, 18.00 Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 Dalmatinske klape — posnetek iz Omiša, 18.55 Mozaik, 19.00 Pritlikavost in rastni hormoni, 19.20 Skandinavska srečanja — barvna oddaja, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Diagonale, 21.25 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 4. del barvne TV nadaljevanke, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA, 23. MAJA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Z nasmehom na pot — serijski film, 18.10 Obzornik, 18.25 Od filma do filma, 18.45 Živa filozofija: Marx ali o humanizmu — oddaja TV Beograd, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Prijatelji glasbe, 19.45 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV Zagreb), 20.00 T V dnevnik, 20.30 Cartouche — francoski barvni film, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) H E ČETRTEK, 24. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.05 Mesto izobilja — mladinska igra, 18.15 Obzornik, 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.50 T. Arsovski: Zahod nad Jezersko deželo — 5. del, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK, 26. MAJA H Kra^ ,9,? »Gorenjski tisk«, Stavek ^oše PiJadeJa L Krani 'T »Gorenjski tisk« Ljudoil k: Združeno podjetje KoPitaHevPar2ViCa,M L/ubljana' ništvn • L ~ Naslov ured-Moi '""Prava lista: Kranj, račun *Vadeja 1. - Tekoči 51500 fi!K\SDK v KranJu glavni601-101,52 - Telefoni: Urednik "rednik, odgovorni ^redništvoln 2lT?Va 21-860 i -21"835. novinarji 30 iiin tna 60 din» Polletna ?0Dar iuC?na za 1 številko 15 din Ma 1 oglasi: do 10 besed 2 ^ vsaka nadaljnja beseda Popu";A na^očniki imajo 25% ne oK; Neplačanih oglasov P*om2« Jan5°- ~ Oproščeno letnega davka po pristojim mnenju 421-1/72. 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.15 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.45 Angleščina — ponovitev, 16.15 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.00 Otroci pojo o dnevu mladosti (RTV Ljubljana), 17.15 Naše radosti za dan mladosti (RTV Zagreb), 17.45 Obzornik, 18.00 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.10 Cesta in mi, 18.20 Pet minut za boljši jezik, 18.25 400 let slovenske glasbe: Alojz Srebotnjak, 19.15 Risanka, 19.30 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.00 Proslava od dnevu mladosti — prenos s stadiona J A (RTV Beograd), pribl. ob 21.35 Nad-številna — jugoslovanski film, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 I 15 16 17 1 '8 19 ■ 20 21 ■ 22 23 24 ■ 25 ■ 26 27 28 29 !!«30 ■ 31 32 1 33 ■35 ■ 36 37 38 ■ 39 40 41 42 ■ - 44 ■ 45 46 47 48 ■ 49 50 ' ■ 51 52 53 54 55 56 57 loterija Vodoravno: 1. prvi mitološki letalec, Ikaros, sin Dedala, 5. temno siva krava, dima, dimša, 9. očka, 13. »pipa miru«, dolga, okrašena pipa pri Indijancih, 15. smrtni boj, umiranje, poslednji zdihljaji, 17. celina, razdeljena na Severno in Južno, 18. divji prašič, merjasec, 19. Edo Mohorko, 20. medalja, 22. Kmetijski kombinat, 23. ozek kos blaga, ali česa drugega, 25. regetanje, 26. francoski filmski komik, Jacques, 28. heroj, 30. gladko, potiskano bombažno blago, 31. okrnel rog, 32. Alfi Nipič, 33. angleško športno društvo (team), moštvo, delovna skupina, 35. odžagan kos debla, hlod, 36. grška črka, 37. kolos, velikan, 39. teniški lopar, 41. zdrobljeno kamenje z ilovico in apnom; oljne, makove tropine; psovka, 43. igralec, režiser in dramatik Tržaškega gledališča, Jožko, 45. ime dirigenta Hubada, pevca Smerkolja, 48. skadinavski drobiž, 49. kar se rodi, 51. beograjska dramska in filmska igralka, Eva, tudi etiopski knez, 52. sodobni slovenski pisatelj, Tone (Ukana), 54. naša zahodna soseda, 55. nizek, oblazinjen stolček brez naslonjala, 57. kdor uganja sodomijo. Navpično: 1. letovišče pri Opatiji, 2. republika v Zahodni Afriki ob Gvinej-skem zalivu, 3. pripadnik skupine plemen med Donavo in Renom (Francozi so po njih imenovali Nemčijo 1'Allemagne), 4. Čapkova utopistična drama (Ros-sum Universal Robots), 5. okrasje, nakit, 6. Ital, pripadnik Italcev, nekdanjih rodov v Italiji, 7. skobec, tudi zakrivljen nož, 8. potnik, zastopnik, posrednik, član agenture, 9. dalmatinsko« žensko ime, 10. delavec v tiskarni, kdor tiska, 11. izmetač, npr. nabojev pri puški; parni sesalnik, 12. celovško hokejsko moštvo, 14. čar, mikavnost, 16. Tajisova oranžada, 2l. kratica nekdanje časopisne »Agencije Istre«, 23. prislov tjakaj, tjale, 24. domače žensko ime, Katarina, 26. grški modrijan, 27. ime slovenskega pesnika Grudna, tudi jarem, 29. bet, tolkač, 31. barva igralnih kart, tudi pičenje insekta ali kače, 34. prislov skoraj, 35. sito, veliko je reta, 37. tulje, otre, kar se ogrebe, 38. pomožni duhovnik, dušni pastir, 39. vrsta risalnega peresa, 40. največja reka centralne Azije, na zahodu Kitajske, 41. čas, ko se pritrguje pri jedi, 42. uboštvo, pomanjkanje, siromak, 44. avtomobilska oznaka za Kotor, 46. Indijanci iz rodu MajeV, 47. bodeč plevel, 49. pirovanje, gostija, tudi trohnoba, 50. velika posoda, banja, 53. tukaj, 55. Ljudski odbor. Rešitve pošljite do četrtka, 24. maja, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. pošta, 6. smrad, 11. Kastor, 12. taptap, 14. rast, 15. tesar, 17. Elra, 19. Ist, 20. vrstnik, 22. ion, 23. NT, 24. bratranec, 26. Ti, 27. galeb, 29. idr, 30. motel, 32. natik, 34. silos, 35. tj, 36. anatomija, 40. Ta, 42. Rem, 44. ama-rena, 45. Kan, 46. stoa, 48. Erato, 49. Erna, 50. Elvira, 52. Adamit, 54. Karaš, 55. Larak . Izžrebani reševalci Dobili smo 119 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) prejme Anica Pintar, PTT Kranj — centrala; 2. nagrado (40 din) Nace Cuderman, Preddvor, Tupaliče 27; 3. nagrado (30 din) pa Marta Košir, Golnik, Inštitut TBC. Nagrade bomo poslali po pošti. . GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V Galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava del akad. slikarja Hermana Gvardjančiča, v stebriščni dvorani pa razstava Pionirske knjižnice Otroška slikanica. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih pa retrospektivna razstava slikarke Mire Pregelj (1905—1966). V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava Otroška grafika, ki jo je pripravil Center za estetsko vzgojo v Kranju. Stanovanjsko podjetje Tržič razpisuje prosto delovno mesto vodjo tehnične službe Pogoji: gradbeni tehnik s 5-letno prakso in spričevalom o opravljenem strokovnem izpitu. Dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovni dobi pošljite na naslov Stanovanjsko podjetje Tržič, Cankarjeva 1, Komisiji za razpis.N Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. I 1 presernovo gledališče PETEK, 19. maja, oh 20. uri za IZVEN — Pavle Lužan: SALTO MORTALE; Eksperimentalna skupina Prešernovega gledališča »Tli« gostuje v Mali drami SNG v Ljubljani; trzni pregled Kranj Solata 5 do 6 din, špinača 7 din, korenček 8 do 9 din, slive 8 din, jabolka 9 din, pomaranče 7 din, limone 8 din, česen 18 do 20 din, čebula 7 din, fižol 10 do 12 din, pesa 4 din, kaša 9 din, čebulček 18 din, paradižnik 20 din, hruške 10 din, banane 8 din, žganje 30 din, med 32 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1 do 1,10 din, surovo maslo 20 din, smetana 18 din, orehi 70 din, klobase 6 din, skuta 8 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 8 din, krompir 2,80 do 3 din Jesenice Solata 5,50 din, špinača 6,50 din, korenček 8,50 din, slive 8 din, jabolka 9 din, pomaranče 6,20 din, limone 9,50 din, česen 24 din, čebula 6,*50 din, fižol 7,50 do 14,80 din, pesa 3 din, paradižnik 14 din, peteršilj 12,50 din, por 7,50 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 0,85 do 1 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 5,80 din, skuta 9,10 din, kislo zelje 3,80 din, kisla repa 3,50 din, krompir 3,60 din Tržič Solata 6 do 9 din, špinača 10 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 8 do 10 din, pomaranče 8 din, limone 10 din, česen 30 din, čebula 8 din, fižol 12 din, paradižnik 20 din, ajdova moka 10 din, jajčka 1 do 1,10 din, surovo maslo 28 din, smetana 16 din, orehi 80 din, kislo zelje 7 din, kisl/i repa 6 din, cvetača 9 din, krompir^, 50 din g "7 £ C3 4) Z cc u 0> 'c -o a> >o ca .ti »O c N _Q 2 O cfi J* cfi "O 00 ^ 30 30 50 4520 200 17530 800 37170 1.000 164510 5.000 464130 10.000 31 40 41 40 47701 600 35431 800 36861 800 42921 1.000 481411 5.000 018391 150.000 22 20 52 20 68082 800 78822 800 09452 1.000 155502 5.000 03 20 4373 300 30293 800 324303 5.000 84 30 264 80 03504 600 04184 600 505564 10.000 c -5 £ a Z C/3 O "S £ C -o a> eB.tŽ >9 C i? N X! £ 2 . o O Cfi cfi T3 05 20 585 80 09015 600 06485 800 50405 1.000 572795 5.000 014785 5.000 6 10 39616 600 87076 800 33236 1.000 40136 1.000 7 10 75437 600 10417 600. 08047 600 77247 600 33267 1.000 236677 5.000 106487 10.000 18 20 298 60 998 100 82288 800 489888 10.000 49 30 039 60 0309 500 97829 600 93849 800 90109 1.000 310339 5.000 534039 10.000 poročili so se v Kranju Ovsenik Janez in Korenjak Urška, Bešter Jakob in Luznar Lucija, Zu-pin Peter in Polajnar Marija, Jenko Franc in Bobnar Marija v Radovljici v Škofji Loki Kalan Leopold in Tavčar Marija v Tržiču Ribič Zdravko in Rupar Marijana, Seifert Marijan in Osredkar Danijela umrli so v Kranju Kariš Marija, roj. 1901, Lotrič Janez, roj. 1900, Primožič Pavla, roj. 1895, Pogačnik Marija, roj. 1887, Strajnar Marija, roj. 1912, Vintar Janez, roj. 1902, Knol Ciril, roj. 1904, Kristan Jože, roj. 1896, Rupar Marija, roj. 1902, Mlakar Valentin, roj. 1902, Novak Maks, roj. 1909 v Radovljici Ivnik Emilija, roj. 1920, Šivic Viktor, roj. 1912, Stojan Rozalija, roj. 1892, Veber Terezija, roj. 1888 v Škofji Loki -v Tržiču Valjavec Marija, roj. 1906 Takoj zaposlimo dva priučena natakarja ali natakarici za Turistični bife v Naklem. Pogoj pasivno znanje enega tujega jezika. Zaposlitev junij, julij, avgust. Prijave sprejema do 25. maja Turistično društvo Naklo Točajko, pomivalko posode in osebo za pomoč v slaščičarni zaposli restavracija Park Kranj. Oglasite se osebno ali pošljite prošnjo na gornji naslov. rejci perutnine V valilnici v Naklem lahko ob sredah in sobotah, poleg dva meseca starih jarčk, kupite tudi eno leto stare kokoši pasme Hysex. Prodajamo tudi dnevno sveža jajca. Kmetijska zadruga Naklo mm Kranj CENTER 19. maja amer. barv. film DO PEKLA IN NAZAJ ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma NA MEJI BLAZNOSTI ob 22. uri 20. maia amer. barv. risanka TOM IN JERRY ob 10. uri, ameriški film DO PEKLA IN NAZAJ ob 15., 17. in 19. uri, japon. barv. film OlCl, RDEĆI MEC PRAVICE ob 21. uri 21. maja franc. barvni film NA MEJI BLAZNOSTI ob 16., 18. in 20. uri 22. maja franc. barvni film NA MEJI BLAZNOSTI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 19. maja ital. barv. film VIKING / Z JUGA ob 16., 18. in 20. uri 20. maja angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 16. uri, amer.-ital. barv. film VIKING Z JUGA ob 18. uri, amer.-meh. barv. film MEHIKA V PLAMENU ob 20. uri 21. maja amer.-meh. barvni film MEHIKA V PLAMENU ob 16., 18. in 20. uri 22. maja amer.-meh. barvni film MEHIKA V PLAMENU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 19. maja amer.-ital.-špan. barvni film CHURCHILLOVI LEOPARDI ob 18. in 20. uri 20. maja franc. barv. film LOV NA ŠEFA TOLPE ob 17. uri, amer.-ital.-špan. barvni film CHURCHILLOVI LEOPARDI ob 19. uri 21. maja angl. barvni film BAGDADSKI LOPOV ob 18. in 20. uri 22. maja franc. barv. film AVANTURA JE AVANTURA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 19. maja franc. barvni film AVANTURA JE AVANTURA ob '16. in 20. uri, franc. barv. film VELIKA ZMEDA V PARIZU ob 18. uri 20. maja franc. barv. film AVANTURA JE AVANTURA ob 15. uri, franc. barv. film VELIKA ZMEDA V PARIZU ob 17. in 19. uri Krvavec 19. maja amer.-ital. barvni film NEZGREŠLJIVI CHANGO ob 19.30 Škofja Loka SORA 19. maja amer. barv. film KAVBOJI ob 17.30 in 20. uri 20. maja amer. barv. film KAVBOJI ob 15. in 17.30, amer. barv. film DETEKTIVOVA LJUBEZENSKA ZGODBA ob 20. uri 22. maja italijanski barvni filifl MAZORI... KOT SMRT ob 20. uri Železniki OBZORJE 19. maja amer. barvni film DE* TEKTIVOVA LJUBEZENSKA ZGODBA ob 20. uri 20. maja amer. barv. film DOC HOLLIDAY ob 18. in 20. uri Radovljica 19. maja amer.-ital. barvni fi'111 DO ZADNJE KAPLJE KRVI ob 18. uri, franc. barv. film KAKO SKRITI MRTVECA ob 20. uri 20. maja nem.-šved. barvni hlrn PIKA NOGAVIČKA ob 16. uru amer. barv. film SMRTONOSNA PISTA ob 18. uri, franc. barv. fil^ KAKO SKRITI MRTVECA ob 20. uri 21. maja franc. barvni film RE-VOLVERAŠICE ob 20. uri 22. maja angl.-ital. barvni PLAČANEC INDI-BLACK ob 20- Jesenice RADIO « 19. in. 20. maja amer. barvni C!?' film TOPOVI ZA CORDOBO 21. in 22. maja amer. barvni C^ film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA Jesenice PLAVŽ - 19. in 20. maja amer. barvni C*> film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA . „ 21. in 22. maja amer. barvni film TOPOVI ZA CORDOBO Dovje Mojstrana 19. maja franc. barvni CS fi'111 MORILEC V IMENU ZAKONA 20. maja angl. barvni CS JAMES BOND - DIAMANTI SO VEČNI Kranjska gora . 19. maja angl. barvni CS fij"? JAMES BOND - DIAMATNI SO VEČNI 20. maja ital. barvni CS fil»n CORBARI Javornik DELAVSKI DOM 19. maja jug. film KO PRlC^ LEV ■ 20. maja franc. barvni CS MORILEC V IMENU ZAKONA lip bled LIP, lesna industrija Bled Svet za izobraževanje razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednja učna mesta vajencev: Tovarna Bled 6 strojnih mizarjev 1 strojnega ključavničarja 1 strojnega mizarja v oddelku vrat v Mojstrani Tovarna Bohinj »Tomaž Godec« 3 strojne ključavničarje 1 brusača orodja in rezil Pogoji: dokončana osemletka, starost 14 do 18 let. Vloge s prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor podjetja do 5. julija 1973. jjmRl ^LJMUMA^ Žito Ljubljana DE Pekarna Kranj razglaša prosta delovna mesta za: 1. VEĆ DELAVCEV PEKOVSKE STROKE KVali PK delavec 2. SNAŽILKI za čiščenje proizvodnih prostorov 3. VECDELAVK za pakiranje drobtin — honorarna zaposlitev 4. VEC DIJAKOV IN DIJAKINJ za delo v proizvodnji in ekspeditu — v počitniški praksi 5. ŠTIRI VAJENCE za učenje pekovskih poklicev. Prijave pod tč. L, 2., 3. sprejemamo do zasedbe delovnih mest, pod tč. 4. in 5. do 15. junija 1973. it %Jt • Sobota — 19. maja 1973 Prodam Prodam tri mesece stare PIŠKE. Mlakarjeva 58, Šenčur 2864 Prodam domače ŽGANJE. Mihe-uc. Žirovnica 81 2975 hr i?"' Prodam Stir« rabljena, do-0 ohranjena, macesnova, zastekle-"a. velika OKNA, primerna tudi za jopie grede Muiej Studenčice 4, Lesce 2976 Prodam POHIŠTVO za DNEV-J SOBO z dvema knjižnima ornata. Mavec, Šorlijeva 31, 1/8, Kranj 2977 TpV^am KRAVO pred telitvijo, ibLETA, MOŠT - tepkovec in SUVOVKO. Vrbnje 3 pri Radovljici 2978 a Prodam globok OTROŠKI VOZI-M. T., Jelenčeva 9, Kranj 2979 Prodam 40 kg težkega PRAŠIČA. B°bovek3,Kranj 2980 TVk • am dobro KRAVO s teletom, rboje 41 2981 raJ^8"1 motorno KOSILNICO £Pid m tri mesece brejo TELICO. °°rman, Breg 25, Preddvor 2982 fal n STREŠNO OPEKO špi-"rebačevo 35, Kranj 2983 Dri 0 gradbeno barako, ^'merno za garažo. Lenardič, nranJ. Cesta Iva Slavca 1 2984 Vn??£am kombiniran OTROŠKI R^ICEK. Kolman, Štirnova 9, KrpanJ 2985 kombiniran OTROŠKI ;Pv Brečevič Ivanka, Trojar- J«va 17, Kranj 2986 p^oceni prodam vzmetne 2IMNI-K^ m Modelne vrhnje. Gotz Rudolf, Savska cesta 24 2987 Carrodam PLETILNI STROJ (peti-KrQ upan Vilko, Kutinova 4 a, (Orehek) 2988 era£Ce,ni Prodam RADIO triglav z Pffir ?nom. HLADILNIK, KAVČ, Offio ® MIZO in MIZO. Naslov v p?n.ein oddelku 2989 Tr>iiP dve KRAVI. Lom 21, d 2990 NEnam GORENJSKE NAGELJ-Ce i« ^ma Po 16. uri. Švegelj, Leten-p*' bolnik 2991 žgano APNO. Primožič p"c'Grahovše 17, Tržič 2992 navaH 600 kosov V0TLAK0V nega t c ^ranj 2997 Cor°dam MOTORNO KOSILNI-Kran;namke reform. Struževo 5, D 2998 250rSdam TEHTNICO, nosilnosti I00.|?fg ,z. "težmi, 250-litrsko KAD, CNi ffl, vinski SOD, ELEKTRI-belj 5uHALNIK na tri plošče. Av-viii rednJe Bitnje 57, blizu trgo- 2999 Za 1000 din prodam malo rabljeno TELEVIZIJO. Kokrica, Kuratova št. 34 3000 Prodam nov 16 eolski GUMI VOZ. Poženik 32, Cerklje 3001 Prodam enovprežni lahek GUMI VOZ. Voklo 79, Šenčur 3002 Prodam ZGRABLJALNIK sonce 3. Gorenja vas 39, Reteče 3003 Prodam malo rabljeno ročno motorno KOSILNICO alpina. Benedik, Dolenja vas 11, Selca 3004 Prodam dva rabljena trodelna za-steklena OKNA in 0,5 kub. metrov rabljenih DESK. Florjančič, Cesta talcev 25, Škofja Loka 3005 Prodam mlado KRAVO simental-ko po teletu ali osem mesecev brejo bohinjko. Justin, Sp. Dobrava 6 pri Kropi . 3006 Prodam 800 kosov strešne OPEKE folc. Pot na Jošta 25, Kranj 3007 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez in SENO. Blejska Dobrava št. 87 3008 Ugodno prodam več OKEN 127x x80 cm svetlobe in HLADILNIK himo. Sp. Besnica 57 3009 Pravi trenutek odločitve POHIŠTVO ARTUR 18 % popusta omarica za čevlje II. a od 190-285 din festivalna dvorana Bled dom pohtttva Lesce supermarket union Jesenice1 DO 28. MAJA Kredit do 15000 din Brezplačna dostava murka in montaža Zaradi selitve prodam pohištvo za DNEVNO SOBO, eno leto rabljeno. Letališka 2, 64248 Lesce 3038 Prodam 5 let staro KOBILO. Gorica 7, Radovljica 3039 Prodam KOSILNICO alpina. Zg. Bela 29, Preddvor 3040 Prodam mlado težko KRAVO, v 9 mesecu brejo. Predoslje 92, Kranj 3041 Prodam GRABLJE in OBRAČALNIK. Trnove, Duplje 3042 Prodam kuhinjski KOT in MIZO. Trnove, Duplje 3043 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO ali po izbiri. Naklo 45 3044 Prodam KRAVO po izbiri. Stolnik št. 5 nad Kamnikom 3045 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Staretova 8, Cirče, Kranj 3046 Prodam dobro ohranjeno 4-tonsko diatonično HARMONIKO. Cemaz, Kidričeva 6, Kranj 3047 Prodam italijanski OBRAČALNIK za seno BCS. Sr. Bitnje 9, Zabnica 3048 Kranj Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53 c vabi k sodelovanju 1. K V strugar j a za samostojna strugarska dela Nastop službe je možen s 1. 7. 1973 za nedoločen čas, po uspešni ?ri o mesečni poizkusni dobi. azpis velja do zasedbe delovnega mesta. 2. KV delavca v sprejemnici z dokončano poklicno šolo trgovske ali elektro stroke Nastop službe je možen s 1. 6. 1973 za nedoločen čas, po uspešni enomesečni poizkusni dobi. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 3. učence za poklice elektroinstalater 12 prostih mest elektromehanik 2 prosti mesti elektromehanik za gospodinjske stroje 1 prosto mesto - RTV mehanik 1 prosto mesto trgovski pomočnik 1 prosto mesto za prodajalno z elektrotehničnim materialom v Tržiču Kandidati morajo imeti dokončano osemletko; biti morajo teles-pred" uSevno. zdravi ter mlajši od 18 let. Pri izbiri bodo imeli nost kandidati z boljšim učnim uspehom. Razpis velja dva meseca po objavi. h j SPALNICO, lepo, dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3049 Prodam KRAVO s teletom. VVein-gerlova 18, Šenčur 3050 Prodam 600 kosov monta OPEKE kikinda. Koprivnikar Janez, Pivka 12, Naklo 3051 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE (ultrapas), električni ŠTEDILNIK in leseno stensko OBLOGO. Ogled od 15. ure dalje. Planina 5, stan. 16/3, Kranj 3052 Prodam večjo količino kvalitetnega SENA. Tržič, Koroška 82 3053 Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE. Kočnik Stane, Štefetova 34, Šenčur 3054 Po zelo ugodni ceni prodam 2600 kg betonskega ŽELEZA premera 10 in 8 mm. Mavčiče 15 3055 Prodam električni ŠTEDILNIK. Durič, Šorlijeva 4, Kranj 3056 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 69, Cerklje 3057 Prodam vprežne VILE. Glinje 8, Cerklje 3058 Prodam štiri AZ PANJE za čebele. Ropret, Velesovo 35 3059 Oddam košnjo kvalitetnega SENA. Cerklje 112 3060 Prodam desni vzidljivi ŠTEDILNIK na drva. Moste 12, Komenda 3061 Prodam 1800 kosov rabljene cementne strešne OPEKE folc. Grk-man, Zg. Brnik 29 3062 Prodam malo rabljeno pomivalno MIZO na dva korita — odcejalnik. Cerklje 244. 3063 Prodam plemenskega BIKCA, težkega 200 kg. Šenturska gora 22, Cerklje 3064 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Apno 10, Cerklje 3065 Prodam AVBE za gorenjsko narodno nošo. Zg. Brnik 43, Cerklje 3066 Prodam vprežni OBRAČALNIK za seno. Sp. Brnik 16, Cerklje 3067 Košnjo trave — SENA prodam. Gantar, Valburga 59, Smlednik 3068 Prodam stilno SPALNICO, HLADILNIK, PRALNI STROJ, kombiniran ŠTEDILNIK (plin—elektrika), delovno MIZO z nerjavečim pomivalnim KORITOM, KAVČ in dnevno stensko OMARO. Šmitek, Cesta JLA 6, 13. nadstropje nebotičnik, Kranj 3069 Prodam 25 kv. m rabljenega bukovega PARKETA. Roblek, Suha 35, Kranj 3070 Prodam KOSILNICO mertelj za traktor ferguson. Voklo 44, Šenčur 3071 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Voglje 47 3072 Prodam KOSILNICO gutbrod, primerno za hribovit predel, širina rezila 140 cm. Retljeva 15, Cirče, Kranj 3073 Ugodno prodam lesene PREDELNE STENE in VRATA. Likozar Milan, Naklo 44 3074 Prodam CEMENT in ŽELEZO. Marinšek, Naklo 3 3075 Prodam eno leto staro ZREBICO, KRAVO, ki bo teletila, ročno-mo-torni OBRAČALNIK in GRABLJE. Rozman, Lancovo 40 3076 Prodam šest tednov staro FRI-ZIJKO za pleme. Pogačar Janez, Zasip 61, Bled 3077 Prodam PUNTE in BANKINE. Partizanska 49, Šenčur * 3078 Prodam KRAVO simentalko, po prvem teletu, dva meseca brejo, 300 kg težkega BIKA, 550-litrski GNOJNICNI SOD in gnojnično motorno ČRPALKO. Poljšica 13, Zg. Gorje 3079 Prodajam 10 tednov stare JAR-CKE. Cegelnica 1, Naklo 3080 Prodam TRAKTOR pasquali. Rožič, Loka 25, Tržič 3081 kupim »Gamsov raj« Bašelj pri Preddvoru obvešča cenjene stranke, da sprejema rezervacije za zaključene družbe, seminarje, sestanke, valete in drugo. Na voljo so razne specialitete in standardne jedi. Gostišče in prenočišče Gamsov raj, tel. 74-140 Kupim večjo sobno lončeno PEC (kamin). Iskra Alojz, Kranjska 21, Radovljica 3082 Kupim 4 do 6 betonskih OKEN 2x2 m in veliko STISKALNICO (prešo) za mošt. Zbilje 4, Medvode 3083 Kupim star rabljen BETONSKI MEŠALEC. Grošelj Franc, Cerklje št. 265 3084 vozila ŠKODO 1000 MB, letnik 1966, prodam po delih. Kranj, telefon 23-838 2904 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Dam tudi na ček za gradbeni material. Jelendol 4, Tržič 2905 Prodam avto ŠKODO. Smledni-ška 112, Kranj 2952 Nujno prodam FIAT 850, letnik 1970. Vrba 18 2953 Poceni prodam avto AMI 6, letnik 1966. Doma od 14. do 16. ure. Tre-ven, Stara cesta 3, Kranj 2955 Prodam novejšo KATRCO. Zg. Senica 10, Medvode 2960 Ugodno prodam R-4, letnik 1967. Beleharjeva 7, Šenčur 2962 Prodam OPEL REKORD, letnik 1965, prvi lastnik. Kepic, Podreča 10, Kranj 3010 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Predoslje 140, Kranj (cesta na Suho) 3011 V Kranju in okolici ali Škofji Loki išče tričlanska družina dvosobno ali trosobno STANOVANJE. Ponudbe poslati pod »milijon nagrade« 3035 Oddam opremljeno SOBO. Zano-va 18, Kranj 3036 Upokojenki ali starejšemu zakonskemu paru oddam dve SOBI v novi hiši v okolici Cerkelj pod pogojem večletnega predplačila ali večjega posojila. Ponudbe poslati pod »za več let ali dosmrtno« 3037 posesti Prodam FIAT 750, letnik 1964. Markun Peter, Preddvor 84 3012 OSEBNI AVTO »moriss minor«, starejši letnik, prodam po delih ali kompletnega s strojem. Zelo poceni. Cater, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 26, telefon 24-374 3013 OPEL REKORD 1962, ugodno prodam ali zamenjam za fiat 750. Ogled v soboto in nedeljo. Arh, Spodnji Otok 21, Radovljica 3014 Prodam TOVORNJAK FIAT 615, 1,5 t., dieslov original. Šempas 156 pri Gorici 3015 Prodam skoraj nov MOPED T-12. Visoko 46 3016 Kupim MOPED na dve prestavi. Zg. Bitnje 157 3017 Ugodno prodam TAM kiper, 2 t. Naslov v oglasnem oddelku 3018 Ugodno prodam MOPED tomo3 T-12. Kovor 73, Tr^č 3019 Prodam FIAT 850 special, letnik 1971, prevoženih 24.000 km, dobro ohranjen. Nastran Pavle, Poljanska c. 1, Škofja Loka 3020 Prodam dobro ohranjen MOTOR pretiš — max 175 ccm. Pegam Franc, Topolje 9, Selca 3021 Prodam MOTORNO KOLO javva 90 ccm, letnik 1969 za 2200 din. Mrakova 6, Kranj 3022 Prodam FIAT 750. Informacije na telefon 70-075 vsak dan od 6. do 14. ure 3085 Prodam R-4 za 9000 din. Jezerska cesta 95, Kranj 3086 Prodam RENAULT R 12, letnik 1971, svetlo drap, šele dobro uvožen (prevoženih 23.000 km). Ogled v Ljubljani šamo v soboto ali nedeljo, obakrat samo popoldne od 14. ure dalje. Telefon Ljubljana 31-218 3087 Prodam TAM 5000 ali zamenjam za osebni avto. Luže 58 3088 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969. Sp. Besnica 74 3089 Prodam karamboliran FIAT in MOPED na tri prestave. Zg. Brnik št. 24 3090 Prodam registriran FIAT 750, letnik 1969. Bled, Razgledna cesta 30 (nad železniško postajo Bled jezero) 3091 Prodam MOPED piaggio. Pot v Bitnje 10 3092 Prodam 850 sport. Križnarjeva 5, Kranj 3093 Prodam FIAT 124 lada in KOMBI diesel IMV (tovorni 1 t.). Jurčič, Soršk a 31, Škofj a Lok a 3023 Prodam dobro ohranjen VW kombi kesonar, letnik 1967. Vodice 49, nad Ljubljano 3024 Prodam dobro ohranjen avto VW, letnik 1960, po generalni. Benediko-va 11, Stražišče, Kranj 3025 Kupim dobro ohranjen MOPED na pet prestav. Novak Marjan, Križnarjeva 3 a, Kranj 3026 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Ogled od 15. ure dalje. Kranj, Štirnova 8 (Primskovo — blizu šole) 3027 Prodam NSU, 100 SC, letnik 1967. Mošnje 48, Radovljica 3028 Ugodno prodam osebni avto NSU 1200, model 1969. Poizve se v Kranju, Moša Pijade 4/1, stan. 5 v soboto popoldne ali v nedeljo med 10. in 17. uro 3029 stanovanja Prodam STANOVANJA s posebnim vhodom in lepim vrtom. Informacije pri Likarju, Golnik 53 3030 Fant išče opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »Slovenec« 3031 Iščem eno ali dve prazni SOBI v okolici kolodvora v Škofji Loki. Ponudbe poslati pod »najemnino plačam takoj« 3032 Iščem GARSONJERO ali enosob-no stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3033 Mlada zakonca z otrokom nujno potrebujeta ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »70.000« 3034 Kupim manjšo enodružinsko HIŠO od Medvod, Škofje Loke do Kranja. Plačam takoj. Telefon 061 51-407 3038 Kupim ENOSTANOVANJSKO HIŠO (lahko manjša ali nedograjena) z vrtom v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3039 Kupim HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3040 zaposlitve VAJENCE za SLIKOPLESKAR-SKO STROKO sprejmeta brata FLERIN. Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 2832 Sprejmem DELAVCA za žaganje drv. Žagar Albin, Cesta talcev 21, Kranj 2966 Sprejmem VAJENCA ali fanta z nepopolno osemletko za priučitev. SLIKOPLESKARSTVO Zupan Janez, Jezerska cesta 93 c, Kranj 2967 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok na mojem ali vašem domu. Durič Jagoda, Šorlijeva 4, Kranj 3041 Iščem dva ZIDARJA. Naslov v oglasnem oddelku 3042 Dekle išče honorarno zaposlitev po 4 ure na dan v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3094 Splošno mizarstvo Radovljica razpisuje prosta delovna mesta 3 KV mizarjev 2 vajencev Osebni dohodek za mizarja 1900 din. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni na voljo. obvestila KANDIDATI ZA VOZNIKE B KATEGORIJE! Poceni in hitro vas po preizkušeni tematiki tehnike vožnje pripeljeva do vozniškega izpita. Ponudbe poslati pod »Visokošolca' — absolventa« ali telefon 24-678 od 19. ure dalje 3043 CENTRALNE KURJAVE opečne barve — mat ali v sijaju na radiatorjih, kar je garancija za vaše obdobje ZOPET SPREJEMAM. Kranj, Tekstilna 14, telefon 23-168 Instaliram CENTRALNE KURJAVE z vašim ali svojim materialom. Dimnik Franc, Koroška 12, Ljubljana—Bežigrad 2771 Vse zainteresirane obveščamo, da lahko do 30. maja 1973 ob jezeru Crnava v Preddvoru ODVAŽAJO PESEK. Pogoj je le predhodna prijava pri Vodni skupnosti Kranj. GTP Central Kranj 3043 ^ vsak dan ^ p\imp ^V KRANIU^ mBEPC« izgubljeno Zatekel se je mlad VOLCJAK. Mi-helčič, Trubarjev trg 5, Kranj 3096 dstalo Kolikor bi še kdo delal škodo na nepremičninah na pare. 13/1 k. o. Podreča, ga bom preganjal. Za posledice ne odgovarjam. Obenem prepovedujem prevoz in prehod vsakomur po pare. 13/1 k. o. Podreča. Kepic Janez, Jože, Podreča 10, Kranj 3095 ¥ CS 10 Sobota — 19. maja 1973 nesreče Umrla v bolnišnici Za posledicami nesreče, ki se je pripetila v nedeljo, 13. maja, na cesti prvega reda pri odcepu ceste za Lesce, je v jeseniški bolnišnici umrla 73-letna Marija Kodričeva. Nezgoda pešca V torek, 15. maja, nekaj po 20. uri se je na cesti drugega reda v Praprot-nem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Mohortf (roj. 1940) je v Praprotnem nenadoma pred hišo št. 15 zagledal pešca Petra Ravnikarja s Križne gore, ki je z desne strani prečkal cesto. Zaradi kratke razdalje voznik avtomobila ni mogel ustaviti in je trčil v pešca. Ranjenega Ravnikarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. " Avto po nasipu Voznik osebnega avtomobila Valentin Volk (rojen leta 1928) iz Brega je vozil v sredo zvečer iz Zgornjih Gorij proti Bledu. V Zgornjih Gorjah ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo tako, da je pred železniškim nadvozom zdrk-, ml po nasipu. Valentin Volk je bil le lažje ranjen, materialna škoda pa znaša približno 20.000 dinarjev. « Treščil v betonski steber V četrtek je vozil proti Javorniku voznik osebnega avtomobila Igor R®" bek z Jesenic in na Cesti železarjev zavijal levo. Takrat pa ga je po levi prehiteval Bojan Kenda iz Ljubljane. Da bi se izognil trčenju, je Bojan Kenda zapeljal na skrajno levo stran vozišča in nato na pločnik, kjer je oplazil betonsk' zid in treščil v betonski steber. Voznik Bojan Kenda je bil ranjen, razen njeg8 pa še Tomaž Visenjak in Ciril Gradišar iz Ljubljane, ki sta bila v Kendovem avtomobilu. -jk Pešec pod avtobus V četrtek, 17. maja, ob 13,30 je na križišču s cesto Janeza Finžgarja na Javorniku pri Jesenicah nenadoma stekel na cesto pešec Franc Rekar (1901M Jesenic. V tem trenutku je pripeljal avtobus, ki ga je upravljal Ivan KelW (1914) iz Podkočne pri Jesenicah in Franca Rekarja podrl. Pešec je bil ranj®n in so ga zaradi tega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Uprava javne varnosti v Kranju sprejme več delavcev za čas od 1/6 do 30/9-1973 za opravljanje nalog na mejnih prehodih Brnik, Ljubelj, Jesenice in Kranjska gora ter za urejanje cestnega prometa na območju PM Kranj, Tržič in oddelka milice Bled. Prijavijo se lahko mladinci, ki so dopolnili 18 let starosti, imajo srednjo strokovno izobrazbo, zaželeno je tudi znanje tujih jezikov. Prijave, kolkovane z 2 din, sprejema uprava do 31/5-1973. April - najbolj črn v prometu Prometna statistika kaže za teri iz rok in stekel na cesto Pre^ letošnje prve mesece kaj malo avtomobil. Do sredine maja let® razveseljivo sliko. Letos je na go- se je v prometu ponesrečilo 5 renjskih cestah do sredine maja pešcev. Več kot polovica PeSce/' izgubilo življenje 20 oseb, za pet to je 38, so zakrivili nesreč® več kot lani. Samo v aprilu je sami, tako da so nenadoma sto' umrlo 8 oseb, v petnajstih dneh pili na cesto pred vozilo, maja pa 3 osebe. Med žrtvami ce- Dq sredine maja ge je na goste je tudi en otrok. Med smrtno renjskih ce8tahJ pripetilo l*2 ponesrečenimi je največ vozni- Jmetnih nesreč \n Fkot že rekov osebnih avtomobilov, in g jih je najyeč bilo aprila-^ sicer 8, en voznik pony ekspre- nesre£ahJse ^ poškodovalo J*6 ssa, 7 pešcev in 4 sopotniki. ,judi od t g8 huje Med pOšk0" Letošnji april prednjači s 49 dJovanimi nesrečah je tudi 2» prometnimi nezgodami s teles- Qtrok od t je bilo 14 otroK nimi poškodbami a h večjo mate- huje poškodovailih, od tega P» nalno škodo pred lanskim mar- pojovfco samo v 15 dneh marcem, ko se je pripetilo 47 takšnih r -u n» prometnih nesreč. Ce pogledamo tolikšnem številu mrtvih 1 vzroke nesreč, ki so se pripetile cestah že v predsezoni je sk v aprilu, je na prvem mestu izsi- prometnih organov seveda r ljevanje prednosti (13 nesreč), zumljiva. Vendar pa inšpeKi na drugem mestu pa so pešci z 10 Mirko Derlink meni, da sezon?* povzročenimi nezgodami. Zna- meseci, to so poletni meseci čilno za te nezgode je, da so pešci najgostejšim prometom, po zaw v devetih primerih sami krivi za šnjih opažanjih tudi niso nuj' nezgodo, le v enem primeru je bil meseci z največ in najhujšimi n kriv voznik motornega vozila. srečami. Zaradi gostote prom« . Nesreče, v katerih so udeleženi so namreč vse drznejši manev pešci, se navadno ne pripete v voznikov onemogočeni. Po .. križiščih, to je tam, kjer so obi- špektorjevem mnenju se zaaw čajno prehodi za pešce, pač pa čas nekoliko tudi spreminja n pešci nenadoma prihajajo pred- vožnje naših voznikov, »/ vozila na odprtih cestah, kjer ni niso več tako okorno začetni*** prehodov in kjer je tudi hitrost Pać Pa se znajo že mnogo spr vozil veliko večja, možnost za neje vključevati v gost prom* ustavljanje ali kako drugačno Seveda pa ta gibčnost še m ta.j0 preprečitev nesreče pa kar naj- vsesplošen pojav, da ne bi ° manjša. V kratkem času sta se kar precejšnjih izjem, ki v pripetili tudi dve prometni ne- tudi pretiravajo in katerih v« sreči, ena s tragičnimi posledi- njo lahko imenujemo saj cami, ko se je otrok iztrgal ma- drzno. L. Zahvala Ob težki izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Lotriča se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno družini Klavora, ki so nam stali ob strani, sorodnikom, prijateljem in znancem, Društvu rejcev malih živali Kranj, tov. Suhiju za poslovilne besede, SGP Projekt Kranj, sodelavcem Iskra Kranj, darovalcem cvetja, upokojencem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi dr. Bajžlju za zdravljenje in lajšanje bolečin ter č. g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoča družina Lotrič Kranj, 17. maja 1973 Gasilska vaja v Kranju V počastitev 10. obletnice Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj je bila v četrtek popoldne na zapuščenem stanovanjskem bloku ob cesti JLA v Kranju (pri gasilskem domu in zavarovalnici) velika gasilska vaja, pri kateri so sodelovali vsi kranjski poklicni gasilci in nekateri prostovoljni gasilci iz okolice Kranja. V vaji so pokazali sodobna gasilska sredstva (prah, lahko peno in vodno meglo), ki so kos vsakemu požaru, ter novo zglobno hidravlično platformo, ki je ena prvih v državi in lahko dvigne gasilca-reševalca več kot 20 metrov visoko. Poklicni gasilci so preizkusili tudi nove azbestne zaščitne obleke. Dva gasilca sta se v takih oblekah sprehodila skozi plamene, ki so nastali zaradi vžiga lahko vnetljivih tekočin. Sredi ognja je dosegla temperatura več kot 800 stopinj, vendar sta se gasilca vrnila nepoškodovana. Vaja je nedvomno dobro uspela. Številni gledalci ter predstavniki delovnih organizacij in ustanov so bili z znanjem in spretnostjo kranjskih poklicnih gasilcev nadvse zadovoljni. -jk Ljubezen planinam in naravi ■mm Poklicna gasilca Stane Oman in Janez Klemenčič sta se z dihalnima aparatoma in v azbestnih oblekah nemoteno prebila skozi plamene, ki so nastali zaradi vžiga lahko vnetljivih tekočin. Čeprav je dosegla temperatura v ognju 800 stopinj Celzija, sta gasilca izpolnila nalogo, (jk) — Foto: F: Perdan Lovro Noč je bil 18 let zaposlen kot mizar v Splošni bolnici Jesenice in tudi tedaj, ko je bil redno zaposlen, ni minila nedelja, ki je. ne bi preživel v planinah. »Na planine sem se bil navezal že v mladih letih, vedno sem občudoval in ljubil naravo. Precej so me naučili moji prijatelji, še posebno gorski reševalci. Naučili so me vztrajnosti, trdnosti in z veseljem sem upošteval vsa navodila. Spoznal sem, koliko srčnosti in poguma je treba, če hočeš postati dober gorski reševalec, koliko odpovedovanja in izpostavljanja nevarnostim. Za vse pa sem jim še danes hvaležen, saj zdaj naravo ne le občudujem, spoštujem vse, kar je v njej in jo znam tudi ceniti in če le morem — tudi varovati. Ne morem razumeti vseh tistih, ki v naravi ne najdejo ničesar. Prav zares se moraš zamisliti nad mladino, ki poseda po lokalih, ki v miru in tišini ter lepoti narave ne poskuša najti ničesar. Meni pa je že v mladih letih toliko pomenila!« Tak je Lovro Noč s Plavža, planinec in gorski reševalec, prijeten in vedno hudomušnega nasmeha in smešnih domislic. Človek, ki ga Jeseničani radi srečujejo, planinec z vsem svojim srcem, gorski reševalec z vsem svojim pogumom, vztrajnostjo-in humanostjo. D. Sedej V kletnih prostorih je izbruhnil požar. Stanovalci so se zatekli v višja nadstropja. Medtem ko se gasilci v zaščitnih oblekah približujejo ognju, se hidravlična platforma pripravlja, da bo stanovalce rešila s strehe in jih v posebni košari prinesla na varno, (jk) — Foto: F. Perdan Lovra Noča s Plavža na Jesenicah je prijetno srečati. S svojim nepogrešljivim planinskim klobukom, planinsko opremo in nahrbtnikom se kdajpakdaj ustavi na cesti le toliko, da pokramlja s starim znancem ali prijateljem, navrže kako smešno prigodo in se pri vsem tem še posebno dostojanstveno smehlja. Potem — potem pa se odpravi na prvo avtobusno postajo, na prvi avtobus, ki odpelje v »dolino«, na eno neštetih izhodiščnih točk, ki peljejo v planine in naravo. Zdaj je 57-letni Lovro Noč upokojenec, vendar daleč od tega, da ne bi vedel, kam s seboj in premišljeval, kam bi se »del«. Njemu ni do sprehodov po bučnih mestnih ulicah, ne do posedanja pred gostilnami in klepeta o vremenu. Če ga ne zadržuje delo doma, pri domači hiši, jo vedno že v ranem jutru ubere v gore, ki jim je poklonil vso svojo ljubezen že pred več desetletji. Še več: v gorah je spoznal svoje najboljše prijatelje, ki so ga kot dobrega planinca povabili, naj se včlani v Gorsko reševalno službo. Od tedaj dalje ni reševalne akcije v gorah, kjer ne bi humano reševal in pomagal tudi Lovro. »Pred štirinajstimi dnevi smo prejeli vest, da se je na poti s Stola izgubila ali ponesrečila neka starejša ženska. Ni bila domačinka, prihajala je z Reke, zato nas je še posebno skrbelo, da se ji ni pripetilo najhujše. Po dveh dnevih iskanja se je naša zla slutnja uresničila. Ženska je padla čez steno in se smrtno ponesrečila.« alpina Nagrada Loke '73 Jugoslovani spet zamujajo Poročali smo že, da si je dosedanjih 23 dirk za Nagrado Loke, so se razvile iz skromnih meddruštvenih hitrostnih voženj po uhcah mesta, ogledalo skupno 380 tisoč obiskovalcev. Vodstvo Prireditve letos zato upravičeno pričakuje dtiristotisočega go-j ?• prav nič ne bomo pretiravali, če zapišemo, da utegne jubilejni gledalec videti doslej najprivlačnejši spopad motoristov, od Katerih bo marsikdo nastopil osmič ali devetič zapored. Zdaj pa k novici tedna: organizacijski komite Nagrade Loke je pred anevi navezal stike s kolesarsko zvezo Slovenije, ki pravkar pripravlja Vse potrebno za tradicionalno tekmovanje Alpe Adria. Da bi ubili dve °}uhi na en mah ter ugodili ljubiteljem obeh športov hkrati, so sklenili a'J Radnje etape napornega obračuna med virtuozi pedal prestaviti v ^kofjo Loko. Veliki finale le-tega bo namreč prav 27. maja. Dogovor lcer ni dokončen, a če bi pogajajočima stranema uspelo uskladiti urnike in rešiti prometno-tehnične probleme, bi občinstvo, razporejeno posebej zavarovane cone vzdolž proge, kako uro pred startom »bren-^jev«, ki zmeraj nastopijo prvi, lahko »za aperitiv« občudovali drama-icm finiš kolesarjev. Slednji bodo ob prihodu v Loko prevozili še dva Kroga in na 4,5 kilometra dolgi stezi izcedili iz sebe zadnje atome moči. Ko ravno govorimo o občinstvu, naj povemo, da prometniki n usklajevalci redarskih služb priporočajo prišlekom, naj ne Prihitijo na prizorišče dogajanj v zadnjem trenutku. Vpadnice nameravajo zapreti ob 8. uri zjutraj in do poznega popoldneva bo Potem dovoljen le enosmerni promet. Samo progo pa mislijo izprazniti ob 13.40. Lastnike motornih vozil velja opozoriti, da je Parkirnih prostorov več kot dovolj in da skrb, kje pustiti avto-m°bil, tokrat odpade. Kogar stroji in dirkači posebej zanimajo, naj stopi v kamp sredi 6°zdička zraven telovadnice osnovne šole Trata, ki so ga zaradi praktič-^ razlogov prestavili.v neposredno bližino cilja. (Prej je druščina dernih nomadov taborila na kopališču v Puštalu). konkurenca? Ni dvoma, da bo huda. Za zdaj imajo Ločani .!^afcrtu okrog 180 startov, kajti več jih ponekod precej ozko ce-išče ne dovoljuje. Do izteka uradno postavljenega roka so pre-J®u zaključne prijave nad 300 tekmovalcev, medtem ko je večina ^Ugoslovanov — izjemi sta Salobir in Gaber — po stari, zlati na-adi »pozabila« poslati papirje. Navalili bodo šele zadnje dni. _ aze, da se ne zavedajo težav, ki spremljajo naknadno obleganje •.r*reditelja. Tako neodgovornega obnašanja si vozniki z medna-odno licenco ne bi smeli privoščiti. Ne bi smeli izkoriščati dej-v va, da AMZ Jugoslavije strokovnim štabom prepoveduje za-j domače »ase« — dasi običajno prekoračijo vse vnaprej »očene datume. V tujini bi jim seveda brez razprave pokazali Med mladinci vodi Triglav glav J Nogometaši kranjskega Tri-v®nstvPnSno na^irajo točke za pr-8kern 1° Gorenjske. Tudi v nedelj-Kolu so zmagali in vse kaže, da Druga zmaga Po Save porazu v prvem kolu favoriti ~~ zahodna skupina proti koŠar|: .?a prvo mesto Kopru, so kolu kranjske Save v drugem KobaSma visoko Premagali TIK iz Cerkn?• v tretjem kolu pa v zmago1 1?eu8°dne domačine. S to del lpe!e je ®ava povzpela v zgornji ' saJ Je P° ^eh kolih < le še Koper. Tudi druga SKr ®® ®nj,8ka Predstavnika v II. drugem t. 0 držita> Kladivar je v tom n, u z minimalnim rezulta-Kropari?magaI Plamen iz Krope. Pravih v PS SO v tretjem ko'u P"- °^Pravii;er1 Presenečenje in doma HezuiJ fa.v°rizirani Tolmin. koy: S»\ gorenjskih predstavni-i *Wla : Kobarid 84:64, Kladivar 54:75 men 65:64, Cerknica : Sava __J. Ažman bodo osvojili naslov gorenjskega prvaka. Zdaj so v vodstvu s tremi točkami prednosti pred ekipo Save. Rezultati: Triglav : Tržič 4:1, Lesce : Sava 0:6, Bohinj : LTH 3:0, Alples : Jesenice 2:2. Lestvica: Triglav 11 9 1 1 52: 8 19 Sava 11 8 0 3 37:21 16 Jesenice 11 6 1 4 42:21 13 Lesce 11 6 1 4 23:23 13 Bohinj 11 5 0 6 32:33 10 Tržič 11 5 0 6 25:32 10 Alples 11 1 3 7 12:42 5 LTH 11 1 010 11:54 2 P. Novak gorenjskih ^UPkraiih ko*etni ♦ u K') ~ v pr'jateljski ro-Uato vL "" 1Vžie Premagal do-lov 2a nt0,z 29:23 (10:15). Največ go-5, Rak^Up Je 80 da,i: Kuhar 6. Toporft r«n in 4' za Trži« pa: Jakšič 8, Te-n ^ga po 7 - M sketn Dnir republiškem košarkar-iz 2irov ,U 80 Pion'rke osnovne Sole Uvrstil® 2asedle Prv« mesto in se s tem igralo s«. I1® republiški finale, kjer bo Brestani e n : ^»tec 74:17, Žiri : 33:29. 54:14' Brestanica : Logatec' druStvo novanje J* Zafel° Popravljati na praz-pr'reditvB^^^Jevnega praznika. Glavne ^gin, bon 0 od 8' do 1S- ju,'ja- Med n°gonietni , or«aniz'rali tudi članski ®ki ^'rnir t 'rnir' Sahovsk' košarkar-er turnir v namiznem tenisu. kl^°?2STK?ANA (O- S.) - Smučarski ^aja, 0'j/8trane bo v nedeljo, 20. «r«Po že t V Vratih P°d govo m9Vani^,i ! clonalno smučarsko tek-jeziatorogov veleslalom. N ) ~ Tekmovalna ko-> f'anov w°nnjske Je registrirala tek-J« nerS nNaklo:AIPless3:()w.o..ker ^'»a TW,BnMu P°vzročil igralec >8trirane JiJlaSlednje tekme 80 bile lke 2 naoižT e na P08amezne prekr->Pa 3Ti i2idi: Preddvor : dlnc'> 0 3 w J™ : Jesenice (mik-""■Ji) 0:3 w n°'u®enice : A1P'e8 da je nečistoča prodrla v talno vod od višje ležečih kmetij v sme Govejk, vendar pa preizkus z vanjem tega ni potrdil. V Zireh s° s že v nedeljo lotili generalnega Pra. nenja rezervoarjev in pa čiščenj vodovodnih cevi. Za nujne P9tre^0 se je prebivalstvo oskrbovalo z vod iz cisterne. Trenutno dela pri Pre a ščevanju še tečejo, voda je kloriran in vse kaže, da se zadeva izboljšuj' Vsekakor pa problem, kako zag0«. viti v Žireh neoporečno pitno vod > obstaja še naprej. Jumbo-jeti poslej tudi na jugoslovanskem nebu Jutri, v nedeljo, 20. maja ob 3- ««r zjutraj se bo na betonsko pisto le* lišča Pulj spustilo orjaško Locheed TriStar 1011, last angle^ družbe Court Line. Le-ta je nam«? v sodelovanju s potovalno agenc'J Clarkson iz Londona sklenila v Je , 1973 organizirati verigo poletov m.^ londonskim aerodromom Luton • Puljem. Orjak naj bi vsake ? pripeljal k nam po 400 letovi^*1'-' TriStar 1011 bo prvi zračni ye>>. kan razreda jumbo-jet, ki je kdajk pristal na kakem jugoslovanskem tališču. Pomembnost tega dogod* menda ni treba še posebej poudarj ti, saj predstavlja novo spodbudo razvoj obmorskega turizma na lS sko-kvarnerskem območju, hkrati V obeta močno povečati potniški Pr met Aerodroma Ljubljana-1 u . Vodstvo podjetja računa, da puljsko letališče letos sprejeti okr ,j 350 tisoč oseb, ki jih bodo pripelJ^j kovinski ptiči največjih nosilno Če vemo, daje šest let nazaj šlo P!" ^ njega komaj 1900 ljudi, je napre^ naravnost fantastičen. e. Slovesnosti ob prihodu jumbO'J . ta se nameravajo udeležiti mn britanski in naši poslovni možje, ' gleška in hrvaška televizija ter , porterji številnih otoških listov. Izlet za telesne invalid? Poleg drugih dejavnosti kranj . j podružnica telesnih invalidov s tudi za športno dejavnost in reorj< acijo svojih članov. Letos so na V^ mer organizirali že pet športnih movanj, ki so se jih udeležili i«lV^rli-iz vseh kranjskih delovnih zacij. Pravijo, da bi takšnih vanj in srečanj organizirali se saj si jih člani želijo, vendar Pa:st! zato primanjkuje denarja. Zdaj s ^ zato obrnili za denarno pomoč ^.jj,, »delovne organizacije. Povabili 1,0 -L-da bi s 50 starimi tisočaki na let° postali podporni člani kranjske r^, družnice telesnih invalidov. denarjem bi potem pokrili stroš*. več različnih tekmovanj in srečanj^ Letos imajo na primer v Pr0^rkret' srečanje oziroma piknik z nepo ■ nimi invalidi. 9. junija pa bo K.jjoV ska podružnica telesnih «nYaiet v organizirala za svoje člane lZ .(v Kočevje, kjer si bodo ogledali j-zansko bolnico oziroma bazo ^ v set, popoldne pa bodo imeli P' j^jč* Črnomlju. Člani vodstva podru* $ so nam povedali, da vabijo član « j. se čimprej prijavijo za ta izl'et'(-,t.t'" jave sprejemajo vsak torek >n p(r tek od 1(). do 18. ure v prostor««j()K v družnice na Begunjski cesti ^ Kranju. ^ Švicarska farma labodov je konec marca letos podarila blejskemu turističnemu društvu še dva laboda. Tako je na Bledu zdaj že pet pernatih lepotcev. In zakaj so jih podarili ravno Bledu? Poznavalci in ljubitelji Bleda iz švicarske farme so se menda odločili, da mora Bled v prihodnje imeti v okras še več labodov. Mimogrede povedano, en takle »okrasek« stane okrog 1000 novih dinarjev. —A. Z. — Foto: F. Perdan Bled pred sezono Ugodne napovedi gostinskih in turističnih delavcev Rudolf PELKO, tržničar: »Tržnica je zanesljivo med najslabše urejenimi deli Kranja. Premajhna je, razen tega pa so ljudje nedisciplinirani in mečejo odpadke posod, samo tja ne, kamor bi jih morali. Ko bo nova tržnica, bo tudi nesnage manj, seveda če bodo tudi ljudje bolj disciplinirani. Na splošno pa menim, da je središče mesta bolje urejeno kot bližnja okolica, recimo Primskovo. Posebno kritičen je kokrški breg! Seveda pa tudi v središču mesta ni vse v redu. Poglejmo le Tavčarjevo in Tomšičevo ulico. Fasade so neurejene, ulici zaradi odpadkov in parkiranih avtomobilov ne-neprehodni, tako da ima kdaj celo smetarski avto težave pri vožnji in pobiranju smeti. Seveda' pa prizadevanja za lepši in čistejši Kranj ne bodo zalegla, če ne bomo tudi njegovi prebivalci bolj disciplinirani, vzgojeni in občutljivi za urejeno okolje.« Tinko JAKŠE, brivec: »Kranj je nedvomno lepši kot je bil nekdaj, vendar je zaradi naše malomarnosti in neodgovornosti večkrat zanemarjen in neurejen. Žalostno je, da ne znamo skrbeti za urejeno okolje, da stvari, ki mesto olepšujejo, na moremo pustiti pri miru, da odmetuje-mo odpadke in smeti tam, kjer se nam zljubi, itd. V tem Stanko GALJOT, upokojeni krojač: »Včasih je bil Kranj bolje urejen in bolj čist, smetarji in občani so bolje skrbeli za mesto, danes pa najraje delo opravimo na pol, brez željene-ga učinka. Več bi moralo biti urejenih zelenic, drevoredov in nasadov. Po moje je skrajno neurejen Mohorjev klanec. Nujno ga bo treba asfaltirati ali tlakovati. Po kamenju je nemogoče hoditi. Prav tako neurejene so Tavčarjeva, Puharjeva in Tomšičeva ulica. Za čistočo mesta se jjremdlo brigamo. Mlade bi morali že v vrtcih in osnovnih šolah vzgajati v tem smislu, predvsem pa bi bili potrebni zgledi starejših! Če ne bo šlo drugače, bi bila ustanovitev komunalne milice upravičena. Kršilci naj bodo na kraju prekrška zoper red in čistočo kaznovani.« J. Košnjek Blejski gostinski in turistični delavci napovedujejo, da bo letošnja poletna turistična sezona ugodna, morda celo precej ugodnejša od lanske. Ne le v hotelih, tudi na turističnem društvu, se tuje agencije in posamezniki zanimajo, kako bo letos na Bledu, kakšne so zmogljivosti in kdaj bi lahko prišli na Bled. Prvih deset dni v maju je bilo na Bledu še nekakšno zatišje, vendar pa je bilo vseeno vsak dan za okrog 150 prenočitev več kot lani ta čas. Med gosti je bilo največ Angležev, Nemcev, Nizozemcev in Američanov. — Zdaj so na Bled že prišle prve večje skupine, ki se bodo kot kaže vrstile vse do konca oktobra, ko bodo hoteli uradno zaključili letošnjo glavno turistično sezono. Zanimivo je, da je letos za Bled najavljenih še več gostov iz Amerike kot prejšnja leta. Sploh število ameriških gostov iz leta v leto narašča. Tako so leta 1967 na Bledu zabeležili okrog 4 tisoč prenočitev Američanov, lani pa že 30 tisoč in se tako Američani v strukturi gostov z 9. mesta leta 1967, lani povzpeli že na 4. mesto. Bled pa letos kot kaže ne bo živahen le po številu gostov, marveč tudi po številu različnih zabavnih in drugih prireditev. V posebnem koledarju je trenutno predvidenih oziroma napovedanih od maja do oktobra kar 125 prireditev. Med pomembnejšimi velja omeniti različna regatna tekmovanja, mednarodni plesni turnir, nastope folklornih skupin, izbor lepotice Bleda, vrsta prireditev bo v okviru krajevnega praznika od 17. do 22. junija itd. Novost med prireditvami pa bodo pogosti koncerti na otoku. Sicer pa bo turistično društvo v kratkem izdalo v treh jezikih letošnje turistične informacije, v katerih je tudi koledar prireditev. In ko že omenjamo priprave na sezono, velja povedati, da so se na Bledu letos resno lotili ureditve parkov in sprehajalnih poti ob jezeru. Tako bodo s sodelovanjem hotelov in drugih organizacij asfaltirali sprehajalno pot od Mlina mimo hotela .Toplice pa vse do Grajskega kopališča. Razen tega bodo ob poti postavili klopi, obnovili pa bodo sprehajalne poti in steze tudi na Straži, Osojnici in na Grajskem hribu. Turistično društvo pa bo letos izdalo še posebno karto sprehajalnih poti. Od drugih posebnosti in novosti bi lahko omenili še dve, ki zaslužita pozornost. Pisali smo že, da bo po jezeru letos vozil čoln na električni pogon. No, eden, ki ga je nabavil zavod za pospeševanje turizma, že vozi, čez čas pa se mu bo priključil še eden. Vožnja s čolnom, v katerem je prostora za 25 oseb, traja do otoka 7 minut. Čoln vozi zdaj vsake pol ure vsak dan od 8. do 18. ure. Cena skupaj z vstopnico za muzej na otoku pa je 15 dinarjev. Ko bodo dobili še drug čoln, bodo določili še bolj reden vozni red. Druga novost pa pomeni pridobitev predvsem na gostinskem področju. Park hotel enote Viator na Bledu je 1. maja odprl preurejeno bivšo gostilno Union na Bledu, kjer nameravajo v kletnih prostorih urediti še disco klub. Na Bledu vsekakor pozdravljajo to novost oziroma novi lokal, vendar nekateri menijo, da bi bilo še bolje, če bi bila bivša gostilna preurejena v restavracijo, saj takšnih lokalov na Bledu močno primanjkuje. (Za tiste, ki se bodo odločili za obisk otoka, pa povejmo, da je Viatorjeva restavracija na otoku tudi odprta od 1. maja naprej). Na Bledu torej turistično sezono pričakujejo z veliko mero optimizma. Zanimivo in hkrati razveseljivo pa je, da je v hotelih precej zmogljivosti oddanih ali pa rezerviranih od tujih agencij tudi že za prihodnjo zimsko sezono. Trenutno se za prihodnjo zimsko sezono najbolj zanimajo Američani, Švedi in Nemci. A. Zalar /V« Bledu bodo letos asfaltirali sprehajalno pot od Mlina mimo hotela Toplice do Grajskega kopališča. l)el poti ob hotelu Toplice je že asfaltiran. — Foto: F. Perdan Turistično društvo Kranj se bo tudi letos priključilo akciji gorenjskih turističnih društev in Gorenjske turistične zveze ter organiziralo akcijo Olep-šajmo naš kraj. K sodelovanju občanov pri tej akciji bodo pozivali lepaki, društvo pa je s potekom in namenom akcije seznanilo tudi skupščino občine Kranj, podjetja in ustanove ter nekatere posameznike, ki zanemarjajo in pozabljajo na čistočo in urejenost mesta in neposredne okolice, v kateri živijo. Društvo bo pripravilo tudi fotografsko razstavo »kamnov spotike«, ki kazijo videz mesta. Na vrsti sestankov po delovnih organizacijah in ustanovah so pozdravili letošnjo akcijo društva in zamisel, da ne bi bila enkratna, temveč stalna, ker Kranju kljub sorazmerno dobri urejenosti še vedno veliko manjka. Za mnenje o urejenosti Kranja smo' vprašali tudi Kranjčane, ki dobro poznajo mesto in njegove tovrstne slabe in dobre plati. primeru smo nevzgojeni. Vrzel bi morala izpolniti osnovna šola in mladini vcepiti ljubezen do urejenega in čistega okolja. Menim, da bi mladina na očiščevalnih akcijah, ki bi jih organizirali, najbolje praktično spoznala, kako pomembno je čisto in urejeno okolje! Pri osrednji cerkvi v Kranju smo postavili dragocen spomenik Janeza Nepomuka, ki pa je sedaj skoraj zasut s smetmi. Po moje bi le visoka in trdna ograja preprečila metanje smeti v vodnjak in na spomenik. Prav tako bi kazalo urediti znano sprehajalno pot od Kranja do Struževega, stari Kranjčani jo imenujejo Mali Vintgar, namestiti take klopce, da jih razgrajači ne bodo mogli razdreti, nova ograja ob poti pa je na srečo tako močna, da kljubuje neznanim obiskovalcem, ki so staro že zmetali v Savo.« Hokejski klub Trigl*vj Kranj vabi na redni oof zbor v torek, 22. maj»-18. uri v sejni dvorani vj. ščine občine Kranj. Lju , telji hokeja vabljeni-^/ Gostovanje v Varaždinu