GEOMORFOLOŠKA KARTA 1 : 100 000 IN RAZVOJ RELIEFA V LITIJSKI KOTLINI (S 7 T A B E L A M I , 13 P O D O B A M I I N 8 S L I K A M I V B E S E D I L U I N 1 B A R V N O K A R T O V P R I L O G I ) GEOMORPHOLOGICAL MAP 1 : 100 000 AND THE RELIEF EVOLUTION OF LITIJA BASIN ( W I T H 7 T A B L E S , 13 F I G U R E S A N D 8 P H O T O S IN T E X T A N D I C O L O U R E D M A P IN A N N E X ) I V A N G A M S K A R E L N A T E K SPREJETO NA SEJI R A Z R E D A ZA P R I R O D O S L O V N E V E D E SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 18. JUNIJA 1981 Izvleček U D K 5 5 1 . 4 3 ( 4 9 7 . 1 2 - 1 9 1 ) 5 5 1 . 8 9 ( 4 9 7 . 1 2 - 1 9 1 ) G e o m o r f o l o š k a karta 1 : 1 0 0 0 0 0 in razvoj reliefa v Litijski kot l in i V pričujočem članku avtorja podrobneje prikazujeta značilnosti in razvoj reliefa v ob- močju, ki je predstavljeno na Geomorfološki karti okolice Litije v merilu 1 : 100 000. Ta geomor- fološka karta je prva tovrstna tiskana geomorfološka karta v Jugoslaviji, izdelana po koncepciji Mednarodne komisije za geomorfološko snemanje in kartiranje pri Mednarodni geografski uniji in je bila izdelana kot poskusna karta za izpopolnjevanje in usklajevanje enotne koncepcije in legende Geomorfološke karte Jugoslavije 1 : 100 000, ki nastaja v okviru zvezne razisko- valne naloge. V drugem delu članka pa avtorja podrobneje predstavita pokazatelje, ki govorijo o močnih in raznovrstnih tektonskih premikih. Ti so nekdaj enotni pliocenski peneplain dvignili v zelo različne višine, tako da je nastala prava medgorska kotlina z višjim sklenjenim obodom, vendar z malo ravnega sveta. Zaradi neotektonskih premikov se je izoblikovala zna- čilna sovodenj savskih pritokov pri Šmartnu in savski okljuk pri Litiji, po drugi strani pa je grezanje povzročilo tudi prestavitev Save iz moravško-trboveljsko-laške sinklinale v današnji tok, kar je nov pogled na genezo savske doline pod Ljubljansko kotlino. Abstract U D C 5 5 1 . 4 3 ( 4 9 7 . 1 2 - 1 9 1 ) 5 5 1 . 8 9 ( 4 9 7 . 1 2 - 1 9 1 ) G e o i n o r p h o l o g i c a l M a p 1 : 1 0 0 0 0 0 and the Relief E v o l u t i o n of the Litija Basin (Central Slovenia) The study deals with the characteristics and evolution of the relief in the area presented on the Geomorphological Map of Litija surroundings in the scale 1 : 100 000. This geomorpho- logical map is the first one elaborated according to the conception of the IGU International Commission for Geomorphological Survey and Mapping and published in Yugoslavia. It was made as an experimental geomorphological map destined for perfection and coordination of the Yougoslav conception and legend of Geomorphological map of Yougoslavia 1 : 100 000, which is executing in the frames of the federal research project. The second part of the study deals in detail with indicators of vigorous and differently directed neotectonical movements which have uplifted the uniform Pliocene peneplain in very different heights and created so an intermontane basin with a closed frame of higher summits and plateaus but with a very few flat ground at the bottom. The neotectonical movements have formed a characteristic conflu- ence of Sava tributaries near Šmartno and the Sava meander near Litija, on the other hand it has involved the shifting of the Sava river from the Moravče-Trbovlje-Laško sincline to present position what is a new view on the genesis of the Sava river below the Ljubljana basin. Naslov — Address: Dr. Ivan Gams, redni univ. prof. in dopisni član SAZU PZE za geografijo Filozofske fakultete Aškerčeva 12 61000 Ljubljana Jugoslavija Karel Natek, asistent Geografski inštitut Antona Melika Slovenska akademija znanosti in umetnosti Novi trg 4 61000 Ljubljana Jugoslavija 1. O Z E M L J E IN N J E G O V A G E O L O Š K A S E S T A V A Geomorfo loška karta okolice Litije (v nada l jn jem tekstu okra j šano g. k.) za jema sekciji Litija in Polšnik nove topografske karte V G I v merilu 1 : 25 000. Predstavljata zahodni del hribovitega predalpskega sveta, ki ga v slovenski geografiji imenu jemo Posavsko hr ibovje ( I l e š i č , 1972, 12). Razen manjšega dela na južnem robu g. k., od koder tečejo vode v Višnjico, Temenico in Mirno, pr ipada vse ozemlje neposred- nemu porečju Save. Njena dolina prečka severno polovico g. k. in predstavl ja glavno p rometno os celotnega ozemlja . Sava napravi pri Litiji največji ovinek na vsej poti skozi Posavsko hribovje. Ob tem zavoju je neka j več ravnega sveta, ki se nada l ju je še ob spodnjem toku Reke do Šmartna, k jer je največja sovodenj na vsem kar t i ranem ozem- lju. Proti Savi v litijskem okl juku in proti Šmar tnu se od vseh strani znižujejo slemena ter usmer ja jo doline, kar daje ozemlju p o d o b o kotlinice, imenovane po središčnem naselju in sedežu občine, kamor gravit ira prebivalstvo domala s celotnega ozemlja g. k. V nada l jn jem tekstu pogosto istovetimo ozemlje g. k. z imenom Litijska kotlinica, sa j vanjo ne spada le ozek pas na vzhodnem in južnem robu g. k. Problematika geološkega in geotektonskega razvoja Litijske kotlinice je podobna kot v ostalem Posavskem hribovju. Kamnine, ki sestavljajo p roučevano ozemlje , so v glavnem iz karbona , perma in triade. Pred novejšo fazo erozije naj bi bile mnogo širše razpros t ranjene še jurske in kredne kamnine ( G r a d, 1960, 1961; P r e m r u, 1974), od katerih so se ohranili le drobci. V savski orogeni fazi in nas tanku antiklinal in sinkli- nal ter ob dviganju ozemlja ( R a k o v e c, 1931) je pospešena erozija odstrani la jurske in kredne sklade ter neznan obseg terciarnih sedimentov, katerih ostanki so zelo pičli (pri Lazah v dolini Savskega potoka, Vačah, Kleniku, Tirni) ( G r a d , 1961). Po Premruju (1974, 1975) se na ozemlju g. k. kot tudi v os rednjem Posavskem hribovju (B u s e r, 1979) javl ja jo naslednje tektonske enote: 1. Litijska antiklinala je kot del av tohtone podlage sestavljena iz karbonskih in permskih glinastih skri- lavcev, kremenovega konglomerata in kremenovega peščenjaka. Avstrijska geološka karta 1 : 75 000 razlikuje glinaste skrilavce od kremenovih peščenjakov in konglomera- tov, česar pa ni na rokopisni geološki karti v merilu 1 : 25 000, ki nam jo je nudil na vpogled Geološki zavod SRS v Ljubljani . Po njej so v glavnem povzeti vsi navedeni stratigrafski podatki . Na g. k. je ozemlje v neprepustnih paleozojskih sedimentih in psevdoziljskih skladih pr ikazano z r javo barvo prevladujočih f luvio-denudaci jskih procesov. Litološke razlike v neprepustnih kamninah se od raža jo v mikro-obl ikah (zložnejša poboč ja v glinastih skrilavcih), le kremenovi peščenjaki in konglomerat i so prišli k ra jevno do izraza v nekoliko višjih vrhovih. 2. Litijski nariv* gradi jo s rednje- do zgornjetr iasni apnenci in dolomiti , ki so bili narinjeni od S proti J. Njegov narivni rob predstavlja markantn i vrh savske doline med Dolskim in Hoti- čem in se iznad nižjih paleozojskih skladov dviguje v obliki s t rukturne s topnje — kve- ste. Ker se litijski nariv v vzhodnem delu g. k. stika s prav tako apniško-dolomitn im dolskim nar ivom, kvesta V od Vač izgine. 3. Dolski nariv sestavljajo pretežno zgornjetriasni dolomiti , ki so bili na litijsko antiklinalo nari- njeni od V in od J. Na vzhodnem delu g. k. so razširjeni med Polšnikom, P o d k u m o m , Gradiščem in Gabrovko. Karbonatni sedimenti dolskega nariva so bili v Litijski kotlini- ci večidel erodirani . Sklenjeno so ohran jen i na južnem robu g. k., k jer so v njih raz- vodne višine med Savo, Višnjico in Temenico, od tam pa segajo v š irokem klinu proti Šmartnu. K dolskemu narivu spada tudi mezozoik Tirnsko-šent lamber tske planote in n jeno nadal jevanje na južni strani Save (Orl jek, Ž a m b o h in Ostrež) (P r e m r u, 1974, 263). V spodnje t r iasnih skladih je mes toma precej nekarbona tn ih primesi (skrilavci, glinenci, roženec, kremen, vulkaniti — G r a d , 1957). Po Premru ju (1974, 268) se je nar ivanje izvršilo v rodanski fazi, to je na p rehodu sarmata v pliocen. Večji kompleksi mezozojskih apnencev predstavl ja jo v glavnem kraške planote, bolj krušljivi in man j prepustni dolomiti pa s lemenasto-dol inast i relief. Ozemlje v me- zozojskih karbona tn ih sedimentih je na g. k. pr ikazano z rdečo (kraško površje) in vi- joličasto barvo (f luvio-kraško površje). 2. K O N C E P C I J A G E O M O R F O L O Š K E K A R T E Naša celostna (t. j. kompleksna ali obča , v naspro t ju od delne) g. k. je bila izdelana v okviru zvezne raziskovalne teme Geomorfo loška karta Jugoslavije. Sredstva zanjo so načelno odobri le skupnosti republiških in pokraj inskih raziskovalnih organizacij na osnovi predloga, ki je bil izdelan po sklepu prvega jugoslovanskega simpozija o geo- morfološkem kar t i ranju 1. 1975 v Beogradu. Simpozijski zapisnik se v 4. členu glasi: »Smatramo, da je koncepci ja splošnega geomorfološkega kar t i ranja , izdelana v Med- narodni komisiji za geomorfo loško proučevanje in kar t i ranje pri Mednarodni geograf- ski zvezi, najus t reznejše izhodišče za izpopolnjevanje metodologije kar t i ranja v naši domovini .« ( Z e r e m s k i , ur., 1976, 125). Takšnega izpopolnjevanja mednarodne koncepcije smo se lotili s kar t i ranjem Litijske kotlinice in karto ter izkušnje razložili na drugem zveznem posvetovanju o geomorfo loškem kart i ranju, ki ga je Geografski inštitut A. Melika pri S A Z U organiziral aprila 1979 v Ljubl jani ( N a t e k, 1980). Naša g. k. je s to študijo vred zamišl jena ne le kot sredstvo geomorfo loške analize hri- bovitega reliefa, temveč tudi kot metodološki prispevek k pripravi jugoslovanske le- gende za deta j lno g. k. Za razumevanje m e d n a r o d n e legende, ki je postala izhodišče za jugoslovansko in našo g. k., je po t rebno navesti nekaj pojasnil . Celostno geomorfo loško kar t i ranje se je * Ker se končuje daleč od Litije, ki je v paleozojskih sedimentih, bi ga na našem ozemlju ustrezneje poime- novali po Slivni in po Zasavski Sveti gori. Ta hrib imenujejo zadnji čas tudi Zasavska gora. Ker menimo, da je staro ime etnografsko pomembno, čeprav njegovo poreklo še ni povsem izpričano, ostajamo pri pridevniku »sve- to gorski«. pri evropskih narodih razvilo kot logična dopolnitev detaj lnega kar t i ranja posameznih oblik. Tudi slovenska geomorfologi ja p remore več tematskih kart , med katerimi po drugi svetovni vojni prevladuje jo karte slemenskih nivojev ( Š i f r e r, 1972). Zaradi različnih zgodovinskih pogojev, v katerih so se v Evropi razvijale nacionalne geomor- fologije in zaradi različnih tipov reliefa, pr ikazanih na g. k., so nastale v koncepciji splošnega detaj lnega geomorfološkega kar t i ranja znatne razlike. Vsaka od teh koncep- cij ima svoje prednost i in pomanjkl j ivost i . Njihovo pr imernost m o r a m o ocenjevati ne le po teoretskih načelih, temveč tudi po ustreznosti pr ikazovanja konkre tnega reliefa ( G a m s , 1976). Do takega spoznanja so privedle geomorfološke karte istega ozemlja, izdelane v različnih koncepci jah (G i 1 e w s k a, 1967; V a n D o r s s e r - S a l o m e , 1974). Da bi dobili čim bolj celovito ter š iroko koncepci jo ob upoštevanju izkušenj dru- gih narodov, v cilju, da bi geomorfo loško kar t i ranje po svetu čimbolj poenotil i in se v tem pogledu približali geologiji, ter da bi pomagali na rodom na začetku geomorfo- loškega kar t i ranja ali brez tradicije, je bila pri Mednarodni geografski zvezi osnovana podkomisi ja za geomorfo loško proučevanje in kart i ranje , ki je po XXI . medna rodnem kongresu geografov delovala kot komisija, po XXIV. kongresu v Tokiu leta 1980 pa je delovna skupina. Komisija je izdelala eno tno legendo za geomorfo loško kar t i ranje v velikem ( D e m e k, ur., 1972, 1976) in s rednjem merilu ( D e m e k - E m b l e t o n , 1978). Vkljub m e d n a r o d n e m u sestavu komisije — prvoimenovani avtor je delno so- deloval kot dopisni član za Jugoslavijo — pomeni ta legendi v glavnem kompromis med vzhodnoevropsko, pretežno morfos t rukturno* ( L e s e r , 1973) in srednjeevrop- sko, pretežno morfogenetsko usmer jenos t jo geomorfologije . V Jugoslaviji smo se za to koncepci jo odločili tudi zato, ker n i m a m o izkušenj v celostnem deta j lnem geomorfološkem kart i ranju. Do nedavna nismo videli pogojev za načr tno celostno geomorfo loško kar t i ranje ter za objavo dragih barvnih kart. Za to so bile predlagane poenostavl jene koncepcije za pregledno g. k. Jugoslavije ( G a m s , 1968 b), de ta j lna g. k. pa naj bi bila predvsem dopolni lo splošnega geografskega regionalnega raziskovanja ( G a m s , 1968 a). Večjo s topnjo kompleksnost i geomorfološkega kar t i ranja zasledimo v kar tah za dokumen- tacijo neotektonike ( Z e r e m s k i , 1976 a). Potrebo po celostnem geomorfo loškem kar t i ranju so uvideli tudi pri geologih ( M a r k o v i č, 1973). Tako kot legenda mednarodne komisije za detaj lno geomorfo loško kart i ranje , je tudi naša g. k. po svoji koncepciji pre težno morfogenetska. To se pravi, da je ploskovna barva, ki je na karti najbol j vidna, namenjena za pr ikazovanje genetskih tipov reliefa. To so ploskovno omejeni izseki zemeljskega površja , na katerem se v zakonitih medse- bojnih zvezah sklenjeno pojavl jajo, prevladuje jo in da jo tipično p o d o b o oblike določe- ne genetske skupine. Genetska skupina oblik pa je medsebojno povezana skupina oblik in njihovih elementov, ki jo je ustvaril, preoblikoval in ji dal t ipično podobo prevladujoč geomorfološki proces ali nj ihova kombinaci ja ( D e m e k, ur., 1976, 25). Genezo posameznih oblik pr ikazuje tudi barva, v kateri so znaki in simboli*.* Glede na prevladujoče geomorfo loške procese ločimo na g. k. naslednje genetske tipe reliefa: * V ožjem pomenu besede bi morfostruktura pomenila sestavo iz različnih oblikovnih skupin (podobno kot strukturna tla). Pod vplivom Gerasimova (1970) pa se je ta beseda pri mnogih narodih, tudi v Jugoslaviji, vpeljala v smislu kompleksa reliefa in geološke sestave. Zaradi tradicije uporabljamo to besedo tudi mi v tem smislu. **znaki prikazujejo obliko v dejanski razsežnosti, simboli pa jo samo locirajo 1. Fluvio-denudacijski tip reliefa je značilen za neprepustne nekarbonatne kamnine, ki so na našem ozemlju veči- noma karbonske in permske starosti. Ta tip reliefa obsega 154.9 km2 ali 56 .5% ozem- lja. Zanj je značilen sredogorski slemenasto-dolinasti relief. 2. Fluvio-akumulacijski tip reliefa predstavlja površje v kvartarnih rečnih naplavinah. Zajema pretežno dolinski svet in se javlja v širših delih dolin. Obsega 1.3 k m 2 oziroma 6 % površja. Torej je več kot 9 / 1 0 ozemlja hribovitega. 3. Fluvio-kraški tip reliefa je razvit v dolomitu, v manjši meri tudi ponekod v apnencih, zlasti na strmih po- bočjih. Temu tipu pripada 84.5 km 2 ali 30 .8% ozemlja. 4. Kraški tip reliefa (18.3 km 2 ali 6 . 7% ozemlja) zajema v glavnem kraške planote, ki so na proučevanem ozemlju najvišje sklenje- no dvignjeno višavje in so edine domala brez akumulacijskih ravnin. Različna barva znakov in simbolov pomeni genetske skupine oblik, poleg tega pa ločimo oblike še na destrukcijske in akumulacijske, v posebni barvi pa so prikazani še neotektonski pojavi. Morfogenetska koncepcija bolj ustreza našemu ozemlju, ker lahko s ploskovno barvo delno prikažemo tudi litološko zgradbo (rdeča in vijoličasta barva pomenita obseg karbonatnih kamnin, rjava barva pa neprepustne nekarbonatne kamnine, pretež- no paleozojske starosti). S to koncepcijo tudi pr iznavamo dejstvo, da je geomorfološka terminologija pretežno genetska. Med neugodnimi stranmi je omejena možnost, raz- likovati recentne procese od tistih, ki so v starejših razdobljih izdelali obliko (npr. na višjih akumulacijskih terasah prevladujeta danes denudacija in erozija ter na karbonat- nih prodih še korozija, a so kljub temu v zeleni barvi.) Odtenek ploskovne barve označuje nagnjenost površja. Mednarodna legenda ( D e m e k; ur., 1972, 1976) ločuje naslednje kategorije: 0—2°, 3—5°, 6—15°, 16—35°, 36—55° in nad 55°. Tako kot pri izdelavi g. k. v okviru Katedre za fizično geografijo Filozofske fakultete v drugih območjih Slovenije tudi v Litijski kotlinici te kategorije ne ustrezajo konkretnim reliefnim razmeram. Velika večina proučevanega ozemlja bi spadala v dve kategoriji (6—15° in 16—35°), obseg kategorije od 36—55° bi bil nezna- ten, zadnja pa domala popolnoma izpade. Menimo, da je pomembna meja pri 12°, kjer je približna zgornja meja ornega obdelovanja in pri 32°. Pobočja nad 32° so podvržena močni eroziji, denudaciji in graviklastičnim procesom, še zlasti, če odst ranimo zaščitno rastlinsko odejo (posipni kot). Zato in da bi dobili enakomernejše deleže vseh katego- rij naklonov, smo se odločili za skupine: 0—2°, 2—6°, 6—12°, 12—20°, 20—32° in nad 32°. Močnejše razčlenjenosti pobočij pa tehnika barvnega tiskanja ne prenese brez škode za čitljivost. Karta nagnjenosti pobočij je bila izdelana po metodi merjenja razdalj med izo- hipsami na topografski karti 1 : 25 000 ter naknadno pomanjšana v merilo 1 : 100 000, pri čemer jo je bilo potrebno močno generalizirati. Vkljub težnji, da bi uporabili znake iz mednarodne legende, je bilo potrebno ne- katere prikrojiti našim razmeram. To velja predvsem za znake za slemena. Mednarodna legenda razlikuje monoklinalna slemena, slemena, nastala z zraščanjem pobočij (ta so razdeljena: ostra in skalnata, ozka in skalnata, ozka in zaobljena, široka in zaobljena), dalje slemena iz trših kamnin (hogback) ter dvojna slemena. Slemena iz prve in tretje skupine so razčlenjena še glede na kamninsko podlago (peščenjak, kvarcit, apne- nec, dolomit , kristalaste in magmatske kamnine) . S kar t i ranjem slemenskih nivojev*, ki so na proučevanem ozemlju zelo pogosta oblika, smo hoteli med drugim rešiti vpra- šanje, kateri slemenski nivoji obl ikovno in po višini us t rezajo izhodiščni uravnavi, v katero so se poglobile mlajše doline (te slemenske nivoje imenu jemo korelativne, ker jih je možno medsebo jno vzporejati) . Tisti nivoji, ki so dobili današn jo p o d o b o in višino z zraščanjem poboči j med sosednjimi dol inami, so akorelativni, ker nj ihova med- sebojna pr imer java ne izdaja prvotne višine uravnave. Akorelativni nivoji so v raznih višinah tudi zaradi različne litološke sestave. Nedodelana klasifikacija slemenskih nivojev je zavrla sintezo morfogenetskega raziskovanja terciarnih goric na panonski in submedi teranski strani Slovenije po drugi svetovni vojni ( Š i f r e r , 1972, G a m s , 1957). V ta namen smo uvedli tudi posebni znak za slemenski nivo. Na proučevanem ozemlju so akorelat ivna predvsem stranska s lemena, ki se hitro in neenakomerno zni- žujejo proti glavni dolini med stranskimi pritoki. Pri takšni opredelitvi smo upoštevali , da je površje v kamnini , ki močneje mehanično prepereva, na vrhu slemena nu jno zlož- nejše zaradi pren ikanja padavinske vode v regolit, kar zmanjšuje površinsko denuda- cijo ( S e l b y , 1970). Ostala s lemena smo ločili v razčlenjena in nerazčlenjena s predpos tavko, da je v njih v glavnem ohran jena višina prvotne uravnave, le da j ih je pri prvem tipu kasnejša denudaci ja lokalno znižala in prekinila ter s tem zmanjšala nj ihovo vrednost za ugotav- l janje izhodiščne uravnave, druga pa so se bolje ohranila . Nerazčlenjena slemena pote- kajo po sto in več metrov daleč v enakomern ih višinah in se običa jno le z lagoma zni- žuje jo med dol inami. V nižjem sredogor ju (npr. nad Ponovičami), kjer so glavne doline razmeroma goste, popo lnoma prevladuje jo slemenski nivoji na razvodnih slemenih nad stranskimi ali pobočnimi slemeni. V višjih predelih je razmerje drugačno. Kjer se javl ja jo korela- tivna slemena, segajo često v obsežnejšem območju do enakomernih nadmorsk ih višin. Vzpetine, ki se dvigujejo nad njimi, jih navadno presegajo le za 2 0 — 4 0 metrov. To velja tudi za s lemenske nivoje, ki so r azmeroma znatno nagnjeni . Slemena med večjimi dol inami se pravi loma znižujejo v smeri vodnega od tekan ja . Če se korelativni slemenski nivoji znižujejo pos topno in enakomerno s s t rmcem, ki je navadno večji od vzdolžnega strmca doline, smat ramo, da so pokazatelj i poševnega dviganja ozemlja . Če se korelativni nivo v izraziti s topnji zniža za deset ali več metrov in pod s topnjo p reha ja v nižjega s prav tako slabotnim strmcem in če se podobne raz- mere javl ja jo na več sosednjih slemenih, smat ramo, da so s topnje tektonsko pogojene. Črte, ki povezuje jo take stopnje, imenujemo p r e g i b n i c e . V reliefu so najbol j sklenjene na kraških planotah. Slednje sma t r amo za ostanke vršne uravnave, čeprav se zavedamo njihovega korozijskega zniževanja vso dobo delovanja padavinske vode na karbonate ( G a m s , 1980). Korelativni slemenski nivoji med dvema pregibnicama na več sosednj ih slemenih nam prav tako nakazu je jo višino vršnega nivoja. V mednarodn i legendi so s posebnim znakom prikazane le d robne doline, večje pa so razčlenjene na posamezne elemente (dol insko dno, pobočja doline, pregibi v po- bočju). Zaradi močno razčlenjenega reliefa smo doline klasificirali drugače. Loču jemo V-doline, ploske doline in doline z ravnim d n o m . Prvi tip nima naplavnega dna, dolin- ska pobočja so v spodn jem delu pretežno konveksna. To priča, da je dolina v stadiju poglabl janja . Pri tem os ta ja subjektivna ločitev teh dolin od grap, ki jih p o j m u j e m o kot * Slemenski nivo nam pomeni v vzdolžnem profilu uravnjeno vršino slemena. Pogoje za njihovo prepozna- vanje glej v Gams, 1959, .19. ozke doline s s t rmim vzdolžnim profi lom. Za dolino s ploskim dnom je značilno kon- kavno pobočje v spodn jem delu, ki se z lagoma ali preko teras izteka v naplavno dno. Tu je imela denudaci ja na pobočj ih nedvomno pomembne j šo vlogo pri obl ikovanju dolinskega dna kot pri ožjih dolinah. Del naplavine v dnu, zlasti na p rehodu v pobočje, sestavljajo koluvij ali manjši vršaji. V tem pogledu je tipična dolina Jablaniškega po- toka med Zgorn jo Jablanico in Bregom. Dolina z ravnim dnom kot tretji tip ima obi- čajno izrazit pregib med dolinskim dnom ali rečnimi terasami ter dolinskim pobočjem, v katerem prevladuje jo konveksni profili. Največkrat so ti pregibi znak močnejše boč- ne erozije. Dolinska dna, širša od 100 metrov, so na g. k. označena s posebnim zna- kom v zeleni barvi. 3. A N A L I Z A K A R T E IN O Z E M L J A Čeprav je v celoti gledano hribovito, je ozemlje g. k. v d robnem zelo pestro. Po poglavitnih reliefnih značilnostih raz l ikujemo naslednje enote: 1. HRIBOVITI SVET 1.1. Slivniška planota se v prevladujoči višini okoli 800 metrov razširja na zgornjem robu g. k. nad na- selji Spodnja Slivna in Dešen. Prevladuje vrtačasti kras. V glavnem je nagnjena proti S, pri zaselku z značilnim imenom Vrtače pa proti J. V glavnem je zgrajena iz triasnih apnencev. 1.2. Svetogorsko sleme (sleme Zasavske Svete gore). V znižanem delu med Spodnjo Slivno in hr ibom s cerkvijo Sv. Križa (680 m) nad Vačami, se vršna planota vidno znižuje proti S, dalje proti V pa je očiten dvig hribov do višin med 800—900 m S od Tirnske planote (pod. 1 A). Skraja se javlja dvojno sle- me. Severno sleme doseže v Sveti gori 845 m in vzhodneje v Pleši 866 m, južno pa v Roviškovcu 930 m. Podobno kot najvišje vzpetine se proti V dviguje tudi podgorska zakrasela uravnava Vač, Klenika in Cveteža (pod. 1 B). Sleme sestavljajo triasni apnen- ci in dolomiti , v katerih nas topa jo zaradi s trmine le f luvio-kraške oblike. 1.3. Tirnsko-šentlambertska planota imenovana po naseljih Tirna in Šentlambert , je zgrajena iz triasnih, v neznatni meri tudi krednih apnencev in dolomitov. V vzhodnem delu, v t. im. Šentlambertski planoti , je višja ( 6 0 0 — 7 2 0 m), reliefno bolj razgibana s slemeni in ob jugovzhodnem robu nad Čolniško dol ino tudi s stožčastimi osamelci. Tirnska planota ( 5 5 0 — 6 2 0 m) je nižja, bolj uravnana in bolj zakrasela. S temi značilnostmi sega še preko globoke do- line Mošenika, ki je edina rečna dolina na območju teh planot , še na Z rob Šentlam- bertske p lanote (pod. 1 C, 2). Iz zgornjega, suhega konca doline Mošenika se v pobočje svetogorskega s lemena za jeda jo suhe doline, v kater ih se o b d o b n o še javlja voda. Na Z obrobl ja p lanoto nižja s topnja , k jer leži v višini 5 0 0 — 5 4 0 m man j u ravnano površje, na ka terem sta naselji Široka set in Leše. Tudi Tirnsko-šent lamber tska planota se znižuje proti Z, enako kot svetogorsko sleme na severni strani, le da se planota znižuje ob s topnjah-pregibnicah, ki po teka jo v smeri S—J (pod. 1 C, 2). Na V se površje Šent lambertske planote ob s t rmem premočr tnem pobočju spusti v 300 metrov nižjo Čolniško dolino, ons t ran nje pa se ponovno vzpne v zakrasel hrbet Golovca (731 m) in Vrha (679 m). 1.4. Sleme Žamboh-Ostrež je najbol j skalnati predel. Proti J se s t rmo spušča v podgor je iz paleozojskih kam- nin, proti S Ostrež na nagnjeno planoto Ravne, Ž a m b o h pa v sotesko Save. Sleme je prerezal potok Šumnik. Kot celota visita obe slemeni proti Z in to z najvišjimi vrhovi (Ostrež 856 m, Ž a m b o h 791 m in 699 m) kakor tudi z vmesnimi korelat ivnimi slemen- skimi nivoji. Žamboh se dviga prigližno do istih višin kot sosednja Tirnsko-šent lam- bertska p lanota , ki prav tako visi proti Z. Ker jih loči le ozka soteska Save, je od J to sleme videti kot južni rob planote, čeprav ni več planotast . 1.5. Ržiško hribovje Med Slivniško planoto, svetogorskim s lemenom, Tirnsko-šent lamber tsko pla- noto in vijugo Save pri Litiji je zanimivo hribovje, ki ima dvojni značaj . Najvišji del je S v i b n o znot ra j savskega zavoja. Tu se robna s lemena dvigujejo proti JZ in se pod- kvasto spa ja jo v Strešnem vrhu (523 m), od tam pa se pobočje s t rmo spušča vse do te- rase pri Gradcu nad Litijo. Ostali del hr ibovja je v pokra j inskem pogledu uravnan, r azmeroma široki slemen- ski nivoji pa se V od Konjskega potoka dvigajo proti SZ. Nivoji V od doline Vidrnice so že v triasnih karbona tn ih sedimentih. Slemena se dvigujejo proti SZ od okoli 300 do 400 m nad dolino Save pri Ponovičah. V nizu vzpetin od Kržaca 487 m, preko kot 501 m in 499 m do Borovnjaka 511 m, se s lemena skokovito dvignejo na okoli 500 m, nakar pod Vačami spet prevladuje jo slemenski nivoji v višinah okrog 450 m. 1.6. Janško-kresniško hribovje se doka j s t rmo dviguje J od savske doline in se z vrhovi ter vmesnimi korelativni- mi slemenskimi nivoji znižuje proti V v Litijsko kotlinico (od 794 m na Jančah ali Janč- jem na 653 m v Španovem hribu). Na g. k. je zajet le vzhodni del hribovja, ki ga ime- nu jemo K r e s n i š k o h r i b o v j e . Tu zavije glavno razvodno sleme iz dosedanje smeri Z — V proti SV. V tej smeri se znižujejo tako vrhovi (Kamplov hrib kot trdin iz kremenovih konglomeratov 716 m, Šimnik 655 m, Kresniški vrh 624 m) kot tudi vmesni slemenski nivoji (okoli 600 m med prvima vrhovoma, 520 na Kresniškem vrhu). Stranska s lemena se hitro spuščajo proti savski dolini, ki napravi okrog Kresni- škega hribovja velik ovinek. Vzhodni odras tek Janško-kresniškega hribovja je sleme Š i r m a n s k i h r i b — S i t a r j e v e c, ki je pravzaprav le eno od stranskih slemen, vendar je od vseh naj - daljše, saj moli med Bedenovim g rabnom in Šmarsko Reko*vse do Grbina, kjer ga široka dolina Šmarske Reke ostro prekine. Vrhovi in slemenski nivoji Širmanskega hriba in Sitarjevca se znižujejo proti V, kar je man j očitno, ker je r azmeroma ozko sle- me doka j razčlenjeno (Rogačev grič 550 m in Sitarjevec 448 m med nivoji okoli 560 m na Z in 4 1 0 — 4 3 0 m na V). Kresniško hribovje kot tudi sleme Širmanski hr ib-Sitar je- vec so v celoti zgrajeni iz paleozojskih kamnin . 1.7. Gradiško hribovje V od širokih dolin Šmarske Reke in Jablaniškega po toka poteka širše in višje V nadal jevanje paleozojskega slemena Sitarjevca. V Z delu, ki ga imenu jemo G r a d i - š k o h r i b o v j e , se slemenski nivoji med ozkimi g rapami s t rmo, brez pregibnic, spuščajo proti SZ, med Reko in Jablaniškim po tokom tudi proti Z. Vozlišče slemen je široki hrbet z zelo lepim slemenskim nivojem v nadmorski višini 680 m, na katerem stoji zaselek Zgornj i Mamolj . Okoli 100 m širok slemenski nivo in vrh Roven (539 m) nad Gradiščem sodita med najlepši razgledišči v proučevani pokraj ini . Če ne bi bilo omenjenega nastavka Rovena, ki je zaplata tr iasnega dolomita , bi se sleme nad Gradi- ščem neprekin jeno zniževalo na razdal jo 2 km od 520 na 440 m nad dolino Save. V od zaselka Podmil j se hrbet zniža na 604 m, nato pa se kmalu spet povzpne v D o l g o b r d s k o h r i b o v j e . Na glavnem slemenu, ki poteka v smeri Z — V , je med hr ibom nad vasico Dolgo b rdo (801 m) in Čerjavcem (854 m) ohran jen slemen- ski nivo med 7 7 0 — 7 9 0 m, ki je najvišji ohran jen i nivo v paleozojskih kamninah. Ple- čato Dolgobrdsko hribovje se znižuje proti S in J, kamor od teka jo potoki , ki pa z gra- pami še niso mogli zabrisati značaja širokega plečatega hribovja. 1.8. Šklendrovško-završke planote Na vzhodnem robu g. k. so v triasnih dolomitih in apnencih najbol j v prevladi kraške planote, katerih središče je izven proučevanega ozemlja okoli po toka Šklendrov- ca. Planote se znižujejo od okoli 900 m na jugu do 500 m na S in to zniževanje je opaz- no v planotah ons t ran savske soteske (Konec, Vrh). Tudi deli planot , ki so prikazani na g. k., se znižujejo proti S i n s i c e r o d o k o l i 7 8 0 m p r i Stranskem vrhu na 640—680 m (Graščica) . Južno od Ostreža se proti V nada l ju je jo v ozkem pasu paleozojske kam- nine, v kater ih izvirata savska pri toka Šumnik in Smeškovec. Obak ra j Smeškovca so ohranjene lepe kraške planote pri krajih Ravne ( 5 6 0 — 6 4 0 m) in Konjščica (480—490 metrov) ter tik nad savsko dolino planote z zaselki Graščica ( 6 4 0 — 6 8 0 m), Vrtače (740—760 m) in Kraje (740—750 m). 1.9. Gobljanska planota. Na celotnem V robu g. k. p revladuje jo kraške planote in sicer S od Sopote Šklen- drovško-završke planote, J od nje pa Dolska planota , ki sega na g. k. s svojim Z delom, *V Litijski kotlinici je Reka ljudsko ime za vsak večji vodni tok. Od tod toliko imen. Med Rekami je naj- večja ta, ki teče mimo Šmartna proti Savi. Imenujemo jo Smarska Reka, da bi jo ločili od istoimenskega pritoka Jablaniškega potoka, v katerega se izlije pri Zgornji lablanici. < H ci < tU i £ O S z < < H -J 1- o, Z UJ VAVS HOBNV? s a r s v d a i a H IM$INS"IOd V3INMIA M v p o e c n o MOlOd IMSAVS >llN3SOW < H J S I N I O J - ^ i r u n iad onihvw$ MOlOd INil? SOlOd IMSINVlBVr j ~ 0 o £ Oi Si w z s •v i H i oc i 1 i a. u. o a n a o o i o a ' V3INAV19Z HIZVT A z a a n n s v r d i i O o x I a. aj Ž s •u i H m « s » • i •o • o J» o. — VaVNHO f ? i i B r s S i 8 S S S 8 2 S i 8 i S l S S | S ! 8 J S t S katerega i m e n u j e m o po nasel j ih Mala in Velika G o b a . Planota se zn ižu je od S proti J, od okoli 720 m pri Mali Gobi na 600 m na Moravsk i gori, s ka t e r e se površ je h i t ro zniža prot i p o d o l j u pri Gab rovk i (360 m). D o l o m i t n o ozemlje m e d Sopoto in Bistrico je p re t ežno f luv io -k ra ško in gozdna to . 1.10. Reško hribovje. J od Janško-k resn i škega ter Grad i škega h r ibov ja , k jer je pa leozo ik v popoln i pre- vladi , se h r ibov je zniža za neka j sto met rov . Ker se proti J spet dvigne, ima vmesni svet v ve l ikem z n a č a j podo l j a , ki ga p o i m e n u j e m o po dveh večjih k ra j ih T r e b e - l j e v s k o - k o s t r e v n i š k o p o d o l j e . Ker je na g. k. v celoti v poreč ju Šmar - ske Reke, ga b o m o imenoval i Reško hr ibovje . Nizek s lemenas t svet se širi med Sitar- j evcem in G r a d i š k i m h r ibov jem prav do do l ine Save. S lemena Reškega hr ibovja se v g lavnem zn ižu je jo prot i šmarsk i sovodnj i . M e d Dolgim b r d o m in Novo goro se podo l j e izgubi na r a z v o d j u med Moravšč ico in Reko. V h r ibov ju daleč p r e v l a d u j e j o s lemenski nivoji v višinah ok rog 500 m. Trebe l j evsko-kos t revn i ško podo l j e o m e j u j e na J sk len jeno višje s leme, ki pa se na našem ozeml ju razveji v ločene h rb te in r a z p a d e v p o s a m e z n e vrhove (Br igar ica 667 m, O b o l n o 776 m, Deben 569 m, Straža 6 3 3 m in G r m a d a 698 m). V G r m a d i zavije niz vzpet in prot i SV ( Z a p l a z 713 m, Javorski hr ib 6 3 7 m). Ta južni o b o d ses tavl ja jo v glav- nem triasni do lomi t i , p o d r e j e n o apnenc i , ki v š i rokem klinu segajo prot i Smar tnu . Med G r m a d o in Javorsk im h r ibom je višji o b o d p o d o l j a p rek in j en in s l emena z nivoji do 500 m segajo p rek r azvod ja na J proti nižji Dolenjsk i . Poseben p r o b l e m pri ko lek t ivnem g e o m o r f o l o š k e m k a r t i r a n j u in uporab i g. k. p reds tav l ja d o l o č e n a mera subjekt ivnos t i pri o p r e d e l j e v a n j u oblik kot npr . ozka , širo- ka, u r a v n j e n a s lemena , ozke , š iroke dol ine in p o d o b n o . Za to s m o pri našem delu kvan- ta t ivno opredel i l i š i r i n o s l e m e n tako, da s m o iz t o p o g r a f s k e kar te 1 : 25 000 izmerili š i r ino s l emena kot r azda l jo med i zoh ipsama , ki po t eka t a po obeh poboč j ih 50 m pod vrš ino s lemena . Ta širina p reds t av l j a o snovn ico t r iko tn ika z v r h o m na vršini s lemena. V tabel i št. l . so p r ikazane p o p r e č n e širine s lemen po o rogra f sk ih eno tah . Najš i rša s l emena so J od Jab lan iškega p o t o k a in Sopote , k je r p rev ladu je t a a p n e - nec in do lomi t . D o l o m i t n o je tudi o b m o č j e Nove gore, k je r so v višinah med 550 in 600 m izrazi to u r a v n j e n a in š iroka s lemena . Niso pa ozka tudi v sosedn j ih pa leozo jsk ih skrilavcih in peščen jak ih . V tem pogledu so j im p o d o b n a s lemena m e d Vačami , Vidrni- co in Savo, ki v g lavnem p o t e k a j o v viš inah med 350 in 500 m. Na jož ja s l emena so med Tabela 1: Poprečna širina slemen 50 m pod vršino po orografskih enotah Table 1: Average breadth of ridges 50 m below the summit by orographic units Orografska enota Širina v m Orographic unit Breadth in m Hribi med Slivniško planoto in Savo 189 Hribi med Vačami, Vidrnico in Savo 300 Kras in fluvio-kras Vod Savskega in Loškega potoka 245 Hribi med Šmarsko Reko in Savo 244 Hribi med Šmarsko Reko, Črnim potokom in Obolnim 257 Hribi med Črnim in Kostrevniškim potokom 273 Hribi med Kostrevniškim potokom in Reko 272 Ozemlje J od Jablaniškega potoka in Sopote 301 Ozemlje S od Jablaniškega potoka in Sopote 277 Celotno ozemlje — Total area 262 zakraselo Slivniško p lanoto in Savo, kjer so številni savski pritoki na d robno razčlenili proti Savi se znižujoče hribovje iz paleozojskih kamnin. S precejšnj im zaos tankom sle- dijo v tabeli s lemena na J robu g. k., k jer sega med Črnim po tokom in Šmarsko Reko vrsta slemen v višine med 400 in 500 m, pa hribovje med Šmarsko Reko in Savo, kjer je relief višji in bolj razčlenjen. Na različno širino slemen vpliva več dejavnikov, med njimi tudi litološki. V pale- ozojskih kamninah in triasnih dolomitih na jdemo pravi loma ožja slemena, vendar v paleozoiku J od Vač prevladuje jo širša s lemena. Kvanti tat ivno smo ugotavljali tudi g o s t o t o s l e m e n . Na topografski karti 1 : 100 000 smo izmerili dolžino vseh glavnih in stranskih oziroma pobočnih slemen, ki jih B a d j u r a (1953, 71) imenuje tudi panoge in končine, na 1 km 2 ozemlja . Pod. 5: D I A G R A M G O S T O T E S L E M E N P O R A Z R E D I H Fig. 5: F requency d i s t r ibu t ion of r idge dens i ty 70 _ 60 _ 50 _ 40 - 30 _ 20 - 10 0 I I I I I I 0 500 1000 1500 2 0 0 0 2500 3 0 0 0 3500 4 0 0 0 Gostoto slemen pr ikazuje pod. 5, p ros torsko razporeditev pa pod . 6. Srednja go- stota slemen na ozemlju g. k. je 2105 m na 1 km 2 . Na jmanjša gostota je, razumljivo, na kraških p lanotah in v dolinah. Večjo gostoto kaže J Z del g. k., v glavnem ozemlje Z od Črnega po toka in J od Benečanovega grabna. Tu prevladuje v dolomit ih, werfenskih skrilavcih in kremenovih konglomerat ih v porečju Šmarske Reke hribovje med 400 in 650 m. Razmeroma precejšnja gostota je med Novo goro in savsko dolino med Bre- gom in Spodnj im Logom. Tudi tu gre za hribovje z višinami od 4 0 0 — 6 5 0 m, ki je veči- noma zgrajeno iz paleozojskih skrilavcev. V hribovju je velika gostota tam, kjer se po- toki raz tekajo in so glavne doline precej vsaksebi, povirne grape pa goste. Tudi v do- lomitnem svetu na obeh s t raneh Sopote je velika gostota kratkih s t ranskih slemen, po- dobno kot v hr ibovju med savsko dolino in Slivniško planoto. Pod. 6: G O S T O T A S L E M E N Fig. 6: Ridge density LEGENDA Legend - 500 m / k m 2 ^ 501 - 1000 m / k m 2 ] 1001 - 1500 m / k m 2 g 1501 - 2000 m / k m 2 2001 - 2500 m / k m 2 2501 - 3000 m / k m 2 3001 - 3500 m / k m 2 3501 - 4000 m / k m 2 Ü H n a d 4001 m / k m 2 Na kraških p lanotah smo kot sleme obravnaval i tudi pomole višjega sveta, čeprav so po obliki precej drugačni od fluvialnih slemen. Na krasu so taka slemena širša in nižja ter m a n j enakomern ih širin; nepravi lno se razvejajo v pobočna s lemena in pano- ge. Zaradi tega je nekaj več slemen tudi na Tirnsko-šent lambertski planoti . Na splošno pa so kraške p lanote in terase v dolinah območ ja na jman j še gostote slemen. V pr imerjavi s slovenskim poprečjem*je ozemlje, predstavl jeno na g. k., nadpo- prečno s t rmo, kar vidimo po temnejših barvnih tonih, s katerimi so označeni recentni procesi. Pod robna analiza naklonov da je nas lednjo podobo : *Po Banovcu (1975) je v Sloveniji 16,5% površja z naklonom 0—20%, 30,3% med 20—40%, 10,8% med 40—60% in 4,8% ozemlja z večjim naklonom površja. Pri 30% je pomemben mejnik: manjše strmine, razvrščene v razrede po 5%, zavzemajo znatno več ozemlja kot večje. Te imajo za približno pol manjše deleže. Na splošno pa se deleži zmanjšujejo z naraščanjem naklona. V f luv io -denudac i j skem tipu reliefa se j av l j a jo največje s t rmine (nad 32°) v p o - virnih g rapah , o b i č a j n o neda leč vs t ran od najviš j ih s lemen. Teh s t rmin je na jveč v g ra - pah med Po l šn ikom in G r a d i š č e m ( G r a d i š k o hr ibovje) , v J Z delu g. k. v povi r ju Šmar - ske Reke, k j e r se take s t rmine j av l j a jo v pa leozo jsk ih n e k a r b o n a t n i h in mezozo j sk ih do lomi tn ih sed iment ih , pa v Kresn iškem hr ibov ju , nad Ribčami , v pov i r ju Vidrnice ter Konjskega po toka . V a p n e n c u se na jveč je s t rmine j av l j a jo na s t ruk tu rn ih s t o p n j a h na robu p lanot nad pa leozo j sk imi sediment i , k j e r je nižji, močne j e razč len jen relief. Na j - večje s t rmine so tudi v savski debri pod vas jo Sava in to p re težno v apnenc ih in do lomi - tih, na severnih poboč j ih Si tar jevca in v Z delu Svibnega J od nase l ja Konj . G lede na t akšno r azpored i t ev m o r e m o največ je s t rmine pr ipisat i s t r uk tu rn im s t o p n j a m , zaden j - ski erozij i in h i t r emu m l a d e m u n e o t e k t o n s k e m u dv igan ju h r ibov ja o b dol ini Save ali re la t ivnemu zas t a j an ju v o b m o č j u savske dol ine . Ostal i razlogi i m a j o le lokalni po- men . Fc'. 1: Primer korelativnega in neotektonsko poševno dvignjenega slemenskega nivoja. Od vrha Roven (639 m) na levi strani slike se sleme brez stopenj znižuje proti Ponoviški savski dolini. Ph. 1: An example of »correlative« and neotectonically obliquelly uplifted »ridge level«. From the summit, called Roven (639 m) on the left side of the photo the ridge is lowering without steps towards the Sava valley near the village Ponovice. Razen v dolinah in na terasah se najmanjši nakloni javljajo na kraških planotah in na vršinah slemen. Najobsežnejši slemenski nivoji so v Ržiškem hribovju, pa tudi v Reškem hribovju, kjer so strma le dolinska pobočja. Od denudacijskih oblik, vrisanih na g. k., so manj znane k v e s t e. To so strme stopnje v pobočju, vezane v naših primerih na odpornejše apnence in dolomite nad manj odpornimi paleozojskimi sedimenti, v katerih je zložnejši relief (F a i r b r i d g e, 1968, 233). Nad kvesto je planotast relief. Lep primer kveste je južni rob Slivniške pla- note, ki se proti Z nadaljuje do Dolskega. Po Premruju (1974, 263) predstavlja ta kvesta južni narivni rob litijskega nariva. Poprečni naklon kveste je 35—45°, največji prek 60°, kjer že prehaja v skalne stene. Pod Sv. Miklavžem je kvesta visoka skoraj 300 m, nad Zgornjim Prekarjem 140 m, nad Cvetežem 170 m, pod cerkvijo v Zgornji Slivni pa le še 50 m. Proti V polagoma izgine. V kvesti so le redko vidni recentni graviklastični pro- cesi in večina melišč je fosilnih. Večja fosilna melišča so na Z robu kamnoloma pod Slivno, kjer so vmes tudi vložki starejših breč. Paleozojska podlaga pod kvesto izdanja pri Zalogu nad Kresnicami v nadmorski višini 450 m, nad Hribom v višini 500 m, pri Zgornjem Prekarju 560 m in pri kamno- lomu 600 m. Torej se proti V dviguje. V paleozojskih sedimentih je pod kvesto sprva zložnejši relief v obliki neravne police in tu so strmine takšne, kot jih običajno najdemo na vrhu slemen. Izviri pr ihajajo namreč na dan šele tu, sredi pobočij, in je zato erozija slabotnejša. Na teh uravnjenih površinah so gosti zaselki, navezani na zložnejši relief, na možnost izrabe zemljišč v različnih kamninah, ob vodnih virih ter v ugodni klimi termalnega pasu. Tu je tudi dobra obdelovalna zemlja na debeli prsti, nastali na petro- grafsko mešanem substratu. Doline se začno šele pod to polico in se hitro poglobijo med vedno višjimi slemeni s strmimi pobočji, ki se znižujejo proti Savi. Strukturno stopnjo ob Žambohu in Ostrežu, ki se v mezozojskih kamninah dviga nad paleozojskim podgorjem, bi mogli označiti tudi za hogback, ker na vrhu ni pla- note. Toda v tipičnem hogbacku izklinjajo odpornejši skladi v smeri navzgor. Tega v našem primeru ni videti. Zato smo vrisali znak za strukturno stopnjo. Najnižja je ob apneniški planotasti gmoti nad Loškim potokom, ki se najviše dvigne v Orljeku (580 m). Pod Žambohom in Ostrežem je stopnja višja, ima naklon med 40°in 48°, največje strmine pa do 57°. Tod je nekaj več pečevnatih strmali, ki smo jih posebej označili, ker so redkost v naši pokrajini in predstavljajo kmetijsko na jmanj vredno zemljišče. Nad Spodnjimi Tepami, na začetku probojne doline Pasjeka, je večje aktivno melišče. Med Spodnjimi in Zgornjimi Tepami je drobir z debelejšimi skalami vred več sto metrov daleč prekril podgorsko polico, zgrajeno iz paleozojskim kamnin. Niže ob Pasjeku, ki je odrinjen pod Dolgobrdsko hribovje, so suhe dolinice in dolki* razkrili paleozojsko podlago, vmesna slemena pa so večidel pokrita s karbonatnim drobirjem. V Reškem hribovju je na robu dolomitnega ozemlja izrazitejša s trukturna stopnja na vzhodnem pobočju doline Konjskega potoka pod krajem Sveti Večer. Poldrug kilometer dolga stopnja je visoka med 40 in 70 metri ter prehaja na spodnji strani v pobočne pomole v paleozojskih kamninah. Po Premruju (1974) je ta stopnja narivni rob dolskega nariva. Druga strukturna stopnja je Skala na V pobočju doline Moravšči- ce. Omejuje mezozojsko Gobljansko planoto proti Z. V 50—60 m visoki stopnji je nad zaselkom Podpeč (ime!) mala navpična stena z Ajdovsko jamo. Proti J se njena strmina manjša in stopnja izgine. Paleozojsko podnožje strukturne stopnje se podobno kot Gobljanska planota dviguje proti severu (do 670 m). *Z dolki označujemo pobočne suhe ali obdobno suhe dolinice brez struge (Gams, 1968 a). Mednje spadajo tudi oblike z mednarodnim nazivom Delle. 2. KRAS IN FLUVIO-KRAS Kraške pojave smo delili na kraške in f luvio-kraške. Taka delitev je bila doslej izvedena samo na pregledni skici Dinarskega krasa (Roglič, 1965, 14; 1974). Po predlogu legende iz konca I. 1980 pa naj bi tako delitev uveljavili tudi pri pregledni g. k. Jugoslavije v merilu 1 : 500 000. Fluvio-kras nam pomeni pretežno fluvialni relief, pri ka terem sta reliefotvorna procesa erozija in denudaci ja , čeprav je korozija glede kvanti tat ivnega odnašan ja materiala njima enakovredna ali pa jo v zložnem reliefu celo presega ( G a m s , 1980). Ob prevladujočem prenikanju padavinske vode v fluvio-kras deluje pod površjem le korozija, ki vpliva odloči lno tudi na pedogenetske procese. Le v času, ko so tla zamrznjena , ali ob močnih padavinah odteka večji ali manjši del vode površinsko, kar se odraža v pojavu grap in pobočnih dolinic. Vsa večja vodna mreža je površinska. Ker je f luvio-kras vezan pre težno na polprepus tne karbona tne kamnine, se v Litijski kotlini javlja predvsem v trasnih dolomitih in dolomitiziranih apnencih v okolici Šmartna, med Reko ter Gabrovko, v porečju Črnega potoka ter na razvodju med Savo in Mirno med Pustim Javor jem in Grmado . Kot f luvio-kraška smo označili tudi s trma pobočja iz apnenca (s t rukturne s topnje) , kjer je reliefotvorni proces denudaci ja z graviklastičnimi pojavi. Ni še dokončnih kriterijev, po katerih se ločijo drobne f luvio-kraške oblike od kraških. Po našem mišljenju spada jo med prve vse, ki j im obliko določuje tekoča voda, torej denudaci ja in erozija, pa tudi graviklastični procesi, seveda poleg korozije. Tako opredel jeni f luvio-kras je na g. k. bolj razširjen od krasa, saj smo slednjega omejili le na kraške planote (Tirnsko-šent lamber tska , Slivniška, Gobl janska , Šklendrovško- završke planote) . Fluvio-kras in kras skupaj označuje ta obseg prevladujočih karbonatn ih kamnin. Če izvzamemo kvar tarne sedimente, je izven njih domala vse os ta lo ozemlje v permskih in karbonskih nekarbona tn ih kamninah. Od fluvio-kraških oblik vzbuja pozornos t Čolniška dolina. To je okoli 300 m globoka dolina v smeri S-J, ki se zajeda v V rob Šent lambertske planote med savsko debri jo pri Renkah in dolino ob spodnj i Mediji. Dolina se zožuje in zvišuje proti S do prevala med zaselkoma Vrh in Vodice v nadmorski višini 506 m. Od tod je še kakšnih sto metrov dolga položna suha V-dolina, nakar se pobočje s t rmo spusti v dolino Medije. Proti J se dolina t r ikotno razširja in znižuje. Z krak se slepo končuje Z od zaselka Prečna; v tej slepi dolini so ponor i majhnega potočka, ki priteče po V po- bočju nad Spodnj im Čolniščem. Vijuga se med travniki in nj ivami ter le ob visoki vodi doseže končne ponore . J krak doline se preko 10 m visokega prevala pri Prečni na- dal juje še 500 m daleč proti J in v nadmorsk i višini okoli 400 m obvisi na s t rmem po- bočju soteske, 180 m nad gladino Save. Med Prečno in Spodnj im Čolniščem je v dnu doline debela naplavl jena i lovnato-peščena rdečkasta naplavina. Pogoste d robne f luvio-kraške oblike so dolki, ki se navadno poglabl ja jo v po- bočje nad izviri potokov. To so majhne suhe dolinice na pobočju, ki so zaradi majhnost i le tu in tam vrisane na g. k. Od večjih oblik so najpogoste jše suhe doline. V fluvio- kraškem ozemlju se navadno začenja jo nad izviri, ki so ob dnu glavne doline. Naj- bolj razvejane so suhe doline pri Šent lamber tu . Usmer jene so proti Z, to je proti koncu doline Mošenika, ki se v zgornjem delu imenuje Krnica in je prav tako suha ter v dnu poraščena dolina. Po dolinah, ki se s poboč ja Svetogorskega slemena združu je jo pod Sent lamber tom, o b d o b n o še pr i tekajo potoki . Proti J usmer jene suhe doline na J robu Ti rnsko-šent lamber tske planote obvisi jo kot odrezane na pobočju Renske savske debri. V eni od njih, v Trzni, je J od Tirne, najti v prsti do 1 cm debel silikatni prodec kot pr imes rdečkasto-r javi ilovici. Podoben prodec je med deluvialnim in koluvialnim gruščem najt i v debeli rdečkasti ilovici na V strani tik nad Tirno in sicer na razglednem slemenu v nadmorski višini 625—630 m. Proti J usmer jena suha dolina, imenovana Kojnik, ki leži V od naselja Široka set, je že razpadla v vrsto vrtač. Kras na proučevanem ozemlju spada k tipu osamelega krasa. Od kraških oblik so zastopane kraške planote z vrtačami. Na Slivniški planoti je gostota vrtač do 39 na 1 km 2 . Nekatere spada jo v tip delanih vr tač (ime: G a m s , 1974), vendar je izraba za njive domala povsem zamrla. Na Tirnski planoti so vrtače m a n j pravilnih oblik in globlje. V os redn jem delu doseže gostota do 92 na 1 km2 . Odka r opušča jo obdelo- vanje, jih zarašča gozd. Precej vr tač je na nagnjeni planoti pri naselju Ravne, na Gob- ljanski planoti med Veliko Gobo in Čepljami ter okoli Šentlamberta . Dolinasta uvala SV od Velike Gobe se odpira proti JV, kamor so usmerjene tudi sosednje doline. Dno te uvale, k jer se občasno zadržuje stoječa voda, je 50 m pod na- seljem. Uvala pod Zgornj imi Vodicami je kakšnih 20 m globoka in ima vrtačasto dno. Dolinasta uvala J od Čepelj, z imenom Lisina, je prav tako v travnikih kot ostali dve. Brezna so zlasti na Tirnski planoti (Štruc, Sirkova, Brdojsova, Španova jama, itd.). 3. D O L I N E IN REČNE T E R A S E G o s t o t o r e č n e m r e ž e smo določevali po topografski karti 1 : 25 000, kjer smo izmerili dolžino vseh stalnih in občasnih vodnih tokov v kvadratni mreži 1 x 1 km. Tako ugotovljena gostota ni povsem enaka kot gostota dolin. To se vidi zlasti na kraškem območju , kjer tudi v območju suhih dolin ni rečne mreže (pod. 7, 8). Pod. 7: D I A G R A M G O S T O T E R E Č N E M R E Ž E P O R A Z R E D I H Fig. 7: Frequency d i s t r ibu t ion of d r a i n a g e densi tv 80 _ 7C _ 60 _ 50 _ 40 _ 30 _ 20 _ 10 _ 0 — 0 500 1500 2500 3500 4500 Pod . 8: G O S T O T A R E Č N E M R E Ž E Eig. 8: Dra inage dens i ty 500 m / k m 2 1500 m / k m 2 1501 - 2500 m / k m 2 2501 - 3500 m / k m 2 3501 - 4500 m / k m 2 Srednja gostota rečne mreže na proučevanem ozemlju znaša 2070 m na 1 km 2 ozemlja. V V, bolj kraškem delu g. k., prevladuje jo manjše gostote (do 2500 m A m 2 ) kot v Z delu (nad 2500 m / k m 2 ) . Največje gostote (nad 3600 m A m 2 ) so v povirju Šmarske Reke, med Konjskim po tokom in Šmarsko Reko ter J o d Slivniške planote. Primerjava gostote slemen in gostote rečne mreže pokaže nekaj značilnih izjem. V fluvio-krasu med Črnim in Jablaniškim potokom je dobro razvita le glavna dolinska rečna mreža, s t ranska v pobočj ih pa le krajevno. Z od Konjskega po toka pa se v glavne doline stekajo številni kratki pritoki. Podobno je med Slivniško planoto in Savo ter v Gradiškem hribovju, kjer se u jemata visoki gostoti slemen in rečne mreže. Edino tam in pri Podšent jur ju je rečna mreža gosta neposredno ob savski dolini. V poglavju o morfogenezi je nakazana trditev, da je današn ja dolina Save mlada tvorba. To utegne biti razlog, zakaj ima Sava pod Pogoniško kotlinico slabo razvito mrežo neposrednih pri tokov tudi v neprepus tn ih kamninah. Dolino Save bi lahko razdelili na naslednje dele: 3.1. KRES1NIŠKA SAVSKA D O L I N A (od Jevnice do Zgornjega Hotiča) je asimetrična. Levo, severno pobočje je po- ložnejše kot J, ki se s t rmo dviguje v Kresniško hribovje. Na obeh s t raneh doline so ohranjene obsežne erozijske terase, široke do 800 m, v popreč ju okrog 500 m, ob nj ihovem vrhu pa je dolina široka 2 — 3 km. 3.2. P O G O N I Š K A KOTLINICA med Spodnj im Hotičem in Podšent jur jem. Kvartarne terase so poprečno 1 km široke, dolina je asimetrična, s trmejša na S in V strani ob Svibnem. Vkljub izvedenim melioracijam je v velikem okl juku Save pod Spodnjim Hotičem ostal širok poplavni pas na holocenski aluvialni ravnici. 3.3. LITIJSKO-ŠMARSKA KOTLINICA Po širini kvartarnih teras razpada v dva dela: 3.3.1. Litijski jarek je med Gradcem in Sitarjevcem širok 1 km, med Ponovičami in Savo pa le pol kilometra. Po Premruju (1976, 216) je neotektonskega nastanka. 3.3.2. Šmarska kotlinica je p ravokotne oblike. Leži med Šmartnim, Sitarjevcem ter s lemenom med Šmar- sko Reko in Jablaniškim po tokom. Do 1 km široke kvartarne terase se med Litijo in Tenetišami odp i ra jo v Litijski jarek. 3.4. RENŠKA SAVSKA DEBER imenovana po kraju Renke, ima znača j V-doline. Deber se poglablja ob reki navzdol do izliva Šumnika, kjer je med Ž a m b o h o m in Seliščem na Šentlambertski planoti g loboka do 550 m. Pod Renkami se globina zniža na 250 m, a se pod planoto z naseljem Vrtače spet poveča na 500 m. V soteski je le nekaj neznatnih ostankov kvar- tarnih teras, ki so pokrite s koluvijem in v manjši meri s savskim p rodom ( Ž 1 e b n i k, 1979). Višjih akumulaci jskih kvartarnih teras ni, čeprav se javl ja jo niže ob Savi izven g. k. ( M e z e , 1969). Na g. k. razl ikujemo simetrične in asimetrične doline. Asimetričnih dolin je v celem malo. Med vidnejšimi izjemami so naslednje. Dolina ob spodnji Vidrnici ima s t rmo V in položno Z pobočje . Razlog je litološki, ker poteka dolina na meji med paleozojskimi sedimenti na desni in triasnimi na levi strani. Isti razlog je pri Jablaniškem potoku med Tenetišami in Zgorn jo Jablanico ter pri Reki med Zgornjo Jablanico in Pustovim mlinom, kjer je strmejše levo po- bočje v tr iasnem dolomitu, desno, Zložnejše pa v paleozojskih peščenjakih in glinastih skrilavcih. Med Tenetišami in Zgornjo Jablanico, pa tudi pri Cerovici, je ob Reki in Jabla- niškem potoku sto metrov široko dno, k jer je paleozoik prekrit s tankim slojem rečnih naplavin in koluvija. Dno je nagnjeno proti Z, to je proti strugi po toka , ki je odr injen tik pod levo pobočje . Ta pojav bi si lahko tolmačili z odgan jan jem glavnega potoka po pritokih s paleozojskega Gradiškega hribovja, ki pr inašajo več proda . Možen je tudi poševni neotektonski dvig (gl. poglavje o morfogenezi) . Nedvomno pa sodeluje tudi recentna korozi ja , ki jo izpričujejo meritve t rdote vode. Vzorce smo jemali ob srednji vodi 23. 2. 1978 ob lepem vremenu brez padavin s t empera tu rami zraka do — 5°C ponoči in 2 — 3 C podnevi, brez snežne odeje. Desni pritoki Jablaniškega potoka pr i tekajo večidel iz paleozojskih kamnin, njihova voda pa je agresivna (v tabeli pr imer Jablaniškega potoka) . Med njimi je v ta- beli izjema desni pri tok Jablaniškega po toka v Spodnji Jablanici, ki o d m a k a krpo tri- Ivan G a m s , Karel Na tek , G e o m o r f o l o š k a kar ta 1 : 100 0 0 0 in razvoj re l iefa v Liti jski kot l in i 23 Tabela 2: Trdota voda v Jablaniški dolini Table 2: Water hardness in the valley of Jablaniški potok Temp, vode T r d o t a v ° N Vodni tok in lokacija Celo- kupna magne- zijeva kalci- jeva karbo- natna Desni pritok v Sp. Jablani- ci ob cesti, kanaliziran Jablaniški potok pod Zg. Jablanico pred izlivom Reke Reka v Zg. Jablanici pred izlivom v Jabl. potok Reka pred izlivom v Savo pod Bregom 2.3 4.3 4.5 10.8 2.0 7.9 8.2 9.9 1.8 7.7 7.3 4.8 1.3 4.2 4.2 5.9 0.7 3.7 4.0 asnih kamnin nad Grad i ščem. Ti pr i toki p o v e č u j e j o agresivnost Jab lan iškega po toka , ki b o č n o ko rod i r a v mezozo jsk ih apnenc ih t e r do lomi t ih . Z a t o je levo p o b o č j e dol ine i z p o d j e d e n o in s t rmo. Ker višje ob reki ni p o s p e š e n e korozi je p r i tokov , je do l ina med Fot. 2: Slemenski nivoji v JZ delu Šmarske kotlinice (gledano od SV). Osrednje gozdnato sleme se najprej enakomerno znižuje proti desni, potem pa se zniža ob stopnji, ki jo imenujemo pregibnica in ki je nakazana s puščico. Takšne stopnje so vidne tudi na višjem slemenu in jih razlagamo z neenakim neotektonskim dvigom posameznih blokov. Ph. 2: »Ridge levels« in SW part of the Šmartno basin (taken from the NE). At first the central wooded ridge is gradually inclined towards right and than is getting lower by a step indicated on the picture by an arrow. Such steps between horizontal ridge levels are also seen on a higher ridge behind it and are explained by different neotectonical uplifting of particular blocs. Selškom in poboč j i Kožlevca s imet r ična . V zgorn jem delu do Pustovega mlina pa je p o n o v n o as imet r ična , ker spet teče po li tološki meji. P r e m r u (1976 , 216) o z n a č u j e š i roko dol ino Jab lan iškega p o t o k a kot neo t ek - tonski j a rek , nastal med d v e m a v z p o r e d n i m a p r e l o m n i c a m a v smeri S Z — J V . Tudi kva r t a rne terase ob sosednj i Šmarski Reki pod Šmar tn im visijo prot i V in tudi tu je vodni tok p r e m a k n j e n p o d n a s p r o t n o poboč je , ki je zg r a j eno iz k a r b 6 n a t n i h kamnin . V e n d a r tu ni pogojev za b o č n o korozi jo . Potočki izpod pa leozo jskega Sitar- jevca so nezna tn i , večji pa p r i h a j a j o iz t r iasnega do lomi t a Z od Šmar tna . 2. 10. 1979 je imel po tok Rakovn ik pred izlivom v Š m a r s k o Reko k a r b o n a t n o t r d o t o 11 .2°N, celo- k u p n o 11.7° , kalci jevo 6. 1° in magnez i j evo 5. 6 ° N . Kl jub tem p r i t o k o m z v isoko m a - gnezi jevo t r d o t o pa Šmarska Reka med Z a v r s t n i k o m in Šmar tn im ni povečala t rdo te , t emveč j o je ob naši meritvi celo z m a n j š a l a ( k a r b o n a t n a od 6. 3° na 5 .9° , c e l o k u p n a od 6. 4° na 6. 3°,_ magnezi jeva od 2. 9° na 2. T). Vzrok je neznan , izgleda pa, da š i roke do l ine pod Šmar tn im ne m o r e m o tolmači t i s koroz i j sk imi procesi . Prav t ako lahko t o l m a č i m o s k o n t a k t n o koroz i jo hi t ro pog lab l j an j e dol ine Sopote , ker p r i teka pov i rna voda iz pa leozo j sk ih sed imentov . Niže je dol ina izrazi to as imet r ična , s s t rmejš im p o b o č j e m na J strani . Izven savske dol ine p re sega jo a luvialne ravnice 100 m širine s a m o v Reškem hr ibov ju , pa še tu s a m o v Trebe l j evsko-kos t r evn i škem podo l ju . Jablaniški , Kostrevniški in Črni p o t o k ter Šmarska Reka i m a j o t ako š i roka dol inska dna pr ib l ižno do me je ozem- lja s 500 m visokimi s lemenskimi nivoji, ka r s a m o po sebi nava j a na t ek tonsko razlago. Fot. 3: Pogled na Litijsko kotlinico z vrha Rovena (639 m). Pod nami je široka in obdelana dolina Jablaniškega potoka in njegovega pritoka Reke. Na desni strani Litijska kotlinica v okljuku S;ivc. Hrib Sitarjevee jo loči od široke in obdelane doline Šmarske Reke (med naseljema Ustje in Zavrstnik). Pri Litiji in šmarski sovoiinji znižujoča se slemena da- jejo videz medgorske kotline. Opisana s l emena in do l ine d a j o z a o k r o ž e n o p o d o b o kot l inice z na jv iš j im o b o d o m : na S Slivniška p l ano ta in Svetogorsko sleme, na V T i r n s k o - š e n t l a m b e r t s k a p l ano ta , na V Šk lend rovško -zav r ške p lano te in D o l g o b r d s k o hr ibov je , na J niz B r i g a r i c a — O b o l n o — G r m a d a — J a v o r s k i hrib. Na Z je najviš j i o b o d izven o b m o č j a g. k., t ako v T rebe l j evsko -kos t r evn i škem podo l ju kot tudi v J anško -k re sn i škem hr ibovju . V J po- lovici g. k. se s l emena in dol ine v g l avnem zn ižu je jo prot i šmarsk i sovodnj i , v S pa prot i Kresniški savski dolini , Pogoniški kotl inici in Li t i j skemu j a rku . R e č n e t e r a s e . M e d n a r o d n a legenda za de ta j lne g e o m o r f o l o š k e kar te r a z m e r o m a s k r o m n o ločuje obl ike rečne akumulac i j e . Raz l iku je s a m o nas l edn je kate- gor i je : rečne a k u m u l a c i j s k e terase , ska lna te te rase , pokr i t e z rečn imi o d k l a d n i n a m i , rečni in hudourn i šk i vrša j i ter delte. G lede na r azmere na p r o u č e v a n e m o z e m l j u smo klas i f ikaci jo pr iredi l i v: p r o d n a a luvialna ravnica , p r o d n o - i l o v n a t a a luvia lna ravnica , p r o d n a a k u m u l a c i j s k a terasa , aluvialni vršaj . Ker je naše ozeml j e p r e t e ž n o hr ibovi to in t e k t o n s k o mlado , je kva r t a rn ih a k u m u - lacijskih teras r a z m e r o m a malo. P r o d n o - p e š č e n a savska nap lav ina je do 70 % k a r b o - n a t n a ( M e z e , 1969). Najš i rša je a luvia lna ravnica o b t o k u Save navzdol do Renške savske debri . Ho locenska ravnica je š i roka v popreč ju 2 0 0 — 3 0 0 m. Z a r a d i pogos t ih pop lav je do G o r e n j e g a Loga v znatni mer i p r e p u š č e n a logu. Najš i r ša in na j lepš i log je med K o n j e m in P o g o n i k o m . Pod G o r e n j i m L o g o m se e n a k o p r a v n o uvel javl ja t ravnik , na Li t i j skem pol ju pa tudi njive. Preseneča s laba razvi tost višjih kva r t a rn ih akumulac i j sk ih teras , ki so t ako zna- čilne za L j u b l j a n s k o kot l ino. Ob Savi navzdo l j e prva, dobr ih 500 m dolga te rasa Ph. 3: Litija basin, taken from the hill Roven (639 m). Below us the wide valley of Jablaniškt potok and its tributary Reka, well cultivated. At the right the centre of the Litija basin along the Sava meander. This basin is separated from the wide and well cultivated valley of the Šmarska Reka (between the villages Ustje in Zavrstnik). The lowering of the ridges towards the Litija basin and the confluence of Sava tributaries near Šmartno makes an impression of an intramontane basin. pod G o r e n j i m L o g o m , ki je okol i 5 m nad s r e d n j o g lad ino Save. Čeprav jo doseže jo najvišje savske poplave , p r ev l adu j e jo v višjem delu njive. P o d o b n o je s t e raso Z od G r a d c a o z i r o m a Z od ceste L i t i j a — H o t i č . Li t i jsko pol je p r ide o b d o b n o še pod kata- s t rofa lno v isoko v o d o Save, v e n d a r ima ta lne znači lnost i na jn iž je p r o d n e a k u m u l a - cijske terase . Nove g r a d n j e so J od ceste v v iš jem, j u ž n e m robu te te rase razkri le debe le ogle jene plasti peščene ilovice sive do m o d r i k a s t e barve , ki so ve r j e tno koluvij z višje terase G r b i n a . Po debel ini r jave r endz ine bi Li t i jsko pol je in os ta le p r o d n e terase l ahko uvrstili m e d m l a d o - w u r m s k e . Za s lovenske r azmere so n a d p o p r e č n o d o b r o razvite e roz i j ske te rase ob Savi in Šmarski Reki . Nj ihova t e rmino loška oprede l i t ev ni lahka. Ker se j av l j a jo v ločenih delih v v z n o ž j u h r ibov ja , p r ide v poš tev izraz glacis, ako t a k o i m e n u j e m o e roz i j sko- akumulac i j ske tvorbe , ob l ikovno p o d o b n e v r ša jem. V e n d a r je na naših t e rasah mogoče najt i p r o d le i z j e m o m a . Čeprav visi jo p o d o b n o kot s trmci p o t o k o v ( 2 — 4 ° ) prot i Savi, jih le ni smat ra t i za p r e v l a d u j o č o t v o r b o savskih p r i tokov , ker j im je Sava vrezala ježe pr ib l ižno v z p o r e d n o z d a n a š n j i m t o k o m . U v r š č a m o jih pod skupn i p o j e m »uravnave v ž ivoskalni osnov i« . Pregled n j ihovih relat ivnih in abso lu tn ih višin vsebuje tabe la 3. U p o š t e v a m o le dve terasni s topnj i . M e z e (1969) raz l ikuje pogos to po tri s topn je . Tabela 3: Erozijske terase Table 3: Erosional terraces Spodnja stopnja Zgornja stopnja Kraj Relativna in abs. višina Relativna in abs. višina sp. rob zg. rob sp. rob zg- rob Podreber 25 280 55 310 Ribče 10 255 20 - 3 0 270 55 300 70 315 Kresnice 10 250 20 255 (60) 50 290 70 320 Pogonik 5 247 18 260 38 271 107 330 Gradec 8 252 11 255 18 260 36 280 Grbin 8 240 18 250 38 270 Ustje 2 4 0 - 2 5 0 30 270 50 290 Breg 12 245 18 250 18 250 38 270 Te ra so pri Ribčah in Osredk ih so savski pr i toki razrezal i v tri dele. Nad g lavno cesto pod Z g o r n j i m i Ribčami je v spodn j i ježi, do višine ok rog 10 m nad Savo, razkri t savski p rod . V p o d n o ž j u 25 m visoke ježe med prvo in d rugo pol ico je bil 1. 1979 nad Spodnj imi Ribčami razkri t p o b o č n i d rob i r de luvia lnega in koluvia lnega znača j a . V man j š ih kol ič inah ga je najt i m e s t o m a tudi d r u g o d po terasi . Prod je n e e n a k o m e r n o , v celem pa m o č n o prepere l . Od vseh s lemen, ki se zn ižu je jo s Kresniškega hr ibovja prot i Savi, so s l emena med m a j h n i m i pr i toki severno od P o d š e n t j u r j a na jbo l j u r a v n a n a . Slemenski nivoji oz i roma te rase so široke okoli 100 m. Visijo prot i Savi in so n a j b o l j u ravnan i v n a d - morski višini o k r o g 330 m. Tik p o d p o g o n i š k i m g r a d o m je na s l emenu več ko t 10 m visoka j eža ; pod n jo se razšir ja v ok l juku Save 500 m dolg p o m o l , ki m u je Sava na S strani razgali la p a l e o z o j s k o sestavo. Malo p r ed V ježo se nad logom prot i J u smer j a vzbokl ina , na kater i je razkr i to p r o d o v j e , ki smo ga p o d r o b n e j e anal iziral i . Na jveč kamni t ih kosov je iz pa leozo j skega gl inastega skri lavca, iz ka te rega je tudi kamn inska pod l aga , razkr i ta v ježi nad s t rugo Save v S delu ok l juka . Pri našem vzorčen ju jih nismo upoštevali , ampak smo vzeli le delce iz ostalih kamnin, skupno 84. Po sestavi je bilo 32 % sivega in 31 % rdečkastega peščenjaka , 19 % iz vulkanitov, 5 % iz kremena , 8 % iz kremenovega konglomera ta , ostalo pa roženci, glinenci in apnenci. Najdal jša os je bila pri teh iz kremenovega konglomera ta (8.8 cm), sledijo pa zrna iz kremena , sivega peščenjaka (5,4 cm), rdečega peščenjaka (6.3 cm). 30 % vseh delcev je bilo odlomljenih ali razlomljenih, drugi so bili slabo zaobljeni ali robat i , 30 % pa bolj zaobljenih. Nekaj kosov dosega visoko s topnjo fluvialne zaobljenost i . Razmerje med najdal jšo in na jk ra j šo osjo delcev je bilo po litoloških skupinah med 2.0 in 3.7. Zelo redki apneniški prodniki iz našega vzorca izvirajo morebit i iz bližnje savske struge. Nedaleč vstran je na poljski kolovoz navožen savski prod . Če bi bili analizirani delci ostanek savske naplavine, bi mora lo biti mnogo več kremenovih zrn in m a n j bi bilo rdečega peščenjaka in manj vulkanitov, ki so v glavnem tufi. Podobni se naha ja jo J Z od Šmartna, k jer so iz njih vložki v mezozojskih (pretežno anizijskih in ladinskih) sedimentih ( G r a d , 1957). Da j ih je odložila reka iz tamkajšn jega območja , bi kazala tudi s topnja zaobljenost i . Dejstvo, da so tu ostanki p rodnega zasipa k o m a j okoli 8 m nad Savo in da niso njena naplavina, temveč izvirajo iz okolice Šmartna , govori o nekdan jem odtoku predhodnice Reke proti S. Prav tako lahko po tem sklepamo, da se tod ozemlje ni grezalo hitreje kot se je poglabljala struga Save ozi roma ni dvigovalo tako hi tro kot širša okolica. G r a d (1957) omen ja os tanke p roda na nivoju 2 7 0 — 2 8 0 m Z od ceste Šmar tno—Črn i potok. Tam so v prsti prodniki iz sivega in rdečega kremenovega peščenjaka. G r a d (1957) navaja , da je J od Save prod v višjih legah iz kremenovega pešče- njaka karbonske , redkeje permske starosti in brez apnenčevih delcev. Sestavljajo ga kosi različne velikosti, i z jemoma do 50 cm veliki. V nižjih legah so pr imešani tudi apne- niški delci in drugi kosi iz triasnih kamnin. Zaplate p roda so po Gradu na triasni, le pri Božiču tudi na karbonski podlagi. Tudi p rod pri Podšen t ju r ju leži na karbonski podlagi, predvsem v višinah med 3 1 0 — 3 4 0 m, kjer na jdemo celo do 40 cm dolge prod- nike. Več zaplat ilovice in p roda je med Zgorn jo Jablanico, Šmartnim in Gradiškimi Lazami, kjer segajo do dna doline, in pri Slatni. Na terasah Črnega po toka in po po- bočjih nad njim vsebuje rjava ilovica prodnike iz peščenjaka in žilnatega kremena s poprečno debel ino 2 — 4 cm. Podobno je po G r a d u (1957) Na Selih in pri Veliki Kostrevnici, k jer je več železovih oolitov. Manjših nahajal išč pa je po Gradu še več. S od Save jih n a j d e m o do višine 485 m. Ogledali smo si krpo domnevno pliocenskih sedimentov, ki jih geološka karta 1 : 75 000 pr ikazuje na J koncu slemena med Savskim po tokom in Vidrnico. Pri našem ogledu jih nismo našli. Pač pa smo pod opuščeno kmeti jo , ki ima na stari geološki karti ime Knežak, našli v kolovozu v n. v. 3 7 0 — 3 9 0 m iz prsti izpran os t ro-robat i kamni- ti drobir . Največ ga je bilo iz dolomita, ki je v podlagi, iz žlindre in oolitov. Redki kosi iz paleozojskega peščenjaka pa dopušča jo možnost , da gre za os tanke nekda j bolj razpros t ranjenega koluvialnega ali f luvialnega p rodov ja* Prod je naj t i tudi na s lemenu nad Pogonikom, v kolovozu proti Bajdetovi kme- tiji. V nadmorski višini 410 m vzeti vzorec z 61 kosi so sestavljali paleozojski kremenovi konglomerat i ( 3 4 % ) , kremenovi peščenjaki ( 4 1 % ) , kremen, roženec, itd. Da gre za koluvij, je soditi ne le po litološki sestavi, ampak tudi po dejstvu, da je večina delcev *Na izrastku slemena med savsko dolino in dolino Savskega potoka, kjer so ostanki gradišča, ki je od zaledja ločeno z okoli 2 m globokim umetnim jarkom v n. v. 290—300 m, je na opuščenih njivah najti drobce iz lonče- vine in druge posode ter kosti. (gl. tudi Arheološka najdišča Slovenije, str. 186). oglat ih (44 % ) , le 28 % zaobl jen ih in prav to l iko kosov je bi lo z loml jen ih o z i r o m a od loml jen ih . Pri k r emenov ih kong lomera t i h , ki da j e jo pri m e h a n i č n e m p r e p e r e v a n j u r o b a t o pov r š ino p r o d n i k a , je delež roba t ih delcev večji (62 % ) kot pri k r emenov ih peščen jak ih ( 1 6 %) . Pri k r e m e n o v i h peščen jak ih je bilo 54 % zaobl jen ih (pri k r e m e n u 13 % ) ter le 20 % z lomljenih . Tak ih je pri k r e m e n o v i h peščen jak ih 33 % in 29 % pri k r emenov ih kong lomera t i h . Velika večina p e š č e n j a k o v in k o n g l o m e r a t n i h p r o d n i k o v je imela d e b e l o oks idac i j sko sko r jo — pat ino . Delež kosov iz k r e m e n a je m n o g o večji kot je v m a t i č n e m subs t r a tu prsti . Tudi to p o t r j u j e koluvialni z n a č a j p r o d o v j a , ki je nas ta lo z m e h a n i č n i m p r e p e r e v a n j e m , pri peščen jak ih tudi z eksfol iac i jo oz. h idrol izo . Ti so na jbo l j preperel i . Eroz i j sk i terasi pri Kresn icah in G r a d c u sta si zelo p o d o b n i . O b e sta v ok l juku Save v p o d n o ž j u hr ibovi tega p o m o l a . D o k a j o s t ro p r eha j a t a v p o b o č j e hr iba , v ka te rega Foto 4: Kvesta. Na desni strani zložnejše pobočje Dolgobrdskega hribovja (pod naseljem Veliki Mamolj), ki je zgrajeno iz paleozojskih sedimentov. Na levi strani vmesne doline Pasjeka se dviguje apniški greben Žamboh-Ostrež. Njegovo južno pobočje je kvesta, ki je značilen pojav na stiku med mezozojskimi in paleozojskimi sedimenti v naši regiji. Deloma so vidna sveža melišča. Ph. 4: An example of cuesta. On the right there are seen gentler slopes of the Dolgo brdo (below the village Veliki Mamolj) built of Paleozoic sediments. On the left side of the intermediate valley of the Pasjek is rising the limestone crest Žamboh-Ostrež. Its southern slope is a cuesta as a typical form on contact of Mezozoic and Paleozoic sediments, covered partially by fresh screes. sta prislonjeni. Ko pritoki s hribovja dosežejo teraso, zavijejo vstran in so z grapami razrezali le obrobni del terase. Po vsem tem sta terasi očitno delo erozije Save. Obe terasni stopnji sta precej nagnjeni proti Savi (zgornja v Gradcu za 3—4°) . Neka j več koluvialnega grušča so razkrile nove gradnje na J strani terase v Gradcu. Kot na drugih terasah so tudi tu golice razkrile 1—2 m debelo prst r jave do temno rjave barve, ki je marsikje marmor i rana . Ponekod se javlja plastovitost peskov in slojevitost, nastala s preperevanjem kamnine. Glede na to lahko d o m n e v a m o na precejšnjo starost terase. Tudi terasa Grbina in Ustja je v vznožju Sitarjevca ter v okl juku Šmarske Reke, ki je odr in jena na naspro tno stran doline. Tudi tu je oster pregib med površ jem terase in strmim pobočjem Sitarjevca. Na S robu je v Grbinu doka j vodoraven pomol v nad- morski višini 275 m. Ostala terasa ima dve stopnji, ježa med nj ima pa je ponekod zabri- sana. Spodnji rob zgornje terase je v Ustju razkrit pri odkopu za novo stolpnico, ki so jo 1980. leta gradili ob cesti proti Litiji v višini okoli 260 m. Tu je razkri to menjavanje plasti slabo zaobljenega, pretežno silikatnega p roda z vmesnimi deltastimi plastmi peska ter vložki rdečkasto rjave ilovice. Prod je podobne sestave kot v strugi današn je Šmarske Reke in tudi zaobljenost ni večja. Vse kaže, da ga je odložila Reka, ko je tekla v tej višini. Spodnja ježa se ob Šmarski Reki navzgor znižuje: pod Grb inom je visoka okoli 30 m, pod Zavrs tn ikom pa le še 5—10 m. Tu sta terasi tudi na jbol j razčlenjeni in v njih so plitve dolinice. V že omenjen i golici v Ust ju so bile razkrite tudi kriotur- bacijske plasti peska in ilovice, ki so imele obl iko žepa. Po tem sodimo, d a j e odkladnina preživela na jman j eno ledeno dobo. V vasi Breg je v kolovozu nad skalno podlago razkrit enakomerno debel, 1—3 cm dolg silikatni prod pretežno rjavo rdečkaste barve. Podoben prod je tudi v vršaju po- točka, ki teče skozi sosednje Tenetiše in je v izgonu umetno speljan v Jablaniški po- tok. Sosednji potok Kobiljek je na terasi izdelal vršaj , ki mu je v Tenetišah domnevno Sava vrezala ježo. Zgrajen je iz drobnega silikatnega proda , peska in peščene ilovice. Slednjo je nekda j izkoriščala poljska opekarna . Po Šerclju je vršaj nastal v s rednjem ali s tarejšem wiirmu, lahko pa je tudi starejši (M e z e, 1969, 30). Razen že omen jene terase Ustja ob savskih pri tokih ni vidnejših akumulaci jskih ali erozijskih teras. Naplavina potokov iz dolomita je znatno bolj i lovnata in glinasta kot potokov iz paleozojskih kamnin. Na dolomi tnem ozemlju na obeh straneh doline Črnega potoka pri Šmartnu sega debel pokrov iz peščene ilovice do 40 m visoko po pobočju . V podlagi je silikatni prod, kar kaže na močno spremenljive pogoje odlaganja . Po Šercljevi pelodni analizi je ilovica iz mlajšega wiirma, morda iz njegovega zadnjega viška ( M e z e , 1969, 20). V dolini Kostrevniškega potoka je pri Dvoru in Lupinici v naplavini stranskih pr i tokov 20—30 m visoka terasa. Naplavina je zgrajena iz slabo zaobljenega silikatnega p roda in nezaobl jenega soliflukcijskega gradiva ter peščene ilovice z močno preperelimi prodniki ( M e z e , 1969, 18). 4. M O R F O G E N E Z A V sklopu zbiranja gradiva za morfogenezo proučevanega ozemlja smo na osnovi g. k. skušali ugotoviti tudi neotektonsko s t rukturo kot jo je za ozemlje Jugoslavije po zasnovi K o s t e n k a (1972) ugotavljal zlasti K l e i n (1978, 1980), v širšem obsegu pa M a n z a l o v i č (1978). Metoda upošteva orografske smeri kot so premočr tne doline, nerazčlenjena pobočja , hrbti, ježe in podobno. Razen premočrtnih struktur raznih oblik tako ugotavl ja jo največ koncentr ičnih (elipsastih oz i roma obročast ih) struktur. Po opisan i me tod i j e i zde lana p o d o b a 9. Na nje j so naj izraz i te jše koncen t r i čne s t ruk tu re na J robu g. k., k jer p r ide jo središča koncen t r i čn ih s t r u k t u r na jbo l j do izraza v vzpe t inah . Na J robu g. k. se stika z n a t n o bol j razčlenjeni relief v povi r ju Šmarske Reke z m a n j r azč len jeno L e s k o v š k o - m e t n a j s k o p lano to . N jeno ses tavo bo moglo ugotovi t i p o d r o b n e j š e p r o u č e v a n j e j u ž n e g a soseds tva g. k. V J Z delu g. k. je koncen t r i čna s t r u k t u r a Brigarice ( 6 6 7 m) in Obo lna ( 7 7 6 m) . Pomen i r azvod je m e d Šmar sko Reko , Črn im in Stiškim p o t o k o m ter Rakovn ico (pos led- nja dva v poreč ju Krke). V J delu g. k. so to najvišje dvignjene in re l ie fno na jbo l j raz- č len jene vzpet ine z gosto d r o b n o rečno mrežo . Po njej in po s t ranskih s lemenih je bilo na j laže ugotovit i koncent r ičnos t s t ruk ture . K o n c e n t r i č n a s t ruk tu ra Straže ( 6 3 3 m) obsega kot p re j i m e n o v a n a t r iasne in pa - leozojske kamnine . Preds tav l ja r a zvod j e med Črn im p o t o k o m , Bukovico in Temen ico . V smer i p ro t i Š m a r t n u je koncen t r i čnos t o rogra f sk ih linij v e d n o m a n j pravi lna , vtis pa je, da se z o d d a l j e n o s t j o o rog ra f ske smeri pr i lega jo sosedn j im s t ruk tu ram. V osnov- Pod. 9: MORFOTEKTONSKE STRUKTURE Rg. 9: Morphotectonic structures \ ^ ' / \ G r a š č i c a EJITLAMBERT^KA^ ^ ^ Obolno->^ v / ~ T o B r i g a r i c a ) \ o r o g r a f s k e s m e r i v m e z o z o j s k i h s e d i m e n t i h O r o g r a p h i c t r e n d s in Mezozoic l a y e r s I s r e d i š č e k o n c e n t r i č n i h s t r u k t u r v pa leozo jsk ih sedimentih ' C e n t e r of the c o n c e n t r i c s t r u c t u r e s in P a l e o z o i c layers o r o g r a f s k e s m e r i v p a l e o z o j s k i h s e d i m e n t i h O r o g r a p h i c t r e n d s in Pa leozo ic l a y e r s s r e d i š č e k o n c e n t r i č n i h struktur v m e z o z o j s k i h sediment ih C e n t e r of the c o n c e n t r i c s t r u c t u r e s in Mezozoic layers nih smereh se strukturi Straže prilegajo tudi doline Šmarske Reke med Šmartnim in Štangarskimi pol janami ter Kostrevniškega in Jablaniškega potoka. Koncentr ična s t ruktura G r m a d e (698 m) predstavl ja p o m e m b n o razvodje med Savo, pr i tokom Temenice Bratnico ter Mirno. Ovalna gobl janjska s t ruktura je reliefno slabše izražena, ker za jema p lanoto brez gostejše dolinske mreže. SV ogel g. k. obsega ovalna s t ruktura Graščice (693 m), ki jo je mogoče ugotoviti zlasti po poteku suhih dolin (Čolniška dolina, Medvedji dol, dolina med Kumatom in Vrtačami) ter doline Save med Renkami in Dolenjo vasjo. Kaže, da je večji del s t rukture onst ran meje g. k. in jo bo moglo osvetliti raziskovanje sosedstva. Tudi t i rnsko-šent lambertska s t ruktura sega samo deloma na proučevano ozemlje. Njene smeri na jbol j izdaja jo stik med t r iado in paleozoikom ter doline v SV delu Ržiškega hribovja. Na S robu g. k. v prevladujočih triasnih kamninah ni možno ugotoviti sestave struktur , ker je nj ihova glavnina S od naše g. k. Na paleozojskem ozemlju so neotektonske s t rukture videti bol j nepravilnih oblik; orografske smeri so često pri lagojene smeri stika z mezozojskimi kamninami . Tako je z ovalno s t rukturo Čerjavca (854 m), ki izgleda kot st isnjena od S in J, torej v smeri nar ivanja mezozojskih plošč. Predstavlja razvodje med Jablaniškim po tokom, Pasjekom, Sopoto in Mirno. Po svoji sestavi je edinstvena s t ruktura Kugatovne (ime ima po s lemenu SZ od Zgornjega Mamolja , okrog 660 m), ki je elipsaste oblike. Prilega se ji tudi spodnj i del doline Jablaniškega po toka in Šmarske Reke, ver je tno pa tudi J pobočje savske doline pod Tenetišami. Precej širša, a man j izrazita je s t ruktura Kresniškega vrha (624 m). Obkroža jo dolina Save s t remi izboklinami. Na J strani p reha ja jo njene orografske smeri v smer Z — V . Po tem vzbuja pozornost p remočr tna s t ruktura Kamplovega hriba (716 m), ki se nadal ju je še proti V v Sitarjevcu. Te smeri se javl ja jo tudi še v J Z delu s t rukture Čerjavca. Ali daje takšno ugotavl janje neotektonskih s t ruktur , ki znans tveno še ni dodobra prever jeno, uporabne zaključke za spoznavanje reliefnega razvoja v Litijski kotlinici? Na proučevanem ozemlju so s t rukture ma jhne in v središču koncentr ičnih s t ruktur ni, kot marsikje d rugod , izdankov magmatskih kamnin. Na našem ozemlju se središča s t ruktur običajno u jemajo z najvišjimi vzpetinami in z glavnimi razvodji . Toda slemen- ski nivoji se ne znižujejo enakomerno od njihovega središča. To je videti tudi pri s trukturi Straže. Slemenski nivoji se z nje sprva s t rmo spuščajo proti S, nižje pa preide- jo v vršno uravnavo okoli 500 m. Njen obseg, daljša os ter južna meja v smeri Z — V pa se ne skladajo več s koncentr ično s t rukturo Straže. Slemena, ki se zbližujejo med dol inami proti Šmartnu, nudi jo odgovor na vpra- šanje, v koliko so vrisane vršne uravnave pogojene z zbl iževanjem potokov in njihovih dolin in v koliko se u j ema jo z že nakazanimi neotektonskimi s t rukturami . V Reškem hr ibovju se s lemena v velikem zares znižujejo proti šmarski sovodnji . Toda v d robnem so značilne razlike (pod. 10). V smeri proti Straži se vršna uravnava 4 8 0 — 5 4 0 m javlja do 4 km daleč od Šmartna. Proti Z sega ta uravnava dvakrat dlje in tudi preko roba g. k. Proti JV sega ta uravnava precej dlje na pretežno mezozojsko ozemlje kot tudi proti SV v Gradiško hribovje in proti SSZ na sleme Širmanski h r ib— Sitarjevec. 1—2 km široki Širmanski hrib, ki je v drugačni neotektonski strukturi , je okoli 50 m višji kot s lemena J od Dragovškega potoka, ki so prav tako v paleozojskih Pod. 10: MORFOTEKTONSKE ENOTE Fig. 10: Morphotectonic units meje m o r f o t e k t o n s k i h enot — l imits of morphotectonic units — — p r e g i b n i c e — s teps of s u r f a c e s on the r idges * s t i k i s o r o d n i h m o r f o t e k t o n s k i h enot — c o n t a c t s of parent morphotectonic un i ts 5 4 0 območje v r š n e g a nivoja — area of summit level kamninah. J in V od Šmartna se vršne uravnave znižajo na 300 m, na bl ižnjem V koncu Sitarjevca, ki je v tr ikotniku med dol inama Šmarske Reke in Save, pa obvisijo v višini 400 m, naka r se sleme strmo zaključi. Proučevanje morfogeneze reliefa je opr to predvsem na shemo vršnih nivojev, ki jih pr ikazuje podoba 10. Če se na znižajočih se slemenih javl ja jo vmesne stopnje, vmes pa korelativni slemenski nivoji z neznatnim s t rmcem vzdolž slemena in če se tudi v so- sedstvu pojavl ja jo v približno isti višini, smo na skici vrisali obseg vršnega nivoja, ki ga ome ju j e jo pregibnice. Če so korelativni slemenski nivoji izrazito nagnjeni brez pregibnic, smat ramo, da gre za poševni neotektonski dvig ali spust, ki je na skici in g. k. prikazan s puščico. S takšno metodo smo dobili več morfotektonskih enot, s katerimi poskušamo razložiti razvoj površja. Dosedanja geomorfološka (R a k o v e c, 1931; M e 1 i k, 1959) in geološka l i teratura ( G r a d , 1961 a, 1961 b; P r e m r u, 1974, 1975) pozna v Z delu g. k. li- tijsko antiklinalo, ki prehaja onstran razvodnega slemena med Savo in Drtijščico v J krilo moravške sinklinale. Podrobnejša analiza višin paleozojske osnove precej modi- ficira razmere v območju Slivniške p lanote in Kresniške savske doline. Mezozojski pokrov Siivniške planote se v obliki klina izboči proti J do kra ja Je- senje. Po geološki karti 1 : 25 000 je J del naselja na zaplati triasnih karbonatov s paleozojsko pod lago v višini 400 m. Strnjeni klin triasnih kamnin se začenja pri križu na razpot ju S od naselja v višini 420 m, pod njimi pa se paleozojska podlaga na V strani doka j enakomerno zvišuje proti S. Pri zaselku Močila doseže okoli 600 m in v tej višini je do zaselka Rove. Nekoliko počasneje se ta stik tr iade in paleozojske podlage zvišuje proti SZ in se dvigne v zahodnem kraju Ušenišča malo nad 600 m. Kaže, da je na črti zahodno Ušenišče—Rožanc pri Močiiah paleozojska podlaga najvišja in na tej črti je najvišji tudi relief v triasnih kamninah. Na tej s trukturi je tudi Zgornja Slivna, od kode r se zakrasela planota s kra jem Vrtače vred znižuje vse do kveste nad Jesenjem približno enako s t rmo kot paleozojska podlaga. Četudi je ta klin mezozoika proti Je- senju os tanek dolskega nariva, kot meni P r e m r u (1974, tabla 1), je za nas po- membna skladnost reliefnih potez s paleozojsko podlago in tr iasnim pokrovom, ki oba pada ta proti S v moravško sinklinalo, proti J pa v Kresniško savsko dolino (pod. 11). Zato govor imo o antiklinali Slivne. Njeno zahodno nadal jevanje bo moglo pojasnit i šele širše raziskovanje. Antiklinalna s t ruktura se nadal ju je proti V. Pod znižanim razvodnim slemenom pri naselju Klanec se paleozojska podlaga pri Lošcah zniža na 500 m in JV od tod pri kraju Globodol celo na 400 m. V Vačah se stik naha ja večidel med 500 in 520 m, proti V pa se do Klenika dvigne na 540 m. Ko se V od tod triada podal jša proti J, je spet opazen dvig paleozojske podlage proti S. V dolini Vidrnice je v nadmorski višini 350 m, v sosednji dolini Savskega potoka pod Lazami 380 m. Toda v povirju Savskega po- toka je med Klenikom in Cvetežem okoli 2 km severneje od omenjenih dolinskih stikov nastala amfi teat ra lna grapa v pobočju Svetogorskega slemena in v nje j je razkrit stik med paleozojsko podlago in tr iasnim pokrovom v višini med 550 in 600 m. Opravka imamo torej spet z antikl inalno, morebiti p rečno porušeno s trukturo. Da se morebiti nadal ju je proti V, je soditi samo po reliefu oziroma po obstoju Svetogorskega slemena. Slemena pod kvesto Siivniške planote so približno v isti višini kot paleozojska podlaga. Strmec korelativnih slemenskih nivojev na teh slemenih se ne razlikuje bistve- no od nagnjenost i paleozojske podlage v klinu proti Jesenju (pod. 10) vse do pregib- Pod. 11: PREČNI PROFIL Fig. 11: Transverse profile niče, ki loči erozijske terase pri Ribčah in Zgornjem Hotiču. Izkazalo se je, da Sava pri poglabl janju Kresniške savske doline ni bistveno erodirala paleozojske podlage in da teče po tektonsko znižani depresiji , ki smo ji mogli S krilo definirati kot razlomljeno sinklinalo (ozi roma tektonski jarek). Redki korelativni slemenski nivoji na J strani do- line, v Kresniškem hribovju, nakazuje jo domnevo , da ta stran sinklinale ni pretr ta , razen morebiti na stiku kresniške erozijske terase in hribovja. Osnovne črte reliefa so v nakazanem prostoru torej pretežno neotektonske. Potek kvartarnega dna savske do- line je približno skladen s potekom kveste, ki predstavlja J rob Slivniške planote. V Kresniškem vrhu se paleozoik dviga približno do iste nadmorske višine (624 m) kot je v podlagi pod Slivniško planoto. To se pravi, da je v Kresniški savski dolini vdrto le teme večje antiklinale, v starejši literaturi imenovane po Litiji. Že po smeri ( J Z — S V ) je soditi, da predstavl ja Kresniški vrh samosto jno pozit ivno neotektonsko s t rukturo, s katere se od razvodja korelativni slemenski nivoji s redobežno razhaja jo in znižujejo proti Savi, ki se te s trukture izogne. J od Kresniškega vrha je s t ruktura Jančje—Štanga—Sitar jevec , ki ima na našem ozemlju osnovne orografske smeri Z — V , v kateri se korelativni slemenski nivoji zni- žujejo proti V. V kolikor ne bo geomorfo loško raziskovanje ozemlja Z od g. k. ugotovi- lo drugače, gre ver je tno za eno tno antiklinalo Jančjega. V vzhodni polovici g. k. se le-ta spet obnovi v antiklinali Dolgega brda, ki ver je tno zaradi bližine triasnih plošč dobi obliko elipsaste neotektonske strukture. Če bi sprejeli tezo o enotni litijski antiklinali, ki bi segala od S do J roba g. k., ne bi mogli pojasniti obstoja že omenjenega Trebeljevsko-kostrevniškega podolja, kjer so korelativni slemenski nivoji za okoli 200 m nižji kot na S ležeči antiklinali Jančjega ali na vzpetinah ob J robu g. k. Težko si je predstavljati , da bi v enakih paleozojskih kamninah neposredni savski pritoki na severnem krilu antiklinale Jančjega izdelali le nekaj km dolge strme grape in doline, medtem ko seže v omen jenem podol ju šmarska Reka s pr i tokom Malo Reko celih 17 km daleč proti zahodu. Za to mo ramo predposta- viti obstoj neotektonske sinklinale. Tektonska pogojenost J krila sinklinale se da J od Šmartna ugotoviti po dvigu paleozojske podlage pod mezozoikom dolskega nariva. Pri Veliki Kostrevnici je ta stik v n. v. 250 m, pri Riharjevcu v glavnem nad 300 m, na razvodju Šmarske Reke in pritokov Krke pa v glavnem nad 500 m. V drobnem pa je mezozoik različno g loboko pogreznjen v paleozojsko podlago tudi tam, kjer na sleme- nih prevladuje jo enotne vršne uravnave. To dokazuje , da je fazi vertikalnega premika- nja sledilo obdob je uravnavanja . S od Save se slemenski nivoji V od Konjskega potoka na jpre j enakomerno dvigu- jejo proti V. Šroška preds topnja (ime ima po naselju Široka set) pomeni hiter dvig ob pregibnici v smeri SZ—JV. Ekvivalentne višine so na apneniški grudi Orljeka med Loškim po tokom in Pasjekom na J strani Save, le da ta gruda visi na SZ proti savski dolini. Od vrha Orljeka se z višine 580 m zniža na 400 m nad strmim pobočjem savske doline. V isti višini leži tudi korelativni slemenski nivo V od Mošjaka onstran savske doline. Proti V se planota Orl jeka dviga 500 m nad dolino Pasjeka. Kljub dvigu proti V se začenja jo slemenski nivoji na sosednjem Zambohu tako visoko (okoli 650 m), da m o r a m o predvideti pregibnico vzdolž probojne doline Pasjeka. Kot je bilo že rečeno, njeno p remočr tno nadal jevanje po dolini Mošenika ni meja med Tirnsko in Šentlam- bertsko planoto. Prva se na V končuje pri zaselku Kolk nad sotesko Save v n. v. 570 m. Obakra j doline Mošenika se nivo rahlo znižuje proti S. Ob podobnem dvigu proti J čez savsko sotesko dosežemo vršno uravnavo Z a m b o h a v n. v. od 6 3 0 — 6 5 0 m V od kope s cerkvijo Sv. Lovrenca. Proti V sledi pregibnica in nad njo v V delu Zamboha nivo v višini okoli 720 m, to je toliko, kot J rob Šentlambertske planote nad kra jem Selišče. Pregibnice po teka jo torej v smeri S—J preko Save. Ob domnevnem rahlem dvigu vršne uravnave dosežemo J od Ž a m b o h a vrh paleozojskega hribovja med Mamol jem in Čerjavcem (višina nivoja na Ž a m b o h u 755 m, Dolgo brdo 770—790 m). Ta dvig in že omenjeni silikatni prodec J od Tirne govori za predpos tavko, da so na izhodiščni uravnavi potoki z Dolgobrdskega hribovja odtekali čez današn jo savsko dolino proti S in pospeševali z robno korozi jo uravnavanje Šentlambertske in Tirnske planote. V tem smislu je dolina Pasjeka J od Ž a m b o h a delo selektivne erozije, saj je mogoče izmeriti agresivnost voda, ki pr i tekajo na apnence iz paleozoika. Globočnjak je imel 29. 2. 1980 ob srednje visoki vodi in zračnih ter vodnih tempera turah okoli 5°C, ko ni bilo snega, ob zapuščanju paleozojskega ozemlja južno od Spodnjih Tep pred izlivom naslednje t rdote: ka rbona tno 3.9°, ce lokupno 1.3°, kalcijevo 0.7° in magnezi jevo 0.6°N. Potoku se v probojni dolini med Ž a m b o h o m in Orl jekom vodna količina ne poveča bistveno. Ta dan pa se je njegova t rdota med tokom po karbonatni podlagi povečala do izliva v Savo na: ka rbona tna 6.7°, ce lokupna 6.9°, kalcijeva 3.6°in magnezi jeva 3.4°N. Vsak liter vode je torej med okoli 2 km dolgim tokom korodiral okoli 45 mg apnenca oziroma dolomita. Eksogeni^ procesi ver je tno niso zmogli bistveno odmakni t i roba s t rukturne s topnje O r l j e k — Ž a m b o h — O s t r e ž . Na pobočjih probojnih dolin Pasjeka in Šumnika paleozojska podlaga zelo s t rmo pada proti S in dober ki lometer odda l jena Sava je še ni dosegla v n. v. 250 m. Tu je do ugreznjenja paleozojske podlage pod me- zozojsko ploščo očitno prišlo pred uravnavanjem ozemlja. Temu je sledilo razlamljanje grud ob prelomnicah (pregibnicah) v smeri S—J in pos topno zviševanje planot proti V, to je v smeri današnjega savskega toka. Med Ostrežem in Prevegom se pas paleozojskih kamnin v ozkem pasu nadal ju je med mezozoikom proti V in v njem so slemenski nivoji le dobrih sto metrov nižji od sosednjih na mezozoiku. To je razmeroma malo glede na veliko razliko med kamnina- mi glede na odpornos t proti eksogenim procesom. To priča o mladosti reliefa, ki je tod ohranil nagnjenost korelativnih slemenskih nivojev proti S v območju Šklendrov- ško-završkih planot. Obak ra j Sopote so planote najvišje in t u j e V nadal jevanje že ome- njene antiklinale Janč je—Si ta r jevec—Dolgo brdo. Zniževanje sosednje Gobljanske planote proti J je skladno z zniževanjem paleozojske podlage. Njen stik z mezozoikom je v naselju Velika Goba v n. v. 700 m, ob Moravščici pa se zniža pod 400 m. Vendar tu niti v paleozojski podlagi niti v reliefu ni več opaziti Trebeljevsko-kostrevniške sin- klinale, ki se v reliefu končuje z višjim hr ibovjem G r m a d e in Preske. Med nj ima in Moravščico prevladuje vršna uravnava med 550 in 630 m. Na ozemlju naše g. k. razl ikujemo torej tri poglavitne morfogenetske enote. V V delu prevladuje jo pregibnice v smeri S—J. Ob robu kart i ranega ozemlja prevladujejo planote med 630 in 800 m, ki se stopničasto znižujejo proti Z. V Z delu imajo poglavit- ne tektonske in orografske enote smer Z — V . V srednjem delu je relief na splošno najnižji, tektonske in reliefne enote pa so v glavnem nagnjene proti dolini Save. Ta del bomo imenovali litijsko prečno podolje . Njegova Z meja poteka približno po črti Kla- nec pri Vačah—Zgorn j i Hot ič—Širmanski hr ib—Štangarske pol jane—Konjsk i potok (J od Volčje jame) , vzhodna pa približno po črti Laze v dolini Savskega po toka na- selje Sava—dol ina spodnjega Pas jeka—Štr ig lavec—Kožlevec—Lupinica . Najsevernejša enota v litijskem prečnem podol ju je Ržiško hribovje. Če izvzame- mo sam hrib Svibno, ki je iz dalje videti kot osamljena vzpetina sredi nižjega sveta, visi vsa enota z vršnimi uravnavami proti JV. Ob Slivniški planoti se na črti Jesenje—Rove slemena v paleozoiku začenja jo v n. v. 600 m, p redno pa obvisijo nad dolino Save pri Ponovičah, imajo korelativni slemenski nivoji višino 300—340 m. Čeprav je razrezano po treh vzporednih dol inah, ohran ja hr ibovje v J V koncu na jbol j planotast značaj. To je mogoče tolmačiti z nekdanj im tokom Save S od Svibna, kar je domneval že M e 1 i k (1959, 269). Druga značilnost so ostanki p rodovja na vršinah slemen (nad Cirkušami in Ponovičami ter pod Lešami — gl. avstrijska geološka karta 1 : 75 000; rokopisna geološka karta 1 : 25 000; M e z e, 1969). Analizirali smo vzorec proda, ki smo ga vzeli ob kolovozu na vrhu slemena nad Cirkušami v n. v. okoli 420 m. Med 48 kosi so prevladovali prodniki iz kremenovega peščenjaka ( 5 9 % ) in glinastega skrilavca ( 2 7 % ) . Značilna je odsotnos t prodnikov iz kremena in kremenovega konglomerata . Mnogi prodniki glinastega skrilavca so imeli obliko ploščic, nastalih z razpadom prodnika . Njihova tankost dokazuje nemožnost , da bi bili f luvialno prenešeni na večjo razdaljo. 4 3 % prodnikov iz kremenovega pešče- njaka je bilo mogoče uvrstiti v skupino »zaobljeni prodniki«. Le petina jih je bila zlom- ljena ali odkrušena . Pri man j odporn ih kosih iz glinastega skrilavca je bilo razmerje drugačno: slaba tret j ina zaobljenih, šestina robatih in dobra polovica zlomljenih (od- lomljenih). Po teh značilnostih sodeč ne gre za odkladnino večjega vodnega toka, prej za koluvij in deluvij. To je potrdi lo tudi mer jen je zaobljenosti po metodi Cailleuxa. Pri prodih iz obeh kamnin je spadalo največ kosov v drugi ali tretji razred (pri skupno devetih razredih). Glavna dva razreda sta obsegala le 27 ozi roma 4 1 % vseh kosov iz kremenovega peščenjaka in glinastega skrilavca. Delež manj zaobljenih razredov se je počasi manjšal v smeri manjše zaobljenost i . Po deluvialno-koluvialnem poreklu so ti prodniki sorodni anal iziranim prodn ikom nad Pogonikom, le da so slednji ohran jen i na nižji terasi. Absolu tna starost teh pro- dov ni znana. Ker pa so tu kot tudi pri Ustju ostali na najbol j uravnjenih površinah izven dolinskih prodnih teras, je vtis, da so te površine različno visoko dvignjeni deli iste uravnave in da je bila izhodiščna uravnava marsikje pokrita z deluvialno-koluvialno odkladnino, ki pa je bila na pobočj ih odnesena . Vsiljuje se domneva , da gre za uravnavo iz prehoda pliocena v pleistocen (vil lafranchienne), na kateri na jde jo prodovje tudi drugod po svetu. V Sloveniji jih v spodnjem Posavju omenja W i n k 1 e r (1957). Ržiško hribovje prečkajo tri orografske linije, ki potekajo p ravokotno na splošno smer zniževanja vršnih uravnav. Prvo je rud imenta rno podol je v smeri Z J Z — V S V od Laz čez Ljubek do s lemena Ržišča južno od Vač. 2 km dolgo podol je se v pokraj ini doka j dobro odraža s 100 m nižjimi pomoli v povirju Savskega potoka in Vidrnice (ta dva potoka sta dno podol ja prečno razčlenila) kot so slemenski nivoji obakra j podol ja . V V delu je pri Lazah krpa terciarnih (?) silikatnih peskov kot pr imes t emno rjavi do rdeči ilovici. Po rokopisni geološki karti 1 : 25 000 so oligocenske starosti in po P r e - m r u j u (1974) izdanja jo pod narivnim robom litijskega nariva na podlagi paleozoika, ki se javlja v n. v. 400 m. J od tega podol ja se pojavlja niz vzpetin, ki se končuje jo z vršnim nivoji okoli 500 m. Od SV, to je od Borovnjaka (510 m), si sledijo kote 499 m, 501 m in Kržac (487 m). Povirnice Konjskega potoka, Vidrnice in Savskega po toka so prerezale ta pas vzpetin, pod katerim se korelativni slemenski nivoji spet znižujejo proti JV do tretje prečne orografske linije — doline Save med Litijo in Savo. Tudi ta se razteza v smeri Z J Z — V S V . P r e m r u (1976, 216) imenuje ta del litijski jarek ali litijska udorina. Mi ga b o m o imenovali Ponoviška savska dolina, po kraju Ponoviče, skozi katerega poteka nad 50 m visoka in premočr tna brežina Ržiškega hribovja, ki predstavlja S po- bočje savske doline. Ob Z nadal jevanju te tektonsko pogojene brežine je odrezana erozijska terasa, na kateri stoji Gradec. V podrobnem so tu naslednje razmere: Foto 5: Pomol Pogonika v okljuku Save. Puščica nakazuje lego proda, ki je obrazložen v tekstu. Tam so pojasnjeni tudi dokazi, da je poševni pomol in okljuk Save neotektonsko pogojen. Ph. 5: The spur of Pogonik inside of the Sava meander. Arrow indicates the position of the gravel, analysed and explained in the text. There are treated the arguments too that the spur and the meander are the consequence of the oblique neotectonical dislocation. S od mos tu p rek Save v Litiji je o b 30 m v i soko j ežo terase G r a d c a s s t rmino okoli 30° p r i s lon jena okol i 70 m dolga ob loga iz k o n g l o m e r a t a . V t r d n o spr i je tem k o n g l o m e - ratu p r ev l adu j e jo apniški p rodn ik i , dolgi do 14 cm. Redkejš i so p rodn ik i iz k r e m e n o - vega p e š č e n j a k a in kera to f i r j a , nad nj imi pa je i lovica in peščena p repe re l ina , nas ta la v g l avnem iz razpadl ih p rodn ikov . N e d v o m n o gre za savsko a k u m u l a c i j o . Gol ica je v opuščen i g ramozn ic i z d n o m v višini okol i 270 m, k jer je m a j h n a pol ica . P ren ika joč i vodni curki so razširili šp ran je , izdelali kamine , od ka te r ih so neka te r i zasigani , in po - ševno j a m o , ki je de lno zasu ta s smetmi . Debe la pa t ina na kera to f i r sk ih p r o d n i k i h iz- pr iču je p rece j šn jo s taros t . K o n g l o m e r a t se navzgor konču j e 10 m p o d r o b o m terase G r a d c a , ki je v pa leozo jsk ih k a m n i n a h . Prot i Z se j eža te rase znižuje in nad li t i jsko pred i ln ico od reže dve nižji p r eds top - nji te rase G r a d c a , ki sta na J k ra ju ločeni z ne iz raz i t ima j ežama . Na ježi, to je v o b m o č j u d o m n e v n e pre lomnice , je vrsta s t anovan j sk ih hiš. Izkopi za t emel j e so razkri l i t ek ton - sko m o č n o p re t r t o in zver iženo pod lago in o k s i d i r a n o ter h id ra t i z i r ano k a m n i n o v 1—3 m debe lem regoli tu t e m n o r jave do rdečkas te ba rve z redkejš imi , s l abo zaob l je - nimi d robc i kamnine . Vse te r azmere kaže jo na n e o t e k t o n s k o p re lomnico , ki je ver- je tno aktivna še v sedanjosti in je nan jo vezana potresna dejavnost . Naspro tno meni P r e m r u (1976, 216), da so potresi v tem delu vezani na sistem prelomov v smeri S—J. V. Ribarič ugotavlja, da so tamkajšnj i potresi zelo ver je tno vezani na prelome v smeri Z — V (ustno sporočilo). Litijska kotliniea je namreč za Ljubl jansko kotlino najbolj seizmično področje v Sloveniji po zadnj i vojni. 19. ma ja 1963 je bilo pri Litiji 84 potresnih sunkov z magni tudo 7. 24. decembra 1966 je sledilo 26 sunkov z magni- tudo 5 (S t a t i s t i č n i l e t o p i s SRS 1980, 29). Žal ni znana globina in sestava kvartarne akumulaci je v Ponoviški savski dolini. M e z e (1969, 7) navaja na jdbo konglomerata pod krovnim p rodom. Če to drži, je konglomera tna obloga terase Gradca v Litiji ver je tno više dvignjeni (ali man j spuščeni) del konglomeratnega telesa, ki je ohran jen tudi niže ob Savi pri Zagor ju , Hrastniku in Zidanem mostu ( M e z e , 1 9 6 9 , 7 — 8 ) . Morfološki znaki govori jo za podobno , a manjšo neotektonsko depresi jo v Po- goniški kotlinici. Zno t ra j črte Presenčev po tok—Zgorn j i Hot ič—Spodnj i Hot ič— brežina pod Konjem in Svibnim do Gorenjega L o g a — P o d š e n t j u r — p o t o k Drenek— Robidnik je površje izrazito nagnjeno proti SV in to tako na 3 km dolgem slemenu Robidnik (531 m ) — B a j d e — P o g o n i k kot tudi na dnu savske doline pod Hotičem. Erozijska terasa S od Save se pri Zgorn jem Hotiču dviguje 30 m nad Savo, pod Kurjo vasjo pa v celoti preide v aluvialno ravnico Save. Na tej ravnici se reka zaganja pod breg Svibnega, kjer se javl ja jo usadi in zemeljski plazovi in ga izpodjeda . Sodeč po produ na pomolu Pogonika v okl juku Save, ki je verjetno vi l lafranchiennske starosti, V konec kotlinice zaosta ja v dviganju okoliškega ozemlja oz i roma se celo rahlo greza. To zastajanje je bilo skladno s poglabl janjem doline Save, ki pomola ni prekrivala s kvar tarno akumulaci jo . Na J robu kotlinice je ježa domnevno wiirmske prodne terase. To neotektonsko dogajan je je domnevno holocenske starosti. J od Ponoviške savske doline je litijsko prečno podolje v reliefu najbol j zoženo v območju pretr te antiklinale Janč je—Si ta r j evec—Gradiško h r ibov je—Dolgo brdo. Korelativni slemenski nivoji na Gradiškem hribovju nakazuje jo njegov poševni tekton- ski premik, saj se znižujejo proti Savi, to je proti S in SV, nad Jablaniškim potokom pa tudi proti Z. To zniževanje nakazuje tudi stik med paleozojskimi in mezozojskimi skla- di na zahodnem pobočju nad dnom doline Jablaniškega potoka med kra jema Gradiške Laze in Selšek ter vrhom Roven. Na njegovi SV strani je stik precej više kot na nasprot- nem pobočju, kjer izdanja pri 500 m n. v. paleozoik, da bi niže spet potonil pod oblogo mezozoika. Med Jablaniškim po tokom in Sitarjevcem poteka os podol ja v smeri S—J; v njej se kvar tarna naplavina obeh vod povezuje s kvartarnimi terasami ob Savi. Zaradi te povezave govori P r e m r u (1976, 215—216) o l i t i jsko-šmarski udorini. Po Šerc- ljevi (1970, 228) raziskavi peloda iz gline in peska v že omen jenem glinokopu pri Te- netišah se je po Premrujevih navedbah jarek ugreznil v stadialu wurm III ob prelom- nicah v smeri Z — V . To grezanje naj bi prestavilo tok Reke proti V. Drugo ugrezanje v holocenu ob prelomnicah v smeri S—J je usmeri lo Šmarsko Reko proti S. P r e m r u (1976, 216) je po treh terasah v litijskem jarku ocenil obseg ugreza (280 m, 250 m, 245 m). Dislokacijo med Ponoviško savsko dol ino in šmarsko udor ino nakazuje golica SV od naselja Ježa. Tam je ob kolovozu, ki zapusti avtomobi lsko cesto, ohran jen na paleozojski skalni podlagi okoli 1 m debel pokrov iz savskega proda. Razkrit je tudi nedaleč vstran v vseku avtomobilske ceste in v ježi, ki jo je v teraso vrezala Šmarska Reka, visoki 2 — 3 m. Ker je tam kvar tarno dolinsko dno ob Šmarski Reki široko 100 do 200 m, potek J prelomnice v Ponoviški savski dolini ni viden v reliefu. O d p r t o je vp ra šan je , ali se Ponoviška savska dol ina v sedanjos t i ugreza ali s amo zaos t a j a v sp lošnem dvigu. Med G r b i n o m in t o v a r n o v Zagorici sta v dnu dol ine Smar- ske Reke dve akumulac i j sk i terasi , ki se po 1 km navzgor izklinita v holocenski ravnici. Oč i tno sta pos ledica zaden j ske erozi je Šmarske Reke, ki jo je laže razložiti z g r ezan j em Ponoviške savske dol ine . V o b m o č j u Trebe l j evsko-kos t revn i škega p o d o l j a se l i t i jsko p r e č n o podo l j e v šir- šem obsegu p o k a ž e tudi v rel iefu. Kjer je mezozo ik na jg lob je ugrezn jen v pa leozo j sko p o d l a g o , so okoli Š m a r t n a na jn iž je vršne u ravnave ( 3 0 0 — 4 0 0 m). K tej Šmarski kotli- nici, ki prebi ja an t ik l ina lo J a n č j e — D o l g o b r d o , so usmer j en i vsi potoki iz Reškega hr ibovja . Rela t ivno za s t a j an j e je omogoč i lo nas t anek širokih dolin, ki jih ni ob ostalih savskih pr i tokih na g. k. N e d o g n a n o s t r u k t u r o ima š i roka savska dol ina med Pogoniško in Lit i jsko kotli- nico. Vtis je, da jo do loču j e jo p re lomnice več smer i ( S Z — J V: stik e roz i j ske terase G r a d c a in Svibna, SV poboč j e savske dol ine med Presenčevim ml inom in Kresnicami , S S V — J J Z : p o b o č j e nad G o r e n j i m Logom in na nasp ro tn i s trani dol ine, ova lna s t ruk- tura dol ine ob Si tar jevcu) . Tezo o recentn ih tek tonskih p remik ih v dolini Save, ki je se izmično področ je , p o t r j u j e različni s t rmec Save v p o d o l ž n e m prof i lu reke. V tabeli 4 so pr ikazani s trmci Save po posamezn ih odsek ih , izmer jeni na o snovn ih topografsk ih ka r t ah 1 : 5 000. Tabela 4: Strmec Save na posameznih odsekih Table 4: Slream gradient of the Sava river Odsek, nadm. v. Dolžina toka v km Višinska razlika v m Strmec v promilih Podgrad, 262,4 Dolsko, 258,2 2,40 4,2 1,75 Grabnar, 255,4 2,64 2,8 1,71 Ribče, 251,1 4,93 4,3 0,88 Zg. Hotič, 242,1 5,70 9,0 1,58 Loško polje, 237,0 3,45 5,1 1,48 Litija, 232,0 4,37 5,0 1,14 Širjava, 231,1 2,11 0,9 0,43 Sava, 225,0 3,84 6,0 1,59 Dol. vas, 211,7 9,60 13,3 1,38 Zg. Hotič, 234,1 — Sava, 225,0 13,77 17,1 1,24 Podgrad, 262,4 — Dol. vas, 211,7 39,04 50,7 1,30 Savsko do l ino s m a t r a j o za an t eceden tno ( W i n k l e r , 1923; A i g n e r, 1926). R a k o v e c (1931) zavrača vsako e igenezo, ker na j bi d a n a š n j a savska dol ina začela nas ta ja t i šele po tem, ko so bile te rc iarne plasti v celoti ods t r an j ene . G lede na to bi pri- čakoval i , da je n jen s t rmec prece jšen , upoš teva je tudi , da ima reka v Litiji s redn je letni p re tok 180 m-]/sek. in m a k s i m a l n e g a p rek 2500 m Vsek. T o d a že I 1 e š i č (1953 , 29) je izračunal , da ima Sava še na L jub l j anskem pol ju s t rmec p r e k o 2%\ \rrrrrr v\. v\vt. 1+tHftttf I . D e s t r u k c i j s k e o b l i k e D e s t r u c t i o n a l Forms rečna struga v trdni kamnini river - bed cut in rock rečna struga v aluviju r i ve r -bed cut in alluvium rečni klif river-cliff opuščena rečna struga abandoned r i ve r -bed . A k u m u l a c i j s k e o b l i k e C o n s t r u c t i o n a l Fo rms prodna aluvialna ravnica alluvial plain consisting of gravel prodno - ilovnata aluvialna ravnica alluvial plain consisting of gravel and loam prodna akumulacijska terasa depositional terrace of gravel erozijski ostanki konglomerata erosional remnants of conglomerate erozijski ostanki pliocenske prodne akumulacije erosional remnants of Pliocene gravel accumulation aluvialni vršaj iz proda alluvial fan consisting of gravel prodišča v reki f luvial gravel banks F l u v i o - d e n u d a c i j s k e o b l i k e F luv io - d e n u d a t i o n a l Forms D e s t r u k c i j s k e o b l i k e D e s t r u c t i o n a l Forms grapa ravine simetrična V-dol ina symmetrical V-val ley asimetrična V-do l ina asymmetrical V-val ley simetrična ploska dolina z dnom. Širokim do 100 m symmetrical f l a t - f l oo red valley with alluvium less than 100 m wide asimetrična ploska dolina z dnom, širokim do 100 m asymmetrical f l a t - f l oo red valley with alluvium less than 100 m wide simetrična dolina z ravnim dnom, širokim do 100m symmetrical f l a t -bo t tom valley with the plain less than 100m wide asimetrična dolina z ravnim dnom, širokim do 100 m asymmetrical f l a t -bo t tom valley with the plain less than 100m wide E H 3 podolje dissected valley - shaped depression ježa uravnav, teras in vršajev-ohranjena edge of erosion surfaces, terraces and alluvial fans- intact ježa uravnav, teras in vršajev-degradirana edge of erosion surfaces, terraces and alluvial fans-degraded E. K r a š k e o b l i k e Karst Forms a. D e s t r u k c i j s k e o b l i k e D e s t r u c t i o n a l Fo rms zakraseli ostanki starih uravnav z vrtačami kars t -p la in with dolines vrtača, globoka do 5 m doline less than 5 m deep dZi ccccc s uvala uvala netipična kraška kotanja unclassified karst depression brezno z majhnim vhodom shaft with small entrance kraška jama cave F. F l u v i o k r a š k e o b l i k e F luv iokarst Forms a. D e s t r u k c i j s k e o b l i k e D e s t r u c t i o n a l Forms suha dolina dry valley obvisela suha dolina hanging dry valley delno suha dolina partly dry valley slepa dolina blind valley zatrepna dolina pocket valley kraški dolek karst deli kraški izvir karst spring ponikva swallet b. A k u m u l a c i j s k e o b l i k e C o n s t r u c t i o n a l F o r m s ilovnata akumulacija v dnu suhe doline accumulation of loam in the dry valley bottom lehnjak secretion of travertine 11» 1111 »m i G. Antropogene o b l i k e M a n - made Forms a. D e s t r u k c i j s k e o b l i k e D e s t r u c t i o n a l Fo rms velik kamnolom large quarry majhen kamnolom small quarry rovi opuščenega rudnika abandoned mining pit obdelovalne terase na pobočju agricultural terracing on the slope območje večjih naselij settlement area b. A k u m u l a c i j s k e o b l i k e C o n s t r u c t i o n a l Forms 1 milium I rTTTTTT̂^̂TI železniški nasip railway embankment kupi jalovine mining dumps