Novice. Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novitie" načelo I gld., za pol Jeta 50 kr. — Narofinino sprejema tisniti dati, plaCa za dvostopDo petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa ui-eđništvo. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Ali res na zeleno ccpljene trte t malo letili Tsilmtl pričnejo Î Na Spodnjem ATStrijekem bo vinogradniki za-psKili, na zeleno cepljene ameriške trte veliko slabSe rastô kakor Če so na suho cepljene, in da se zagrabane Žc t treh do ètirih letih posuše. To je dalo visokemu c. kr. poljedelskemu mi-nisteretvu povod, da je potovalnim uřiteljťm za vinarstvo in oskrbovalcem državnih ameriških ma-tičnjakov ter trtnic naroiSilo, da vinogradnikom zeleno cepljenje kar le mogoče odsvetujejo ter suho priporočajo. Našim skrbnim vinogradnikom je pa dala ta Test povod opravičeni preglavici; kajti kdo bi se ne bal, da bi tudi pri nas zeleno cepljene trte, katerih je po kranjskih in stajerskih novih vino-pradsifib zasaditvah paČ najveř, vsihati ne pričele? Umestno je toraj gotovo vprašanje: „Ali res na zeleijo cepljene amerièke trie v malo letih vsihati pričnejo?" No, z mirno vestjo zainoremo nase vinogradnike zagotoviti, da temu ni po vsem tako. Na Spodnje Avstrijskem vsihajo res. O tem ee je prepričal pisatelj teh vrsiic na Jastneoči; toda pri nas pa ne vsihajo niti po 8 do 10 let stare požUhtnitve, in nadejati se je za gotovo, da tudi v bodočnosti ne bodo. Da na Spodnjem Avstrijskem zeleno požlahtnjene američke trte že v drugem ali tretjem letu vsihajo, to prikazen pripisujejo strokovnjaki tamošnjim neugodnim podnebnim razmeram. Tam je namreč premalo toplote, da M zelene požlahtaitve popolnoma dozorele, namreč toliko dozorele, kolikor dozore v južnih vinorodnih deželah; zato pa pri nas ne vsihajo. Tako pravijo celo strokovnjaki. Id vendar ni temu tako. Gotovo je namreč, da imajo Spod nje-Avstrijci veliko boljše podnebne razmere za vinogradstvo, nego jih imamo Dolenje ali pa Štajerci. V dokai temu navedimo le to, da imajo na Spodnje-Avstrijskem čuda vinogradov v ravnini titoma njiv. Tako okolo Badna, Vfislava, Gumpoldskirchna in drugod. Pri nas na Dolenjskem ali na Štajerskem nimamo v ravnin vinogradov in jih tudi imeti ne moremo, kajti v desetih lelih pozebli bi nam trikrat, ako ne Še večkrat, če ne po zimi pa na spomlad. Na Spodnje-Avstrijskem imajo tudi po ravnini vse polno mareic in breskev, katere jim prav Test ČeSki napisal Al. Jirilsek, poslovenil Savo Saviđ. I. Travnato, plitvo dolino je obseval soinčni svit. Na travniku v dolini eo cvetele jesenske cvetlice, poslednja dika jesenskih ánij, V dolini se je na travniku, razBvitljeuem od solnca, vlekla dolga senca. Bila je od francozkega vojaka iz armade Napoleona Velikega. Ta vojak, iz Napoleonove pehote, ee je po-Baikal naprej s počasnim obotavíiajočim korakom. Obuvalo je imel blatno, in tudi plaáč je bil poln že posušenih blatnih madežev. Vojak se je zdaj in zdaj vstavil. Tako si je vedno počival in od-dihoval; vendar se ni vsedel. Ozrl ee je okrog. Njegove vpadle, goreče, svitle oČi so iskale pomoči, toda našle jo niso. Povsodi, na levo in desno nad dolino se je Širilo razorano polje, In ni ga bilo mogoče pregledati. Ni mu ostajalo drugega, kakor iti dalje, do konca doline, ki gotovo ni daleč. Vendar je naenkrat pospešil korake, in to, ko je zapazil v bližini dva Šipkova grma. Premika a sta se v jesenskem vetru, in njih rudeči sad se je lesketal v solnčnih žarkih. Vojak je vtrgal radostno z veje nekaj sadov in jih v tre-notku slastno povžil. Glada vendar ni potolažil. Ta budi gost ga je spremljal že veČ dnij in ga ni hotel zapustiti. Blodni vojak v dolini je prestal pet dnij groznega napora, težke službe brez vsakega spanja in divjo tridnevno bitko pri Lipskem, utrujen že od poprejšnjih pohodov in pri vsem tem še glad in beda. Poslednji dan bitve in potem na begu je bil brez vsakega jela, kakor cela armada. Utrujeni so padali na zemljo, mrli 80 lakote, in imeli so se hitro v tesnih vrstah premikati. Kdor je onemogel padel, se ni vei dobro vspevajo. Zakaj jih DÎmamo po Dolenjskem, po Spodnje-Štajerskem? — Zato ker nam pozebejo. Ill ako bi zelene požlahtnitve resnièno zaradi ne-Tgodnega podnebja na Spod nje-Avstrijskem zadosti ne dozorele in bi vsled tega TBihale, vsihati bi morale vendar îe v prvem ali k vefiem v drugem letu po zagrubanju, ne pa šele pozneje, v tretjem ali (četrtem letu po zagrubanju, kakor ee to tam godi. Na vsak način mora biti toraj na Spodnjem Avstrijskem po vsem kak drug uzrok vsihanju zelenih požlahtnitev. In temu je tadi tako. Vzrok tiái gotovo v tem, ker drže Spodnje-Avstrijci svoje na zeleno cepljene ameriške trte po stari navadi pri prav nizki, tako imenovani glavnati vzgoji, in ker jih pri tej vzgoji prav na kratko, na samo dvo-, k večem trioèesne palŽke — Îêpe, — obrezujejo. Ako bi temu tako ne bilo, vsihati bi morale zelene požlahtaitve na vsak način tudi pri naa na Dolenjskem, Štajerskem, sploh povsod, ne pa le na Spodnje-Avstrijskem. No, hvala Bogu, pri nas, kjer trte pri vi^ji neglavnati izgoji držimo in jih vsako leto na dolgo, na napnence — špa-rooe — obrezujemo, te nadloge Se nismo zapazili. Zapazili je Če niso tudi na Spodnje - Avstrijskem tam, kjer zeleno cepljene trte, dasi jih drže pri nizki glavnati izgoji, vsako leto na dolgo, na napnence (šparone) obrezujejo, Tako je videl pisatelj teh vrstic v Korneu-burgu zeleno požlahtnjene trte, katere so bili sicer prav nizko glavnato izgojene, toda na dolgo, na napnence obrezovane. Vsaka trta je imela po dva do metra dolga napnenca, in glej ! rastle so bujno, rodile iuda, dasi ao bile Že H—8 let stare. Zdaj nastane pa <]rugo vprašanje : Kako naj si pa to pojasnimo, da prav nizko glavnato izgojene ter pobral, in kdor je mogel, je vbežal iz tabora, da bi naěel kje med dobrimi ljudmi koŠiek kruha. Glad je premagal slavno in strogo disciplino francozke vojske Glad je izmučil tudi tega vojaka in ga prisilil, da je èel iskat iz tabora ljudij, ki bi ga ne gledali truda in glada mreti v obcestnemu jarku, kakor bi se mu zgodilo, Če 6i ostal v vojsH. Toda tuji kraj je bil neobljuden. Vojak je sprva zastonj blodil po polju, zastonj se oziral okrog. S àirnega polja je priSel konečno v travnato dolino. Mislil je, da najde vsaj sedaj kak dvorec, h kateremu spadajo ta polja in travniki. Toda tudi tu se mu ni nadeja vresničila. Dolina je bila prazna in mu je nudila le nekoliko šipkovih grmov, ki so mu vzbujali poieljenje. Komaj se je drial na nogah. In zraven je bila Ěe puška tako težka. Njegovo oslabelo telo jo je komaj nosilo, in že večkrat jo je mislil vreči proč. Enkrat jo je že pustil ležaii na zemlji, a ko je sel nekoliko dalje, se je vrnil po njo. Bilo prav na kratko obrezovane zeleno požlahtnjene trte tako zgodaj vsihati pričnejo? — Tako-le: Kdor je imel v svojem življenji že priliko viditi trte, necepljene evropske trte, katere so bile še mlade in torej Čvrste rasti, katere so bile pa po toČi ali pozebi močno poškodovane, zapazil je lahko, da se jih je y sledečem letu veČ ali manj posušilo. Pri bližjem ogledu zapazil je lahko sleherni opazovalec takih trt, da so bile one, kakor po Dolenjskem pravimo, „rapaste" ali „rakaste". Na njih nahajale so se neke grde hrastave otekline, „rape", katere so le vsled tega nastale, ker po toči ali zimi poškodovani nadzemeljski del trte ni mogel toliko redilnih snovi porabiti, kolikor mu jih je nepoškodovani čvrsti podzemeljski del dovaiaï. No, ravno isto prikazen vidimo pri zeleno požlaht-njenih zagrubanih ameriških, prav nizko na glavo izgojenih ter na prav kratke palČke obrezovanih trtah. Pomisliti moramo namreč, da se zelena požlahtnitev na Že popolnoma ukoreničeni bujno rastoči ameriški trti vrŠi. Z zagrubanjem se taki trti Še korenine jako pomnože. Kako zamore toraj njen nadzemeljski del, obstoječ iz bunke, glave starega iti le par paliič mladega lesa vao v veliko preobilni meri dohajajočo mu hrano porabiti? — Nemogoče je to; nastati mora toraj vsled tega kaj silno kalenje ali motenje rasti, nastati morajo umetno izgojene „rape," in trta začne hirati. ViSje izgojene, ne pa na prav nizkih glavah držaue ter na napnence, ne pa na same prav kratke palčke obrezovane trte tega ne store. One rasto čvrsto, rode prav obilno, sploh obnašajo se tako, da jih je vinogradnik vesel. Da je pa temu tako, dokazujejo nam nove vinogradske zasaditve na Dolenjskem, Vipavskem, Štajerskem in drugod. In zato ostanimo slovenski vinogradniki le pri zeleni po- mu je nemogoče ločiti se od zveste tovarišice. Pogledal je, kako visoko stoji solnce. Videl je, da v kratkem času zaide, in z grozo se je spomnil na bližnji mrak in na mrzlo jesensko noč. Že zdaj se mu je zdelo, kot da ga obveva mrzel veter. Misel na mrzlo oktobrovo noč je pobila ubogega vojaka. Šel je vedno dalje, to je, vlekel se je znova naprej, dokler ni prláedši do ovinka doline na desno zagledal njenega konca. In ko je prispel do konca, je imel pod nogami precej široko cesto. Da je na cesti, ga ni toliko tola^.ilo, ampak vzradovalo ga je to, da je zagledal v bližini nekoliko hiš. Do mraka âe lahko pride tja. In nekoliko si še lahko odpočije. Le malo časa I Vsedel se je na kup kamenja in položil pii^ko poleg sebe, gledajoč vaSka poslopja, ki so se belila v jasnem zraku jesenskega dne med košatimi drevesi. Ta poslopja so bila ceh, nepožgana v zadnjih bojih, in v njih bo dobil košček kruba in pa kaj gorkega. In potem ga puate, da gre ležat žíahtnitvi (katera je §e vedno iiajboljšs), grnbanji, 1er viï^ji iïgoji, daljSi reiuji naSih tre, in ne iiodemo se kesali. Tako obdelovane trte nam ne bodo prezgodaj vsihati priôele, kajti ako bi imele to storiti, bi bile to že zdavnej pokazale, BclotrAiijska žclcznica. (Govoril poilanec Schweiger v dež. zboru dne IT.felir) Visoki deželni ibor! Gospod poroSevalec Jelo vëek je v syojem poroíilu povedal, da med iiajrevneje kiaje nase dežele se šteje Bela Krajina ID da metlieki okraj ima okrajnih cest 85 km., deželnih pa le 2 km. Visoka zbornica je ie većkrat pokarala svojo naklonjenost Beli Krajini, áe v letošnjem zasedanju bode se razpravljalo o prošnji metliškega cestnega odbora, da ee nekaj okrajne ceste postavi v kategorijo deželnih cest, in gospodje bodo imeli ugodno priliko ludi tedaj na pomoi piihi-teti metliškemu okraju. Zadnjih pet perm. st. letnega poroiila „Občila," govori o železnicah. lièem in iafiem, pa zastonj, nikjer ne najdem irkice o belokranjski železnici. O belokranjski železnici se govori že 30 let, to dete je bilo že zdavno kršieno, dobilo je dete ime : „telokranjska železnica" ; željno pri-žakovanega poroda pa le ni. Gospoda moja ! V duhu ei mislim vso kranjsko deřelo pred seboj. Iz Ljubljane drdra vsak dan veŽkrat železnica mimo Škofje Loke, Kranja, Radovljice v gorenjako dolino do deželne meje. Kakor vse kaže, bo železnica imela svojo pot mimo kinřa in raja kranjske dežele v divni Bohinj. Kamnik ima svojo železno ceeto v Ljubljano in Vrhnika se veseli, da se bo ïe letos vozila po na tlamo ali celo za gorko peř. — Bože, Boíe, na njegovem domu je vsega dovolj, kruha in dobrega vina I Ko bi ga takega mati — 2olto, vpadlo vojakovo lice je pobledelo. Sklonil je glavo; dolgo Časa je premiáljal o mladih letih. Ko pa je prenehal in hotel vstati, je zagledal na levo na cesti, a Še precej daleč, nekoliko mož. V zraku nad njimi se je nekolikokrat posvetilo. — To je bilo orožje. Vojak je to vedel. Gledal je prestrašen proti vojakom, ki so se približevali. Kdo 60? Prijatelji ali sovražniki? — Vojak je pozorno gledal. — Ze jih je spoznaval. Bili BO tadi Francozje. Vzveselil ee je. Počakati jih hoče. — Toda idejo tako poíasi! Ali ko je natančneje opazoval, se je tamkaj za prvimi možmi nekaj posvetilo. Za božjo voljo ! Nekoliko jezdecev! — To niso Francozi. O pozna jib -- pozua. — Hotel je zaklicati nad rojaki, ki fie niso zapazili, kaj je za lyimi. A glas m« je ostal T grlu. Prijel je za puSko, zbral vso mož svoji železnici Notranjci se vozijo po železnici in pri Sentpetru jih pelje eno krilo v Trst, drugo v Reko. Okraji Velike Laeře, Ribnica, Kočevje imajo •vojo železnico m lepa àentruperska dolina dobi najbrž v kratkem železnico. In peljem se h deželne stolnice T stolnico dolenjsko mimo Višnje Gore, Trebnja, mi je na razpolaganje dolenjska železnica. Ko pa pridem na vrh Gorifancev in gledam po Beli Krajini, zastonj iSČe moje oko železniškega voza, kajti ta pokrajina ěe ni toliko srečna, da bi tudi ona imela svojo železnico. Bela Krajina je po svoji natorni topli legi jako ugodna za sadjerejo in zlasti še za vinorejo. Bela krajina je vŽasi zalagala velik del kranjske dežele z vinom. Spominjam se onih blagih iaeov, ko so k nam po vino hodili trgovci is Kamnika, Kranjske Gore, Radovljice, Cirknice, Logatca, iz Ljubljane. In ko zdaj včasi med zasedanjem obiěČem tu ali tam kakega znanca, tedaj mi naročajo, delajte Beli Kranjci, trudite ee, da Vasi vinogradi zopet rode, ob jednem pa glejte, da kmalu dobite Železnico in kakor nekdaj bomo zopet k Vam hodili po VaĚo zlato vinsko kapljico. Gospoda moja! Deželni poslanec svètnik g. Visnikar je svoje dni govoril za belokranjsko železnico in omenjal, da so Belokranjci več ali manj navezani tudi na Karlovec. Da, gospođa moja, priznam, da gravitiramo na Karlovec in to zavoljo tamoŽnjih velikih Živinskih in žitnih trgov, Za-toraj jaz mislim, da se Novo Mesto povzdigni, naj se mu gre na roke, da ee tam razvije živinska in žitna trgovina, nas Bele Kranjce pa zvežite po železnici z Novim Mestom in nas tako navezete na mater Kranjsko. Visoka zbornica! Vse tako kaže, da v ne-dolgem času dobimo železnico, katera bo vezala in 8 pusko dajal znamenja. Ali že ni polreb». Francozje so se ustavili in se obrnili. Sovražnikov krik jih je ustavil. Vojak je kakor okamenel gledal po cesti, kaj se bo zgodilo. Puěka je zagr-mela enkrat, dvakrat, trikrat, in tudi Francozje niso držali rok križem. Postavili so se v bran; stre! za strelom se je čul; dim je objel bojujoče. Le tu in tam se je zasvetila sablja. Divji krik se je razlegal po prazni, jesenski pokrajini. Blodni vojak je gledal in tehtal èaa. Ozrl se je tudi proti poslopjem, ki so se vabljivo belila tam med drevjem. — Le nekoliko korakov, in skrit je neprijateljem. Toda odŠel je po cesti na pomoč svojim rojakom, ki so bili v stiski. Toda kako je šel! Komaj, komaj se je vlekel naprej. Že je bilo po bitki. Streli so umolknili, veter je raignal dim, in na cesti je bilo videti le jezdece. Vojak se je ustayil. Rojaki so ležali vsi na zemlji, mrtvi ali ranjeni. Hotel je skočiti v obcestni jarek, toda, glej, v tem sta ga zapazila dva jezdeca in KarloTec % Metliko in kolodvor bode tik Kolpe poleg' metliěkega mosta. In hrvatska vlada pridno popravlja, oziroma dela nove ceste, katere naj bodo dovozne ceste na kolodïor. Veodar bi ne bilo prav, ko bi nas Hrvatska prehitela, toraj podaljfajte novo dolenjsko železnico v Belo Krajino. Poslanec g-, g^rof Barbo nam je prav toplo priporoÈal deželno skladiŠie v Ljubljani. Naravnost povem, da se mi Beli Kranjci za tako skladiišče prav nič ne ogrevamo. Jaz bivam v znoiju Gori-jancev in rabim řtiri ure do novomeškega kolodvora in to z lahkim voziÔkom. Gotovo se bo vsak Beli Kranjec dobro premislil, predno bo s težkim vozom Šel v Novo Mesto na kolodvor, da bo od tu po železnici svoje vino, žito ali druge pridelke poslal v deželno skladîëée. Poleg tega je pa naše vino na tako dobrem glasu, da g-a ne bo treba poSiljati v Ljubljano v skladišÉe. Zveze nam je treba, zveze iez Gorjance, železnice nam dajte, in vinski trgovci bodo radi zopet prihajali na Belokranjsko po vino. Sklepam s tem; Zginila je belokranjska železnica iz letnega poroiila deželnega odbora, nikdar pa ne bode izginila iz srinih željá belokranjskega ljudstva. Želim in prosim, da belokranjsiia železnica ne zgine iz misli in trudoljubne skrbi tistih gospodov, kateri so v tej stvari odloêevalni faktorji. Kaj je novega po avstrijskem ccsarstvu? Prej ljubezen, slej kljubezen. Ta narodna prisloTica se rada vresničuje. Vresničila se je zadaje dni tudi pri nemSkih državnih poslancih. V prejšnjem zasedanju državnega zbora so vse neméke stranke, izvzemŠi nemško katoliâko ljudsko divje kliknila. Ženeta ee proti njemu. Ostali jima flede — In jeden izmed prvih dveh je daleè pred vsemi. To so strašni kirasirji, — spoznal jih je po njihovem naskoku pri Lipskem. — Ni bilo pomišljati. Puško vrže od sebe in neobrožene roke dviga proti sovražnikom. — Bližje in bližje zveni strašno konjsko peketanje, orožje zvenôi in krik kirasirjev zveni tako grosnol Ne ustavijo se, in roka prvega že prijemlje za morilno orožje. Ne vidi, da 86 vojak podaja, — ubil ga bo neoboro-ženega. V tem je Francoz padel na kolena in dvigal roke. A kirasir se ni menil za njegovo prošnjo; težka sablja se je dvakrat posvetila v poslednjih solii5nih žarkih, in rudeèa kri je brizgnila v dveh možnih curkih v zrak. Blodni Napoleonov vojak se je zvalil na trdo cesto, ves oblit s krvjo, ki je silno pritekala iz ran. Imel je odsekani obe roki, ki sta ležali nekoliko proô, (Dalje iledi.) Stranko, stale trdovratno v divji opoziciji. Sedaj se vez med njimi trga. Že si kljubujejo. — Nekateri Nemci 80 se namreč streznili. Ko sta prvi dan novega drŽavnozborskega zasedanja z iana junaka Schikierer ia Wolf zaSela rogoviliti s svojo strančico, ko je zbornico nagovoril novi minister-ski predsednik, in ko je bil izvoljen za zborničnega predsednika katoliški Nemec dr. Fuchs, jili druge nemške stranke niso hotele podpirati ; le prijemale so ju prav trdo Saveda sta bila moža huda. Schťiaerer je že proglasil vojsko vsem nemákinn strankam, ki nečejo Se naprej tirati divjega na-sprotstva proti vladi. Državni zbor zboruje precej mirno. Kako dolgo bo šlo mirno, pa ne vemo. Schiinerer in Wolf strastno agitira a in delata med nemškim ljudstvom za-se. Najbrže bosta zmagala. In iz kljubezni bo prišla spet ljubezen. — Slovanska krščanska narodna zveza ima sedaj tri Člane v zborničnem predsedstvu : Slovenec dr. Fer-jančič je izřoljen za prvega podpredsednika, Slovenec Pogačnik in Čeh dr. Stojan sta pa zapisnikarja. Dobro znamenje. Slovenec le nikdar ni predsedoval državni zbornici. Sedaj bo. Vpošte-vati so začeli torej tudi nas. Načelnik slovanske krščansko-narodiie zveze dr. SuSteršič je označil 29. eušca v lepem govoru stališče zveze nasproti vladi, oziroma nasproti prvi izjavi ministra predsednika grofa Thuna; Zireza je združena s strankami desnice. Sedanji vladi nasproti stoji neodvisna in brez predsodkov. V izjavi grofa Thuna pa pogreSa, da se ni v njej povdarjala verska stran kot podlaga reda in miru. Pogreša, da ni bila v njej izrečena jednakovrednost in jednako-)ravno8t vseh narodov. Pogreša tudi, da se vladna zjava ne ozira na žalosten, korenitih preosnov nujno potreben položaj kmetskega stanu, ki je vender steber državnega reda. Govor je naredil velik vtisek. — Poslanec Pfeífer pa je vprašal vlado, ali hoče naroČiti svojim podrejenim davkarskim uradnikom kot zakonito določbo, da troŠkov za prenavljanje po trtni uši poškodovanih vinogradov ne bodo vračunavali pri odmerjevanju osebnega dohodninskega davka. — Posianec Pogačnik je pa vložil predlog, naj bi se olajšala vojaška sluiba sinovom kmetskih staršev. Pri dopolnilnih volitvah v občinski syet na Dunaju 80 zmagali z večine krščanski socijalisti. Kaj je novega po Širokem svetu? Iz Berolina se poroča, da je nemški državni zbor vsprejel vladno predlogo, da se pomnoži mornarica. S Krete namerava avstro-ogerska vlada odzvati svoje čete, slovenske vojake, v domovino nazaj. — GrŠki princ Jurij bo pa vendar postavljen za guvernerja na Kreti. To hoče izvesti Rusija, Francija in Angleška, tudi proti volji Turčije. 7. Štev. StoiitteM^ikii pivovarna TT Qs:a.d,oi Centralna zaloga v Ljubljani (âiâka) (ïftstopniÈtvo M. Zinnaner) pripoioĚa vležano I marčno iu eksportno pivo P v KotlCfcili in bteklenicali. Ï Zaloga za Novo mesto in ^ okolico % pri gospodu W J'aoa^ (Cfaïsaa)^. ' gostilničar pri g, Brutinerju in pri g. Skaber ' netu v Novem mestu. oa-n c i m i v svriio >ri(.rugKti ob-CLniitTai preil niivrad-aimipoiiarajBiijltiaiiim od ledaj B&da^e to-la oblmtvenoreiiBtrova-no virstvanq kumu ko. Jedino pravi BALSAM tTinctura balsamicaj iz lekarne pri „angelju varhu" in tavarne farmacevtíĎniii preparatov A. TUerrj-ja v Prenrail pri Hasftteo - Sifttlal, Preakuáett in potrjen od ukavetvenih o blag t« v, Najatareje, na]prÍBtne)e, najreelneje In ■ ; ^ najceneje ljudsko domate zdravilo, ki uteil prsne In plu6ne bolBsti, žalodáen krč Itd. ter je vpo-rabno notranje In zunanje. V zuak priitiiwti je z&prta vKaka ateklenicae srebrnu kapicu, v katero je ytleiijena moja tvtilka Adotf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". V^iik balzam, ki ne noei agoiaj stojeće zeleno tiskane rantvetie cnamke, naj ee odkloni kut čim ceneju tem ui£ viednejo ponaredbo. Pazi naj ■« toraj vedno natančno na zelena varetvena znanko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce In poanemo-valoe mojega Jedino pravega balzama, kakor tudi prukupoe nlA vrednih ponarejenih, občinstvo varajoéili druolli balza* lov, zasledujem najalroije sodnljaklm potom na podlagi zakona o varstvenlli znaaikah. Kjer se ne nahaja zaloga nojega balzama, naj se naroiïl direktno In naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogateo-Slatlnl. 12 malib ali 6 dvojnih ateklenlo ■tane franko do vsake avitro-ograke poštne poataje 4 krone, T Bosno in Hercegovino 12 maliii ali 6 dvojnih ateklenio 4 krone 60 vinarjev. Uai^ kot 12 niajbnih ali 6 dvojnih iteklenic ae ne razpuiilja. RaipoSilja se samo proti pred-plaiiln ali poStnemu povsetju. tfV Pazi naj se vedno natanino na zgoraJSno zeleno varatveno znanko, kalaro nora nositi v znak pristnosti mka »tekleoloa, (13i)'18j Adolf Thierry, lekarnar T Fre^r&dl pri Bogateč - Slatini. iS V A v A K 'á v Î 'I u S K fi {92-Ij Podpisani priporočam prečaatiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo zalogo zdelkov peči in glinene robe ^ Itakor: raznovrstnih proti ognju trpežnih Ion-^ Čenih peči nove sistem«, êtedilnih ognjišč ter vseh v stroko spadajočih reči. ^^ Na zahtevo izdelujem tudi raznovratne ^ barve, već vrst rujave (braun), zelene, sive, ^ mišje sivo, srebrno sivo, srneno sivo (Eehgran) ^ iu kameno sivo, rumeLe, višnjeve, bele in pisane (majolika). PoRtavlinniâ I® PoBtavijaiije se vestno, točno in po nizki ceni izvršuje. Za dobro bUgo se jamči. Franc PUetić, ^ IzdolovatelJ pefil In glinene robe v Gradacu pri Metliki. jiigv. -tž. it^i^. tf^. ft-Ž Naprodaj je hiša ^^ stoji Ýt dveh sob, dveh kleti, vsega potrebnega gospodarskega poslopja in vrta. Proda se takoj. — Več se izve ravno tam. (69-1) osesLVO v Locn Dri Novem mestu v prav dobrem stanu, se daje v najem ali pa se tudi proda. — Več pove lastnik (77-2) Franc Bifeljj poBestnik v LoSni ŠL 11. (PoŠta Novo meato,^ i i V. 11. 7J-:i Slavnemu obřiiistTU s tfin tifijiiljuiîiifje uazííaii-jam, (la sem otvoril dne 6, marca t, I. rarsko delalnico v Kočevju na Auerspergovem trgu 94 ter priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnih iepnih in stenskih ur, ur i nihalom in bmtitnio, kakur tudi verižic najfinejše do nftjceueje vrste. Popravila nr kakor tudi vaeli v urarsko stroko spadajočib stvari izvrsnjeiTi solidnti, najhitreje ter cenû z večlttnim pismenim jamčenjem. Naročila po poŠti im-šim kar uaibitreje mogiiče itt vestno. Za obilna naroČila in obisk u^ndno prosim B spoštovanjem Josip Hbfferle, urarski mojster v Kočevju Auerspergov trg št 94 iKranj«ko,) ImmM laldo Šivalnih strojev in biciklov. Ljubljana, Dunaj&ka cesta at. 13. Ceniki na sabtevai^e brezpiačno in iranito. Zastupnik za Metliko iu okolico: Friderik SkuSek v Metliki, (isi-ia) Franc Murn, lectar in svečar v Kandiji pri Novem meatu, skupuje različne voSceaine in rumen voaek po DajviSjih cenah. V zalogi ima vedno izvrstni med, katerega prodaja na drobno in debelo. (81-2) Uienec se sprejme železniškim blagom. — Kje pore opravr. „DjL Novic". Oves„ Willkomm". Ta iivrstna vrsta težkega ovsa obrodi v Tsaki zemlji prav dobro in se je pokazala kot najzgodnejša in najrodovitejša ; ima visoko in prav dobro krmilno «lamo in ne poleie. Ker se mora ta oves jako redko posejati, zadostuje 50 kg za en oral, Kazposilja se z vrecic) vied kg za 5 gld., 50 kg z» 9 gld. 50 kr., 100 kg 18 gld. — VreSice, ki imajo 6 kg poáiljajo se poštnine prosto na vsako poltno postajo zn I gtd. 70 kr. Oskrbniàtvo grajáčine Goliče pri Konjicah na Štajerskem. (oi- 3, O »J SO izkiiseno le najbolji in sc dobivajo v Novem mestu pri (91--2) Priporoča pa tndi blesa, in svojo doto založeno trgovino z oblačilnim blagom. NoToio«to: OdgoTorni arsduik, lidfjaUU, uaoímk In tiskar 1 Kr«|io Med Španijo in Zveznimi državami ameriškim/ bo Dajbrle vojska. AsaeríŘke zvezne àda?e íe dolgo èaaa leiko gledajo zamotane razmere na Kubi in drže vsaj od atrani s vataši. Sedaj 8e je pa pripetila na neki ameriéki ladiji veliica nesreča, eksploitija. Ameriiani sumijo, da so jo provzroiili Spanci. Javno mnenje na Španskem je že pripravljeno na vojsko. Pobirajo 8e že doneski za napravo nov/h ladij. DomAčo Testi. (Osebne vesti.) Predsednik okrožnega sodišča T Celji gospod Rudolf pl. Ullepitsch, kteri je bil veè let v Novem mestu sûdnjjski s^étnik, imenovan je dvornim svètnikoni. (Gosp. dr. Janez Mencinger), odvetnik T Krškem in slovenski pisatelj, praznoval je 26. marca T družinskem krogu svojo sestdesetletoico. Kráani, v kterih krogu prebiva gospod že seatnajat let, so mu T znak spoštovanja in priljubljenosti, na predrečer napravili serenade» z bakljađo; mestni zastop, razna drnltva in drugi so mu častitali, V fiitalnici so napravili prosto zabavo, pri kteri je udarjal videmgki tamburaški zbor. (Nova poŠta) se je ustanovila na Studencn pri Eaki. (Županom izvoljen) je bil za trg Mokronog in okolico 6. marca gosp, Janez Povâe, posestnik m usniarski mojster. Svetovalcem pa gg.: Šaselj Kari, Dolenáek Janez, Majcen Anton, Gorjun Jože m Sirk Jože. (Občinske volitve.) 22. febr. bila je volitev y Ambrusu. Zupanom bil je izvoljen Antoi 00dec «Ambrnsa, svetovalcem pa: Franc Šknfca iz Prim-MV6Bi,Jo8ipMuhvižizVišenj, JožefZajc iz Malega Korena in Fntne Perko mL iz Ambrma. — Dné wiwca bil je v Mirni peii županom izvoljen Anton opendal iz BiSke vasi, svetovalcem pa: Josip Zn-panžič iz Biske vasi, Josip Smerke iz Poljan, Franjo Sukovií iz Spodnjega Globodola, Anton Pnat w Srednjega Globodola, Franc Kastelic iz Jablana in Josip Starič iz Jelš, (f Umrl) je dné 17. marca po daljšem oslab-ljenji vsled starosti gospod Josip Kraus, umirovljeni organist, učitelj^ in posestnik. Rojen je bil 8. junija 1810 v Litomericab na Češkem. Bil je v prvi službi na Češkem kot pomožni učitelj nad eno leto, patem «no leto v Kočevju. 8. junija 18'áO, to je njegov dvajseti rojstni dan, pa je dobil dekret za začasnega pomožnega nčiteljá na dekliški šoli v Novem mesta, ker je bil prejšnji organist in učitelj Anton Krezhy nsïr!, Cez leto dnij bil je že stalnim uiiteljem nastavljen in služil do leta 1868. Leta 1856. dobil je Šolske oblasti častno priznanje za vspeien pouk. «inžbo organista pa je opravljal do 1. okt. 1889, tedaj polnih 69 let. V svojem prostem času pečal je za zabavo t vrtnarstvom. Bil je miroljuben «^Spod. Ujj. mg ^ (t Umrl) je 21. marca po dolgem bolehanju i letu svoje starosti gospod (5^jnro Dianič, brivec Je i posestnik v Novem mestu. Njegova bolezen kon^^" posledico, da je tudi um oslabel in je bil dnh? popolno nezavesten. Na telesu oslabljen, na okol' áel je od doma ter kaeib pet dni blodil Videli so ga pri opekarnah na Straži okoli tavati, potem v Grosupljem in tonečno r Zatičnt Večer pred smrtjo je prišel v Malo Čemelo, vas med Zatid/no in Maljavo, ter se tam potikal. Ker so ljudi« opazil), da je siromak že čisto onemogel, mu je dal ondotni župan postelj, in še tisto noč je revež umrl. Prijazen in dober kakor je bil, tudi v njegovi dušni temoti ni nikomur niČ prizadejal. Njegove zdrave dni bil já vstrajen član „pevskega drnštva", zvest „8okol% poleg tega priden in veren v vsem svojem dejanjn. Blag mu spomini (f Karolina Knálan), gospa občeznanega tukajšnjega podobarja in pozlatarja Auton En il ana, umrla je sinoči po dolgi bolezni, 74. let stara. Živela, je vedno prav ÍQ >nalo mej svet zahajala. Naj v mirn počival (Dolenjskega pevskega društvaspom-ladanski koncert) bode v soboto dne 30. aprila; vzpored se priobči v prihodnji iStevilki lista. Opozarjamo na tretji Glasbeni večer, ki bo jutri 2. t. m. (Deželni odbor kranjski) oddajal bo meseca aprila t. 1. bike plemenjake Belanske Pincgayske pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike posluti so do 6. aprila t. 1. deželnemu odboru kranjskemiii y Ljubljani. (Mestna hranilnica v Novem mestu) je dné 30. marca t. I. v vlofnem stanji prekoračila prvi milijon kion t. j. 500.000 goldinarjev avstr. vred, (V proalavljenje BOletnega vladanja) našega presvillega cesarja Franca Josipa I. se je osnoval odbor pod pokroviteljstvom c. in kr. podpolkovnika gospoda Antona Piill-a v p., ki bode priredil meseca avgusta 1.1. veliko slavnost v tem smislu, da se zbero vsi tisti dosluženi oziroma še v rezervi se nahajajoči vojaki mestne občine novomeške in okolice, kteri bodo dobili spominsko svetinjo, ter da bodo po vojaškem redu z godbo na Čela od zbirališča odkorakali k sv. maši pod mihm nebom, potem k banketu, in popoludne se bode vršila v bližini mesta ljudska veselica — Natančnejša določila nahajajo se v pozivu, ki ee bode v par dneh razposlal, (Pouk o cepljenju) bode v nedeljo 3. aprila na stalnem mestu, na zeleno, in kakor se večinoma vrši, v hiši cepljenje trt. Zraven se bode tudi pokazal vspeh zeleno, v biši iu na stalnem mestu cepljeni vinogradi na pogled vsakemu na ogled. — To se vrši v Gorencib v Gerzinovem vinogradu od 2, d» 4. ure popoldne. (Vabilo) na CX1V. odborovo seje „Slovenska Matice", v ponedeljek dné 4. aprila t. 1. ob petih popoludne v društvenih pisarniških prostorih. Vspored: 1. Naznanila predseđništva. 2. Odobrenje zapisiiikat oils, odborovi Beji. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo knjižm-činega odseka. 6, Poročilo tajnikovo. 7. MnČajnostl V Ljubljani, dné 26. marcija 1898. Predsednik: Fr. Leveč. (Železnica Trebenj-Mokrônog.) Dné 17. januvarija pregledovala je vladna komisija nsrne-ravano želeiničuo progo pd Trebnjega čez Mokronog na Tržiše in od tod do St. Janža. Slavno železnično ministerstvo je vsled tega pregleda sprejelo predb^žen načrt za podlago, na kteri se bo oh svojem času delo za zgradbo te železnice nadaljevalo. (Golobji pismonoše iz Trebnja v Novo mesto.) Dné 17. t. m. izpustil je našega c. kr. okr. glavarst. tajnik g. Demscher v Trebnjem 16 golobov pismonoŠev in sicer y treh odiJtlkili. Med temi bila sta tudi dvft âfl-le 8 tednov stara nladiča. Hotel Je namrei poaknsiti, zamorejo li tndi taki trajno leteti. Orijentirali so se skozi 4 minnte, potem pa go zginili v oblake proti Noveirii mestu. PriiH so, vraćuusi žas orijentlranja, t »tiritajstib minutah domov in sicer po oddelkih vsi, le mladiča ne; od teh je jeden kot zadnji T košari zaostal in še le potem, ko se je vnn izbiral, zletel je le na bližnje drevo in je tudi v T/rebnjem ostal. To kaže tedaj jasno, da je golob te paime še le, ko postane 3 mesece star, za letanje d( raščen. Drugi mladič ps, kateri je letel fë starimi golobi, je gotovo med {loljo opešal in se zgubil, ker btii ie ni dan udi, ki je potreben za oiijetitiranje. Ako se pomisli, da je bil po preteku pol leta to prvi izlet golobov, in da íjo zračno daljavo, katera znaša izTjebnja v Novo mesto 19Va km,, prileteli v primerno jako kratkem času, se uvidi, s kako eminentno hitrostjo ta živalica leti v domači gotobnjak nazaj. Tekom meseca aprila namerava gospod Demscher spustiti golobe iz Višnje gore, drngi mesec pa uiSe iz Ljubljane. (Duhovniške izpremenibe. ) župnija Logatec je podeljena preč. g. Josipu Lavrióu, župniku T Ambrusn, Za župnijo Sv. Trojico pri Tižicu je pre-zeutovan preč. g. Frančišek Perpar, žapnik v Za-gridca. Premeščeni so čč, gg. kapelani: Karol Čjk IZ Kočevja v Št. Jernej. Vaclav Vondrášek iz Ht. Jerneja t Dobrnče, Josip Eppich iz Dubeinii v K'jievje. (Utonilo) je preteĚení pôndeljek y Vavti vasi llletuo dekle. Rešitev je bila prekasna. Ko so jo iz vode dobili, bila je že mrtva. Da bi imela tolika vas vsaj kak rešilni čoln. Pa kaj, saj ga še Novo mesto nima. Bil je sicer pred leti sklep storjen, in kacega pol leta je bil res č'ilo pri mostu v rešitev pripravljen, ker pa tako dolgo ni nihče v Krko pal, so menda zopet ta sklep razveljavili, (Za viuorejce.) Po naročilu vis. c. kr. poljedelskega ministerstva vršili se bodo tekom meseca aprila v mnogih vinorodnih krajih vinarski in cepilni tečuji. Namen teh tečajev je, vinorejce dejansko po-aievati v cepljenji trt na suhem in o druzih vino-lejskih opravilih. Take tečaje bodo imflt : Gospod Boliuslav skalický na Čatežu, v Trebnjem, Mirni ťťí i, Novem mestu, Beli cerkvi, Brusnicah, Št, Petru, SUipiČah, Tjplicah, Poljanàici iii na Dřoiu; gospod G'jmbaê na Planini, Podrajïi, Košan;, Premu, E.a-íiťčah, Št. Janžu, Št. Rupertu, Tj žisah, Škocjanu, Kaki, Vfliki Dolini in v Sv. Križu pri Kostanjevici; gospod Še t ina v AdlešiČah, Vinici, Preloki, Svinaki gori, Sthcem trgu, Dobličah, Tančjem ,vrhu. Podzemelja, Trtičjem vrhu. Kotu, Semiču in v Štrekljevcu Poleg It-gii bodo poslovodje državnih trtnic, g. Ivan Dr ašler iz Kostanjevice, g. Ivan Pezdirc iz Draáič, g. Franc Še ti na iz Črnomlja in g. Franc Tekavčič iz Št. Vida pri Vipavi, enake tečaje pri dotičnih državnih trtnieah tmeli. Dan, kedaj se bodo vrlili ti tečaji, bodo dotične občine najkasneje nedeljo poprej razi^la-sile V korist vinorejcev je tedaj, ako se takega učiija udeleže in ae potem po poukih ravnajo. (Od Sv. Duha pri Krškem) se nam poroča: Dné 37, sošca t I. bil je premeáčen gospcd Josip Osana, učitelj od Sv. Duha pri Krškem v Svibno VI d Kum. Ta gospod bil je v imenovani žnpniji nekaj tlnij manj kot 17 let za učitelja in organista. V tej jtrtcej dolgi dôbi je bil vljuden in zvest v svojem de < vanji ter zlasti prijazen âolakej mladini, a preselil i« od nas zaradi nekaterih neprijateljev. (Nove slov. oglednice) 30 ravno sedsj izšle v Celovcu. Čisti dobiček je namenjen „družbi sv. Cirila in Metoda." Eisane in tiskane so lepo ter predstavljajo slovensko nsrodno anio v Celovcu, vojvodiki prestol na Gosposvetskem polju in spomenik celovškega zmaja. 1 komad stane 5 novcev, Želeti je, da bi se te dopisnice kolikor mogoče razširile, ne samo radi porabe čistega dobička, ampak služijo naj tudi kot agitacijsko sredstvo Sličnih nemako-narodnih dopisnic kar migoli. — Torej radoljubkinje in rodoljubi, čitalnice, pevska i. dr. društva sezite po njih I Prosimo tudi, da bi dopisnice prevzel t vsakem večjem kraju kdo v razprodajo. V ta namen naj se blagovoli pismeno obrniti na g. M. Z u p a n c - a v Celovcu, Panlitsch-gasse 7. Trgovci, trafikanti itd. naj tudi naznanijo, koliko hočejo imeti popusta. Dopisnice se dobijo le proti predplačilu ali pa po postnem povzetju. Tem dopisnicam bodo sledile v kratkem času še druge z drugimi prfdmeti. (Iz Metlike.) Na Jožefovski somenj bilo je 2500 komadov lepe goveje živine in do 600 prašičev na prodaj stavljenih, a cena bila je iTrimeroraa nizka in kufca malo. Kakor kažejo sejmovi v Belokrajini, bodo imeli tu trgovci in mesarji rodovitna tla, zato se za prihodnji sorcenj, kateri bode v torek po beli nedelji v Metliki, kupci vabijo. (Prešičja trgovina na tedenskih sejmih v Novem mestu) je jako živahna. Ne samo domaČih, temuč tudi veliko manjih kupcev dohaja na ta trg. Opozarjamo svinjorejce na prihodnjo sejmico v pond^'ljek i. aprila, na katero se je mnogo kupcev napovedalo. (Požar.) 27, sveč. gorela je žaga pri Luken-skem gradu, sedaj last grtfa Turna. Polovica žage pogorela je do tal. Škoda je cenjena na 1000 gld., zavarovana pa je bila na 3000 gld,, kraj gospod menda ne bo imel dokaj škode. Kurili so peč v leseni kolibi na žagi, in že po dnevi so ŽNgarji opazili, da ledena tla tlijo ter ao jih polili z vođo. Po polnoči je j«lo goreti v bližini peči. Torej gotovo niso tlečih tâl dovolj polili, in s« je iz tal ogenj zanetil. (Svatbo so imeli) minoli predpnst v Mirno-pelki fari, pri kteri so imeli poleg dobre volje se mnogo sale z levl6ntki. Starašina bil je levičnik, in zdelo ee mu je nespodobno pri mizi z levico rezati. Prosil je toraj drugega in Se tretjega, da bi mesto njega pri mizi meso rezal in gostom postregel, a vň so bili levičuiki. Kako ao se potem zmenili, natn. šaljiva dopi-iateljica ne pove, (Grozne posledice I talijanskega v i na,) V tržaški luki nasrkali so se štirje delavci pošteno italijanskega vina, ravnokar došlega. Ko je prišel čas dela, ni bilo nobenega na delo. Čez dolgo časa so jih našli, ležeče po tleh. Tri so komaj zbudili. A takoj so začeli tožiti o groznih bolečinah v želodcu. Četrtega pa niso mogli obuditi, bil je že — mrtev,^ Vse tri zdiavijo v bolaiánici. Tako brozgo nam uvažajo iz blažene Italije. Ni zadosti, da uničujejo naše vinogradnike, uničevati hočejo Se zdravje ljudstva. (Današnji list) obsega deset strani. Rasïne Testi. * (Preplaval Donavo pri Klosterneu-burgu.) Več častnikov se je na Danaji pogovarjalo o raznih junaških činih, spominjali so se tudi novembra meseca 1812.1., ko je bilo treba preplavati reko Berezino itd, Kar stavi Josip Moser, nadporočnik T. Štev. DOLENJSKE NOVICE. V. ulanskega polke, da preplava Donavo le tekom fe-bruvarijft t. I Bilo je ponđaljek, 28. febr., ko je res ■Storil ta drzoviti čin ob 3, uri popoldne pričo svojih tovarišev blizu Klosterneuburga, Skočil je v mog^oínn Do-na?o v navadni vojaški obleki na meatii, kjer je 380 wi Širok«, Ôez 10 min. 10 sek. je srečno dospel na drugo, feorneuburiko stran kot zmagalec silnili valov dunavskih. Ker ga je voda silno zanaSala, preplaval je 800 m dolgo pot. Mož je v 38 letu in ae počuti prav dobro. Toplina *ode je bila R. Bil je to v resnici junaSki čin, a drznost je pa tudi velika, podati se po nepotrebnem v Í8ko smrtno nevarnost za — čast. V Novo Mesto vračujoča se pisma: V mesecu febnivarju in marcu 1898. Berger Antoinette, Cilli — Eessl Marija, New York — Blason Marija, Novo mesto — Bohte Jože, Pa Dal-phin — Car Janko, St. Polten — Crklovec Jobann, Westfalen — Darovic Martin, Lupeny Drap Jože, Daruvar — Drganc Alois, Rudolfovo — Dnčič Tomaà, Cemhrdge — Ferjančič Jer, Novomeato — Fleger Joseílne, Graz — Fraiikovič Josip, Krajnburk — Funde Ignac, Triest (rec.) — Gazíoda Anton, Cecliej-bles — Gausnik Janez, Varlovec — Gudalj Gabriel, Sied — Gurovic Daniel Nied. Oaterr, — Hakmann John, Calumet — Henikmsnn Franc,__Toplice — Her-linger Makso, ? — Hoffmann Joseť, ÍHenburg — Homolka Wenzl, Alt-Tabor — Ilovar Johann, Hrastnik — J. O. 1897, Wien — Jazbec Antonija, Grac — JeniČ Martin, Sarum Po — Joh, Johan, Fleming — Jordan Johann, Eaka — Juriz Maks, St. Polten — Jykh říefa. Toplice — Kaivaćič Josip, Kailovac — Kambič Josef, Calaveras Coiinty — Kerâline Matija, Leadville — Kobe Jože, Kočevje — Kolene Francelj, Novo mesto — Kostelic Anton, G-otna vas — Kuâar Valentin, Wien — Kučnik Jakob, Gjarnz — Lazar Josef, Heisek — Link Joset; Celovec — Loviáček Anna, Trieste — Lnstik Dora, Gradac — Lusar Anton Graz (rec.) — Malits Jakob, Liesenring — Meden Josef,^ Pola (rec.) — Medic Matbias, Walcsaee — Mi-kec Franc, Loco — Milkovic Johann, Melk — Murn Josef, Lowijar — Nalg Eliaabet, Wr. Neustadt — Oknm Anna, Stellton — Pepca, Šmarjeta ~ Piellik potenc, Littai — Pirnaner Josef, East Helena (rec.) — ťlaski Anton, Wien — Plattner Luise, Wien — Pre-aovič Nikolaaz, Schwarzacb — Prime Marija, Leo-ben — Kegali Terezija, M. Kostrelnica — Ranđbakin M., Wien — Srebernak Josef, Beriinskham — Straj-nar Alois, Podzemelj (dva) — Stukel Stefan, Nemet-bach — Sapla Anton, Novonsesto — Testen N., Novomeato — Težak Markua, Amstetten — Tpa Sauk, ^lagenfnrt _ TJdoviČ Janez, Lofarjette - AValestinka Straža (rec.) — Wehle & Comp, Graz — Wuk-« c Uaniel, Bajern — Zelenič Janez, Arspurg — Zonta ^ranz, Moorhead. Darovi za novomaško dljaeko kuhinjo. G. Josip Kos, župnik 3 glii. ; g. profesor H, Skopa) 5 gld, ; ňti^^Íi ' 1 gm. ; nekdo, ki ni mogel priti k ilrugemn mior "h «iilasbene Matiue", 2 gld. : r. ilr, J. ScliegiiU za Orugo tw in i®'''- i «capa Aim Turek 3 glđ. ; slavni deželni gld. Stotero j)lat,i Boff! KoBÎiïi uboge dijake že dalje Krmiljenim sroein. Iraže ^^ drugi dobrotniki. Letos Je vse Vat'd j® krompir, kojega inoraiao Ito hi k ra tmli iiM. Jako bi se Jiuliinji vsireglo, Kak blag dobrotnik mogel poslati imeiiovauitt živil. Dr. Jos. Marinko. Za mnogobrojna dokaze iskrenega soéntjaob nurti mojega nepozabnega soproga, ozirutna ofeta, gospođa Gjuro Dianié-a, liiSnega posestnika in brivca, iitrekam tem potom vtem iideležeoceia, posebno preji, 00. franáiškanum, „Dol. Sokolu" in „Dal. pevskemu driištvn" za prekrasne vence in ganljivo petje, novomeški goJbi in sploh vsem darovalcem vencev ter vsem drugim, ki so mii iskazali zadnjo £ast, svojo najtoplejšo zahvalo. (96 NOVO MESTO, dnê 28. euSea 1898. Julija Dianić roj. Soúvan. Za milo sočutje mej boleznijo in ob smrti mojega ljubega, nepozabnega oieta, gospoda umiravljenega učitelja, organista In posestnika, izreknm tem potom vsem prijateljem in znancem, posebno vis. East, duhovSúiiii, veleštovanim sosedom za poklonjeni krasni venec, slav, „Dol, pevskemu druStvu" za ginljivo petje, slavni meSianski gardi in ûastitim spremljevalnem, toplo zahvalo. Novo mesto, dne 26. marca 1898, Ana Turek roj. Kraus, C. kr. nadporoSnika vdova. Potrtega srca, pa vdan v Toljo Gospođa Bo^a, naznanjam sorodnikom, prijitteljem in znancem preza-lostno vest, da jo gospa Karolina Kiislaii po dolgi mučni bolezni, prejcmši svete zakramente, 74 let stara, sinoSi ob Vzll, uri mirno v Gospodu zaspala. Njeno truplo bo v petek 1. aprila ob 5. nri popoldne iz hiSe žalosti St. 230 preneseno na tukajšnje pokopališče in tam k poáitku položeno. Svet« mafie z» njo bodo v kapiteljski in frančiškanski cerkvi in v drugib cerkvah. NOVO IIESTO, dne 31. marca 1898. Anton Kušlan, (101) podobar in podatar, Bopro^. l^rrkíloiíilTlí/»»* knhinjo in dvft- L lUUdJcllllil;(l> kletima se odda na tri leta v najem po najnižji eeni. Prodíyalniea je na prav lepem prostoru, pri firni cerkvi zraven aole. — Vfć poye Anton H6nlgsman v Semtči. (SB-i) Hazglasilo. Podpisano žnpasatTo nazDanja, da se bode vràila dné 2. aprila 1898 ob II. uri dopoldne v občinski pisarni v Rudolfovem ininuendo-ilražba stavbenih del za zgradbo dvonadstropne hiše za sta-aovanja. Dražb«ni fogoji, načrti in proračuni leřé na ogled Y lEeHtni pisarni v Rudolfovem. Mestnu županstvo v Uiidolfovem. VodstTO kranjske kmetijske Šole (9fr-i> na Ormn iščo: Priletnega kravarja, z 7 gld. plafe na mesec in mladega volarja, z 6 gld. plače na tneaec. Doticniki naj fe oglasijo pri omenjenera vodstvu. premiĚni-Eo, zem- IjiHĆen) in vsem pripadajočim ]e na prodaj na Uršnih «eliti h. àt. 65. (Fara Toplice). ^78-2) je v Novem rmtstn v sv. Jurja ulici át. s tremi sobatui, knhinjo, kletjr, drvarnico, svi-s]akoin in lepim dvorièètm. Vse je ie v dobiem stanu. Proda se s penzijonistoiii vred za 1350 gld,, btez penzijunisLa pa za 1650 gld. Već se izve ravno tam._ nvfo nuili^ «nhp prazne ali pa s btáno Uiait^ »UUC, opravo, so takoj oddati v Krau8-ovi hiši pod kapiteijnonr. — Več se izve v hiSi. (100-1) Poslopje s posestvom, Hiša na prodaj ®L Novo nicMlo. Prva in nsjatarejla zaloga àtvalcih ítrojes na Kranjskem priporoča "" SYojo Yeliio množino Šivalnih strojev raznih sistemor, po najnižjih cenah in ugodnih pogojih: Ob enem priporcèa svojo bogato izbiro blaga za različno možko in žensko obleko, nagrobnih vencev s trakovi in napisi itd. (»u-i) VAlilLO k rednemu občnemu zboru, „posojilnico v Trebnjem," kateri bode cvetno nedeljo 3. aprila t I. ob 4. uri popoidna v posojilnični sobi z nastopnim vsporedom; 1. Pcrcčilo načelstva. 2. Pctrjenje letnega r»čuna. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Posojilnica obrestuje hranilce vloge po 4V2V». brez odbitka rentnega davka. Trebnje, dné 26. marca 1898. (85) Načelstvo. _epa ovsena slama in dobro seno je na prodaj v grajščini Srebrnče pri Novem mestu. Lepa obokana klet dati v Novem mestu ét, i57, (2-7) ^iJiJini kteremu stoji trdno lidan, obo-^^IjitiVlftljl?, ijgn hlev, in pri kateremu je tudi nekaj zemlje za vrt, v sredini mesta, se pod ugodnimi pogoji proda. — Več se izvé pri posestniku liise Št. 150 v Novem mestu. Dva nova trijerja, ïr^ta ^nfzki ceni na prodaj. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Ani Keše na mitnici v Kostanjevici 6t. 80. (84) Gostilna na račun, Vj^ro'olUil vana, oddati je takoj v tej stroki izurjenim zakonskim ljudem, — VfČse izvé jri Antonu Jacaz (Jai ŤTřATIíií» sprejme se takoj za mesarski obrt pri Josip Wintlischer-ju v Kandiji pri Novem mestu. (97-1) CJO-ij krojaški mojster v Novem meata. Slay, občinstvu naznanjam najuljudneje, da sem otvoril svojo krojaàko obrt pritlično v hiâi svojega očeta Karol Finclier-ja na Velikem trga àt. 85, Priporočam se posebno prečast. duhovSčini in gg. uradnikom za izdelovanje vsakovrstnih oblek, kakor tudi uniform, katere bodem vedno po najnovejšem kroju, iino in po najnižjih cenah izdeloval. Prevzamem tudi vsaktera popravila. ■9 : Steinfeldslííi pivovarna Centralna zaloga v LJubljani (áiáka) (zaítopniStTO II, Zinuauer) jiriporoËa vležano marčno in eksportno pivo V sortčkili in steklenicah. Zaloga za Novo Jiiesto in okolico pri gospođa k J^atosa J'aoags (ďafeíaoV gostilničar pri g. Brunnerju In pri g. Skaber- J netu V Novem mestu. ^93-1) d Jedino prayi v svrliu vBruuatl ub-aimtvft pcsđ Ditvred-nimi pOBArvjAiuLiioBiza 0(t HtsdaJ uïdilje to-la obljutvano rofi^trovit-no varstveno inamko. BALSAM I (Tinctura balsamicaj ■ iz lekarne pri „angelju varhu" tn tovarna farmacevtičnih pre- u paratov | A. TMerry-ja v Prenralí pn Hoe»tBo-siatiiii. ^{J PreskTiien iu potrjeu od Z:lravstvenib oblastev. bi Najetareje, najpristneje, najreelneje Iti najceneje lju toraj vedno natančno na zeleno varstveno znanko, kakor zgoraj I Psnarejalce In poanemo-valoe mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupoe nld vrednih ponarejenih, eblilnstvo varajoóih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnljsklm potom na podlagi zakona o varstvenih znankah. Kjer se ne nahaja zalaga mojega balzana, naj se naroâ! direktno In naslovi: Na *ngelja varha lekarno A.Thlerryja v Pregrad) pri ftogatio-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenlo ■tane franko do viake aritro-ogreke poitue postne 4 krone, T Boeno in Hercegovino 12 malili ali 6 dvojnih steklenic i krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih itoklenio se ne raspoSilja, Raípoáilja ee samo proti pred-P'^iilntii poStnema povzetju. Pazi naj se vedno natanâno na zgorajlno zelena varitvBBB znamko, katero mora nositi v znak pristnosti ««ka steklenica. 039-18) Adoif Thierry, lekarnar T íiogiíH pri Rogateo - Slatini. Podpisani priporočam preSastiti đnbov-éëini in slavnemu obĚinstva Bïojo zjlogo izdelkov peči in glinene robe ^ Itakor: razQOvrstnih proti ognju trpežnih ion- ^ čenih peći nove sisteme, átedilnih ognjišč ter ^ vseh v stroko spadajofiili reči. « Na zahtevo izdelujem tndi raznovrstne ^ barve, več vrst rnjave (branu), zelene, sive, g^ mišje sivo, srebrno sivo, srneno sivo (Rehgrau) « in kameno sivo, rumene, viSnjeve, bele in pi- ffi sane (majolika). d Postavljanje se vestno, točno in po nizki " ceni izvršuje, Za dobro bUgo i« jamči, j Franc nictlč, M izdolovatelj peii In glinene robe v Gradaou pri Metliki. I^aprodaj je hiša stoji iz dveh sob, dveh kleti, vsega potrebnega gospodarskega poslopja in vrta. Proda se takoj, — Več se izve ravno tam. (89-1) osestvo v Ločni pri Novem mestu, v prav dobrem stanu, se daje v najem ali pa se tudi proda. — Več pove lastnik (77-2) Franc Bifelj, posestnik v Ločni St 11. (Pošta Noto meeto.l BagsMsaiBBacaBBBS iJe^ijcjD: kupovato) le ' taks izdrnl Ř P. H. SlaTneinu obiiiistvu s tem najnljndtieje nazimn-jam, da sem otvoril dnB 6, marca t. I, ■ urepsko delalnico v Kočev i na Aierspergovem trgu 6t. 94 ter priporoûatn svojo bogatii zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur, ur z nlhalom in budilnic, kakur tudi veriiic najfiuejše do najceneje vrete. l-'oprartla ur kakur tudi vseh v urftwko stroko spadajoĚih stvari izvTBi^ein eolidno, najhitreje ter ceuů z veilttnlm pismenim jamčenjem. Naročila po poStl izvršim kar nailiitreje mogoče i D vestno, Za obilna naročila in obisk uljuduu proiim s spoštovanjem Josip Hbfferle, uraraki tnojater ^ T EoĚevju Aum p ergo v trg št. 94 (Kranjsko.) Franc Murn, lectar in sve6ar v Kandijl pri Novem mestu, skupuje railićne voičeniae íq rumen vosek po najrlšjib cenah. V zalogi ima vedno izvrstni med, katerega prodaja na drobno in debelo. (81-2) Učenec se sprejme železniškim blagom. — Kje pove opravn. „Dal. Novic". Tflvarnla zaloga sivivlnih strojev in bicîkloy. Ljubljana, Dunajska cesta &t. 13. Ceniki na žaht«T>nje brezfUino in franko. Zastopnik za Metliko in okolico: Friderik Skušek v Metliki, (isi-i») Oves„ Willkomm". Ta izvrstna vrsta težkega ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokazala kot najzgodnejša in najrodovitejša^ ima visoko in prav dobro krmilno slamo in ne polete. Ker se mora ta oves jako redko posejati, zadostuje 50 % za en oral. Ka^posilja ae z vrečica vted 25 kg za 5 gld., 60 kg za 9 gld. 50 kr., 100 kg 18 gld. — Vreftice, ki imajo 5 kg pošiljajo se poitnine prosto na vsako poitno postajo ztt I gld. 70 kr. Oskrbniátvo grajáčine Golíče pri Konjicali na Štajerskem. (6i-3i SO izkušeno le najbolji in se dobivitjo v Novem mestu pri (91.-2) Priporoča pa tndi kolesa, in sïojo noîo založeno trgovino z oblačilnim blagom. Noromvito: OdgoTor&i tirtdnik, lidi^aU^, ulutatk tn ti Akt J Krajie.