■■■■
w
V V
\ ‘ . - :. • ■ \
\mmm
Cfcjy=.' '	•	^
* *llMl
i
_.
I#
<>.v; •v.*r,.,.'.‘»/
r
Tekoči račun pri PoStnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.544. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 3|.—,
Poštnina plačana v gotovini.	21—dinarja
KULISI
Miklavž: »Kakšne so letošnje želje dragih zemljanov? Česa si najbolj žele, tajnica moja?«
Gospodična tajnica: »Sama ekspresna pisma, gospod šef In v vseh je ena sama prošnja: letala, letala
in še letala...«
LETO III.
LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT! MESEČNO
ŠTEV. 23
Prihodnja številka izide v soboto, dne 14. decembra. — Prva številka tednika »Toti list« pa izide že v soboto, dne 28. decembra kot prva številka novega letnika.
Bralcem „Totega llsta“ v vednost
Tempo današnjega časa zahteva, da tudi mi pohitimo. Z veselimi novicami, seveda! Ker pa nam je bilo sedaj to skoraj nemogoče — v štirinajstih dneh se dandanes obrne že kar pol sveta — pričnemo z novim letom 1941 izdajati »Toti list«
vsak teden!
Vsako soboto zjutraj bo širom Slovenije od novega leta dalje prinašal »Toti list« tedenski pregled dogodkov hi vam v veseli besedi pojasnil marsikaj, česar sicer morda ne bi zvedeli.
Cena listu ostane tudi v bodoče 2 dinarja.
Uspelo nam je pridobiti še nove moči in* upamo, da bo list čitateljem po novem letu še bolj ustrezal.
Upamo, da bo naša javnost pridno segala po njem in pripomogla edinemu slovenskemu humorističnemu listu do visoke starosti.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
NAROČNIKOM!
Uredite do prvega januarja račune z našo upravo! Tednik »Toti list« bo imel z novim letom veliko dela! Obdržal bo le naročnike, ki so redni in točni plačniki, zaostankarje bo moral resno prijeti.
Naročnina za tednik »Toti list« bo še vedno tako nizka, da jo bo zmogel vsakdo:' celoletna 60 dinarjev, polletna 30 in četrtletna 15 dinarjev.
Položnice bo pošiljala tudi v bodoče naša uprava naročnikom vsako četrtletje.
Še enkrat prosimo vse zaostankarje, da nam nakažejo denar, ker živi list le od kolportaže in naročnine.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
ODBOR ZA NEVMEŠAVANJE,
v katerem bo tudi zastopnik Amerike, so sklenili na potovanju v večnost ustanoviti svetovno znani politiki. Bili so to Neville Chamberlain, upokojeni predsednik angleške vlade, potem bivši predsednik Španije, Azana, in ameriški senator Pittman. Sklenili so, da bo odboru predsedoval Chamberlain. Sklenili so tudi — in to je najvažnejši sklep — da se ne bodo nič več vmešavali v pozemske zadeve. v
ZA MATEMATIKE
Evropski računarji si belijo glave 2 najrazličnejšimi stvarmi. Trenutno so zaposleni z odstavki iz poročil o bombardiranju, kjer nekje piše: »Povzročena škoda ni znatnejša in tudi število žrtev ni preseglo normalnega povprečja.« Naloga računarske znanosti je, da ugotovi normalno povprečje žrtev. To bo pa najbrže skoro tako težko kakor je kvadratura kroga.
NI VEDEL
tena sedi na zofi in bere. Mož si šiva gumb k hlačam in gode.
tena: »Kaj pa brundaš venomer?«
Mož: »Res nisem vedel, da si bom moral v zakonu gumbe prišivati.«
tena: »Mar si mislil, da boš v zakonu kar brez gumbov hodil okrog?«	1
FILMSKA
Filmski režiser igralcu: »Ne držite se vendar tako klaverno, ko peljete nevesto pred oltar. Saj to ni resnična poroku.«
DARILO
»S čim misliš za svoj god razveseliti ženo?«
»Zvečer bom prišel trezen domov.«	1
RIBJE LASTNOSTI
Učitelj: »Ribe v vodi vidijo in slišijo. Franček, poznaš še kako lastnost ribe?«	1
Franček: »Če dolgo ležijo, začno smrdeti.«
MARTINIQUE
je otok, kjer so vsako martinovo nedeljo svečano proslavili. Tudi letos so prižigali rakete, niso pa imeli marti-nove gosi. Samo slišali so jo, kako je okoli otoka gagala, a je nihče ni šel lovit, ker so bile vse podmornice zaposlene s krščenimi racami, ki tudi pogosto gagajo na morju, pod morjem, na zemlji in pod nebom.
AMERIKA KONKURIRA RUSOM
Ker je Rus Lazarov odkril uspešno zdravilo proti meningitisu, so ameriški znanstveniki odkrili serum proti rumeni mrzlici. Preizkušajo ga v Singapuru, seveda s privoljenjem angleških znanstvenikov. Nekaj pošiljk so odpravili tudi v Indokino in Siam.
DOBER VZROK
. »Zakaj ste pa svojo ženo pustili doma, ko ste se izselili v Ameriko?«
»Zato, da se mi ne bi po domu tožilo.«	'	,. : ,.
Pismo snetemu niklaožu
Ljubi sveti Nikolaj,
kar Te prosim, daj mi, daj!
Saj ne prosim Te za šalo, prosim, ker je novcev malo. Klafter drv mi spravi v klet, da ne bo po sobah led.
Od jedil nič čokolade, sladkarij in marmelade: za ves mesec kilo moke, saj bom jedel na obroke, in sladkorja kilogram, za pol leta ga imam.
Daj mi kilogram masti, da se skrijejo kosti. /
Usnja še za dva podplata, ker že zemljo noga šlata.
Daj mi še koruzni zdrob, pa na konju sem, hop, hop!
Iz dna duše bom vesel, hvalnice bom ganjen pel.
Saj tvoj koš je poln, natlačen! Te pozdravlja
Miha Lačen.
Po pa jev o pismo
Velecenjeni!
Podpisani vljudno naprošam cenjeni naslov, da mi z obratno pošto sporoči, kakšno špinačo je tamošnji narod. Stvar je za podpisanega o-gromnega pomena, ker se je dosedanje špinače že preobjedel in bi rad spremenil hrano.
Uduni Popuj, l. r.
KDO JE TO?
Če pustiš se, pa te stisne v svoje klešče, da je kaj, če pa v bran se mu postaviš, jo pobriše kar nazaj.
_____
Madžar na Dunaju
Op
»Kolosalno! Tu se počutim
prav kakor doma!«
Stran 3.
PRIHOD SV. MIKLAVŽA V LETU 1940
NAJBOLJ ZNANA SLOVENSKA NARODNA PESEM, ki se poje po vsej državi, je: »Mi pa ostanemo, kakor smo b’li!«
Sv. Miklavž: »Le bolj proti zemlji držita napis, angelčka, da nam zemljani ne zagrme s topovi v pozdrav!«
Agencija ,.Rumena raca"
sc opravičuje, da ni zadnji čas poslala svojih posebnih vesti. Japonci so namreč dosegli pri vojaških ofenzivah tolike uspehe, da jih ni bilo treba še posebej bobnati v svet. Po vojaških ofenzivah so lahko pristopili k mirovnim ofenzivam in so ponudili vsein bratom rumene rase in rdeče krvi predlog, da skupno zaplešejo kolo in izpijejo zadnji šturmrum na zdravje vseh živih. To so pa nekateri napačno razumeli in so se od šturmruma tako prevzeli, da odklanjajo japonske predloge, ker se ne zavedajo, kaj jih čaka. Tega pa ne morejo vedeti, ker so vedno tekli, enkrat pred Japonci, drugič za njimi. Tako zaradi malega nesporazuma nima japonska mirovna ofenziva pravega učinka, vsaj ne pri tistih, ki se razumejo na učinkovite protiofenzive.
ČASOPISI SO POROČALI, da so imeli Angleži za časa Monako-vega samo troje letal in sedem topov. Da bo poročilo popolno, moramo dodati, da so imeli v tem Času eno samo marelo.
ZA KRATEK ČAS...
Teci, teci, nič ne reci, beži, beži, tja se vleži, kjer se lahko odpočiješ f in na zdravje živih piješ. r
MORA VEN!
Župnik: »Boštjan, Boštjan, že zo pet te vidim, da prihajaš iz krčme.«
Boštjan: »/ seve, gospod župnik, zmeraj ne morem biti v krčmi.«
SE SPOMNI NANJO!
Žena: »Kako moreš vedno tako dolgo posedati v krčmi? Ali se me nikoli ne domisliš?«
Mož: »Pač, a prav zato ne grem rad domov.«
nesrečno zima mrazi me...
(Sodobna narodna pesem) Nesrečna zima mrazi me, mrazi me, mrazi me, ker nimam nič kuriva še, kuriva še — ovbe!
Ob mrzli peči grejem se, grejem se, grejem se, da šklepetajo mi zobje, mi zobje — ovbe!
f‘ In ozebline me bole, me bole, me bole, otrpnile so mi roke, mi roke — ovbč!
Premoga, drv ni nič za me, nič za me, nič za me, ker taka zdaj draginja, ■'
% draginja je — ovbe!!!
D. Goflja:
Miklavževe želje
Si otrok želi bonbonov, pomaranč, rožičev, fig, izmed sto se tudi najde kakšen, ki želi si knjig.
Deklice žele si punčke, fantki pa — vojake le, te Miklavževe pa želje se pozneje spremene.
Pri odraslejši mladini je — narobe namreč to: punčke si žele — vojakov, fantje — punčke hočejo.
Mati si želi krompirja, moke, olja in masti, oče takega pa osla, ki od njega — cvenk leti. Skupno pa vse proletarce nas navdaja želja ta, da Miklavž bi dal radirko, ki zradira — puf s sveta.
Eden si želi bencina, skupaj vsi pa petrolej, nekateri korekture si želi nekterih mej.
! Nekateri si želijo, da bi zlod vzel Nemce vse, drugi isto željo v prsih pač za Anglijo goje.
Nekateri ne želijo ' dobrega za Lahe nič, drugim spet je to molitev, da bi Grke vzel hudič.
Slično drugim še želijo najraznejši narodi:
Čehi in Amerikanci in Francozi, Belgijci in Kitajci in Japonci in še drugi, marsikdo, ki o želji tej njegovi črke se ne stavijo. '
In če bi Miklavž ustregel tem prijaznim željam vsem,
— sodni dan bi zdaj napočil f na tem svetu kilavem!...
V naši zalogi vsa najdeš glasbila: bobne, harmonike, flavte, trobila. Pesmi iz njih tak prijetne lete, da se nožiče kar same vrte.
ME1NEL &HEROLD
MARIBOR
štev. 180
dr. > o. 2. trgovina glasbil
Gosposka ul.30
telefon 24-21
November 1940
Duše verne zemljo našo so v novembru obiskale, naglo kakor še nikoli v vice se nazaj pobrale.
Kaj bi tu, ko samo poka na vseh krajih in vseh koncih, tamkaj v večnosti imajo vsaj še nekaj mane v loncih.
Tam v Ameriki na novo so predsednika volili, na Romunskem pa resnično velik so potres čutili.
Po Evropi so pogosta diplomatska potovanja, tam na Vzhodu pa Japonec spravo s Kino v svet oznanja.
Spravil s svetom se Neville bil je za vse večne čase, šli za njim so tudi drugi, beli, črni, razne rase.
Duše verne povabile so jih tja, kjer ne vojskuje sc nihče več, kjer železo na butice ne dežuje.
UPRAVIČENO VPRAŠANJE
Kmet se vozi v vlaku. Nasproti njemu sedi debel gospod. Kmet ga mirno vpraša: »Ali bi mi ne hoteli povedati, od česa ste pravzaprav postali tako debeli?« Gospod se razburi: »Vi, kaj pa vas moja debelost briga?« Kmet: »Oprostite, nisem vas mislil žaliti. Vprašal sem le zaradi svojih svinj. Letos jih namreč nikakor ne morem Porediti.«
INDOKINA TOŽI
— »Prevelik Interes in prevroča ljubezen od vseh strani mi bo vzela še življenje!«
Vpliv Slovencev no mednarodne afere
Povdariti moram, da afera ni nastala na slovenskih tleh, temveč v Beogradu. To je krivično. Beograd ima dosti drugih afer, zato bi afere, kjer sodelujejo Slovenci, lahko privoščil nam samim. Toda, če nam je iztrgal afero, je pa pripomogel k naši mednarodni veljavi. 2e s tem, da je skuhal afero Slovenec na tleh zunaj Slovenije, ima stvar mednarodni pomen. Ker je pa afera preskočila tudi državne meje, je dobila s tem meddržavni ali diplomatski pomen. Gotovo ste že uganili, za kaj gre.
Lok je počil!
Čigav ?	I
Mlakarjev'
Da, Mlakarjeva afera z beograjskim gledališčem ni bila kar tako. Mož je študiral doli v prestolici razne plese, pa mu ni bilo nekaj po volji in glej, vse se je tako napelo. da je njegov ples Lok od prenapetosti počil, Mlakar je pa s svojo ženko sedel v brzovlak in — jo po slovensko popihal. Beograd je ostal brez plesov in že to je pokvarilo dobro voljo na Balkanu. Od tedaj je vse bolj resno tam doli. Tako smo miroljubni Slovenci zaostrili Položaj. Vendar je afera pokazala, da nismo sposobni samo za afere v ljubljanski megli, ampak tudi za take v svetovnem merilu. Do sedaj so slovenske afere v Beogradu povzročale pevačice in brumni narodni poslanci. Ti pa niso imeli tako vidnih vlog. Poslanci so bili podnevi v parlamentu, naše pevačice so se udejstvovale bolj v temi. da jih ni bilo dosti videti pod jasnim nebom. Naenkrat so se Slovenci izkazali v svetovnih kulturnih aferah. Mlakar se je namreč z Balkana odpeljal v Monakovo, staro središče vseh mogočih umetnosti. Pokazal je svetu, da smo sposobni in zreti za velike afere in da v ničemer ne zaostajamo. To je pa za nas velik napredek. In še nekaj: Če jo je kdo poprej na lepem popihal, so rekli, da je šel »po francosko.« Zdaj bodo rekli, da jo je popihal »po slovensko«.
Špekulant
(Po Levstikovi pesmi »Cvilimož«)
Špekulant 1 oj, debel fant, ima hlače dopetače,
žep z denarjem ves napet, speljal mnoge je na led.
Če za žep Ra kdo pritiska, glasno cvili, tenko piska skozi usta, skozi nos, ko da bil bi v fraku — bos. Višje cene rad bi imel, da še bolj bi bogatel; če bi se mu narod dal, ' do kosti bi ga obral.
SNUBEC
Oče: »Moja hčerka ima srebrn rudnik. A vi?«
Snubec: »Zlato srce!«
ROOSEVELT PRI RADIJU
— Nekam slabo slišim Evropo. Ne vem, ali naj bo to sabotaža, ali pa že res tako težko diha... «
POSLANICA GOSPODU MARSU, RAVNATELJU VOJNE VIHRE
Velespoštovani, prosimo Vas, da sprejmete našo zahvalo, ker ste razširili časopisni pouk zemljepisja tudi na Balkan. Obenem Vas pa naprošamo, da upoštevate tele naše želje:
1. Vaš pouk naj ne bo tako sistematičen, da bi dijaki in dijakinje spoznavali geografijo brez naše pomoči.
2. Vaš pouk naj bo pa toliko prizanesljiv, da ne boste spremenili pri svojem udejstvovanju docela obličja naše zemlje, ker bi potem morali mi znova v šolo in bi nas dijaki zasmehovali.
3. Vaš pouk naj se vrši v takih oblikah, da nas ne doleti prerana upokojitev.
Upamo, da nas uslišite. S spoštovanjem :
Zveza profesorjev-geogralov v Ameriki.
t__
BAIiAC
»Angleščina, to je najtežji jezik na svetu: piše se na primer Shakespeare, izgovori pa Šopenhauer.«
D t. ROBERT HARRIS
je izumil kemično prehranjevalno sredstvo, umetno živilo iz kozjega mleka in enotne moke. S tem sredstvom se bo lahko človek preživljal vse leto za dva dolarja. Toda izum doktorja Harrisa še ni dokončno preizkušen, ker mu manjkajo ceneni aparati za izdelovanje kroglic. Do sedaj je izdeloval živilo v praških. Prišel je pa na dober domislek, naročil je pri slovenskih kožarjih več sto koza za izdelovanje kroglic. Pri tem bo proizvodnja toliko cenejša, keir ne bo treba posebej kupovati kozjega mleka. Mi si bomo pa tudi spet enkrat z Ameriko pomagali.
KRONIKA
D
E
— Zima je tik pred nami. Namesto mraza 'pa pritiska letos — draginja. Že njenega pnitiska je kar dovolj, kaj bo, ko bo pritisnil še mraz? Tedaj bomo pač dvakrat — pritisnjeni...
— Miklavž baje obdaruje pridne ljudi. Letos bo prekinil s to tradicijo: obdaroval ne bo — pridnih ljudi, temveč le premožne. Parkeljna jia se letos nihče ne bo ustrašil, saj nas itak že jemlje zlodej...
— Krompir je nekdo prodajal po dinarju. Kako se časi izpireminjajo je najrazvidnejše iz dejstva, da so tega cenenega prodajalca — zaprli...
— Pri poslednji raciji so odkrili 30 ljudi, ki niso vedeli povedati, s čim se bavijoi Vendar uspeh te racije nikakor ni zadovoljiv, kajti je v Mariboru še najmanj nekaj sto ljudi, ki o njih nihče ne ve, s čim se bavijo, pa niso — deležni racije ...
— Otvoritev »Grajske kleti« bo v kratkem. Mislim, da bo ta restavracija po svoji restavraciji kaj privlačna, ker ustreza vsem sodobnim zahtevam: je obenem napajališče in — zaklonišče ...
— Za neko nogometno tekmo je moral radi vlivanja rešpekta priti sodnik že kar iz — Beograda, pa so še kljub temu pokvarili nekemu nogometašu — nogo. Vprašanje je zdaj, odkod mora priti sodnik, da bodo ostali vsi sobreujoči — celi?
— Preizkušanje siren je vlivalo marsikateremu srcu dokaj tesnobe. Svojčas so sirene vabile in opajale, da so — zlasti moški — izgubljali radi slaja pamet. Danes sicer tudi izgubljajo pamet, samo radi slaja ne...
— Sladkorja spet primanjkuje. Zato so časi — grenki...
— Neki slepar se je po Mariboru izdajal za profesorja. Noben profesor pa ne zna slepariti in tako so tudi tega »profesorja« takoj pogrun-tali in zašili. Ta je resnična in ne morebiti kaka — profesorska!.. .
— Ustanovili so novo društvo »Kolo«. Društvo pa ne bo plesalo, temveč prepevalo. Želimo temu kolesu, da bi se lahko sukalo in da se ne ustavi...	•
— Na mariborski periferiji se je hotel nekdo zaleteti v nekoga f odprtim nožem. Pa je napadalcu spodrsnilo in je ob tej priliki šinil nož v blagorodno 'truplo njegovega go-
spodarja. Če se je mož potem zatekel k živinozdravniku, ni znano. Tja pa je sodil!
— »Veliko puntarijo« je bral njen avtor dr. Kreft v »Ljudski univerzi«. Tako je bilo! tej puntariji dano, da je smela vsaj — v bližino gledališča ...
— »Sladkor nekdaj in danes«, je bil naslov predavanja tudi v »Ljudski univerzi«. To predavanje pa je bilo odveč! Kako je bilo s sladkorjem nekdaj, še bolj pa, kako je ž njim — daneis, vedo namreč ljudje najbolje sami...
Po svoje razume
n^stojoiižc* po potrebi
Korenina: »Ta je pa dobra! Po potrebi ustavljajo avtobus! Takrat je že vse prepozno!«
Da bo noga vedno lepa, čevelj mora biti tak, kakor zna ga narediti v Mariboru tvrdka »Jak«.
V.
Mali oglasi
Nova knjiga »Mi .smo davi muho klali ali kuharska knjiga 1940/41« je izšla. Dobi se povsod.
Gumijasti pasovi. Važno za vsakega gospoda! Nova iznajdba! Usnjeni pasovi so vam zadali mnogo dela: vedno ga je bilo treba zoževati z novimi luknjicami, pri čemer se je pas poškodoval. Uporabljajte samo naše gumijaste pasove, ki vam pri še tako naglem hujšanju ne bodo odpovedali. Vedno vam bodo hlače trdne v pasu. Standardni tip, enako uporabljiv za dečke 12 let kakor za starca. Dobi se v vseh frgo-vinah z mešanim blagom.
»Nova kirurgija«. Važno za vse gg. zdravnike in študente medicine. Natančen opis vseh operacij. Posebno važno je X. poglavje: »Operativno vračanje reber, ki so radi hujšanja predrla kožo, na svoje mesto.«
Gostilna	.EVROPA*
	STUDENCI
♦	Vsak večer koncert
♦	Damska kapela
♦	Sobe za tujce
♦	Salonsko kegljišče
Trgovina s čevlji?
Maribor, vogal Aleksandrove c. in Sodne ul
Demanti
Ker so se razširile \ \' A) v j * > t razne govorice, češ, da je naš vojni poročevalec ob martinovanja nekje v Prlekiji v zaključni bitki smrtno zadet z ročno granato v obliki polnega Štefana padel kot junaška in nedolžna žrtev svojega težkega poklicu, smo primorani kot edini merodajni faktor vse te fantastične govorice demantirati kot neresnično izmišljotino nam dobro poznanih nasprotnikov pacifistov. Obenem izjavljamo v pomirjenje razburjene in prizadete javnosti, da se naš junaški poročevalec čil in zdrav pripravlja na odpotovanje na Dravsko polje, kjer vse kaže, da bodo ob miklavževanju po stari in prelepi navadi v spoštovanju tradicije zopet izbruhnile tako priljubljene sovražnosti. Poročevalcu želimo v težkem izvrševanju poklica obilo uspeha in sreče ter upamo, da bo po zgledu svojih stanovskih tovarišev tudi za naš list nastreljal nekaj vojnih rac.
* Uredništvo »Totega lista-o
V MUZEJU
»Ta kip je star tisoč in osem let.«
»Kako pa veš tako natančno?«
»Ko sem bila Pred osmimi leti tu, so mi rekli, da je star tisoč let.«
Kjer se prepirata dva...
Brivski mojstri in pomočniki so si pošteno v laseh. Prepirajo se o tem, komu gre boljše. Neki ljubljanski mojster je ob sekundiranju mariborskega Veselka to stvar celo v »Večerniku« obelodanil in se časti brivskega mojstra skoraj kar javno odrekel.
©psi
Brivski vajenec Pepe Tapravi: »Gospoda, da se bo vse lepo izteklo, bom pa kar jaz prevzel brivnico...«
Važen izum
Domačem« izumitelju se je posrečil velik izum, kar bo brez dvoma večina naroda pozdravila z veseljem in s sladkim oddah-nenjem. Kemik, ki za sedaj v interesu izuma samega ne želi biti imenovan, je svojo iznajdbo že prijavil domačemu patentnemu uradu.
Kakor veste iz filmskih tednikov in iz vojnih poročil, so v vojski že davno vpeljali tako zvano umetno meglo. Skoraj ra enakih principih je naš iznajditelj sestavil posebno pripravo, ki jo more vsak posamez" nik namestiti v žepu ali klobuku; z njo zo-inore vsak laik na preprost način v nekaj trenutkih producirati umetno meglo v tak-Sni količini, da zakrije njega z družino in hišo vred. Nova iznajdba bo zaradi praktičnosti, priročnosti in nizke cene brez dvoma velike koristi za splošno narodno blag stanje. Navedemo samo en primer: Recino, da niste eden izmed redkih izjem, ki nimajo dolgov. Mirno greste po ulici. Z nasprotne strani se prikaže vaš upnik. Ko se mu ne morete pravočasno umakniti, pritisnete v žepu na gumb in že vas zakrije umetna n:e~ gla. Upnik vas izgubi izpred oči in situacija je rešena. Iznajdba pa vam bo gotovo tudi v mnogih drugih slučajih srečno in učinkovito pomagala ter vas rešila iz zagate.
Talentiranemu znanstveniku, ki je v tež-Itih in kočljivih časih prišel na rešilno idejo, moremo v imenu vsega veselega naroda le čestitati.
OTROŠKA PAMET
Na sprehodu odlomi očka cvetočo drenovo vejico in jo da mali Mirici: »Vidiš, Mirica, to je dren. Dobro si zapomni, da boš lahko povedala mamici!« Da bi se prepričal, če si je res zapomnila, jo čez nekaj časa vpraša: »No, kako se imenuje ta vejica?« Otrok se pa nikakor ne more spomniti. Očka mu pomaga: »Vidiš, kadar je v cerkvi prav mnogo ljudi, takrat pravimo, da je ,drenj\« Ko Prideta domov, pomoli Mirica materi vejico, mama jo pa vpraša, kako se imenuje: »Že vem, mamica, to jo gneča!« je izblebetal otrok.
USMILJENO SRCE
Ko je pogledala gospa tovarnarja Žlogarja skozi okno svoje krasne vile v obsežni park, ki je spadal k njeni vili, je ugledala čepeti na trati izmozganega moža, ki je pulil travo in jo tlačil v usta.
»Za božjo voljo, kaj pa delate?« je zaklicala skozi okno.
»Oprostite milostljiva in ne hudujte se. Brezposeln sem; kar dobim, dam ženi in otrokom, sam že dva dni nisem ničesar jedel. Glad me je prisilil, da pulim travo in jo jem.«	1
Gospa se je zdrznila. Zdelo se je, da so ji stopile solze v oči:
»Ubogi revež, smilite se mi. So res hudi časi. Toda, veste kaj, pojdite k sosedu, on ima boljšo travo.'<
MARIBORČAN, KI IMA PREDNOSTI
Ali veste, kateri gospod ima v Mariboru največ prednosti? Mislite, da gospod župan ali kateri izmed, gospodov načelnikov? Jok! Nikakor ne. To je gospod prof. Sila, ki je v gledališču, kinu itd. daleko najbolj
upoštevan. Kajti povsod, kot veste, Piše nad vrati: — IZHOD ZA SILO.
POUČEN IZLET
Na pobudo Zveze Slovenskih Špekulantov je Združenje hrvaških trgovcev sklenilo organizirati poučno ekskurzijo vseh včlanjenih veletrgovcev. Po soglasni sodbi vseh bo ekskurzija vsekakor velikega vzgojnega pomena. Posebne prospekte in informacije bomo postali znanim naslovom po pošti. Ekskurzija se bo vršila ob vsaki udeležbi in ob vsakem vremenu, njen cilj pa je DOLNJI LAPAC.
Primerna Miklavževa darila nudi Jakob Mulavec
zaloga ur, zlatnine In srebrnine ter optičnih predmetov. MARIBOR, KRALJA PETRA TRO 1
Vsa v to stroko spadajoča dela Izvršujem točno, solidno In poceni! Vsakovrstno zlato kupujem po najvišji ceni.
Ure Zlatnina Optika
V knjigarni
Gospa: »Ali imate knjigo »Boj proti podražitvi«, ki velja 13 dinarjev?«
Prodajalka: »Imamo, toda sedaj velja že 20 dinarjev.«
Za Miklavževa darila...
Češkem magazinu
v češki in angleški kvaliteti po znano nizkih cenah za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, hubertuse, oficirske in železničarske uniforme ter krojaške potrebščine dobite samo v MARIBOR (pri glavni policiji)
ABSTINENT
Knjigovodja Saldin je trdno sklenil, da se ne dotakne več alkohola, čeprav se ga dotlej ni branil. Pa pride nekoč zopet v kavarno. Natakarji so ga poznali, da si rad privošči kaj krepkega.
Natakar: »Želite prosim?«
Saldin: »Čaj!«
Natakar: »S konjakom ali brez?«.
Saldin: »Brez... brez... — čaja.«
V
BI TUDI RAD ZAMENJAL
. Janko: »Kaj nosiš v tej škatlji?«
Vinko: »Papigo, ki sem jo dobil za ženo!«
Janko: »Kdo ti jo je pa dal? Jaz bi tudi rad svojo ženo zamenjal za papigo...«	'
NESRAMNOST
Gostilničar: »Pepček, zaka si pustil našega Sultana v sobo h gostom? Ti nesramneži so mu dajali jesti ostanke golaža in zdaj pes — c r kava.«
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik: »Ali bi rudi doživeli visoko starost?«
Dama: »Ne, raje ostanem še kar mlada.«
DOBER NASVET
Gospa:	»Prosim,	imate	kakšno
knjigo o negi za hujšanje?«
Prodajalec: »Na žalost nimamo, vse smo razprodali! Priporočam pa vam ,da kupite knjigo: ,Pako povečam svojo težo’ in delate vse narobe!«
SPOSOBEN POTNIK
Mladega trgovskega potnika je tvrdka Prvikrat poslala na poslovno potovanje. Kmalu je dostavil tvrdki 'toliko naročil, da je iznenadilo vse šefe dotične tvrdke. — Glavni šef.se je iposebno čudil toliki potnikovi sposobnosti zato, ker mu je po ne-številnih pravopisnih napakah, ki jih je v pismu kar mrgolelo, bilo jasno, da ta človek ni obiskoval niti srednjih šol.
»Z vašim poslovanjem in naročili smo zelo zadovoljni,« je odgovoril šef potniku, »ali iz vaših obvestil je razvidno, da niste bili v nobeni srednji šoli!«
Cez nekaj dni je dobil glavni ravnatelj potnikovo pismo, v katerem prosi, naj ga obveste, katere predmete bi mogel ponuditi srednjim šolam ...
NI REKEL
»Vi ste rekli, da sem jaz bedak. Je to res?«
»Res je že, le da jaz tega nisem rekel.«
DOBER MOŽ
Ona: »Vidiš, Ivo, kako srečna je Irena. Njen mož ostaja vsak večer laPo doma. To je prava ljubezen!«
On: »Draga, to ni ljubezen, ampak revmatizem!«
HIŠNA POSESTNIKA SE POGOVARJATA ""Prvi: »Ce vse točno preračunam, moram reči, da mi hiša prav nič ne nese!«
Drugi: »Da, tako je! Če hočeš, da bi ti dandanes kaj neslo, si moraš nabaviti kokoš.«.
VLOMILEC IN ZAKONSKI MOŽ
Na policijo pride ugledni gospod, pri katerem je bilo prejšnjo noč vlomljeno. Vlomilca so bili še isto noč prijeli. Gospod: »Ali bi lahko videl vlomilca?« Policijski uradnik: »Zakaj?« Gospod1: »Nekaj bi ga rad vprašal. On se je namreč ob treh zjutraj splazil v moje stanovanje, ne da bi zbudil mojo ženo. Rad bi ga vprašal, kako se da to napraviti.«
ZALETELO SE MU JE
»Gospod profesor, obljubili ste mi, da boste v našem društvu (Predavali nekaj o možganih. Naše ljudi bo to gotovo zanimalo.«
»Pa res sedaj ne bom mogel. Imam trenutno čisto nekaj drugega v glavi.«
Za njih določbe ne Tzeljajo
Stražnik: »Kam pa, gospoda, z avtomobilom ob tej pozni uri? AH ne veste za tozadevna predpise?«
Avtomobilisti: »Pardon, gospod stražnik, smo nebeški avtomobilisti in vozimo brez bencina.«
V ŠOLI
Ker je zbolel profesor zgodovine, je namesto njega prišel v razred že drugo uro profesor matematike, ki bi moral imeti po urniku komaj peto uro. Med drugimi je poklical tudi Zapečnika, ki pa na vprašanje ni znal odgovoriti.
Profesor: »No, Zapečnik, zakaj pa se niste za danes pripravili?«
Zapečnik: »Saj sem pripravljen, gospod profesor, toda šele za peto uro ...«	i
Kr. dvorni Juvellr In dobavitelj
B. Rangus
Kranj, Dravska ban.
Najprimernejša darila za vsako priliko i
Zbirčica šal za zakonske možč, olje tolažbe za ubogo srce!
ZADNJA NEUMNOST
Skrušen mladenič pred prevdarnim možem srednjih let.
Mož-: »Hm, — veste, — saj je vse lepo, kar ste povedali. Toda da bi vam dal svojo hčerko za ženo, nak, tega Pa ne! Počenjali ste vse preveč neumnosti, da bi vam lahko zaupal.«
Mladenič: »Saj bo to moja zadnja!«
IZGUBLJENI IDEAL
Družba mladih ljudi se pogovarja o idealizmu in o idealih. Resen mož, ki že počenja siveti, globoko vzdihne in milo potoži: »Da, da, tudi jaz sem imel ideal, pa sem ga izgubil!«
»Kako?« vpraša mladi svet.
»Oženil sem ga!«
PROČ Z ALKOHOLOM!
Pijanček: »Svojo ženo sem spoznal v neki krčmi.«
Abstinent: »Da, da, — to so kvarne posledice alkohola!«
DOBRA ZENA
»Zelo dobro ženo imam. Vsak večer mi sezuje čevlje.«
»Ko prideš iz pisarne?«
»Ne, ko hočem od doma.«
HVALA BOGU!
V mesto je prišel cirkus.
Iz cirkusa je pobegnil lev.
Lev se je zatekel v stopnišče neke hiše.
V tej hiši je stanoval Pepe Frakelj.
Pepe Frakelj se vrača o polnoči iz gostilne.
Na stopnišču pred njim zarenči lev.
Pepe si oddahne: »Jej, kako sem se prestrašil; sem mislil, da me čaka žena, pa je — hvala Bogu! — samo lev!«
IZKAZALO SE JE,
da je bicikelj najmodernejše prometno vojaško sredstvo. To odkritje je krivo, da se vojna še ne bo letos končala. — Kajti bicikelj ne potrebuje ne petroleja in še manj bencina. Samo goniti je treba znati. Pa še ena prednost je pri biciklju: goniš ga lahko po stezah, kar za motorizacijo ne moremo reči. In še nekaj: za biciklirano armado ni treba posebnih zaklonišč, ker se biciklisti s svojimi vozili lahko skrijejo — za grmom ...
NA OCEANE Tja na oceane Ironta se je bila raztegnila, da bo moja žejna duša slano vodo lahko pila.
Botra Smrt s. r.
VSEM KONZUMENTOM ELEKTRIKE!
Ako bi se v katerem koli zemeljskem kotičku primerilo, da bi zmanjkalo napetosti, naj tega podpisanim nikar nihče ne zameri. Dnevno dobivamo neizmerno mnogo naročil. — Z Daljnega vzhoda se nam poleg drugih zvestih odjemalcev neprestano priporoča tudi Indokina. Ker je pa napetost v Indo-kini, je nismo mogli odreči tudi Siamu. Gledali bomo, da povečamo vse električne in politične napetosti do skrajnih meja. Upamo, da zadovoljimo vse interesente.
Delničarji veleelektrarne »SVETOVNA ZMEDA«.
RAZUMLJIVO
Žena: »Moški ste pred poroko kakor angeli, a po poroki sami zlodeji!«
Mož: »Seveda — pred poroko so nebesa, po poroki — pekel.«
Dandanes v kavarni
V kavarnah so že pred snegom začeli odnašati dolgoprstneži gostom suknje.
I. gost: »Kaj pa tako strmite tja v steno.«
II. gost: »Pazim, da mi kdo ne odnese površnika, vam ga je namreč že nekdo sunil.«
IZ MODROSLOVJA
Prvotno ime za krompir je — solarnam.
Največja modrost na svetu je še vedno — salamonska.
Največji Salamon modernega časa bo tisti, ki bo preskrbel vsem zemljanom zadosti krompirja — solamuna.
To bo lahko naredil, če bo prekosil vse salamonske modrijane.
Če se mu to posreči, bo rešil vsa salamonska, solamunska in salamenska vprašanja, ki danes grizejo svet.
LOV NA TROFEJO
Bog ve odkod je zašel v pohorske gozdove jelen s košuto in mladičem. Ko se je to razvedelo med našimi nedeljskimi lovci, jih je kar 17 dobilo skomine po rogovju.
-\- jr
Jelen-: »Oprostite, gospodje, ali ne bi rajši malo počakali; bom poskrbel za naraščaj, pa boste v kratkem lahko odnesli vsak svojo trofejo domov. Sedaj pa res še ne morem vsem ustneči!«
Ivan Rob:
»Kanibalska lirika1'
Ivan Rob, ki je Izdal travestijo Jurčičevega »Desetega brata«, pripravlja novo zbirko satiričnih pesmi, ki izidejo pod naslovom »Kanibalska lirika«. Nekaj teh pesmi nam je Ivan Rob blagohotno prepustil v predobjavo.	r
Tolba zarjavele mine
Dvaset let samičica na dnu morja devičica, dvajset let sem plakala, ladje nisem včakala.
Pijan mornar polagal me, na dno morja odlagal me, odnesel me je morski tok, sedaj sem zapuščen otrok.
Sem nobene ladje ni, sem se čoln ne zgubi.
Sile v meni ginejo, želje pa ne minejo. I
Druge mine so že vse . svoj predragi cilj našle, zame pa nikogar ni,
' srce bolno rjavi.
Dvajset let samičica na dnu morja devičica, dvajset let sem čakala, solzv vase plakala.
Iz pisma
ljudožrskega glavarja Njam-Njam-Bula nekemu uglednemu evropskemu odličniku
Človek človeka ubiti in pojesti — dobro.
Človek človeka ubiti in ne pojesti — slabo.
Zakaj ti kaznovati dobro?
Zakaj ti odlikovati slabo? Kadar Njam-Njam-Bulu lačen biti,
ubiti in pojesti.
Kadar Njam-Njam-Bulu sit biti, ne ubiti, '
lepo v senci sedeti, vesel biti in peti.
Zaljubljeni torpedo
t Torpedo se je zaljubil — tralali — tralala.
Torpedo se je zaljubil v ponosno križarko — tralala — tralali.
Dva dni in dve noči je — tralali — tralala.
Dva dni in dve noči je po morju šel za njo — ' tralala — tralali.
Vse v njem je trepetalo — tralali — tralala.
Vse v njem je trepetalo, brnelo je sreč — tralala — tralali. i
Ko tretje sonce vstane — tralali — tralala.
Ko tretje sonce vstane, i gre križarka iz megle — tralala — tralali.
Srce se v prsih zgane — ' tralali — tralala.
Srce se v prsih zgane mu s čudno radostjo	1
tralala — tralali.
In zabuče valovi — tralali — ir (dala.
In zabuče valovi mu pesem svatovsko — tralala — tralali.	1
Med truščem in bobnenjem — tralali — tralala.
Med truščem in bobnenjem slavila sta svoj pir — tralala — tralali.
Zapiha rahel vetrič — tralali — tralala.
Zapiha rahel vetrič, v valovju diha mir — tralala — tralali.
Kakor vsakdanji kruh nam je potrebna beseda MAKSIMA GORKEGA. Njegove spise Izdaja
»KnJISd za vsakogar"
MARIBOR, SODNA ULICA 26/111.
5 zvezkov 12 dinarjev.
Samec
Predno odpotujete — kupite na peronu ali v Vaši trafiki
»Knjigo zet vsaKogar«
Pameten padobranec
I. padobranec: »Kako si se pa ti našemil?«
II.	padobranec: »Ta teden bom skakat preoblečen v sv. Miklavža, pa ne bo nihče streljal name.«
VREDNOST .
Neki pesnik naleti pri kopanju na svojega znanca, znanega po svojem bahaštvu. Znanec si je ravno otiral kožo z brisačo, ter pri tem vprašal Pesnika: »Če bi mogel mojo vrednost izraziti v denarju, koliko misliš, da bi bil jaz vreden? — Pesnik: »24 dinarjev:« — Znanec: »Kako to? Toliko je vredna že tale brisača.« — Pesnik: »Da, tudi 'tvojo brisačo sem že vračunal!«
TO JE PA RES!
»Peter, ali že veš, da pri nas odpirajo vsa pisma, ki prihajajo iz inozemstva?«
»Ni mogoče, Karel!«
»Pa je! Drugače jih namreč ne bi mogli prečitati.«
Tonček in Pepček se na poti iz šole Klasno prepirata. Ko prideta do hiše Tončkovih staršev, začne Tonček na ves glas klicati: »Mama, mama!« Tončkova mama pomoli glavo skozi okno. Tonček: »Veš, mama, poklical sem te, da bo Pepček videl, da imaš res bradavico na nosu. On mi namreč tega noče verjeti.«
Brez snega sta zima, mraz prikorakala med nas.
Če vas zebe, moje dame, pa obrnite se — name!
Se priporoča damski krojač
IGNACIJ TOPLAK
MARIBOR, Gregorčičeva ulica 12 (pritličje levo)
Za Miklavža!
Čedne jopice in puloverje, mako perilo, nogavice vseh vrst, flanele za perilo, srajce, rokavice in kravate najceneje pri
F. Kramaršič
Maribor, Gosposka ulica 13
Prepričajte se in zadovoljni boste!
VEČERNI Kj
Izpod Karavank
KOVINARJU IZ »SATURNUSA«
Kuj brigajo Te Karavanke,
Ti skrbi za ljubljanske planke, ne plankaj nas tako narobe, sicer dobiš sam kaj pod zobe!
LJUDSKA UNIVERZA
na Jesenicah je zbrala v svojem okrilju lepo vrsto odličnih predavateljev iz raznih strok. Predavali bodo na Jesenicah in na Javorniku, pa tudi po drugih krajih Visokei Gorenjske. Za prve tedne so se priglasili naslednji gospodje, ki bodo obravnavali naslednje predmete:
G. Jan iz Gorij: Zregulirana Sava in most na Javorniku.
G. Perko: Ljubo doma, kdor ga ima.
G. Pibrovec: Moderna šola in vzgoja značajev.
G. Kristan: Moderno gospodarstvo v zadrugi in za druge.
G. ing. Petrovčič: Železna volja zruši vse ovire.
G. Čelešnik: Vse na oltar sožitja.
G. Kuhar: Uspehi živčne vojne.
G. Luckmann:	Uspešen lov na
»Jelena«.
G. Arnež: Veselje s tortami.
G. Kralj: Danes meni, jutri tebi.
MIKLAVŽA
so prehiteli. Elija je obdaril vso Gorenjsko in še prav posebej kraje pod Karavankami s toliko zalogo dežja, da od veselja mostovi niso mogli ostati na miru in so poskakovali kakor ob največjem pustnem rajanju. Ljubljana je pa založila Jesenice s pevsko in književno kulturo. Poslednjo so prinesli umetniki lastnoročno, zlato Miklavžu ne preostane drugega kakor da nas pošteno založi s snegom.
SLABI KROJAČI
Matija: »Ves dan že begam po Ljubljani, tla bi dobil kakega krojača, s katerim bi mogel biti zadovoljen.«
Dolfe: »Si pa res izbirčen! Ljubljanski krojači so vendar znani kot dobri!«
Matija: »Tisto že, toda vsak pravi, da hoče imeti plačilo takoj, ko obleko napravi.«
»... Povem vama, draga prijatelja, zanimiv je »Večemlk«, zanimiv je »Toti list«, a najzanimivejši je vsekakor — jedilni list.«
NARODNA UOANKA
Oj, šilo bodilo po svetu hodilo; ni pilo, ni jelo, a vendar živelo, premilo nain pelo.
(Rešitev: »Gosli«, porečete. To ni prav. To jo shujšani slovenski kulturni delavec, ki mu želodec milo poje,)
Mikula Letič:
ŽIVCI PA TAKI!
Letos poleti se je pripetila blizu Luč še precej huda avtomobilska nezgoda. Avtobus, ki vozi iz Celja v Logarsko dolino, se je na ozki cesti prevrnil in s strašnim ropotom strmoglavil v globoko strugo Savinje. Krik in vrišč, žvenketanje; šip. Na srečo ni bilo smrtnih žrtev, ampak samo nekaj ranjenih.
Šofer se je prvi izmotal iz avtobusa in takoj pomagal na prosto nekemu veljaku iz Luč, ki je imel sedež zraven njega. Med splošnim vpitjem in klicanjem na pomoč je veljak iz Luč takoj rekel:
»Gospod šofer, ne pozabite, da sem Vam dal dva kovača za listek in da mi dolgujete še dva dinarja!«
Vojna živcev očividno še ni dospela do Luč.
Celjska trojica pri omizju
Celjski obrazi
Turist in še kaj
> i
Oj Savinjska ti dolina, tukaj vidiš svoj’ga sina.
Deco vzgajal, pevce vadil, pot h kulturi ti je gladil.
In še danes bister vid za vse lepo ima naš Šmid.
Le s turizmom je pač križ, tam zapravlja svoj prestiž. Padla tam njegova slava, padel ž n*jo je on s Triglava.
Za Miklavževo darilo si ne beli svoje glave, da sorodnike osrečiš: vpiši se med člane .Drave"!
l1*™5 * "" «« m m"
|«nw *!W«imnn,^'mn*,"«irir ifl—	:
99
DRAVA
ii
MARIBOR, SODNA UL. 1
ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA
MARLJIV DIJAK
Stric Peter: »No, Marko, kako je kaj v šoli?«
Marko: »O, kar dobro. Če preskočim enega svojih tovarišev, bom predzadnji.«
ZVEST PES
Gospa: »Torej tega psa bi kupila, če je res zvest.«	,
Prodajalec: »Zelo zvest je. Trikrat je bil že prodan, pa se je vselej spet vrnil k meni.«
VARČNOST
Oče: »Nikoli bi si ne mislil, da študije toliko stanejo.«
Sin: »Pa še to pomisli, da jaz prav malo študiram!«
NA UMETNIŠKI RAZSTAVI
Slikar na razstavi razlaga neki »boljši« gospe razstavljene slike. Pred neko sliko pravi: »In to je moj avtoportret.« Gospa ga debelo gleda, potem pa pravi: »Portret vidim, a kje je avto?«
Kulturni ocvirki . . .
SLOVENSKA POZABLJIVOST
je tako velika, da smo prezrli sedemdesetletnico rojstva humorista Rada Murnika. Priskočili so nam v pomoč Hrvati, ki so proslavili življenjski jubilej našega znanega moža. In glejte čudo: odkrili so, da Rado Murnik živi. Falot nas je potegnil kakor zlepa ne kak kulturni delavec. Humorist, kaj hočemo! Mi smo ga imeli za mrliča, on jo pa v svoji hudomušnosti popiha v Zagreb in zdaj skozi usta zagrebškega časopisja pove, da je dočakal polnih sedemdeset let. - Murnik je naš kulturni emigrant — žal, da živi in slavi jubilej samo v zagrebških časopisih, v resnici pa uživa kulturno pokojnino pod rušo ...
PISATELJ dr. MAKSO ŠNUDERL
je v govoru o Kreftu odkril novo prepričanje. Izjavil je, da je Kreft kljub svojemu bivanju v Ljubljani ohranil v sebi mariborsko prepričanje. Ker navzoči Kreft ili proti tej izjavi protestiral, bo toirej držala. Slovenci smo idejno spet obograteli...
OMALOVAŽEVANJE
Miha in Urša sta v mestu na obisku pri hčerki. Zvečer gredo v Grajski kino k produkcijam gospoda Svengalija. Ko Svengali že večkrat nagovori publiko z »dame in gospodje«, oča Miha zmajejo z glavo in pravijo hčerki:
»Gospod pa	mene ino Uršo	včista
v nič devlejo.	Niti ne	zmenijo	se,
kak da bi midva ne bila tudi tii?«
Hčerka vpraša, kaj	očetu	ni	po
volji.	i	: (
Miha: »/, saj jih vidiš te ali. Vsakšokrot, gda pogledajo okoli po dvorani, provijo samo — dame in gospodje ...«	i
PRED VRATI NtKA PIRNATA
Sv,
pa tega-le malo prestraši!
Sv. Miklavž: »Stopi v sobo, vrag,
Miklavž
Vrag: »Nima smisla! Ta se niti časopisov ne boji, pa se bo mene!«
KONSTATACIJA
5S“QOOODDO«r
D on D 0 D 01 }Jj!> »
Gospod Inski: »Čedno, kaj, in kako lep napis!«
Gospod Span: »Seveda, le besedica ,pri’ manjka med besedama.«
OSRAM ŽARNICE
5 0 NAJ-JŽ1 BOLJE
JE NI DOMA
SOSEDE MED SEBOJ
Soseda A.: »Moj sin bo letos maturiral, pa ne vem, kam bi ga naj vtaknila, da bi imeli več koristi...«
Soseda D.: »O tem pač ni potrebno mnogo premišljevati, ko pa v vaši hiši vedno kdo boleha. Kar na ve terino ga pošljite.../«
PRED ODHODOM NA ZEMLJO
Chamberlain: »Pa dežnik vzemite s seboj, gospod Miklavž, letos je v Evropi izredno mnogo padavin.«
On: »Odpri, srček, vem, da si doma, ker tiči ključ v ključavnici.«
Ona: »Se motiš, nisem doma, seni odšla skozi okno.«
OPRAVIČILO
Ona: »Kolikokrat ti bom še rekla, da preveč piješ? Saj te zvečer že noge več ne držijo!«
On: »Je tudi čisto nepotrebno, da bi me držale, ker zvečer Mak ležem spat.«
/ - „pertrix7/
I/ ' cAT£RIJE |r-v NAjTnP£iNEdi»£
IKapioSTARKEL
NI ZAPOSLEN
Gospodična pride v banko in vpraša vratarja: »Ali je pri vas zaposlen neki Bačar?« — Vratar: »Ne, zaposlen ni, on je namreč naš ravnatelj.«
Od letoMfl decembra
1. dec. 1940. šol. nal. Ganilo GoUa,
Živimo f presvitlj^nem in kulturnem dvaj-stem Stoletju in smo zato že navajeni oeda-rij in Kidanja, kajti tisti, ki o sebi večno govori, da je presvitljen in kulturen, kot to vedno o sebi pofdarja naše dvajseto Stoletje, tisti je po Navadi bedak in ga kida po Notah. Izkratka: navajeni smo zato že najraznolikejšega kidanja na polju Kulture, Gospodarstva, Politike in Živinoreje sploh. Tako ga kidajo dandanes: tiplomati in politiki (tisti so ga kidali — resnici na ljubo konstituiramo — sicer tudi v drugih Stoletjih, rešpektivno sploh začenši pri Adamu in končafši pri Sodnem dnevu), protidragi-njarski Odbori, sestavljalci Slovnic, nekateri mariborski športni Klubi, banatski Svi-njerejci in drugi kulturni delafci. Sploh bi so lahko reklo, da ga dandanes vesoljni Z.emljekrog kida kljub fsem sestankom, ki se vrše f duhu Prijateljstva. Sploh je pri sestankih zmerom kaka nepredvidena Po-kidacija na vidiku, ki se pa ne vidi fnaprej. To vem iz lastnoročne bogate Zakladnice
izkušenj: moja teta Otilija naprimer je tudi nekoč imela Sestanek z nekim mlajšim Gospodom baje neomadeževane Preteklosti, Sestanek pa se je vršil f duhu Prijateljstva samo dve minuti in pol, kajti potem se je pojavila prafkar obelodanjena Pokidacija i obliki Njenega lastnoročnega in cerkveno poročenega Moža, ki je nato takoj ž Njo prekinil fse tiplomatične odnošaje in odpovedal pred oltarjem obljubljeni nenapadalni fakt. To je storil zato, da jo je lahko napadel f obliki nekakšne lažje telesne Poškodbe, ki je zadela Sveti zakon tete Otilije z takšno Silo, da je za zmeraj počil. Celi defekt tega sestanka je danes samo ta, da moja teta Otilija lahko sedaj z občutkom in doživljeno spominjajoč se sestanka poje narodno pesem: »Dve minuti in pol sva se midva ljubila« in tako dalje. . . Samo, da »in tako dalje« ni bilo nič ...
Tako vidimo, da ga dandanes fsaka Stvar pod soncem močno kida. Nisem pa fseeno pričakoval, da bodo začeli z Kidanjem tudi žo naši meseci: Recimo letošnji mesec December. Ta bo napravil šo krasno Kariiero f tem pogledu.
Letošnji December ga kida po Notah in
Iz Kranja
O TEM IN ONEM
Bile so povodnji hude, most čez Kokro jih prestal je, ker so mn že obljubili I vrv jekleno, močne kavlje.
Vrv je pa sprožila pravdo z Višnjo goro staroslavno, kjer so polža privezali na to vrv že davno, davno.
Advokati zaslužili bodo več ko inženirji, zdaj stavbeniki ponočni Kranjcem pravi so hudirji.
Lice mesta spremenijo kar na kratkem, prav na sapo, drugim misel se prevrača, ko imajo ga pod kapo.
Če se malo ga nalezeš, si korajžen, dobre volje, ' in sprašuješ, kaj je »pa j zel«, kje ga točijo najbolje.
Tam, kjer mali človek cuka ga po dela za krepčilo, tam pohujšanja ne more biti ravno preobilo.
»Pajzelne« je tam iskati, kjer pijo ga na debelo, kjer brez plesa in skušnjave vse premalo je veselo.
SLABO JE VIDEL
Sodnik: »Kaj vam pade v glavo, da greste in ukradete par starih čevljev?«
Obtoženec:	»Oprostite,	gospod	sodnik,
bil je mrak in zdelo se mi je, da so novi.«
ogroža zlasti šoloobvezno Mladino f Njenih najalimentarnejših pravicah. Proti takemu podlemu Počenjanju in kratenju Svobode že inaprej f imenu Mladine, ki je takorekoč fčasih bodočnost naroda, najodločnejšo protestantiramill
Zidaj pa: — kakor so pravili stari Grki — ad fakta!
Torej: mi Mladina, takorekoč šoloobvezna Mladina, imamo f mesecu Decembru že od nekdaj pravico na celi kup praznikof. Pofdarjam: »imamo pravico!« Kajti, če že moramo izpolnjevati Svoje dolžnositi, da se moramo učiti fsako leto druge Jezike in da se moramo dati cepiti na roki, na hrbtu in po potrebi tudi kje drugje, potem morajo tudi drugi Činitelji spoštovati naše pravice, ki jih imamo f prvi Vrsti do praznikof. Ta-
telefunken
 - —o* _	/
\l\IR. TEN O LAS
LEPA OBLIKA
RADIO STARKE L
Kralj Matjaž in moderna pridobitev
V gori Peci bodo zgradili — kakor poročajo časopisi — podzemno elektrarno.
Kralj Matjaž: »Vidiš, Alenčica, sedaj, ko dobimo elektrarno, si lahko omislimo še radio, da pripravimo z njim našo zaspano vojsko na vse
grozote dvajsetega stoletja.«
MALI OGLASI
Kupim večjo zalogo vitaminov. Njihova pripadnost ne igra vloge: spadajo lahko v A, Ž, ali X skupino.
Ponudbo na naslov
Tomažek Ritonjin, ranar, Koračha graba.
Čeprav so razmere težke, se nam je vendar posrečilo, da smo v zadnjem času dobili nov polovnjak — Eaudekolonjske — vode. Razen tega imamo v salonu vse najmodernejše pripomočke v lasuljarski, brivski in frizerski stroki na električni pogon. Brko vseh vrst in ras sprejemamo v kemično čiščenje; pri tem imajo cenjene dame prednost, dijaki in vojaki pa popust.
Priporoča se
frizerski salon Zinkič,
Pršetinska ulica 99.
'
Cenj. pacientkam in pacijentom vljudno naznanjam, da zaradi odpotovanja mesec dni no bom ordiniral. O vrnitvi bom pravočasno javil ter se priporočam nadaljnjim obiskom
DRAGAN ICEK, živinozdravnik.
“H
RAZPIS.
Občina Gornji vrh, srez pohorski, razpisuje mesto občinskega pomožnega grobar" ja. Dosedanji ima namreč, odkar je pri nas otvorila mlada zdravnica prvo prakso, dela preveč in vsega ne zmore. Nadurno delo zagotovljeno. Zahtevana Izobrazba:	mala
matura. Poseibni pogoji: neoporečnost v prepričanju. V primeru, da so priglasi večje
ko imamo takoj na začetku naš lajvečji Narodni praznik »Ujedinj'enje«. <■ » im « ‘ * In letos 'ga res nimamo, — ta šole prosti Praznik pade na nedeljo, ko že itak ni šole. Sramota, kako ga kida letošnji December! Tako smo izgubili letošnje Uje-dinjenje v , , , *	..	.	<	<
f. i	1	>	Pričakal	jem	od
našo Vlade in hinterpeliram na Njeno uvidevnost, da proslavimo letos Ujedinjenje radi prafkar na Svitlo dano napake že en dan preje, to je 30. novembra. Tako bi se potemtakem dva Praznika skup držal’.
Toda, to je šele Praznik Ujedinjenja: Pa ga kida letošnji December kar naprej. Drugi šole prosti praznik je bil od Pamti-veka veliki ali mali . šmaren. Kaj je napravil letošnji Decerrtber? Vrgel je ta praznik spet na nedeljo. Nezaslišano, trikrat »fej« in petminutni molk!! Tako zgubimo že drugi Praznik in vem, da bi to bil škandal! . ..
Potem pa sveti Miklavž, ki ga je pahnil letošnji December na — petek. Ali bo uploh letos funkcijoniral? Ali ne bo dejal: »petek je slab začetek« in sploh ne bo hodil po zemlji, temveč, bo kar .ostal f nebesih, ozi-
število interesentov, bo odločila izvežibanost pri praktičnem izpitu, ki sestoji iz nemščine, matematike, zemljepoznanstva in kopanja.
roma — za fsak slučaj, če bi kdo hotel kriti nebeško neftralnost — f nebeškem Zaklonišču? Pa god moje ljubljene tete Otilife, 13. december, pade pra' tako na petek! Ta god sem iskreno ljubil radi potice in torte, ki so bile doslej ž njim zvezane. Letos Fa je petek in še trinajsti je in še tetin dve* inpolminutni sestanek s nesrečnim izidom — to se pravi, da se bom tudi za ta god obrisal. Je torej letošnji December tnode-poln ne samo za vojskujoče se Države, temveč tudi za nas Mladino. Jaz ibi dejal, naj ga Vrag pocitra December mesec, oziroma naj ga hudič vzame! Tako bi rekel, če ne bi o Božiču bil božič in mir ljudem na zemlji«. Z ozirom na ta defakt tega o »vragu« in »pocitranju« ne rečem, kajti potem bi bil jaz krif, če ne bi bilo miru ljudem na zemlji. Jaz se f ta mir ne ftikam in prepuščam odgovornosit drugim!
!IIll!lliIIi]|IKIIIII!IIIIIi!!!l!!!!IllllUII!!ll!llilllillllllilill!l!l!i!i>llltlllll!!HilBilllii!ll!!!iilSI
NE POZABITE,
po novem letu bo »Toti list« iz-
hajal vsak teden!
Natančnejše informacije v občinski pisarni med uradnimi urami.
Za občino Gornji Vrh:
Frančišek Ser. Pritisk, s. r., tč. poslovodja.
Boltežar Mihevc, s. r., tč. župan.
—H
POIZVEDOVANJA
Neznano kam se je že pred dvema dnevoma zatekel moj mož. Tragika je v dejstvu, da mi je odnesel vso svojo mesečno plačo. Njegovi posebni znaki: srednja postava, črni lasje, rdeč nos, piskajoč glas, plašč na obroke, vonj po alkoholu; sliši rta ime: Matevž, na!
Kdor bi ga kije opazil, naj takoj iavi na najbližjo orožniško postajo, da mu odvzamejo denar in ga pošljejo na naslov užaloščene Uršule Bedrakola, Vinski griben.
Proda se rabljen DKV avto
v gostilni FELIČ, Tezno
DOKAZ DOMOVINSTVA
Policaj: »Doma ste torej iz Maribora?« — Nace: »Da, a samo na polovico.« — Policaj: »Kako to?« — Nace: »Ko sem se selil iz Maribora v Ljubljano, sem tehtal le 49 kg, sedaj pa tehtam 98 kg in sem torej za polovico iz Ljubljane,«
SO PA TAKI!
/pasivna
Kaktusi: »Ha, pasivna obramba! Mi se nanjo že od nekdaj dobro razumemo!« «
VOJNO POROČILO
M'l ' 4	1 M J\ imamo naj-
boljše in najhitrejše bombnike. Posadka šteje I3 mož: pilota, noviga-torja, izvidnika, bombarderja in padalca, 8 mož pa opravlja funkcijo »porivačev«, ki rinejo hrabrega padalca skozi odprtino aeroplana.
NA FINSKEM
se vojno navdušenje še vedno ni poleglo. Ker se pa nihče noče javiti za sovražnika, so začeli pravcato vojno proti — divjim zakonom.
BOLJE...
Bolje je imeti vrabca v roki kakor videti goloba na strehi.
Bolje je stati s puško ob nogi kakor s tankom bežati.
Bolje je imeti mir pod domačo streho kakor junaško pozicijo v mrtvaški krsti.
TU IN TAM *
Dunaj, mesto slavnoznano, je imelo konference,
Švica, ki že vneto smuča, pa dobiva influence, po Parizu na plesiščih pa plačujejo licence ...
V KNJIGARNI
Samozavestno je stopil mlad gospod v knjigarno in vprašal prodajalca: »Ali se dobi pri vas knjiga: ,Mož bodi gospodar svoje žene?'«
Prodajalec ga je vljudno in prijazno pogledal, kakor se pač spodobi in dejal:	I
»Obžalujem! Te knjige pri nas menda nimamo. Vendar pa vprašajte še pri onem gospodu tam-le, ki vodi oddelek: ,Basni in bajke.’«
PROŠNJA
Lačni in revni smo mi otročiči, pridi k nam, pridi k nam sveti Miklavž, a špekulanta naj tvoji hudiči vzamejo v pekel, naj cvre se, grdavž!
TAKO JE!
»Nič ne maram, l
nič ne dam,
kar imam,
imel bom sam,
bodi mi, če hočeš, brat,
sicer bo govoril bat/«
so dejali Makedonci,
ko nekoč so šli pokonci...
SMOLA, KAMOR SE OBRNE
»Ali ste dobili posojilo?«
»Nisem! Pri prvi posojilnici so mi rekli, da me premalo poznajo, pri drugi pa, da me preveč poznajo. Sedaj res ne vem, kam naj se obrnem.«
ZDRAVNIŠKI NASVET
»Zdravnik je prepovedal moji ženi kuhanje.«
»Je mar zbolela?«
»Ne ona, temveč jaz!«
VZROK PODRAŽITVE
Izdajstvo na nebu
NIČ NI REKEL
Nevesta: »In kaj Je dejal tvoj prijatelj, ko sl mu pokazal mojo fotografijo?«
Ženin: »Nič ni rekel, le — roko ml je stisnil.«
V Turčiji morajo biti ponoči vsa mesta zate mn j en a.
Turek: »Kaj pomaga vsa zatemnitev, ko pa nas izdaja naš znak na nebu!«
ALARM
za premirje je razburil razburjene duhove. Ker pa duhovi ne odločajo o vojni in miru, so alarm za premirje preglušili alarmi, ki oznanjajo zračne napade.
MED SREČNE UPOKOJENCE štejejo Hrvati Branka Zwergerja, ker se mu je s svojim nekaj letnim udejstvovanjem po zagrebških ulicah in podstrešjih posrečilo doseči dosmrtno preskrbo v — Lipoglavi.
MODERNI SPIRITIZEM
»Jutro« je odkrilo, da odločajo v vojni duhovi. Radovedni smo, kdo bo razložil, kakšni in čigavi, kdo jih prikliče in kdo jih nažene. Kajti tudi duh ni od muh!	,
te.
Wst
S*
1. pasant: »Neverjetno, kako je cena obutvi poskočila.«
2. pasant: »To je vse posledica brezmesnih dni. Premalo koljejo živino, zato tudi kož ni dobiti. Brezmesne dneve odpraviti, pravim, pa bodo čevlji spet cenejši.«
PROFESORSKA
— »Ne vem, kako to, ves čas se mi zdi, da sem nekaj pozabil ...«
V PRIMERU KONKURZA
Dva moža trgujeta z živino. Da ne bi drug drugemu konkurirala, skleneta ustanoviti skupno tvrdko. Ko jima je notar sestavil družbeno pogodbo in bi jo morala podpisati, se je eden obotavljal. Notar: »Zakaj ne podpišete?« Trgovec: »Rad bi, da vstavite v pogodbo še eno določbo.« Notar: »In ta naj bi bila?« Trgovec: »Dodajte, da se ima v primeru konkurza razdeliti dobiček v enakih delih na oba.«
Profesor: »Dolinar, povejte mi, kje leži Sušak?« Dijak: »Pri Reki!« Profesor: »To je res, a kje leži Reka?« Dijak: »Pri Su-šaku!« Profesor: »Tudi to je točno, a kje ležita Reka in Sušak?« Dijak: »Drug poleg drugega!«
V ČASU DANAŠNJE MODE
Gospod Pinčko: »V takšnem vremenu, gospod Pezdir, pa ste gologlav na ulici, ko vendar niste navajeni ...«
Gospod Pezdir: -»Moram, čeprav nehote in nerad. Zena je odšla na sejo Zenskega društva, pa je v naglici zamenjala svoj klobuk z mojim.«
MED SUPLENTKAMI
Nada, profesorica slovenščine: »Tvoj zaročenec je pa že več ko zaljubljen; saj te samo poljublja ves dan!«
Mira, profesorica matematike: »Prosim te, ne pretiravaj! Danes me j'e poljubil 8 krat, včeraj 15 krat, predvčerajšnjim 14 krat. To je povprečno na dan 12,333 krat. Če ga jutri ne bo, pa bo samo 9,25 krat.«
PRI SODIŠČU
Sodnik: »Priča Nace Lačen, pričali boste v pravdi Združenja pekovskih pomočnikov proti Združenju pekovskih mojstrov, Ali ste s katero od strank v sorodstvu?«
TEHTNICA IN CENE
Mesarja Kožarja so zalotili, da je imel tehtnico tako urejeno, da je vedno kazala okoli 80 gramov več, kot je bilo blaga v resnici. Prijeli so ga in zagovarjati se je moral pred policijo. Svoj zagovor je končal z ugotovitvijo: »Sploh pa zakon predvideva nadzorstvo nad cenami, ne pa nad tehtnicami!« Pravijo, da bi se marsikateri mesar moral bolj zagovarjati zaradi tehtnice kot zaradi cene.«
Stražnik: »Ali ne veste, da je tu prepovedano prenočevati?«
Mož pod klopjo: »Oprostite, prosim, prebudite šefa, ki ložira v prvem nadstropju.«
V parKu
_ J
PRIJAZNA UGOTOVITEV
Dama: »Dve stvari so vam na poti, drugače bi bili kar dober Plesalec.«
Gospod: »Katere mislite?«
Dama: »Vaše noge.«
NAJNOVEJŠE POROČILO
V uredništvo prihiti nek trgovec in pravi: »Vaš list me je ožigosal kot goljufa in Pijavko. Zahtevam zadoščenje!« Urednik mirno: »Ni mogoče! Naš list prinaša zgolj najnovejše vesti.«
NE VERUJE V DEDOVANJE'
Tone in Jože sta bila pri predavanju vseuč. prof. dt. Zarnika, ki je govoril o dedovanju. Tone: »Tole o dedovanju je zgolj profesorsko besedičenje.« — Jože: »Kako moreš tako govoriti! Dr. Zarnik je vendar priznan strokovnjak.« Tone: »Nič nimam proti dr. Zarniku, toda poglej samo Korčeta! On je pilot, njegov oče je bil pa potapljač.«
POMOTA
M
Gospod: »Gospodična, vaši zobje so pravi biser, vaša usteča rubin, vaše oči smaragd, vaši lasje suho zlato...«
Gospodična (vzhičeno): »Vi ste sigurno pesnik.«
Gospod: »Motite se! Jaz sem draguljar.«
KRIVICA
Učitelj lepopisja:	»Do jutri mi za do-
mačo nalogo napišite petindvajsetkrat svoj priimek!« — Mali Rajko začne pri teh besedah bridko jokati. Učitelj: »Zakaj pa jočeš?« — Rajko: »Ta-le tu se piše Rak, jaz pa Zaplotnikarovec. On bo vsaj štirikrat prej gotov z nalogo.«
POHVALA
Pesnik: »Ali ste prečitali moje pesmi?«
Urednik: »Prečital! Med njimi je ena, ki bi je niti sam božanski Prešeren ne bil mogel napisati.«’
Pesnik: »Tak tako vam je všeč! Katera pa je?«
Urednik: »Tista o bombnikih.«
OPOZORILO
V RESTAVRACIJI
O LY M.PIA IS ADI O
Vam nudi 100 °/0 no glasbo, zvezo z vsem svetom in Vas seznani na najhitrejši način z vsemi dogodki na obeh hemisferah. Predvaja Vam ga brezobvezno generalno zastopstvo
RADIO MARIBOR d. z o. z.
MARIBOR, Glavni trg St. 1 - Tefefon 26-48
Prodaja na drobno in debelo. Strokovni radiolaboratorij. Bogata zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Garancija za vsak aparat in elektronke. Popravljalnica za vse vrste radioaparatov.
Janezek: »Ne bi vas rad prestrašil, gospodična učiteljica, toda mo] papa je dejal: ,Če v bodoče 'spričevalo ne bo lepše, bo nekdo tepen.’«
IZVRSTEN SPREJEMNIK
Oče (se hvali napram sosedu): »Glejte, ta radijski aparat sem sestavil popolnoma sam in izvrstno sprejema. Prav vse oddajne postaje lahko flišim!« Pa se vmeša mali Ivček:	»Da,	pomislite,	vse postaje
naenkrat!«
KAJ JE NAJVAŽNEJŠE OB PROMETNI NESREČI?
Luka: »Pri vsaki prometni nesreči ie najvažnejša prisotnost duha. . Kaj praviš k temu, Tone?«
Tone: »Mislim, da 'to ni najvažnejše!«
Luka: »Ampak kaj?«
Tone: »Odsotnost telesa!« •
POZNA GA
tiost: »...in kakšna je razlika med menijem za 12 in 14 dinarjev?«
Natakar: »Dva dinarja, gospod.«
Ona: »Če mu ne bi vzela zamaška, bi ostal vso noč v kadi.«
ZAKONCA
»Pravim ti, da lahko takoj odideš k svoji materi!«
»Saj je mrtva.«
»Zato ti pa pravim!«
PRI ZOBOZDRAVNIKU
»Kaj vendar cvilite? Zoba se še dotaknil nisem!«
»Ampak na mojem kurjem očesu stojite !«
NOVI CASI
»Ne pozabi, da mi živimo v dobi brezžičnega brzojava, tobaka brez nikotina, kave brez kofeina...« Prijatelj ga prekine: »In denarnic brez denarja.«
JASNA SODBA
Književnik:	»No, kaj pravite k moji
zadnji knjigi?«
Citatelj: »Srečen bom, če je 'to res vaša zadnja knjiga.«
ZAPUŠČINA
»Pomisli, naš sosed je zapustil vse si-rotišču.«
»To je lepo. A koliko?«
»Vseh šest otrok.«
VIŠJA ŽIVINA
»Dovolite, gosipa, kaj ne, da je vaš mož konzul?«
»Oprostite, Gaj Julij Cezar je bil konzul, moj mož je pa generalni konzul!«
GLAVAR DRUŽINE
Župnik je rad obiskoval družine svojih vernikov. Pride do neke hiše, kjer so bila hišna vrata zaklenjena, iz hiše pa je bilo slišati ropot in kreg. Na ponovno trkanje se odpro vrata, skozi katera pomoli glavo neki starec. »Kdo je tu glavar družine?« ga vpraša župnik. Starec: »Malo Počakajte! Moj sin in njegova žena pravkar o tern razpravljata.«
OB LETOŠNJEM OBISKU
Vras: »Pa se ljudje boje pekla, a je na zemlji še vse bolj hudo in vroče
,.«
Izdaja In urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna« y Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.