Leto 1906. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXIII. — Izdan in razposlan dne 10. marca 1906. Vsebina: St. 57. Ukaz o začasni uveljavi s Švico 9. dne marca 1906. 1. sklenjene trgovinske pogodbe s prilogami, dodatnim členom in završilnim zapisnikom vred. » 5Î. Ukaz vsega ministrstva z dne 10. marca 1906.1. o začasni uveljavi s Švico 9. dne marca 1906. I. sklenjene trgovinske pogodbe s prilogami, dodatnim členom in završilnim zapisnikom vred. Na podstavi zakona z dne 27. februarja 1906.1. (drž. zak. št. 4-2), s katerim se je vlada pooblastila začasno urediti trgovinske razmere z inozemstvom za čas od 1. marca 1906.1. do 30. dne junija 1906. 1., in na podstavi gledé tega s švicarsko državno zavezo sklenjenega dogovora se v porazumu s kraljevo ogrsko vlado v nastopnem razglaša s Švico 9. dne marca 1906.1. sklenjena trgovinska pogodba s prilogami, dodatnim členom in završilnim zapisnikom vred z dostavkom, da naj ta pogodbena določila v ozemljili strank pogodnic začasno dobé moč za čas od 12. dne marca do 30. dne junija 1906.1. najpozneje. Gautsch s. r. Piçtak s. r. Banda s. r. Schönaich s. r. Wrha s. r. Bylandt s. r. Kosci s. r. Bnquoy s. r. Klein s. r. Bienerth s. r. Auersperg s. r. (Slovenl»ch.) 89 Trgovinska pogodba med Avstrijsko-Ogrskim in Švico z dne 9. marca 1906.1. Člen 1. Kar se tiče zneska, zavarovanja in pobiranja uvoznin in izvoznin, in pa kar se tiče prevoza, ne sme nobena izmed slrank pogodnic s tretjimi državami ravnati ugodneje, nego ravna z drugo stranko pogodnico. Vsako na to stran pozneje tretjim državam priznano ugodnost ali prostost bo torej brez odmene ob enem priznavati tudi drugi stranki po-godnici. Gorenja določila se vendar ne dotikajo: 1. Takih ugodnosti, ki so v olajšanje mejnega prometa sedaj dodeljene drugim sosednjim državam ali ki bi se utegnile dodeliti v bodoče, in tako tudi tistih carinskih znižeb ali oprostitev, ki veljajo samo za neke meje ali za prebivalce posameznih delov ozemlja; 2. tistih dolžnosti, ki so eni izmed strank pogodnic naložene po že obstoječem ali kakem bodočem carinskem edinstvu. Dalje jemljeta stranki pogodnici na se dolžnost, da ne bosta vzajemnega prometa med svojimi ozemlji ovirali z nikakimi prepovedmi uvoza, izvoza ali prevoza. Izjeme od tega se smejo napravljati samo: a) Pri sedaj obstoječih ali državnih samotrštvih, ki se morda uvedö v bodoče; b) iz varnostnih, zdravstvenih in veterinarsko-poli-cijskih ozirov, sosebno v interesu javnega zdravstva in soglasno z dotičnimi mednarodnimi načeli, c) z ozirom na vojne potrebščine v izrednih okol-nostih. V gorenjem odstavku b) izrečeni pridržek se razteza tudi na tiste naredbe opreznosti, ki se ukrenejo na korist kmetijstvu, da se zabrani razširjanje škodljivih mrčesov in organizmov. Stranki pogodnici si bosta druga drugi priobčevali vse omejitve prometa, ki bi jih katera ukazala iz ozirov zdravstvene ali veterinarske policije. Člen 2. V prilogi A oznamenjeni predmeti avstrijskega in ogrskega izvira ali avstrijske in ogrske fabrikacije se pripuščajo ob uvozu v Švico po pogojih, ki so ustanovljeni s to tarifo. V prilogi B oznamenjeni predmeti švicarskega izvira ali švicarske fabrikacije se pripuščajo ob uvozu v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje po pogojih, ki so ustanovljeni s to tarifo. Od ravnanja kakor z obrtnim izdelkom ene izmed strank pogodnic niso izključeni predmeti, narejeni v njenem ozemlju s podelovanjem inozemskih tvarin v plemenilnem prometu. Da kako blago postane deležno ravnanja po pogodbi, mora biti v izrecilu o blagu povedano, odkod izvira. Uvaževalci švicarskega, kakor tudi avstrijskega ali ogrskega blaga naj bodo praviloma vzajemno oproščeni dolžnosti, predlagati spričevala o izviru. Ako bi se pa ob uvozu na Avstrijsko-Ogrsko ali v Švico delal v carinskih postavkih razloček po izviru blaga, se smejo izjemno zahtevati spričevala o izviru. Ta spričevala sme izdajati krajno oblastvo tistega kraja, od koder se blago pošilja, pristojna trgovinska in obrtna zbornica ali carinski urad, ki pošiljatev odpravlja, naj si stoji v deželi na notranjem ali ob meji, ali pa kak konzulski urad, in, ako je treba, se morejo nadomestiti tudi s fakturo, če dotične vlade menijo, da je to prilično. Spričevala o izviru, ki jih izdadô krajna obla-stva trgovinske in obrtne zbornice ali carinski uradi, ne potrebujejo, da bi konzulski urad nanje zapisal svoj: Videl. Ta spričevala o izviru se izdajajo pri- stojbine prosto in tako se tudi dodeljuje eventuvalni visum na njih. Sporazumljenje je o tem, da se z ozirom na zakonodajstvo o cukru nobena izmed strank pogodnic z določili te pogodbe ne more ovirati, da izpolnjuje dolžnosti, ki ji nastajajo iz bruseljskega dogovora z dne 5. marca 1902. 1. Člen 3. Vsakovrstno blago, ki prihaja iz ozemelj ene izmed strank pogodnic ali gre v ozemlja druge stranke, bo oproščeno od vsake prevoznine, naj si to blago tranzituje (prohaja) naravnost, ali naj se med prehodom razklada, vklada in vnovič naklada. Člen 4. I. V olajšanje posebnega prometa, ki se je razvil med sosednjimi ozemlji, se bode z dolžnostjo vnovičnega izvoza in izpolnjujé carinske predpise, katere se bo obema strankama pogodnicama dobro zdelo ustanoviti po skupnem porazumu, časno priznaval carine prosti uvoz in izvoz: a) Za vse blago (izvzemši povžitne predmete), ki se iz svobodnega prometa po ozemljih ene izmed strank pogodnic prinese v ozemlja druge stranke na semnje ali trge, ali ki se neodvisno od semanjega in tržnega prometa pošilja na negotovo prodajo v ozemlja druge stranke, kakor tudi za vzorce, ki jih vnašajo trgovinski potovalci avstrijskih, ogrskih, oziroma švicarskih hiš, vse to blago in vsi ti vzorci, če se zopet izvozijo v roku, ki se določi naprej, ako se ne bi prodali ; za prazne, že rabljene, zaznamovane vsakovrstne vreče, kakor tudi za prazne zaznamovane sode, ki vhajajo iz ozemelj druge stranke, da bi se napolnjeni zopet izvažali, ali ki se vnovič uvažajo potem, ko so poprej napolnjeni izstopili, ako se taki sodi ali take vreče povrnejo v 12 mescih ; b) za delovno živino ter za živino, ki se goni v ozemlja druge stranke na semnje, v zimo-višča, na krmo, pitanje ali na pašo; c) za predmete, pošiljane v popravo. V teh primerih rnora biti izkazana istost izva-Žanih in vnovič uvažanih stvari, in zategadelj bodo pristojna oblaslva imela pravico, da jih na stroške tega, kogar se tiče, oznaincnijo z gotovimi priznaki. II. Doslej za deželo predarelsko in kneževino liechtensteinsko zagotovljeni promet za vezeninsko plemeničenje ostane v dosedanjem obsegu veljaven ves čas, dokler bo trajala pričujoča pogodba. Za vezenine z verižnim vbodom se razteza na Tirolsko. Pod ta promet za vezeninsko plemeničenje spada samo blago, ki se plemeniti na Tirolskem, Predarel-skem in v kneževini liechtensteinski sami. K temu prometu za vezeninsko plemeničenje se bodo z istimi pogoji pripuščale v Švici, na Tirolskem, na Predarelskem in v kneževini liechtensteinski ustanovljene ali naseljene kupčijske hiše in osebe, in sosebno tudi ne dela gledé na njih pri-puščanje k carinskim izrecilom nobenega razločka okolnost, ali dotičniki pripadajo tej ali drugi stranki pogodnici in ali postopajo kot pooblaščenci nalogo-dajcev, bivajočih v Švici, na Tirolskem, na Predarelskem in v kneževini liechtensteinski. Prejo, ki se je iz Švice izvela za povezenje v prometu za vezeninsko plemeničenje ter se vrača neporabljena, bodo švicarski carinski uradi carine prosto vnovič vpuščali. Ločeni dodatni prejemki preje za vezenje bodo v slučaju potrebe z obeh strani dopuščeni carine prosto. Celi „stiketi“ imenovani kosi in polovice takih kosov (kuponi), ki se zaradi napačne izvršitve pošljejo še enkrat na Tirolsko, na Predarelsko ali v kneževino liechtensteinsko, da se povežejo vnovič, naj ne bodo izključeni od prometa za vezeninsko plemeničenje. Vezeninski vzorni listi (kartoni), ki spadajo k vezeninskim kosom ter se uvažajo in zopet izvažajo v prometu za vezeninsko plemeničenje, se bodo na obeh straneh odpravljali carine prosto. Člen 5. Gledé carinskega ravnanja z blagom, ki je zavezano postopku s spremnicami, se podeljuje prometno olajšilo z ene in druge strani s tem, da se bo ob neposrednjem prehodu takega blaga iz. ozemelj ene izmed strank pogodnic v ozemlja druge stranke opuščalo snemanje zapore, devanje pod drugo zaporo in izkladanje blaga, ako je ustreženo gledé tega dogovorjenim pravilom. Sploh naj se vsako oviranje s formalnoslimi carinske službe kolikor moči odvrača in odprava naj se pospeši, kolikor bode moči. Zgoraj oznamenjena olajšila so navezana na nastopne pogoje: a) Blago se mora na vhodnemu uradu zglasiti za nadaljnjo odpravo s spremnico, ter mora ÿneti 89* uradno svedočbo, iz katere se vidi, daje in kako je bilo tam, od koder se je odpravilo, dano pod uradno zaporo. b) Z ogledom se mora poistiniti, ali je ta zapora najdena nepokvarjena in ali daje dovoljno varnost. c) Izrecilo (deklaracija) se mora napraviti po predpisih; ogibati se je vsake nepravilnosti ali nedostatnosti. zaradi katere bi bil potreben poseben pregled ali bi se dalo sumiti o poskusu prevare. Razkladanje in tehtanje blaga se sme opustiti, ako se je moči popolnopia prepričati, da je zapora, pod katero je bilo blago dčto v drugi državi, nepokvarjena in da daje dovoljno varnost. I Člen 6. Notranje davščine od narejanja, pripravljanja ali porabe, ki v ozemljih ene izmed strank pogodnic sedaj obtežujejo ali bi utegnile v bodoče obteževati kak izdelek na račun države ali na račun kantonov, dežel, občin ali pa združeb (korporacij), ne smejo pod nobeno pretvezo iz dežel druge stranke izvirajočih izdelkov zadevati niti z večjo odredbino niti na nadležnejši način, kakor enakovrstne izdelke svojih ozemelj. Nobena izmed strank pogodnic ne bo na predmete, ki se v lastnih ozemljih ne narcjajo in ki so obseženi v tarifah k pričujoči pogodbi, nalagala ob uvozu pod pretvezo notranje davščine novih ali višjih davščin. Ako se eni izmed strank pogodnic zdi potrebno, da na predmet domačega proizvoda ali dela, ki je obsežen v tarifah k pričujoči pogodbi, naloži novo notranjo davščino ali potrošnino ali priklado k pristojbinam, se bode enak inozemski predmet smel precej podvreči pb uvozu enaki carini ali carinski prikladi. Izdelki, ki so predmet državnega samotrštva ene izmed strank pogodnic, kakor tudi stvari, služeče v narejanje takega državnemu samotrštvu podvrženega blaga, se smejo ob uvozu podvreči prikladni davščini, določeni v zavarovanje samotrštva, tudi tedaj, Če enaki domači izdelki ali predmeti niso podvrženi tej davščini. Stranki pogodniei si pridržujeta pravico, da na tiste izdelke, za katerih narejo se uporablja alkohol, varujé načelo, podano v odstavku 1 tega člena ob uvozu nalože mimo carine, ki pripada morda po tarifi, tudi drugo pristojbino, ki znaša toliko, kolikor notranja fiskalna obremenitev, ki pripada za uporabljeni alkohol. Člen 7. Trgovci, fabrikantje in drugi obrtniki, ki se z obrtno poverilnico, izdano po oblastvih njih domovine. izkažejo o tem, da imajo v ozemljih ene izmed strank pogodnic, kjer bivajo, pravico obrtovati in da za to plačujejo zakonite davke in davščine, naj bodo, ne da bi za to plačevali še kako davščino, upravičeni, osebno ali po potovalcih, ki jih imajo v službi, nakupovati blago v ozemljih druge stranke pogodnice pri kupcih ali v javnih prodajališčih ali pri takih osebah, ki je izdelujejo, ali pa seboj jemaje vzorce, iskati za blago ponujane vrste naročil pri kupcih ali osebah, v katerih obrtu se uporablja. Z obrtno poverilnico oskrbljeni obrtniki (trgovinski popotniki) smejo pač seboj jemati vzorce blaga, nikakor pa ne blaga samega. Obrtna poverilnica naj se izdaje po vzorcu, podanem v prilogi C. Slranki pogodniei si bosta diuga drugi priobčevali, katera oblastva naj imajo pravico, izdajati obrtne poverilnice, in na katere predpise morajo imetniki poverilnic pri obrtovanju paziti. • S pripadniki ene izmed strank pogodnic, ki gredo na semnje in trge v ozemljih druge stranke, da bi tam opravljali svojo trgovino ali spečavali svoje izdelke, se bode postopalo vzajemno kakor z domačimi pripadniki, in oni ne bodo podvrženi višjim davščinam od prometa na semnju in trgu, kakor se pobirajo od teh. Pripadniki ene izmed strank pogodnic, ki opravljajo obrt vozništva (vštevši prevažanje oseb po suhem) ali plovstvo med različnimi kraji obeh ozemelj, ne bodo za vršitev svojega obrta po ozemljih druge stranke podvrženi nikakemu obrtnemu davku. Gledé obrtovanja potujé okoli, vštevši kroš-njarstvo in iskanje naročil pri neobrtnikih, si pridržujeta stranki pogodniei popolno svobodo zakono-dajstve, ne krate največje ugodnosti. Člen 8. Delniške družbe in druge trgovinske, industrijske# ali finančne družbe, vštevši zavarovalne družbe, ki imajo svoj sedež v ozemljih ene izmed strank pogodnic in obstojé pravno po njenih zakonih, naj imajo tudi v ozemljili druge stranke, držeč se tam veljajočih zadevnih zakonov in ukazov, pravico potegovati se za vse svoje pravice in zlasti na sodišču pravdati se kakor tožniki ali toženci. Vprašanje, ali in v koliko morejo take družbe pridobiti v ozemljih druge stranke pogodnice zemljišča in drugo imovino, naj se določi po zakonih, veljajočih v teh ozemljih. Gledé pripuščanja za obratovanje njihovih opravil v ozemljih druge stranke naj se uporabljajo tam veljajoča zakonita in pravilniška določila. V vsakem primeru naj uživajo omenjene družbe v ozemljih druge stranke iste pravice, ki jih imajo za pravno obstoječe priznane enakovrstne družbe katerekoli tretje dežele ali ki se jim priznajo v bodoče. Člen 9. Urediti medsebojno varstvo iznajdb, trgovinskih in fabriških znamk, vzorcev in modelov, imen in firm pripadnikov strank pogodnic se pridržuje posebnemu dogovoru. Dotlej, da se sklene tak dogovor, naj ostanejo v moči za medsebojno varstvo teh pravic doslej merodajna določila (dogovor z dne 3. aprila 1886. 1.). Člen 10. Skladne in prekladne pravice niso dopuščene v ozemljih strank pogodnic, in noben voditelj blaga se ne sme prisiliti, ustaviti se na določenem mestu, razložiti blago ali je vnovič naložiti. Izvzemajo se vendar predpisi plovstvcne in zdravstvene policije, ali taki, ki so potrebni v zavarovanje davščin. Voditeljem ladij in plovilom ene izmed strank pogodnic bo svobodno voziti po vseh prirodnih iri umetnih vodnih cestah v ozemljih druge stranke pogodnice z istimi pogoji in plačujoč iste davščine od ladje ali od naklada, katere plačujejo voditelji ladij in plovila domače dežele. Člen 11. Pripadniki ene izmed strank pogodnic sc bodo smeli po istih pogojih in plačujoč iste pristojbine kakor domači pripadniki, posluževati velikih cest in drugih cest, prekopov (kanalov), zatvornic, hrodov, mostov in otvornih mostov, pristanišč in prislajališč, znamenj in luči, kužočih plovno vodo, lavdstva, žrjavov in tehtovišč, zalog, zavodov za reševanje in spravljanje ladijskega tovora i. e. r., kolikor so te naprave ali ti zavodi namenjeni javnemu prometu, naj si jih upravlja država ali zasebni upravičenci. Pridržuje posebna določila, ki se tičejo morskega svetilništva in lavdstva, se smejo pristojbine jemati samo tedaj, kadar kdo v resnici rabi take naprave ali zavode. Po cestah, ki služijo za zvezo ozemelj strank pogodnic med seboj ali z inozemstvom, ne smejo cestnine za promet, ki prestopa deželno mejo, po razmerju prehojene razdalje biti večje, kakor so cestnine za promet, ki je omejen na lastna državna ozemlja. + Gledé odpravljanja in prevažanja blaga, ki prehaja iz ozemelj ene stranke v ozemlja druge stranke ali ki gre skozi ta ozemlja, ako ga v teh ozemljih dalje prevažajo plovstvena podjetja po rekah ali kanalih, in gledé tistih prevoznin teh podjetij, ki se uvajajo na državno povzročilo za določeno blago, se zavezujeta stranki pogodnici, da ne odredita nič, kar bi take ugodnosti pritrgovalo blagu druge stranke. Člen 12. • > Na mejnih mestih, kjer so neposrednji stiki železnic in kjer železniški vozovi prehajajo, bosta stranki pogodjiici oproščevali od deklaracije, razkladanja in ogledovanja na meji, kakor tudi od zapore tovorcev vsako blago, uvažano na železniških vozovih, ki se dadö zapreti po predpisih, in’ namenjeno, da se v istih vozovih odpravi v kak kraj v notranji deželi, kjer je carinski ali davčni urad, ki ima oblast tako blago odpravljati; a vse to z uvetom, da se je to blago ob uvozu zglasilo s predajo nakladnih spiskov in voznih listov. Blago, katero se v železniških vozovih, ki se dadö, zapreti po predpisih, izvaža skozi ozemlja strank pogodnic ali brez prekladanja prevaža v ozemlja druge stranke pogodnice, bodi prosto deklaracije, razkladanja, pregledovanja in zapore tovorcev, tako na notranjem kakor tudi na mejah, ako se je za prevoz zglasilo s predajo nakladnih spiskov in voznih listov. Uporaba teh določil pa je podvržena pogoju, da bodo železnične uprave, deležne tega prevažanja, odgovorne za to, da železniški vozovi dohajajo o pravem času in z nepokvarjeno zaporo na odpravni urad na notranjem ali na izhodni urad. Za carinsko odpravo v vzajemnem železniškem prometu veljajo o tem posebej dogovorjena določila. Ako je ena izmed strank pogodnic s tretjimi državami dogovorila gledé carinske odprave daleko-sežnejša olajšila, nego so tu navedena, Veljajo ta olajšila tudi za promet z drugo stranko s pogojem vzajemnosti. Člen 13. Strankama pogodnicama je dano na voljo, imenovati generalne konzule, konzule in podkonzule ali konzulske agente, da bodo bivali v ozendjih druge stranke. Ali preden sme konzulski uradnik poslovati kot tak. mora biti priznan in pripuščen v navadni obliki po stranki, pri kateri je postavljen. Konzulski uradniki vsake izmed strank pogodnic naj uživajo v ozemljih druge stranke vse ugodnosti, prostosti in svoboščine, ki so tam dodeljene ali bi se kdaj utegnile dodeliti enake vrste in enakega čina konzulom najbolj pogodovanega naroda. Sporazumljenje je o tem, da se v ozemljih ene izmed strank pogodnic konzulom po poklicu morda dovoljena davčna prostost ne more zahtevati za honorarne konzule. Vsaka izmed strank pogodnic ima pravico, imenovati take kraje, v katerih ne more dopuščati konzulskih uradnikov; ta pridržek pa se ne sme uporabljati na nobeno izmed strank pogodnic, ako se ne uporablja enakomerno na vse druge države. Člen 14. Ako nastane med strankama pogodnicama različno mnenje o razlagi ali uporabi tarif te pogodbe (priloga A in B) in dodatnih določil k tem tarifam ali o uporabi opombe največje ugodnosti gledé isti-nitcga izvrševanja drugih pogodbenih tarif, ki so v moči, naj se reši na zahtevanje ene ali druge stranke z razsodniškim izrekom. Razsodišče se sestavi za vsak sporni slučaj tako, da postavi vsaka stranka izmed svojih pripadnikov dve pripravni osebi za razsodnika in da volita stranki pogodnici pripadnika kake prijateljske tretje države za načelnika. Stranki pogodnici si pridržujeta, da se v naprej in za določeno dobo sporazumeta o osebi načelnika, ki se imenuje v danem primeru. Ako nanese tako in pridržujč posebno sporazumljenje, bosta stranki pogodnici tudi druga nego v odstavku 1 oznamenjena nesporazumljenja o razlagi ali uporabi te pogodbe poravnavali z razsodiščem. Člen 15. S pridržkom določila v členu 1, številki 2 se pričujoča pogodba razteza na kneževino liechtensteinsko (po členu XXVII pogodbe o carinskem in davčnem edinstvu, sklenjene 3. dne decembra 1876. 1. med Avstrijsko-Ogrskim in Liechtensteinskim), kakor tudi sploh na dežele ali dele dežel, ki so sedaj ali bi utegnile kdaj biti v carinskem edinstvu z ozemlji strank pogodnic. Člen 16. Ta pogodba naj dobi moč dne, katerega se izmenjata pritrdili, kar se bo moralo zgoditi najkasneje 1. dne julija 1906. 1., in naj ostane v moči v času do 31. dne decembra 1917. 1. Vsaka izmed strank pogodnic pa si pridržuje pravico odpovedati pogodbo dvanajst mescev pred 31. dnem decembra 1915. 1. z učinkom, da izgubi moč v tem roku. Ako se nobena izmed strank pogodnic ne po-služi te pravice in tudi dvanajst mescev pred 31. dnem decembra 1917.1. ne pove svoje namere, da hoče storiti konec njeni veljavnosti, ohrani pogodba svojo moč še čez 31. dan decembra 1917.1., dokler ne poteče leto od dne, katerega jo bo ta ali druga stranka pogodnica odpovedala. Člen 17. Pričujoča pogodba se pritrdi, in dotični pri-trdilnici se izmenita čim prej. Priloga A. (Carine ob uvozu v Švico.) Številka švicarske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek 3 Oves 100 % Frankov —•30 4 Ječmen , —•30 15 Slad JI —•80 23 Sadje in užitne jagode, sveže : odprto ali v vrečah prosto 24 drugače zamotano : a) jabolka, hruške, marelice 100 % 1 — b) drugo — prosto 25 Sadje in užitne jagode, na ognju sušeno ali posušeno; ne brez koščic (koščičasto sadje) 100 % 3 — 26 ne brez pečk (pečkato sadje) » 5*— 31 Grozdje, sveže, za na mizo: a), v frankiraqih poštnih tovorcih do 5 kg kosmate teže . . . prosto b) v majhnih paketih ali košarah s 5 kg največ, v teh omotih tudi v celih vagonskih nokladih uvažano 100 % 2-50 c) drugo J» 5*— 40 Opomnja k št. 31. Da se pripušča za uvoz v Švico, mora biti namizno grozdje oproščeno listja in trte in zamotano v dobro zaprtih škatljah, zabojih ali košarah, ki se pa vendar dadô lahko preiskati. Teža napolnjene škatlje, zaboja ali napolnjene košare ne sme presegati 10%. Zelenjava, sveža prosto 41 Zelenjava, konservirana : posušena, odprta 100 % 5 — 45 Krompir — . prosto 53 Hmelj 100 % 1-— Opomnja k št. 53. Hmelj v hermetično zaprtih kovinskih valjarjih se sme brez carinskouradnega pregleda uvažati po carinskem postavku 1 franka za 100% z naslednjimi pogoji: 1. pošiljatvo mora spremljati carinsko- ali davčnouradno spričevalo, ki potrjuje, da je vsebina valjarjev res hmelj ; 2. dotično oblastvo mora valjarje zasvinčiti ali ob pošiljanju v celih nakladih železniških voz te vozove opremiti s carinsko zaporo. Ako ti pogoji niso izpolnjeni, se sme sè švicarske strani od vsake s tem oznamenilom prihajajoče pošiljatve odpreti ena kapica po svobodni izberi, da so carinskouradno poistini vsebina. Ako se ne dovoli pregled, se mora ocariniti po naj-višjem carinskem postavku. Številka švicarske carinske tarife é Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek 68 Ob uvozu hmelja v pušicah, ki imajo stransk odprtino s prilično 6 do 7 cm premera, naj se pušica v namen pregleda ne odpre zgoraj, oziroman aj se ne sname celi pokrov, temveč pregleda naj se pri stranski odprtini, ki se dà z medeno kapico zopet lahko zapreti. V dotičnem voznem listu je treba številko carinskouradno odprte pušice hmelja posebej zaznamovati. Pušica naj se kolikor moči skrbno zopet zapre. Cuker: Sirov in kristalni cuker; phani (pilé) cuker; grozdni cuker (škrobni ; 100 kg Frankov I cuker) v trdni obliki 7-50 69 v glavah, pločah, kladah, itd.; odpadek čiščenega cukra » 9-— iz 76 Meso, sveže zaklano (izvzemši teletino) n 10-— iz 77 a) gnjati t n 14 — 80 Klobase (šarkuterija) vsake vrste: a) salami, salamini, mortadella, zamponi in cotechini .... 15 — b) druge - 25'— 81 Divjačina, divja perutnina n 10 — 83 Perutnina, živa » 4 — 84 Perutnina, zaklana » 4 — 86 Jajca » 1 — iz 93 a) Sirovo maslo, sveže n 7-— 114 Pivo in sladni izleček, v sodili: a) z 2 hi vsebine in manj * 4 — b) več nego 2 hi vsebine • » 5 — iz 117 Vino in vinski mošt, v sodih: a) Naravno vino do 15° alkohola, in vinski mošt « 8-— Opomnje k št. 117. — 1. za novo vino se dovoljuje 6 odstotkov odbitka, to se pravi 100 kij novega vina se računi samo za 94 k tj, ako se uvaža vsakčus do 31. dne in z 31. dnom decembra leta trgatve v nezafepljenih ali z zračnimi čepi opremljenih sodih ali resçrvoamih vozovih. 2. Naravna vina, tudi če so dobila lahek pridatek alkohola in če vsa alkoholovitost ne presega 15 prostorninskih stopenj, so zavezami le carinskemu postavku 8 frankov (v sodih) ali carini, ki se pobira za vina v steklenicah iz najbolj pogodo-vanih dežel. Naravna vina s 15° presegajočo alkoholovitostjo so zavezana razen carinskemu postavku 8 frankov (v sodih) ali carini za vino v steklenicah za vsako alkoholsko stopnjo, ki presega gorenjo mejo alkoholovitost!, monopolni pristojbini 80 rapov in carinski dokladi 20 rapov za metrski stot. 1 Številka švicarske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek Frankov » 3. Švicarski carinski uradi bodo za avstrijska in ogrska naravna vina, ki so določena za uvoz v Švico, pripoznavali spričevala o analizi zavodov c. kr. avstrijske in kralj, ogrske vlade, kojih seznamek sestavita upravi strank pogodnic. To določilo pa nikakor ne omejuje pravice, da se v Švici potrdi analiza uvažanih vin. Vino in vinski mošt, v steklenicah, itd.: 119 Naravno vino 100 kg 25-— 132 Konji in žrebeta Glava 10-- 136 Voli * 32-— iz 137 b) biki za zakol, mlečniki it 30 — 138 Krave v 30-— 139 Goveda, z lopatniki , 30-- Junad: 140 Teleta do 60 kg in s 60 kg teže n 10-— 141 Pitana teleta nad 60 kg teže . 15’— 142 drugo rt 20'— Svinje : 143 nad 60 kg teže it 10 — iz 144 n j do 60 kg in s 60 kg teže, za zakol * 10- 145 Ovce i» —•50 147 Panji čebelni, polni Kos —•40 Opomnja k št. 147. Polni čebelni panji 15 kg kosmate teže in manj, ter panji v izvirnih omarah (takozvani mobilni gradnji) z 12 kg kosmate teže in manj se pripuščajo še po št. 147; kaka večja teža naj se ocarini za med po št. 71 tarife. 149 Mehurji, čreva, sirilo — prosto • iz 155 a) perje za postelje, sirovo, ne čiščeno, v hidravlično stisnjenih balah ali v drugih balah s težo 100 kg in več 100 kg 1- 156 Puh: »i a) sirov, ne čiščen, v hidravlično stisnjenih balah ali v drugih balah s težo 100 kg in več II 1 — b) čiščen K 10 — Kože in kože z dlako, sirove, soljene ali nesoljene, posušene: 172 rt —•30 173 Kože z dlako „ —•30 k 184 Opomnja. Semkaj spada tudi svinjsko usnje. (SloveuUuh.) Številka švicarske carinske tarife N a z i v a 1 o predmetov Enota Carinski postavek Frankov 187 Pripravljene sestavine usnjatega blaga, izvzemši obuvala .... 100 kg 30-— iz 188 Opomnja. Semkaj spada gotovo usnjato blago z opremami vsake vrste, ako je usnje poglavitna sestavina predmeta. 189 Izgotovljene sestavine usnjatega blaga za sedlarstvo, ne montirane, ne sestavljene, n. pr. : usnje zoper plašljivost, podrepni jermeni, obročki usnjati vsake vrste za konjske oprave, itd. . . n 30 — ■203 Travno in deteljno semenje — prosto 204 Oljno semenje, oljno sadje, jedrca laških orehov — prosto 225 Strojarska skorja, strojarsko čreslo — prosto Les za gradnje in rabo, sirov: 229 Listnato drevje 100 kg — 15 230 Šilovje It — 15 Les za gradnje in rabo, s sekiro obtesan (sirovo obsekan): É 231 Listnato drevje V —■20 232 Šilovje » —•20 Les za gradnje in rabo, po dolgem žagan ali cepljen, tudi gotovo obtesan: Pragovi : 233 hrastovi * —•45 234 drugi —■80 drug les vsake vrste: 235 hrastov —•50 236 drugo listnato drevje v —•80 237 šilovje T —•80 239 Les za sode, cepljen Opomnja k št. 239. Semkaj spada tudi žagan les za sode. prosto 240 Les za gradnje in porabo, načepljen l(K) kg 1'40 Izgotovljeni deli podov vsake vrste za parketerijo: 242 nezlepljeni » 5 — 243 zlepljeni * 8'— 245 Lesene škatljice za vžigalice, tudi s papirnato prevleko in s površino za drganje <»•— 249 Pesta, podpirati in platišča, neugotovljena, samo žagana ali klana P— iz 259—264 Pohištvo zn sedenje iz zakrivljenega bukovega lesn * 15- Vlaknine za fabrikacijo papirja: 289 mehauiško narejene (leseni opilki, lesena moka) mokre ali suhe; polblago iz cunj » 1-50 Številka švicarske carinske tarife Nazivalo predmetov Carinski Enota postavek 290 291 292 iz 306 325 327 405 406 107 408 409 410 412 113 Vlaknine za fabrikacijo papirja (nadalj.): kemijsko narejene (celuloza, tkanina iz slame, alfe i. dr. r.). mokre ali suhe: nebeljene........................................................ beljene.......................................................... Lepenke, sive, 1er lepenke iz lesa, slame in usnja, itd.......... Opomnja. Lepenke z manj nego 0-5 m2 površine spadajo pod št. 330. Papirji in kartoni: • i d) enostransko črtani, nevzorčani ; na obeh straneh črtani ali s črtanim papirjem prevlečeni; plisirani, perforirani; guman papir; ne svetločutni papirji................................. c) s stiskanimi in vtisnjenimi vzorci (šagrinirano, moarirano, gaufrirano, itd.) .............................................. Fotografije, v okvirjih.......................................... Podobe, druge, v okvirjih......................................... Knjigoveško platno: a) gladko........................................................ b) vzorčano (šagrinirano, moarirano, vtisnjeno, itd.)............ Tkanine iz lanu, konoplje, jute, ramie, itd : sirove, na 5 mm v četverju obsegajoče : pod 9 nitimi : iz jute ................................................... druge ..................................................... z 9 do 12 niti in z 12 nitimi .................................... z 13 do 20 niti in z 20 nitimi.................................... z 21 do 35 niti in z 35 nitimi.................................... z več nego 35 nitimi.............................................. a) kuhane, lužene, kremovane, beljene ........................... b) impregnirane.................................................. barvane, potiskane............................................ . . pestro tkane...................................................... Opomnja k št. 409/413. Semkaj spadajo tudi damast; pliš; stori brez šivanja; žepni robci, odmerjeni, brez vezenin. Opomnje k št. 405/413. 1. Za ocarinjevanje tkanin, pri katerih menjajo negosto tkana mesta z gosto tkanimi, je merodajno poprečno število niti, ki se najde, če se štejejo snutkove niti in votkove niti med dvema točkama, redno se ponavljajočima v tkaninskem vzorcu pri snutku in votku, čo.se ta številu niti preračunijo po ruzmerju širine vzorca k 5 mm in se seštejejo podatki za 10(1 kg Frankov 1- 75 2- 25 4'— 15 — 10 — 65 — 05-— 30 — 15 — 1-60 6 — 10-— 35 — 50-55-— Doklada k carini sirovih tkanin : 30% 10% 25 % 25% Številka švicaiske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek Frankov snutek in votek. Pri tkaninah z dvojnimi nitimi ali sukancem je šteti posamezne niti. Ostajajoči ulomki ne pridejo v poštev, kadar se ustanavlja skupni uspeh preračuna. 2. Odmerjeni, pa ne obrobljeni in ne vezeni platneni žepni robci spadajo, kakršni so, pod št. 406 do 413. Pogrinjala (pogrinjala za postelje in mize, itd.), odmerjena: 417 brez šivanja ali pasarskega dela, tudi z odprtimi ali samo vozlja-ninii tkaninskimi resicami 100 kg 70’— Opomnja. Pogrinjala s samo privezanimi ali uvezanimi resicami j^ ocarinjevati po tej številki. 418 s pasarskim delom ali šivanjem * 85— Opomnja. S pogrinjali, na katerih je šivanje samo šivan rob ali ki se zgolj za varstvo robov zapognjena, je ravnati kakor s pogrinjali brez šivanja. Opomnja k št. 417/418. Platneno perilo za posteljo, mizo in kuhinjo spada, kakor je obdelano, pod št. 417 ali 418. 45 > Volna, sirova, prana, barvana — prosto Polsteno blago brez šivanja ; 490 Polstene štule iz dlak 100 kg 55 — 491 Polstene štule iz volne » 30-— 508 Pletenine (tresi) iz slame, trstike, ličja, vrbovja, trsk i. d. r. : a) sirove prosto b) druge 100 kg 2-— Životno perilo: iz bombaža, platna, ramie, itd. : 530 srajce 90- 531 ovratniki za srajce, vstavki za srajce, šemizeti, manšete, itd. . . . II 50— drugo životno perilo, izvzemši na stanu delano in pleteno blago : 632 iz bombaža, platna, ramie, itd » 90 — 584 Odeje za vozove H 40 — 587 Kamni za tlakovanje, prirejeni » — 05 602 Mlinski kamni 11 -•50 680 Porcelan vsake vrste : a) skodele za oparjenje, za drganjc, inensure in stoječe posode . a» 8— b) drug « 16 — 683 Sirovo steklo (lito steklo), kakor strešno steklo in steklene opeke, ploče za pod in stene iz s'tekla, takozvano diamantno steklo, nuravnobarvno, gladko ali vzorčano * 5— Številka švicarske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek iz 694 Votlo steklo in stekleno blago vsake vrste: brušeno, vrezano, barvano, pozlačeno, itd., tudi v zvezi z drugimi tvarinami, izvzemši drage kovine: c) drugo 100 kg Frankov 15'— k 7 “28 751 Opomnja k št. 694. Semkaj spada stekleno blago s posameznimi sestavinami iz navadnih, tudi pozlačenih ali posrebrenih kovin, kakor n. pr. okovi, okviri, stojala i. d.; s tem ostane izključeno ocarinjevanje takega steklenega blaga kakor blaga iz navadnih kovin. Izvzete so srednjeveške šipe (Butzenscheiben) s kovinskim okovom št. 700 o, ter steklene podobe v enakih okovih št. 701 b. Opomnja. Pod to številko spada tudi lita jeklena žica za fabri-kacijo žičastih vrvi, manj nego 2 mm debelih in z več nego 200 kg trdnosti na kvadratni milimeter, če se dokaže poraba. Kose, sipi, vilice JI 7-- 779 Opomnja k št. 751. Pod to številko spadajo tudi pobronane, polirane, ponikljane ali drugače finejše narejene ali okrašene kose in srpi. Ponve, brušene ali pokositrene 12 — 817 Opomnja. Semkaj spadajo tudi skodele za ponve. Baker, čist ali legiran : Drogi, pločevina, trdno varilo » 3 — 833 Opomnja. Semkaj spadajo tudi bakreni in medeni rondelli; bakrene skodele, sirove, izbite, za ponve in kotle; bakrene table ; skodele iz bakra ali medi za tehtnice. Blago iz bakra in bakrenih zlitin, v obči tarifi ne drugod imenovano : sirovo, ne odsukano »1 15 — k 833/834 k 849 851 Opomnja k št. 833. Semkaj spadajo tudi prirejene ponve, spodnji deli loncev za umivanje in dr. Opomnja. Pri blagu, ki je bilo prevlečeno z brezbarvno po-kostjo, da se zabrani oksidacija, ta prevleka ne pride v poštev. Opomnja. Semkaj spadajo tudi ponikljane, pomedene, po-bakrene ali s kako drugi) prevleko iz navadnih kovin opremljene ter lakirane cinkove pločevine. Citikovo blago, sirovo ali grundirano »1 15 — iz 857 Kapice za steklenice iz svinca, s kositrom popločene, ali iz svinca, zlitega s kositrom, tudi z vtisnjenimi oznamenili firm i. dr.: sirove n 15 — iz 858 polirane, poslikane, pokoščene, lakirane, itd n 40 — 890 Stroji za tiskanje knjig in za druge grafične obrte; knjigovezniški stroji n 2-— 909 Sani, druge » 30- - 966 Sirovine, rastlinske in živalske, za farmaccvtično rabo n. pr. : jagode, listi, cvetje, sadovi, lupine, les, zelišča, lubje, semena, korenine, itd., v obči tarifi ne drugod imenovane in ne pod oddelek U spadajoče, cele, v neobdelanem stanju n —•50 Številka švicarske carinske tarife N a ziv a1 o predmetov Enota Carinski postavek 978 . Naravna in umetna rudninska voda 100 kg Frankov 1-50 980 Soli izvirkov in kopališč, močvirni izlečki, z oznamenilom in brez oznamenila vpliva njihove rabe, za prodajo na drobno prirejeni ali gotovo dozirani 5 — 1051 Ocetna kislina, sirova in čiščena, s prismojenim duhom ; mlečna kislina, lesni cvet, nečiščen; aceton, metiletilketon, piridi-nove osnove » n —•30 1053 Formaldehid, aldehid : denaturovan v 2-— 1054 Tanin (strojna kislina), Gallusova kislina i. dr i» 1 — 1055 Strojilni izlečki, tekoči in trdi — prosto 1058 Kalij: kisel srešnokisel (čiščen sreš, cremor tartan), nevtralni vinskokisli; sreš za bljuvanje (antimonoksolat) ........ 100 kg 2-50 iz 1059 Metilalkohol (kemijsko čisti lesni cvet) n 1 — iz 1065 b) Bencin » —•30 1078 Škrob vsake vrste : sirov, če se dokaže poraba za industrijske namene: Krompirjeva, sago- in tapijoka-moka; krompirjev, sagov in tapijokin škrob ...... —•50 1079 a) Rižev škrob it 2-50 b) Koruzni in pšenični škrob, itd r, 3-50 1080 sirov, za druge nego industrijske namene: a) Krompirjeva moka, krompirjev škrob, rižev škrob 3-— b) drugo It 5 — k 1145 k 1146 1154 Opomnji. 1. Semkaj spada stekleno blago v zvezi z navadnimi kovinami, tudi pozlačeno ali posrebreno, ako po svoji kakovosti ne spada k št. 694, nadalje kvinkaljerijsko in galanterijsko blago vsake vrste, izvzemši k št. 1144 spadajoče in pod št. 1146 spadajoče ponarejene bižuterije, tudi povsem ali deloma iz pozlačenih ali posrebrenih navadnih kovin. Nadalje spada semkaj blago iz stekla, gline, celuloida, ga-lalita i. e. navadnih tvarin, tudi če posnemajo v št. 1144 imenovane snovi. 2. Glavniki in gumbi vsake vrste se ocarinjujejo kakor mercerijsko blago te številke, tudi če so iz želvovine ali biserne matice, prave ali ponarejene. Opomnja. Semkaj spada tudi ponarejena bižuterija v zvezi s svilo, Čipkami, umetnimi cvetlicami ali s posnemki iz ahata, alabastra, morske pene, kamene strele, jantarja, slonove kosti, jeta, lave, želvovine in biserne matice. Celokupno sestavine sedlarskih izdelkov in popotnih predmetov n. pr. locnji, zobovja, ključavnice za kovčege ; nadalje okovi voz iz navadjiih kovin n. pr. ročaji za vrata, ključavnice za vrata, latve, šamire zapornih drogov, tekači za okna, kotvične vezi, bride, vzvodne mehanike, itd 20-— k 1159 Opomnja. Semkaj spadajo tudi tintnlki, popilniki tinte in drugi predmeti za pisalno mizo iz navadnih tudi pozlačenih ali posrebrenih kovin. Priloga B. (Carine ob uvozu v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje.) Številka avstrijsko-! ogrske carinske tarife N a z i v a 1 o predmetov Enota Carinski postavek Kron iz 37 a—c) Jabolka, hruške in kutne, nezamotane — prosto Jabolka, hruške in kutne, zgolj v vrečah : a) že je vsaj 50 kg sirove teže : od 1. dne septembra do 30. dne novembra ! — prosto od 1. dne decembra do 31. dne avgusta 100 kg 2-— ß) že je manje nego 50 kg sirove teže 1» 2-— Domaže žešplje: od 1. dne septembra do 30. dne novembra . • — • prosto od 1. dne decembra do 31. dne avgusta 100 kg 2-40 Opomnja. Jabolka, hruške in kutne, sveže, se obravnavajo za nezamotane, oziroma za zgolj v vrežah, ako se uvažajo gole ali v vrečah s 50 kg sirove teže najmanj v vozovih, ki nimajo vež nego 8 oddidkov. Oddelki voz smejo biti obloženi ali pokriti s slamo ali obiti s papirjem ali slamo in se lahko napravijo tudi s slamnatimi plastmi. 65 Krave . Glava 30- 66 Junad 11 18-— Opomnja. Junad je tista goveja živina, ki je že izgubila sprednja dva mležnika, pa še nima stalnih zunanjih srednjih zob (namreč tretjega para izmed osem sekalcev). Goveda, ki so očitno breja ali so že imela teleta, se obravnavajo za krave brez ozira na njih starost. 67 Teleta „ 5-- Opomnja. Teleta so vsa mlada goveda, ki jim sprednja, v sredi spodnjih čeljusti stojoža mležnika še nista izpala, ki še imajo torej vseh osem mležnikov. Teleta se razlikujejo od junadi s tem, da sta pri junadi izpala že vsaj sprednja dva mležnika. iz 68 Koze 1» 250 78 Mleko in smetana, sveža — prosto ! . 81 Dlake vsake vrsto, sirove ali pripravljene (in sicer mikane, parjene, barvane ali strojene, tudi kodrane); ščetine — prosto iz 114 Cukrane testenine U)0 kg 85 — Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek Kron 119 Sir: iz a) Sbrinc (spalen-, strgalni) sir v hlebih, podobnih mlinskim kamnom, kos težek 18 do 25 kg, v premeru 45 do 55 cm in visok do 11 cm 100 kg 12-— iz b) drugi: trdi sir v hlebih, podobnih mlinskim kamnom, kos težek : a) do 50 kg vštevši JI 14'— ß) 50 kg in več JI 12 — iz 127 Šokolada in mlečna šokolada, trda ali tekoča; izdelki vsake vrste iz čokolade in mlečne čokolade • . J) 125 — iz 127 Tekoča mlečna šokolada, tudi v neprodušno zaprtih posodah z ne več nego 10 odstotki kakaove vsebine JI 25-— iz 131 Mleko in smetana, sterilizirano, v neprodušno zaprtih posodah . . prosto Opomnja. Posode, v kateiih se uvaža sterilizirano mleko in smetana, so tudi carine proste s pogojem, da se v dobi šestih mescev zopet izvozijo. iz 131 Mleko, zgoščeno (kondenzirano) ali posušeno, lirez priim si cukra, • v neprodušno zaprtih posodah 100 kg 10 — iz 132 Mleko v kladah z 10 kg teže najmanj, tudi s primesjo cukra . . . * 35 — Opomnja. Ob ocarinjevanju se prevleka iz kakao-masla ali iz drugih snovi, ki služi v varstvo klad, ne vpošteva. iz 131/132 Moka za otroke, s primesjo ali brez primesi cukra JI 48'- iz 131/132 Začimba za juhe in jedila, tekoča, v posodah z več nego 50 kg teže (Maggijeva začimba in slični izdelki) H 36 — iz 131/132 Izdelki zn juhe vsake vrste, tudi mesene juhe v trdnem stanju, kakor Maggijevi izdelki JI 30- Opomnja k št. 114, 127 in 131/132. Za spredaj pod št. 114, 127 in 131/132 imenovano, z uporabo cukra narejeno blago se v dobi pogodbe ne bode pobirala carinska doklada k pogodbeno ustanovljenim carinskim postuvkom iz naslova vsebine cukra. iz 162 Izleček iz šišk in sumaha, čist, ne z drugimi tvarinami mešan, tekoč JI 3.60 iz 163 Izločki barvit, naravni, ne posebej imenovani, tekoči, tudi prirejeni za rabo v tkaninski tiskarni in barvariji JI 4 25 Opomnja. Nebistvene primesi kakega strojila se nevpoštevajo ob larifovanju. Številka avstrijsko- | ogrske carinske tarife N a z iv a 1 o predmetov Enota Carinski postavek Kron 169 Asfaltov bitumen 100 ky 2-50 iz 183 Bombaževe preje, enovite, sirove: b) nad št. 12 do št. 29 angleško » 19 — c) . št 29 „ .št. 50 . r 33- d) , št. 50 „ št. 70 „ 38-— e) , št. 70 , št. 80 43 — . št 80 . št. 90 „ 33 — , št 90 . št. 110 . » 28-— št. 110 angleško — prosto Opomnje. 1. Bombaževe votkove preje za polsvileno tkanje, enovite, sirove, v pinkopsovem formatu, na kratkih ali skozi segajočih tulcih, ki niso dolgi nad 13 cm in ne debeli nad 22 mm, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma: iz c. nad št. 29 do št. 50 angleško 100 k y 23 — , d. , št. 50 , št 70 , r 28-— 2. Enovite, sirove bombaževe preje za fabrikacijo tulja, zagrinjal in čipk, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma : iz c. nad št. 29 do št. 30 angleško «. 23,— „ d. , št. 50 „ št. 60 i» 28 — . d. in e. . št. 60 . št. 80 « 33 — . št 80 , št. 90 . V opomnjah 1 in 2 omenjene enovite bombaževe preje se lahko dobivajo tudi v beljenem stanju in plačajo potem h gorenjim carinskim postavkom še doklado po št. 187 « 8 K za 100 «-p. »i 28' — iz 184 Bombaževe preje, dublirane. sirove: c. nad št. 70 do št. 110 angleško v 28-— . št. 110 angleško — prosto Oponinja. Dublirane, sirove bombaževe preje za polsvileno tkanje, potem za fabrikacijo tulja, zagrinjal in čipk, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma: iz c. nad št. 29 do št 50 angleško 100 kg 28'— . d. . št, 50 . št. «0 . n 35— k 185 d Opomnja. Bombaževe preje, tri- ali večžične, nad št, 60 angleško, za vezenje (vezna nit), na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma i» 35 — k 183/18« Opomnja. Parjene bombaževe preje se obravnavajo kakor sirove. k 188 Opomnja. Kakor za prodajo na drobno prirejene preje je ocarinjevati: •O preje v različnih majhnih navitkih, to je na lepenkah, ploščah, obročih, vretencih iz lepenke, navojnih zvezdah i. dr., v kartonih ali v papirju za luksu« sortirano ali zamotane preje (vštovši težo teh obalk). preje v cečuh (majhnih pasmili) in v klopčičih; Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek Kron b) pasma prej, ki so povezana v povezke na način, ki presega za tkalne namene potrebno prevezovanje (s križema rahlo tekočo, dele pasem ne trdno oklepajočo in z vozlom zavezujočo nitjo), tako da razpade pasmo v majhne samostojno uporabne čeče, če se raztrga na mestih, kjer je zavozljano; pri železnih prejah v pasmih še ne utemeljuje ocarinje-vanja po št. 188 zavozljanje, ki presega za tkalne namene potrebno prevezovanje. • Vendar imajo z oblastmi glavnega carinskega urada opremljeni carinski uradi pravico zacarinjevati prirejene preje, ki se dokazno rabijo le za fabriško rabo (kakor za fabrikacijo pozamentov, za oprejanje kabljev itd.) po njihovi drugačni kakovosti tedaj, ako izjavi stranka pismeno na izrecilu blaga, da je pripravljena pripustiti, da finančni urad od časa do časa ogleda njene fabriške zavode za kontrolo, da prejo res fabriško podeluje. k 191 a) Opomnja. Fine bombaževe tkanine, sirove, nevzorčane, tudi izprane, da se nanje veze, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 100 ky 85'— k 192 Opomnja. Najfinejše bombaževe tkanine, sirove, nevzorčane, tudi izprane, da se nanje veze, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma D 170 — iz 192 Tkanine s ploščatim vbodom vsake vrste T 260 — * Opomnja. Semkaj spadajo vse tkanine s ploščatim vbodom (tudi barvane, potiskane ali pestro tkane, brez ozira na kakovost in fmost za njih napravo porabljenih prej), to so broši rane tkanine z vezeninam sličnimi vzorci, pri katerih leže votkove niti figur v mejah vtkanih figur vsaj na eni strani popolnoma in na drugi strani deloma prosto. Od vezenin se razlikujejo s tem, da obsega pri njih nit figure ob povratku vzorca vedno natančno iste niti temeljne tkanine in da je od njih kakor tkano vezano, česar ni pri vezeninah. Tiste tkanine s ploščatim vbodom, kojih temeljne tkanine so narejene iz preje št. 100 angleško in manj, se morejo oca-rinjevati po kakovosti temeljne tkanine tedaj, če so se bro-širne niti poprej odstranile na kuponu, ki je potreben za ovedbo teže te temeljne tkanine. iz 194 Bombaževi reklamni trakovi iz zlepljenih bombaževih niti, tudi barvani ali potiskani 180-— Opomnja. Reklamni trakovi so za povezovanje paketov in dr. r. služeči, no čez 5 mm široki pramenci iz zlepljenih, tudi različno barvanih bombaževih niti; na njih je lahko natisnjena tudi firma, naslov itd. Opomnja po št. 194. V kosu mcrcerisirane tkanine ali tkanine, docela ali deloma iz mcrcerisirane preje ter taki žameti in trakovina so zavezani dokladi k carini dotične tkanine za . . • 18 — k 195 o; 1 Opomnja. Gladki tulji, sirovi, tudi izprani, da se nanjo veze, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma * 85 — iz 197 Bombaževo zračno vezenine (jedko blago) 1* 660' - Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek Kron 198 Vezenine : a) 1 in 2 Obšivni prameni (bandes, entre-deux) 100 kg 480 — b) Tulji in čipke, vezeni n 660 — Opomnja. Predmeti za zastore in pogrinjala za pohištvo iz gladkega tulja v vezenini z verižastim vbodom, tudi z drugimi okrasnimi vbodi, ki so narejeni po principu vezenin z verižastim vbodom, tudi s pajki, dolgim vbodom, konopčastim vbodom ali votlim vbodom in z aplikacijo iz kambrika, mu-selina i. e. tkanin, ter tudi z našitimi efekti, n. pr. obroči, rozetami, čebulci, itd 350'— c) ne posebej imenovane v 480— Opomnja. Predmeti vezenine z verižastim vbodom, tudi s pajki, dolgim vbodom in konopčastim vbodom V 350 — iz 200 Na stanu delano in pleteno blago, ne posebej imenovano: d) s šivanjem n 300 — iz 211 Zračne vezenine (blago za jedkanje) n 660 — 212 Vezenine: a) 1 in 2 Obšivni prameni (bandes, entre-deux) v 480 — b) Tulji in čipke, vezeni T 660 — Opomnja. Predmeti za zastore in pogrinjala za pohištvo iz gladkega tulja v vezenini z verižastim vbodom, tudi z drugimi okrasnimi vbodi, ki so narejeni po principu vezenine z verižastim vbodom, tudi s pajki, dolgim vbodom, konopčastim vbodom ali votlim vbodom in z aplikacijo iz kambrika, mu-selina i. e. tkanin, ter tudi z našitimi efekti, n. pr. obroči, rozetami, čebulci, itd V 350 — c) ne posebej imenovane JI 480-— Opomnja. Predmeti vezenine z verižastim vbodom, tudi s pajki, dolgim vbodom in konopčastim vbodom » 350— iz 216«; 1 Rute za stiskanje in zamotavanje sira iz sirove, nelužene konopne preje T 15— Opomnja. Pogodbena carina se uporablja na te rute tudi tedaj, ako so odmerjene v kvadratni obliki in ako imajo v robovih ali bordurah več nego 40 niti na 2 cm v kvadratu. Ozke, ne čez 5 mm široke proge iz barvane preje, ki so vtkane v robove, so tudi brez vpliva na ocarinjevanje. iz 225 Grebenane preje, ne posebej imenovane : «; sirove, enovite: 1. do št. 45 metrsko 9 12— 2. čez št. 45 metrsko n 21 — b) sirove, dublirano ali večžičaste: T 17— 9 29— k 229 c) Opomnja. Temelj za jedkanje (volnene tkanine za narejanje zračnih vezenin), na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se 9 100- Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife i J • N a z i v a 1 o predmetov Enota Garins ki postavek iz 233 d) Na stanu delano in pleteno blago, ne posebej imenovano: s šivanjem 100 kg Kron 250 — 235 Vezenine vsake vrste na volni, s svilo vezene ......... » 600- - 236 Vezenine vsake vrste na volni, z drugimi tvarinami vezene . . . » 500- iz 239 a) Kodrane dlake, tudi pomešane z drugimi grobimi živalskimi dlakami ali rastlinskimi vlakninami r 15 — iz 242 b) Svila (odvita ali filirana), tudi sukana: beljena (degumirana) * 80 — c) barvana: 1. črna 2. v drugih barvah H V 80— 90’— 243 a) Floretna svila (svileni odpadki, predeni), tudi sukana: sirova, ali beljena; vijoličaste preje — prosto b) barvana : 1. črna • 2. v drugih barvah 100 kg T» 80— 90— 246 Sukanec iz svile, iloretne ali umetne svile, tudi v zvezi z drugimi predilnimi tvarinami, beljen ali barvan, prirejen za prodajo na drobno * 110— 247 Gelosvilenine, vezene 11 1100 — iz 248 Svilene zračne vezenine (blago za jedkanje) « 1100— 249 Sukno za svilene mošnje • 400*— 250 a) 1 in 2 Celosvilene tkanine, ne posebej imenovane : gladke (ne fasonirane) M 480— Opomnja. Temelj za jedkanje (gladke svilene tkanine za nacejanje zračnih vezenin) na dovolilnico s pogoji in kontro-lami, ki se predpišejo ukazoma * 200— J»; 1 in 2 II 950— Opomnja. Za celosvilene gladke tkanine in armure v zmislu št. 250 a) se pripoznavajo tiste, ki kažejo neodvisno od tega, ali so enobarvne, podolgem ali počez črtane ali karirane, v vezu enotno redno površino, ki je narejena s križanjem snutkovih in votkovih niti, ki se vedno ponavlja po določenem omejenem številu niti; te tkanine se lahko izdelujejo z istočasno uporabo več stromenov, namreč: taftove tkanine (lafti, louisines, sarseneti, marcelines, lustrines, failles, gros-grains, ottomans, gros de Londres, gros de Suez, gros de Tours i. dr.) ; keper-tkanine(tkanje v križ)(Lovantines,Surahs,Sergus, Tricotines, C<>t) drugobarvuo n Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Naziv a 1 o predmetov Enota Carinski postavek Kron iz 344 Tehniški predmeti: b) gonilni jermeni, ploščati, tudi udarni jermeni: 1. iz usnja, strojenega s čreslom 100 hj 58-- 2. iz usnja, strojenega z mastjo ali z rudninami, ter iz sirovih kož n 68-— iz 359 a) Blago, ne posebej imenovano, iz lesa s fino luknjičastim ali podobarskim delom ; pozlačeno, posrebreno ali bronano leseno blago (izvzemši lesene latve in okvire); fino poslikano leseno blago 40- Opomnja. Semkaj spadajo med drugim tudi krožniki za kruh, peresniki (izvzemši samo spominske predmete), okrovi za fizikalne in druge instrumente, stojala za obleke, dežnike in palice, konzole, omarice za likerje, žlice in vilice za salato. Zveza z vstavljeno zrcalovino ah s šarnirami ah ključavnicami iz ne pozlačenih ali posrebrenih navadnih kovin ah zlitin navadnih kovin je brez vpliva na ocarinjevanje. b) Blago, ne posebej imenovano, iz lesa v zvezi s finimi tvarinami, izvzemši usnje in prevleke iz tkanin n 50 — c) lesene črke za tiskanje lepakov, itd » 10-— iz 393 c) Skrilj ne ploče v razsežju 140 m visoke in več, oziroma 50 cm široke in več ji 4'— iz 394 b) 1 Mikanit-ploče, ne za kak določen namen rabe prirejene 7-— iz 409 a) Obroči i. e. izolacijski predmeti iz mikanita; ploče iz mikanita, za kak določen namen rabe prirejene; papir in platno iz mikanita ji 15 — iz 457 Pile, sekane: a) nad 250 mm n 30 — b) 150 do 250 mm ji 45 — c) manj nego 150 mm » 45 — iz 461 d) Opomnja. Semkaj spadajo tudi žeblji za pohištvo z gladkimi ali okroglimi glavicami, tudi polirani. iz 467 Mikala vsake vrste; tkalski grebeni, zobje tkalskih grebenov, tudi v povezkih ali obročih; žlaje; meloni; vsi ti tudi ponikljani . n 65 — iz 470 Kachel-peresa iz jekla * 10 — iz 479 b) črevljarski noži (krivci), tudi grobo polirani - 40 — iz 485 Žeblji za pohištvo s fasoniranimi, tudi ponikljanimi glavicami iz navadnih kovin ji 95 — Opomnja. Semkaj spadajo tudi žeblji zn pohištvo s pozlačenimi in posrebrenimi glavicami. iz 515 Blago, ne posebej imenovano, iz cinka in cinkovih zlilin, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami: a) navadno obdelano: 1. lili stavbni okraski • » 45 — 2. drugi Tl 55 — (HlovenUch.) Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek iz 517 Rachel-peresa iz navadnih kovin in kovinskih zlitin 10O kg Kron 10 — iz 528 c) Vodne turbine, v kosu težke 50 do 1000 metrskih stotov .... V 19 — in d) 532 Stroji za pripravljanje in podelovanje bombaža s stroji vred, spadajočimi k predilnici in sukalnici, kolikor ne spadajo pod naslednjo številko v 5 — iz 534 Statve in stanovi, potem pomožni stroji za tkanje in’ delanje na stanu : a) statve in pomožni stroji za svileno tkanje, izvzemši stroje za zlaganje in listkanje It 10' b) statve za jermene, pasove in cevi - 5- c) stanovi, kolikor ne spadajo pod b) ; pomožni stroji za delanje na stanu ; stroji za zlaganje in listkanje - 10 — iz 538 Pravi stroj za papir s sušilnim aparatom; stroji za testenine . . . „ 12 — Hladilni stroji v kosu težki nad 100 q » 16'- Statve na valje - H 18-— 539 ex b) Opomnje k razredu XL obCe tarife. 1. Ob tarifo vanju strojev, aparatov ali njih sestavin ne pridejo v poštev zveze z drugimi tvarinami. . 2. Kakor dele strojev ali aparatov je ocarinjevati take ne imenoma tarifovane predmete, ki ne pripuščajo druge rabe nego za sestavljanje strojev, oziroma aparatov. Dinamo-stroji in elektromotoiji (izvzemši avtomobilne motorje), tudi v neločljivi zvezi z mehaničnimi pripravami ali aparati; transformatorji (vrteči se ali počivajoči transformatorji) tudi napolnjeni zoljem; v kosu težki: več nego 2 q do 5 q 32- c) več nego 5 q do 30 q * 27 — d) več nego 30 q do 80 q 1* 25 — e) nad 80 q r 20 — 543 Aparati, električne in elektrotehniške priprave (regulatorji, oporniki, pogoni i. dr.)., ne posebej imenovane, v kosu težki: a) 10 kq ali manj t* 120 — b) več nego 10 kg do 25 kq t» 80 — c) več nego 25 kg do 2 q « 45 — d) več nego 2 g T* 30- Opomnja k razredoma XL in XLI obče tarife. Za stroje in aparate teh tarifnih razredov, ki jih je odpravljati po posebno znižanem carinskem postavku tedaj, Če se uvažajo za kak določen namen rabe, je ob dobavi po kupčevalcih ugotoviti razliko med občim postuvkom in mod pogodbeno po-godovano carino. Položena varščina se vrne, ako se v enem Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek iz 562 h letu dokaže, da se je stroj, oziroma aparat v resnici oddal določenemu namenu rabe. Stroji in aparati, za katere ni omenjen tak namen rabe, se odpravljajo tudi potem po pogodbenem carinskem postavku, ako se uvažajo za trgovino. Ploče, pločevine in žica iz zlata 1 ky Kron 2-40 iz 567 Zlate verižice vsake vrste ji 24-— 574 Instrumenti, matematični in fizikalni, tudi brzinomeri ji 1-50 iz 576 Govorilni in slični stroji, n. pr. fonografi, gramofoni i. e 100 ky 24-— iz 582 Mehaniški sviralni instrumenti, z okrovom ali brez okrova, brez razlike teže ; njih deli 1B 24 — 585 a) Žepne ure : 1. z zlatimi okrovci Kos 2-— 2. z okrovci, zlatimi po najmanjem delu n 1-60 3. s srebrnimi okrovci, pozlačenimi ali s pozlačenimi, oziroma popločenimi robovi, locnji ali gumbi » 1-20 4. z drugimi okrovci, pozlačenimi ali s pozlačenimi, oziroma popločenimi robovi, locnji ali gumbi n —■60 b) 1. s srebrnimi okrovci ji 1-20 2. s posrebrenimi okrovci n —■60 c) z drugimi okrovci ji —■60 586 a) 0 p o m n j a. Po pogodbenih carinah, dogovorjenih za to številko, se pripuščajo brez ozira na njihovo velikost vse žepne ure, tudi ure s sviralno, ponavljalno ali budilno pripravo. Okrovci : 1. zlati 1-60 2. po manjšem delu iz zlata w 1-— 3. srebrni, pozlačeni ali s pozlačenimi, oziroma popločenimi robovi, locnji ali gumbi —•50 4. drugi, pozlačeni ali s pozlačenimi, oziroma popločenimi robovi, locnji ali gumbi ji —•25 b) 1. srebrni ji —•50 2. posrebreni ji -•25 c) drugi J» —•25 587 Opomnja. Srednje dele okrovcev za ure (takozvane .carrures“) je ocarinjevati kakor popolne okrovce, tudi če se uvažajo brez pokrova. Kolesja za žepne ure, tudi platine kolesij in sirova kolesja (Ebauches) ji —•60 Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmetov ♦ Enota Carinski postavek 588 a) Furniture za žepne ure : niti posrebrene niti pozlačene 100 kg Kron 110 — b) posrebrene ali pozlačene » 240 — iz 589 Električne ure vsake vrste, izvzemši v št. 585 spadajoče 1» 240 — iz 599 o) Klorovokisli kalij in natron (kalijev in natrijev klorat) ÏI 10 — iz 602 e Kositrova sol, (kositrov klorir) in drugi kositrovi preparati .... J* 12-50 iz 614 Lepivo (pop) ; čevljarski pop 1» 16 — iz 622 Strojilne kisline (tanin); gallusova kislina, tudi pirogallusova kislina n 24-— 625 Kotranova barvala: a) alicarinske barve _ prosto b) azo- in žvepljeve barve — od vrednosti c) vse druge _ 12% od vrednosti iz 626 Opomnji. 1. Ako se pokaže uporabljaje te carinske postavke od vrednosti carinska obremenitev, ki presega pri azo- in žvepljevih barvah 45 K, pri drugih kotranovih barvilih 25 K 'za 100 kg, je pobirati carino po tem postavku s 45 K, oziroma 25 K. 2. Ako izjavi carinski zavezanec, da je pripravljen plačati 45 K carine za azo- in žvepljeve barve, oziroma 25 K za 100 ky za druga kotranova barvila, se opusti napoved o vrednosti blaga. Lak za cilindre 100 kg 12 % 20-— 630 Zdravilno blago, pripravljeno, ter vse snovi, ki se s svojimi napisi, etiketami, ovitki i. e. napovedujejo za zdravila, tudi leki za živali; za zdravilne namene prirejene vate in obvezila: a) šine iz mavca, tudi v pušicah (patent dr. W. Šalili) .... It 6 — b) drugo k 57 — iz 637 a) Turško rdeče olje n 8-— 647 Knjige, tiskovine, tudi koledarji s slovstvenimi prilogami, časopisi, zemljevidi (znanstveni), muzikalije, papir, popisan, akti in rokopisi prosto J 648 Bakrorezi in jeklorezi, kamnotiski, lesorezi, umetnotiski v barvah in drugi; vse to izvzemši k št. 299 spadajoče izdelke v masah manufakture za tiskanje podob; fotografije prosto Opomnje k razredu L obče tarife. 1. Z broširanimi ali v papir, lepenko, knjigoveško platno ali usnje vezanimi knjigami, koledarji, podobami (izvzemši k št. 299 spadajoče izdelke v množinah manufakture za tiskanje podob), glasbenimi notami itd., je ravnati po št. 647, oziroma 648 carine prosto. Pri tem se eventualni zaponci ali okovi iz navadnih (tudi pozlačenih ali posrebrenih) kovin ne vpoštevajo. 1 Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek Ako je zlat in srebrn tisk ter zlata in srebrna obreza, Se to ne vpošteva ob tarifovanju vezanih knjig itd. št. 647, ter ob tarifovanju k št. 648 spadajočih podob. S knjigami, koledarji, podobami, glasbenimi notami itd. v platnicah docela ali deloma iz drugih navadnih ali finih, ali iz najfinejših tvarin je ravnati po dotičnih številkah razreda XXIX obče tarife. S platnicami, mapami, kartoni in drugimi rečmi, v katere so vložene ali potisnjene knjige, podobe itd. se ravna posebej po kakovosti tvarine tudi tedaj, ako se pozna, da spadajo k vloženim ali vtisnjenim knjigam, podobam itd. Pač pa ne pridejo v poštev v trgovini običajne, samo za varstvo na prevozu služeče envelope iz sirove lepenke, tudi z etiketami, nadalje pri molitvenih in nabožnih knjigah enake envelope iz kartona, tudi s stisnjenim ali pestrim papirjem prevlečene. 2. Pole s podobami za otroke in druge podobe št. 299, tudi s kratkim besedilom, vezane, ter knjige s podobami za otroke naj se ne obravnavajo po št. 648, temveč po določilih razreda XXIX obče tarife. Knjigam privezane podobe, tudi ako spadajo po sebi k št. 299, ter v besedilo knjig uvrščene ilustracije ostanejo brez vpliva na tarifovanje; taki tiskovni izdelki spadajo pod št. 647. \ 0 Priloga C. Obrtna poverilnica za trgovinske potovalce. Za leto 19...... Št. poverilnice (Grb.) Veljavna nn Avstrijsko-Ogrskeni, v kneževini liechtensteinski in v Švici. Imetnik: (Pečat.) (Ime in priimek) (Ime kraja), dne ............................. 19..... (Oblastvo.) Podpis. S tem se potrjuje, da imetnik te poverilnice ......................................................... /ima (vrsta fabrike ab trgovine) v.................................pod firmo................................ \je kakor trgovinski potovalec v službi pri firmi ................_.... v................, katera ima tamkaj (tukaj je oznameniti: fabriko ali trgovino). Ker imetnik te poverilnice namerja iskati naročil blaga in nakupovati blago na račun te firme in poleg tega na račun PastoPD^ ^lrme .......................(vrsta fabrike ali trgovine) v................... nastopnih firem se potrjuje nadalje, da je v tukajšnji deželi za obrtovanje zgoraj omenje jne firme nih firem stoječe davščine. plačevati zakonito ob- Oznamenilo imetnikove osebe: Starost:........................................................... Postava :.......................................................... Lasje :............................................................ Posebna znamenja:.................................................. Podpis imetnika: Opomnja: Od dvojnatih vrstic se v obrazec, ki imej za to dovolj prostora, vpisuje gorenja ali dolenja vrstica, kakor se to prilega razmeram posameznega primera. Opomin. Imetnik te poverilnice je upravičen, da samo in edino okoli potujoč po deželi in pa samo na račun ne firme prej omenje — ■ — - išče naročil blaga ter nakupuje blago po predpisih, veljavnih v ozemlju vsake izmed mh firem strank pogodnic. Sè seboj sme imeti samo vzorce blaga, ne pa blaga samega. Dodatni člen. Da bi se naklonile mejnim okrajem tista olajšila, ki jih zahtevajo potrebe vsakdanjega prometa, sta se domenili stranki pogodnici takö-le: 1. Oproščene so tako vseh uvoznin kakor tudi izvoznin in kolkov za carinske pobotnice v prometu čez avstrijsko-švicarsko mejo: ■ a) vse množine blaga, za katere bi vse pristojbine skupaj, kar bi jih bilo terjati, znašale manje nego 10 vinarjev ali 10 rapov; b) trava, seno, slama, stelja, mah, klaja, bičje in navadno trstje, rastline žive (kolči in grebenice vinske trte), žito v klasju, sočivje v stročju, netrti lan in netrte konoplje, sveže sadje (tudi sveže grozdje za na mizo v tovorcih z 10 kilogrami največ), sveža zelenjava in krompir; c) živalska kri; d) vsakovrstna jajca; e.) mleko, tudi širjeno (skuta): f) sirovi izdelki gozdov, drva, oglje (od drv), premog, rjavi premog, šota in oglje od šote; g) kamenje stavbno in lomljeno, kameni za tlak in naravni mlinski kamni, troska (žlindral, grušč, pesek, apno in sadra, lapor, ilovica in sploh vsaka vrsta navadne prsti za opeke in lonce, pipe in posode; h) navadne strešne opeke in opeke za zid (to je izvzemši zarezane strešne opeke), toda le za potrebo prebivalcev mejnega ozemlja; \) otrobi, mnm (izžete, do dobrega suhe oljične lupine), pogače oljnate (kravajci, prga) in drugi ostanki iz izžetih in izkuhanih plodov in oljnatih semen; k) izlužen rastlinski in premogov pepel, gnoj, (tudi (/liano in umetni gnoj), žlempa (pomije), smeti, črepine od razbite kamenine in lončenine, ostružki zlati in srebrni, glen: I) s pridržkom, da se ta ugodnost tistim, ki jo zlorabijo, sme odvzeti ali omejiti: kruh in moka do 10 kilogramov največ, sveže meso do 4 kilogramov največ, sir do 2 kilogramov največ, sveže sirovo maslo do 2 kilogramov največ, kolikor se to blago za prebivalce mejnega okraja ne uvaža po pošti. Spredaj stoječe oprostitve se ne raztezajo na pridelke, ki so podvrženi državnemu samotrštvu ene izmed strank pogodnic ali ki so namenjeni za narejo blaga, stoječega pod državnim samotrštvom; za take pridelke ostanejo pridržana dotična določila. 2. Dalje se podeljuje prostost od uvoznine in izvoznine ter svoboden promet zunaj carinskih cest: za delovno živino, za kmetijsko orodje, vštevši kmetijske stroje, potem za orodja in leči, ki jih na meji stanujoči kmetje čez carinsko mejo uvažajo ali izvažajo za porabo pri delu na polju ali o kaki selitvi. Takisto je tudi državljanom strank pogodnic, ki imajo zemljišča na avstrijskem ali liechtensteinskem, oziroma švicarskem ozemlju in hodijo na ta zemljišča opravljat poljska dela, dovoljeno carine prosto čez mejo jemali za se in svoje delavce, kolikor se potrebuje živeža in pijače na dan za vse. Carine prosta je dalje ob uvozu v Švico in ob povratku na avstrijsko ozemlje živina (voli, krave in junad), ki se na rok, katerega naj določi dotičnik in ki ne sme presegati dveh let, iz avstrijskega ozemlja uvaža v Sumnaunsko in Miinstersko dolino, da se rabi za delovno živino. 3. Z dolžnostjo zopetnega izvoza in izpolnjujoč carinske predpise, katere se bo obojestranskima vladama zdelo ustanoviti v skupnem porazumu, se dopušča začasno polna prostost oJ uvoznine in izvoznine za: drva in les, čreslo (lubje), žito, oljnata semena, konoplje, lan in druge take kmetijske pridelke, ki se izvažajo iz enega carinskega okoliša v drugega zategadelj, da se ondi zmeljejo, razrežejo sphejo, zdrobijo itd., ter se nazaj pošiljajo potem, ko se tako obdelajo. Prav tako za zvonove in črke za prelivanje, za slamo za pletenje, vosek za beljenje, za svilene odpadke za mikanje (česanje); nadalje za kože in kožuhovine iz Engadina, Samnaunske in Miinslerske doline, da se strojijo na avstrijskem ozemlju. V primerili pod 3 bo treba pomniti na težo, primerno oziraje se na izgubo ob podelovanju. Stranki pogodnici si pridržujeta v medsebojnem sporazumu v točki 3 omenjeni promet obdelovanja v mejnem okraju razvijati dalje po resnični potrebi, ki se pokaže. 4. Tako so tudi prirodni pridelki s tistega dela posestev, katerega meja loči od prebivalnih in gospodarskih poslopij, prosti uvoznine in izvoznine, kadar se prevažajo v ta poslopja za stanovanje in gospodarstvo. 5. Pod št. 1., 2., 3. in 4. dodeljene ugodnosti pa so omejene na prebivalce in pridelke nekega pasa ob meji, ki na Avstrijskem in Liechtensteinskem obseza mejni okraj, v Švici je pa raztegnjen na 15 kilometrov od meje. Porazum velja o tem, da je celo Miinstersko dolino z občino Cierfs vred smatrati za mejni pas. Stranki pogodnici se bosta sporazumeli o na-redbah, s katerimi se v nekih krajih — kjer se najde, da je potrebno — takim stvarem, ki so na Avstrij-sko-Ogrskem in v Švici carine proste tako ob uvozu kakor izvozu, utegne prehod meje zunaj carinskih cest dopustiti od primera do primera. • 6. Grobo tirolsko nogavičarsko blago (nogavice dolge in kratke [obujki], rokavice in druge stvari te vrste) iz Pacnaunske, Montafonske in Stanske doline ter na Tirolskem narejeno bukovsko sukno (Loden) se tedaj, kadar se v Švico uvaža čez carinske urade St. Margarethen, Buchs in Martinsbruck, ki imajo tipe tega blaga, in ako se mu izkaže izvir s spričevali oblastva tistega kraja, kjer je bilo izdelano, v omejeni letni množini vpušča z naslovom ugodnosti mejnemu prometu po znižanem carinskem po-stavku in sicer: nogavičarsko blago po carinskem postavku 30 frankov na 100 kilogramov, bukovsko sukno pa po carinskem postavku 45 frankov na 100 kilogramov. Množina, za katero velja carinska ugodnost, znaša 250 metrskih stotov na leto. od katerih smeta odpravljati carinska urada St. Margarethen in Buchs vsak po 57 metrskih stotov no-gavičarskega blaga in 57 metrskih stotov bakovskega sukna, carinski urad martinsbruški pa 11 metrskih stotov nogavičarskega blaga in 11 metrskih stotov bukovskega sukna. Kadar omenjeno blago s seboj vozijo kupčevalci ali krošnjarji, se ne zahteva, da bi se posebej izkazoval izvir za vsako na carinski urad postavljeno množino, ampak dovolj bo, da se pokaže spričevalo krajnega oblastva glede na skupno množino dotičnega blaga, katero vozi trgovec ali krošnjar s seboj iz kraja, kjer je bilo blago izgotovljeno, ako se značilna znamenja blaga ujemajo s tipi, ki so na carinskem uradu. Ob uvozu v Švico iz nasproti ležečega avstrijskega mejnega okraja in iz Liechtensteinskega se pripuščajo, ako se dokaže izvir: Žagano blago iz šilovja št. 237 švicarske carinske tarife do letne maksimalne količine 80.000 metrskih stotov po postavku 70 rapov za 100 kilogramov; izgotovljeni deli podov za parketerije, ne-sklejeni. št. 242 švicarske carinske tarife do letne maksimalne količine 2500 metrskih stotov po postavku 3 frankov za 100 kilogramov. 7. Vsi renski mostovi so nepretrgoma odprti za promet ljudi; na renskih brodovih pâ se prevažajo ljudje in odpravlja carini zavezano blago le ob urah, določenih za to. 8. Dopušča se prehod živine in blaga iz Avstrije skozi Švico čez Samnaunsko dolino v Pac-naunsko dolino in narobe, in pa prehod živine in blaga iz Švice skozi Avstrijo v Samnaunsko dolino in narobe, in to ne samo čez carinska urada Mar-linshruck in Spissermiihl. ampak tudi čez carinski urad Schalkelhof v Spissermiihl. Ker se dovoljuje prehod (tranzit) iz Švice skozi Avstrije v Samnaunsko dolino in narobe, in se s tem zagotavlja obstoj avstrijskih carinskih Clradov Spisser-miihl in Schalkelhof, se bode za čas. dokler traja ta pogodba, v členu IV švicarsko-avstrijske pogodbe o uredbi meje z dne 14. julija 1808. 1. izrečena nevtralizacija pota od švicarske meje pri nekdanjem mostu alt-finstermiinškem preko Schalkclhofa ali Schergenhofa v Spissermiihl na samnaunski meji (člen II lil. h imenovane pogodbe) omejila tako, da bodi la pol, kolikor ga je na avstrijskem ozemlju, podvržen avstrijskemu carinskemu prigledu in pa v avstrijsko-ogrskem carinskem okolišu veljavnim carinskim predpisom. Izvzete, pa so od tega prigleda švicarske uradne osebe v uradnih poslih, nameščenci mejne straže, policijski organi in vojaške osebe v službeni obleki, z orožjem ali brez orožja. V ostalem pa naj se svoboda prometa po imenovanem potu še nadalje ohrani v zmislu določil člena IV. v pogodbi o uredbi meje. Kadar poteče pričujoča pogodba, naj določila pogodbe o uredbi meje z dne 14. julija 1868. 1. zadobé zopet svojo polno moč in veljavo, ako bi se določila tega dodatnega člena ne obnovila v vzajemnem porazumu. Prostost revizije, ki se priznava švicarskim vojaškim osebam v službeni obleki — z orožjem ali brez orožja, — ako prehajajo na avstrijskem ozemlju ležeči del poti od nekdanjega mostu altfinstermim-škega preko Schalkelhofa ali Schergenhofa v Spisser-rniihl, je navezana na pogoj, da se dotične osebe na avstrijskih carinskih uradih Spissermiihl in Schal-kelhof izkažejo s potrdilnico švicarskega za to pooblaščenega organa o tem, da so ali poklicane v vojaško službovanje na Švicarskem, ali pa da se od tega službovanja vračajo v svoje bivališče. Švicarska vlada bo naznanjala avstrijski vladi tiste švicarske organe, ki naj imajo oblast, izdajati zgoraj omenjene potrdilnice. 9. Avstrijskim carinskim uradom, Täufers, Martinsbruck, Schalkelhof, Spissermiihl in Ischgl se daje oblast, na prehodu odpravljati vse blago in pa živino. 10. Promet med Münstersko dolino in Dolenjim Engadinom skozi Avinjsko dolino, toda s pogojem, da ne gre skozi Täufers, se dopušča za blago in živino. Za prehod skozi Täufers je v vsakem posameznem primeru treba posebnega dovolila c. kr. carinskega urada v Taufersu. § 11. S pravicami glavnega carinskega urada II. razreda opremljenemu avstrijskemu pomožnemu carinskemu uradu I. razreda v Martinsbrucku se ne bodo ves čas, dokler traja ta pogodba, omejile njegove sedanje oblasti. 12. Oproščena so od uvoznine zdravila, ki jih osebe, katere so po dogovoru z dne 29. oktobra 1885. 1. upravičene izvrševati zdravniško prakso po mejnem pasu, smejo, kolikor to dopuščajo zdravstveni predpisi, veljavni v dotičnem ozemlju, nositi s seboj ali za svoje bolnike dajati iz svoje zasebne (domače) lekarnice, prilagaje jim zdravniški zapis. Zavrsilni zapisnik. Podpisujoč trgovinsko pogodbo, ki je bila današnjega dne sklenjena med Avstrijsko-Ogrskim in švicarsko državno zvezo so se podpisani pooblaščenci zedinili o naslednjih dogovorih, ki so se dali na zapisnik in ki naj bodo celovit del pogodbe same: K členu 1. Uvoznin in izvoznin so ob prehodu iz ozemelj ene stranke v ozemlja druge stranke medsebojno povsem oproščeni: 1. Umetnine, ki se uvažajo za javne umetnostne zavode in zbirke. 2. Karte z vzorci in vzorci v odrezkih ali poskusih, ki so pripravni le za vzorce, toda izvzemši poskuse živil in povžitnih stvari. 3. Rabljeni predmeti tistih, ki jih oblačijo, za svojo rabo. Oprostitev uvoznin in izvoznin veljaj tudi za take v vseh njihovih delih rabljene stroje, ki se o priliki ustanovitve ali nadaljnjega razvoja kakega podružnega zavoda v ozemljih ene izmed strank po-godnic za svojo rabo uvažajo iz glavnega zavoda v ozemljih druge stranke pogodnice, ako je s tem v zvezi tudi preselitev imetnika fabrike ali, če jih je več, vsaj enega od njih ali obratnega voditelja. Carinsko prostost za take stroje pa more v vsakem posameznem primeru dovoliti le vodilno oblastvo. Nadalje na posebno dovolilo tudi nove stvari, ki se uvažajo kakor predmeti bale, nevestina ali poročna darila, ako so določene za pripadnike ene stranke, ki preložijo svoje bivališče v kako ozemlje druge stranke, ker so se poročili z osebo, stanujočo v enem izmed ozemelj druge stranke. 4. Rabljene reči, ki se dokazno uvažajo kakor dedščina, na posebno dovolilo. Od carinske prostosti pod številko 3 in 4 so iz-# ključena živila in povžitne reči, nepodelana prediva in (Slovenlsch.) 93 prejno blago, ter drugi za nadaljnje podelovanje določeni izdelki, sirovine vsake vrste in živali. 5. Rabni predmeti vsake vrste, tudi novi, ki jih imajo popotniki, vštevši voznike, plovce in ladijsko moštvo za svojo osebno rabo ali za izvrševanje svojega poklica na potovanju s seboj ali, ki se jim za ta namen pošiljajo naprej ali za njimi ; prav tako žive živali, ki jih rabijo potujoči umetniki v izvrševanju svojega poklica ali da jih postavijo na ogled. Nadalje iz inozemstva se vračajoči rabljeni kovčegi, potne torbe in drugo popotno orodje, če so popotniki v njih spravili rabne predmete popotnikov v inozemstvo. Nadalje povžitni predmeti, ki jih imajo popotniki, vštevši voznike, na potovanju s seboj za svojo porabo, prav tako potrebščina plovcev in ladijskega moštva, za nje pa k večjemu v množini, preračunjeni na dva dneva. 6. Vozila vsake vrste, vštevši pripadajoče opremne predmete, ki služijo ob vhodu čez carinsko mejo za odpravljanje oseb ali blaga in se uvažajo le iz tega povoda, ali ki se vračajo iz inozemstva potem, ko so služila ob izhodu temu namenu; tudi vozila, če so namenjena za to, da spravijo osebe ali blago v inozemstvo. Konji in druge živali, vštevši pripadajoče oprave in odeje, če služijo za ježne živali, da vozijo vozila vsake vrste ali da nosijo blago, in ki prestopijo mejo samo iz tega povoda, ali če se vračajo iz inozemstva potem, ko so se ob izhodu porabljali tako, kakor je prej povedano; tudi konji in druge Živali, ako so določene za tô, da spravijo osebe, vozila ali blago v inozemstvo. Vozila vsake vrst«' ter konji in druge živali popotnikov tudi tedaj, kadar ob času uvoza ne služijo v prevozila, ako so jih njihovi posestniki dokazno rabili že od nekdaj in ako so določeni za njih nadaljnjo rabo. \ . Ako ostanejo v oznamenjenih primerih vozila ali živali trajno v tuzemstvu, nastane carinska dolžnost. Klaja, ki se vozi s seboj, da se rabi na potovanju za živali, oznamenjene v odstavku 2 in 3, v množini, ki ustreza šteulu živali in pričakovani dobi potovanja, k večjemu pa dobi dveli dni. K členu 4. Dogovorjeno je, da se pogoji in formalnosti, od katerih so zavistna prometna olajšila, omenjena v členu 4., ustanové v skupnem porazumu po nepo-srednjem dopisovanju med udeleženimi vladami; v tem oziru, in ne braneč še večjih olajšil, ki bi jih katera izmed strank pogodnic sama ob sebi utegnila podelili, bodo za vodilo naslednja načela. § 1. Predmeti, za katere se zahteva carinska prostost, se morajo na cariniščih po svoji vrsti in množini zglasiti ter dostaviti v ogled. § 2. Izvažani in vnovič uvažani, oziroma uva-žani in vnovič izvažani predmeti se morajo odpravljati praviloma pri istih cariniščih, naj si bodo na meji ali v notranji deželi. § 3. Ustanoviti se morejo primerni rokovi za vnovični izvoz ali uvoz, in ako bi se kdo ne držal teh rokov, se smejo potem pobrati zakonite davščine. § 4. Dopušča se, zahtevati zavarovanje davščin s tem, da se položi njih znesek, ali po kakem drugem primernem načinu. § 5. Na razlike v teži, ki nastanejo od popravljanja ali po obdelovanju predmetov, se bo ozirati, kakor je prav in, če so malovažne, ne bodi za to treba plačevati davščin. § 6. Stranki pogodnici bosta skrbeli za to, da se carinska odprava kolikor moči olajša. § 7. Vsaka izmed strank pogodnic določi za svoja ozemlja tiste urade, ki imajo oblast, ob uvozu in izvozu odpravljati carini podvržene predmete, ki so jih trgovinski potniki prinesli v deželo kot vzorce. Zopet izvažati sc smejo vzorci trgovinskih potnikov ter rabljene obalko tudi mimo kakega drugega urada, nego mimo lish'ga, kjer so bili uvoženi. Ob uvozu je določiti znesek uvoznine, ki se drži vzorcev, in trgovinski potnik mora na odpravljajočem uradu ali ta znesek v gotovini položiti ali pa popolnoma zavarovati. Da se odstrani vsaka dvojba glede istosti pozameznih vzorcev, se bodo, kolikor moči, primerno oznamehili brez stroška s kolkom, svincem ali pečatom, ki se nanje udari, oziroma obesi. Odpravnica (odpravili list), o kateri izda vsaka izmed udeleženih vlad natančnejša določila, naj obsega: a) spisek v deželo prinesenih vzorcev, v katerem je povedati vrsto blaga in take znake; da je moči spoznali njih istost; h) znesek uvoznine, ki se drži vzorcev, in pa napoved, je li bil v gotovini položen ali pa zavarovan ; c) način, kako so bili vzorci zaznamovani; d) ustanovljeni rok, po čigar izteku bo naprej plačana uvoznina zaračunjena ali pa vzeta iz danega zavarovanja, ako se za časa ne izkaže, da so vzorci vnovič izvedeni v inozemstvo ali pa v kako hranišče vloženi. Ta rok ne sme presegati leta dni. e) Kadar se vzorci pred iztekom ustanovljenega roka (d) pripeljejo pred urad, ki ima oblast podeliti odpravo, zaradi vnovičnega izvoza ali za to, da se denejo v kako hranišče, tedaj naj se ta urad prepriča o tem, ali so predenj pripeljani predmeti res isti, katere je ob uvozu imel pred seboj. Kadar ni nobenih pomislekov v tem oziru, potrdi urad izvoz ali položitev v hranišče ter vrne ob uvozu položeno uvoz-nino ali pa ukrene, kar je potrebno, da se 'dana varnost oprosti. § 8. Da se promet čez obojestransko mejo kolikor moči olajša za živino, gonjeno na pašo, v zimo-višča, na krmljenje ali pitanje, za delovno živino, ali na semnje, sta se stranki pogodnici domenili o naslednjih določilih: I. Zdravstveno-policijsko se z živino, gnano na semnje, ria pašo, na delo, v zimovišče, na krmljenje ali pitanje, postopa na meji po predpisih notranjega zakouodajstva tiste države, na katere ozemlje se uvaža živina na pašo, na delo, v zimovišče, na krmljenje, pitanje ali semnje, ako se o tem ni ukrenil poseben dogovor. S tem pogojem in kolikor niso z njim pogojene omejitve, srne živina gnana na semnje, na pašo ali na delo, v zimovišča, na krmljenje ali pitanje iti ob carinski črti mimo vsakega carinskega urada. II. Kadar bi iz krajnih razlogov bilo strankam prenadležno, na pašo ali na kako delo idočo živino pripeljali pred mejni carinski urad,*se lahko dovoli, da sc temu uradu poprej samo začasno zglasi vhod in izhod; seveda hodo organi finančne ali mejne straže na podstavi izročil, prejetih od mejnega carinskega urada, nadzorovali ta vhod in izhod. Oddelek finančne straže naj na ta izrecita zapiše potrdilo o svojem izvidu ter naj jih vrne mejnemu carinskemu uradu. III. Ako bi bil mejni carinski urad predaleč od vhodišča ali izhodišča take živine, ali kadar bi se zaradi nedostalnih občilnih poti težko storila tudi pod II. omenjena zglasitev, se morejo uvozna in izvozna izrecila izročiti organu finančne straže, ki se v ta namen pošlje na mejo, kjer jo ima živina prestopiti, in ki bo pisal dotični zabeležni vpisnik. Nameščenci, poslani po avstrijskem ali švicarskem carinskem uradu, da prevzamejo uvozna ali izvozna izrecila in da živino ogledajo v kraju, ki leži zunaj mesta, kjer imajo svoj urad, imajo pravico samo do pravilnega povračila potnih stroškov ali do odškodnin, predpisanih po službenih ukazih njih dežele, ter se plačujejo za vsak dan samo enkrat, brez ozira na število izrecil ali živine. Ti nameščenci naj nositelju izrecila dajo pre-jemno potrdilo. Ako bi več posestnikov svojo živino združilo, da bi jo skupaj dali na ogled, takrat dajo omenjeni nameščenci to prejemno potrdilo enemu izmed njih. IV. Živina, ki se spravi na bližnje pašnike ali na delo čez carinsko mejo in ki se še tisti dan žene nazaj, ni podvržena carinskemu postopku; vendar je ta promet treba primerno nadzorovati, da se za-brani vsaka zloraba. V. Kadar se živina spravi zopet nazaj čez carinsko mejo, naj se poistini nje istost in število glav. Če se pokaže razlika v kakovosti živali, pobrati je ob vnovičnem izvozu uvoznino po tarifi za nedostavljeno živinče, pri vnovičnem uvozu ali vhodu pa za nadomestno (podstavljeno) živinče. če se pokaže razlika v številu glav, se pobere ob vnovičnem izvozu uvoznina za živinčeta, kar jih nedostaje, in ob vnovičnem vhodu uvoznina za živinčeta, kar jih je več. Ako se pa ob vnovični dostavi živali pred urad v redu pojasni nedostatek, in če se izkaže z uradnim potrdilom, daje ta nedostatek posledek kake nezgode, se ne jemlje nikaka carina za živinčeta, kar jih je manj. VI. Ako živali zopet vstopijo ali izstopijo čez carinsko mejo šele po preteku roka, ki je bil postavljen tedaj, ko se je podalo izrecilo izhoda ali vhoda, se bode gledč vhoda postopalo po carinskih zakonih, če zakesnitve ne opravičujejo izredne okolnosti, ki so po pristojnem občinskem oblastvu potrjene, kakor je treba. VII. Določila pod V in VI se uporabljajo tudi na živino, gnano iz mejnih okrajev na semnje, ter na tisto živino, ki se spravi čez mejo, da gre v zimo-višča, na krmljenje ali pitanje. VIII. Carinska prostost, pripoznana o prestopu carinske meje za živino, gonjeno na pašo, na delo, na semnje ali v zimovišča, na krmljenje ali pitanje, se uporablja tudi na primerno množino pridelkov, dobljenih od te živine. Zatorej se oproščajo carine: a) teleta, kozlički in jagnjeta ter žrebeta, od krav, koz, ovac in kobil, gnanih na pašo, delo, semnje, v zimovišča, na krmljenje ali pitanje, in sicer za toliko glav, kolikor je pri izgonu bilo zabeleženih brejih živinčet, z ozirom na čas, v katerem so živinčeta prebila zunaj carinskega okoliša: b) sir in sirovo maslo od živine, ki se je povrn la s paše ali iz zimovišča, s krme ali piče, namreč na dan : sira. od vsake krave 03 kilograma od vsake koze 0 06 „ od vsake ovce 0-03 „ masla, od vsake krave 02 „ od vsake koze 0 04 „ Sir in maslo, kar se ga je od živine, gnane na pašo, v prezimišča, na krmljenje ali pitanje, dobilo v času, ko je bivala v drugem carinskem okolišu, do njenega povratka, se sme carine prosto uvažati še štiri tedne po istem dnevu, katerega se je živina res povrnila. IX. Uradniki mejnih carinskih uradov in nameščenci finančne straže imajo dolžnost, da stranke, katere vodijo mejni prestop živine, gonjene v sosednji mejni okraj na pašo, delo, semnje, v zimovišča, na krmljenje ali pitanje, opozarjajo na to, kako jim je treba skrbno hraniti izdani jim drugopis potrdilnice o izrecilu ali zabeležbi, in pa bolete, izdane o opravljenem zavarovanju carin, da bodo mogle, živino nazaj gončč, te listine vnovič pokazati ; njihova dolžnost je tudi opozoriti jih na posledke nepoštenega (sleparskega) postopanja. X. Spričevala, ki utegnejo biti potrebna o stanju živine gledé zdravja, ali o tem, da po mejnih okrajih ni nobene nalezne živalske bolezni, se bodo zahtevala samo v izvirnem jeziku in no tudi v prevodu. K Členu 6. I. Ako se zniža potrošnina od cukra, se bodo znižali za dobo pogodbe carinski postavki za pred- mete, imenoma navedene v prilogi B pod št. 127, 131 in 132, po odstotni vsebini cukra, ki se porabi za njih proizvajanje. Slično se bode znižal, ako se zniža carina na kakao, pogodbeni carinski postavek za predmete št. 127, navedene v prilogi B, po njihovi odstotni vsebini kakaa. II. V četrtem odstavku člena 6. v zavarovanje samotrštva pridržana prikladna davščina se povrne, ako se v 2 mescih po nje plačilu dokaže, da so se sirovine porabile tako, da to izključuje narejanje predmetov samotrštva. III. Sporazumljenje je tudi o tem. da se predpis četrtega odstavka v členu 6. uporablja samo na vleptano ali posušeno vinsko grozdje, vinske tropine, vinske droži, na vteptano sadje in odpadke sadja, brinovo zrnje, košutnikove korenine, južno sadje in enake tvarine. IV. Sporazumljenje je o tem, da se bodo glede glicerinskih mil, narejenih brez uporabe alkohola in zatorej ne zavezanih prikladi iz naslova alkoholovih davščin, švicarska carinišča kolikor moči ozirala na potrdilnice politehnike dunajske in budim-peštanske ali c. kr. kmetijsko-kemijskega poskuševališča dunajskega in kraljevega ogrskega kemijskega državnega zavoda in osrednjega poskuševališča budim-peštan-skega, donesene o tem. kako se ta mila narejajo ne-gledé na primere utemeljenega dvoma. Toda to še ne krati švicarskim carinskim uradom pravice, po-preskusiti analizo uvedenih mil. K členu 7. Obrt za tovorne prevoze v zinislu zadnjega odstavka člena 7 je obrtniško prevažanje blaga in oseb po kopnem, izvzemši železnice. „Obrtni davek“ naj pomenja vsako davčno obremenitev obrtovanja vštevši obdačenje dohodka iz njega, vse eno ali se pobira davek za račun države ali občin itd. Kolikor posreduje obrtnik prevoze med posameznimi kraji, ležečimi v ozemljih druge stranke pogodnice, je zavezan obdačenju po deželnih zakonih. Ako se peča obrtnik v ozemljih druge stranke pogodnice poleg obrta za tovorni prevoz ali plovstve-nega obrta s satnostojnim stranskim obrtom, ki ni neposrednje zavisen od izvrševanja teh obrtov, ali ako ima v lasti zemljišče, je zanj tudi zavezan davku po deželnih zakonih brez omejitve. Pri plovstvenem obrtu ni obrata samostojnega stranskega obrta v tem, da obrtnik na postajah, ležečih v ozemljih druge stranke pogodnice, iz svoje domovine z njegovimi prevozili prihajajoče blago dalje prevaža naravnost prejemnikom, ki so v kraju samem, ali prejemnikom, ki so izven kraja s posredovanjem železnic itd. in narobe, da dâ blago, ki je določeno za prevoz z njegovimi prevozili, na kraju samem prevzeti iri ga dovesti, da se naloži na njegova prevozila; prav tako ni takega obrata že v tem, da je obrtnik s kakim samostojnim špediterjem, ki je naseljen v ozemljih druge stranke pogodnice, v trajni kupčijski zvezi. K členu 14. O ravnanju v primerih, v katerih se dožene na podstavi člena 14 razsodiška poravnava, se dogovori med strankama pogodnicama naslednje: Pri prvem spornem primeru ima razsodišče svoj sedež v ozemljih tožene stranke, pri drugem spornem primeru v ozemlju druge stranke pogodnice in tako menjaje v ozemlju ene ali druge stranke pogodnice, v mestu, ki ga določi dotična stranka pogod-tiica. Ta stranka mora skrbeti za prostore, pisalne moči in službeno osebje, ki jih potrebuje razsodišče za svoje poslovanje. Načelnik je predsednik razsodišča, ki odločuje z večino glasov. Stranki pogodnici se sporazumeta v posameznem primeru ali enkrat za vselej o postopanju razsodišča. Ako ni takega sporazumljenja, določi razsodišče samo postopanje. Postopanje je lahko pismeno, ako nobena izmed strank pogodnic ne ugovarja ; v tem primeru se lahko opusti določilo prejšnjega odstavka. Gledé pozivljanja in zasliševanja prič in izvedencev bodo oblastva vsake izmed strank pogodnic na zaprosilo, ki ga stavi razsodišče dotični vladi, prav tako dajala pravno pripomoč kakor na zaprosila domačih civilnih sodišč. Pričujoči zapisnik, ki naj se brez posebnega pritrdila, vsled same izmene pritrdil o pogodbi, h kateri spada, smatra za odobrenega in potrjenega po obeh strankah pogodnicah, je bil 9. dne marca 1906. 1. podpisan na Dunaju v dvojnem izdatku. Sluvoulach.) . ■ ' - r.; . f • if, ' '! K} / > . . • •