P.b.b
SJlaš
kuHurno^polIHčno g^o-
sve+oš/nih in domačih dogodkov
foitni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.	Izhaja v Celovcu — Erschciimngsort Klagenfurt
LETO XV./ŠTEVILKA 49	CELOVEC, DNE 5. DECEMBRA 1S83	CENA 2.— ŠILINGA
Predsednik — mučenik
Nenadna nasilna smrt predsednika Ken-nedyja je tostran in onstran železne zavese povzročila ne le resnično splošno žalost, ampak 'je skoraj vse ljudi dejansko pretresla. Niti vidni državniki niti politiki kot tudi navadni državljani še vedno ne morejo razumeti tega strašnega dogodka: da je telesno sicer zdrav, politično pa brez dvoma zmešan fanatik mogel zahrbtno umoriti vodjo Združenih držav ameriških, enega izmed najbolj izrazitih politikov naše dobe, 'm na ta način povzročiti po vsem svetu nemir, strah in skrb.
Neutemeljeno bi bilo trditi, češ da je odpovedala varnostna služba in da je izključno zato moglo priti do atentata. Tudi naj-bodjša straža in najbolj zmožni varnostni organi (FBI), ki so predsednika stalno spremljali, pač niso mogli tega preprečiti
• in to se ni zgodilo prvič v zgodovini.
Mogoče se je ta ali oni vprašal po atentatu: Je li še kaj pravičnosti na svetu? Bomba, katero je Stauffenberg 20. julija 1944 vtihotapil v Hitlerjev glavni stan, je zgrešila svoj cilj; streli, M so bili oddani iz petega nadstropja hiše v Dallasu, pa so zadeli predsednika Kennedyja naravnost v sonce! Lahko rečemo, da je dal edino pravi odgovor na to vprašanje dunajski generalni 'Vikar dr. Weinibacher v svojem govoru v ^Pomin pokojnega predsednika:
..V kratkem času je Vsemogočni pokli-cal k sebi dva moža, ki sta v našem stoletju pokazala duhovnemu oziroma političnemu razvoju nova pota: papeža Janeza ^pčUl. in predsednik Kennedyja, ne da bi 1'ma bilo mogoče njuno življenjsko delo dokončati. Pravi kristjan ne pozna trditve 0 .slepi usodi’; on ve, da vse leži v božjih ^kah, čeprav si tega vedno ne moremo razložiti 'in razumeti."
Gotovo: niti največja previdnost niti naj-b°lj pošteno hotenje niti najboljša politika tudi v bodoče ne bodo mogli preprečiti, da 116 bi kak nepričakovan moment ali nepredvideno dejanje odločilno poseglo v po-tSk zgodovine. Vendar bo takih nepreračun-ijvih elementov vedno toliko manj, kolikor . treje in dosledneje se bosta pravičnost ^ Pamet uveljavili kot najvišje vodilo in Pravilo v politiki, gospodarstvu in na soci-amem področju. Kennedy je bil eden tistih redkih državnikov, ki je tako ravnal na Področju mednarodnih odnosov kakor tudi ^uta. Saj ise je z isto energijo, kot jo je ^Porabil za dosego pravične in častne po-§pd'be s svojimi nasprotniki v Kremlju, bo-11 doma za enakopravnost vseh ras in za ^cialno izboljšanje.
V boljšo ponazoritev tega dogodka vze-‘Purio le en primer, ki bi bil možen kot Zrok atentata v Dallasu: Kennedy je od-čno nastopil proti Sovjetom v onem tre-Ufcku, k0 ,so hoteli zgraditi na Kubi ra-etna oporišča, da bi na ta način dosegli v vajo korist spremembo razmerja svetov-"Opolitičnih isil. V tej „hladni bitki" pa kljub temu niso oni skrajneži (ekstremi-v* ki so hoteli padec kubanskega pred-^nika Fidel Castra plačati, če potrebno, z atomsko vojno, našli v Beli hiši — . 1 Kennedyju — nikakega razumevanja. Z to državniško razsodnostjo je on vzel na Punje tudi padec Diemovega režima v Juž-. eiu Vietnamu. Obeh teh dveh njegovih de-ni ne moremo smatrati niti kot oportuni-ern niti kot izdajo svobodnega sveta! Ken-.edy se je namreč dobro zavedal, da more
•	JPPokracijo in svobodo braniti le pravi de-to^rat, ne pa oblasti željni diktatorji, in s biti oni, ki bi si na svojo zastavo napi-
1 borbo proti komunizmu.
•	Seveda, podobni skrajni elementi še ne J0^0 izumrli od danes na jutri! Tudi Ken-*_.. V je verjetno postal žrtev takih poli-
'čbih hazarderjev. Ugledni ameriški list York Times" zato upravičeno ime-
”^e\y
Po Kennedyjevih stopinjah
Novi amerišld predsednik Lyndon Johnson je poslal vladam 60 držav — tudi Sovjetski zvezi — svojo prvo važno zunanjepolitično poslanico.
Pretekli teden je novi predsednik ZDA Johnson (lizg. Džonson) objavil in poslal tako rekoč vsemu svetu svojo prvo poslanico v zvezi z zunanjo politiko ZDA. V njej je Johnson zagotovil vsemu svetu, da smrt predsednika Kennedyja ne bo v ničemer spremenila ismeri dosedanje ameriške zunanje politike.
Izjavil je, da bosta tudi on in njegova Vlada nadaljevala po vseh delih sveta isto politiko, kot jo je že .in jo je tudi v bodoče hotel voditi .pokojni predsednik Kennedy.
Poslanico s podobno vsebino je naslovil tudi na vse ameriške oborožene sile: da bodo politika in cilji ZDA ostali tudi v bodoče isti. Oboje naj Služi zagotovitvi častnega mliru, prijateljstva in povezanosti svobodnih narodov kakor tudi, da se doseže, da na svetu ne bo sovraštva, sporov, zatiranja in obupanosti.
Predsednik pravi v poslanici dobesedno: „Prehod v vodstvu naših državniških poslov, h kateremu je našo državo prisilila strašna tragedija, povzročena s 'smrtjo predsednika Keninedyja, nikakor ne bo pretrgal nadaljevanja zunanje .politike, kot ji je dal smer pokojni predsednik. Obvezujemo se, da bomo tudi za bodoče v enaki meri Obdržali naše oborožene sile; pripravljeni smo prevzeti vsakršno žrtev, da sebi zagotovimo ohranitev isvobode, svetu pa mir."
Moskovska „Pravda“ je poslanico novega predsednika objavila zelo vidno in je še posebej poudarila ..Johnsonovo obljubo Hruščevu, da 'bo nadaljeval Kennedyjevo politiko za dosego miru in popustitve napetosti".
Predsednik Johnson se je zaradi vposta-vitve prvih zunanjepolitičnih stikov sestal v amemiškem zunanjem ministrstvu po pogrebu predsednika Kennedyja z mnogimi poglavarji tujih držav in predsedniki Vlad, ki so prišli v Washington na pogrebne svečanosti.
Med prvimi se je sestal s francoskim predsednikom de Gaulle-om, kar je v diplomatskih krogih vzubdilo še posebno pozornost. Razpravljala sta o nejasnih oz. nerešenih problemih med ZDA in Francijo in določila, da je treba vsa ta vprašanja čim-prej temeljito Obdelati in razčistiti. Zato bo de Gaulle po dogovorjenem načrtu kot eden prvih tujih državnikov uradno obiskal ZDA na povabilo predsednika Johnsona že v prvi polovici januarja prihodnjega leta.
Nadalje se je med drugim razgovarjal z britanskim predsednikom vlade Douglasom Home-om, sovjetskim ministrskim podpredsednikom Anastasom Mikojanom, zahodno-nemškim predsednikom dr. Erhardom in državnim predsednikom dr. Lubke-om ter z zahodnoberlinskim županom Brandtom. Razgovarjal se je 'tudi z abesinskim cesarjem Haile Selassijem, turškim ministrskim
nuje Kennedyja mučenika: on je moral svojo borbo proti fanatizmu, nerazsodnosti in nepravičnosti plačati s svojim življenjem in je tako postal deležen usode onih brezkompromisnih politikov in ideologov, ki so odločno šli v borbo za pravična načela, ne oziraje se pri tem na trenutni uspeh ali neuspeh, na popularnost ali odločno nasprotovanje.
Odločni predsednik Kennedy skoraj gotovo ni bil zadnja taka žrtev; verjetno bo še marsikaterega politika doletela ista usoda, dokler bo na svetu še toliko brezznačaj-nih ljudi, 'ki si obetajo nekako rešitev le od nasilja in od nacionalnega, političnega in gospodarskega egoizma.	d -y
predsednikom dn še z mnogimi drugimi — nad 200 je bilo vseh teh tujih odličnikov.
Značilno je, da je od vseh tujih državnikov vzbudil največjo pozornost predsednik de Gaulle. Ko se je pojavil s precejšnjo zamudo med že zbranimi tujimi odličniki v slavnostni dvorani zunanjega ministrstva, so ga vsi navdušeno pozdravili s ploskanjem in z vzkliki: „2ivel de Gaulle! Živela Francija!"
Viši, ki so obiskali in se razgovarjal! s predsednikom Johnsonom, so 'bili soglasnega mnenja, da se je on z vso energijo lotil težkega državniškega dela in hoče posebno v zunanji politiki iti po Kennedyjevih stopinjah.
Žalost v Kennedvjevi družini
Kot je bila Kennedyjeva smrt hud udarec za ves svet in zlasti še za ameriški narod, prav tako ali pa še huje pa je v ožjem smislu zadela Kennedyjevo družino — zlasti soprogo Jacquelino in oba otroka.
A vsi, iki so kakor koli prišli tiste usodne dni v stik s pokojnikovo soprogo dn jo videli, so kar občudovali njeno vprav možato in vzorno prenašanje tega strašnega udarca. Le dvakrat so jo videli pred javnostjo jokati, prvič pri maši zadušnioi v katedrali sv. Mateja, drugič pa po pogrebnih obredih na arlingtonskem pokopališču v trenutku, ko je na grobu pokojnega moža prižgala večno luč. Sicer pa je neverjetno znala skriti svojo neizmerno srčno bolest.
Tako je tudi ona sama največ dala navodila glede pogreba in po njeni želji je bil pogrebni sprevod zelo podoben onemu predsednika Adama Lincolna pred sto leti.
Očetu pokojnega predsednika, staremu 75 let dn zelo bolnemu, se niso upali takoj naznaniti strašno smrt njegovega sina. šele nekoliko pozneje so mu povedali. Tudi on je to strašno novico zelo vdano in junaško prenesel.
Zahvala poslaništva ZDA koroškim Slovencem
Kot znano, je Narodni svet koroških Slovencev poslal ob smrti ameriškega predsednika Kennedyja veleposlaništvu ZDA na Dunaju sožalno brzojavko. Te dni je nanjo prejel od namestnika veleposlanika gosp. Johna Devine-a sledeči odgovor:
..Dovolite mi, da se Vam zahvalim za Vaše sožalno pismo ob priliki tragične smrti predsednika Kennedyja. Hkrati naj Vam izrečem zahvalo za Vaše izraze sožalja tudi v imenu g. veleposlanika Riddlebergerja, ki je točasno na dopustu izven Avstrije.
Nas vse je zadela ta velika izguba. Vendar pa smo trdno uverjenl, da bodo ideali in človekoljubni cilji pokojnega predsednika tudi še naprej živeli in našli priznanje in podporo pri vseh svobodoljubnih ljudeh.
Z izrazi mojega odličnega spoštovanja!"
Komunistični polom v Venezueli
V nedeljo so bile v južnoameriški zvezni republiki Venezueli valitve, ki so se končale z izrazito zmago demokratskih sil. Komunizem v Venezueli pa je s tem doživel svoj do sedaj največji poraz na področju Latinske Amerike.
Največ glasov je dosegel 58-letni dr. Ra-ou'l Leoni, član stranke Demokratska akcija, ki po svojem delovanju odgovarja nekako evropskim socialno demokratskim stran-
Naš odgovorni urednik oproščen
Kakor znano, je prišlo v zvezi s člankom „Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom?", objavljenem v našem listu dne 28. marca 1963, do tožbe. Ordinariat je po svojem pravnem zastopniku dr. Ot-titschu zahteval popravek, ki ga v „Našem tedniku — Kroniki" nismo objavili, ker je v njem ordinariat navajal nekatere trditve, o katerih v našem listu ni bilo govora. Zato je ordinariat vložil tožbo na celovški sodniji.
V ponedeljek, dne 2. decembra 1963, je bila tozadevna obravnava pri okrajnem sodišču v Celovcu, v kateri je tudi sodišče zastopalo stališče, da popravek pravno gledano ni v redu, vsled česar v našem listu popravka, do katerega ima vsak po tiskovnem zakonu pravico, v celoti ne bo treba objaviti, ampak je po pravni utemeljitvi našega zastopnika dr. Janka Tischlerja, odvetnika v Celovcu, sodišče razsodilo, da mora „Naš tednik — Kronika" natisniti le v razsodbi navedene točke popravka, ko bo razsodba stopila v veljavo.
Glavnega urednika „Našega tednika" je sodnija oprostila, ordinariatu pa predpisala plačilo vseh stroškov, ki so s tem procesom v zvezi.
OBJAVA
V soboto, dne 14. decembra 1963, bo zaključeno na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu prvo tromesečje tega šolskega leta.
Istega dne (14. decembra) bo ob pol 10. uri dopoldne občni zbor Združenja staršev v modri dvorani Doma glasbe (v 1. nadstropju) v Celovcu (Konzerthaus). Na sporedu občnega zbora so poročila o delovanju Združenja staršev in o novem šolskem zakonu ter volitve odbora.
Popoldne istega dne je v šoli „Dan staršev" od 13. do 16. ure.
Ta dan imajo starši priložnost govoriti z vsemi profesorji in šolskimi zdravniki, ki delujejo na šoli.
Ravnateljstvo
kam. (Član iste stranke je tudi dosedanji državni predsednik Betancourt, ki pa po določilih zakona ni mogel sedaj ponovno kandidirati.) Na drugem mestu po številu dobljenih glasov je vodja krščansko-social-ne stranke Raffael Calderas, ki je bil že do sedaj v vladni koaliciji.
Tema dvema sledi še pet kandidatov za predsednika, ki pa so večinoma prejeli le neznatno število glasov — zlasti zadnji trije. Nekateri med njimi veljajo za precej komunistično usmerjene oz. prijateljsko naklonjene kubanskemu predsedniku Fidel Castru.
Valitev se je udeležilo nad 90 odstotkov volilcev, ki so s tako visoko udeležbo pokazali, da se ne želijo boriti samo za demokracijo, temveč tudi proti terorju.
Potres v dunajski okolici
V ponedeljek nekaj pred 8. uro zjutraj so ljudje na področju Dunaja, Nižje Avstrije in Gradiščanske nenadoma začutili manjše potresne sunke, (ki so trajali približno 15 sekund. Središče potresa je po mnenju strokovnjakov bilo dobrih 20 km južno od Dunaja.
Seveda je potres povzročil precejšnje razburjenje med prebivalstvom — nekateri so bili še v posteljah. K sreči ta potres ni povzročil kakih hujših posledic. Le na nekaterih zidovih so se pojavile manjše razpoke in nekaj dimnikov je poškodovanih.
Politični teden
Po svetu ...
PO KENNEDYJEVI SMRTI Smrt ameriškega predsednika Kennedyja je pretresla ves svet. Se le sedaj moremo 'jasneje spoznati, kako velik je bili mladi ameriški predsednik. Resnično je on predstavljal ves demokratični svet, katerega je
v	svoji neuklonljivi odločnosti in v globoki zavesti odgovornosti nad vse častno zastopal. Tako je bil predsednik Kennedy simbol demokracije in up milijonov, ki hrepenijo po demokratičnih svoboščinah. Vsa njegova politična dejavnost je služila velikim načelom človečanstva, v katerih zmago je trdno veroval kot prepričan demokrat in globokoveren kristjan. Čeprav se je predsednik Kennedy zavedal tveganosti potovanja po državi Texas in je bil baje celo opozorjen na nevarnost atentata, zaradi njegove odločnosti v boju za enakopravnost črncev, katerim so v južnih delih ZDA resnično grobo kratili človečanske in državljanske pravice —, ni odstopil od svojih načrtov.
Prav zaradi te njegove poštenosti v službi pravice so tga spoštovali tudi njegovi nasprotniki. Če vzamemo le največjega njegovega rivala na svetovni politični pozor-nici, sovjetskega predsednika Hruščeva, moremo ugotoviti, Ikako globoko ga je le-ta spoštoval in kako resno ga je upošteval. Saj mu lepšega priznanja kot tekmec ni mogel dati, ko mu je priznal, da je bil „re-isničen boritelj za mirno sožitje". V tem spoštovanju in medsebojnem poznanju je bilo rešenih v zadnjih letih več kriz, ki so grozile zanetiti uničevalen vojni požar, da se le spomnimo samo na kubansko krizo in berlinski zid.
Z malimi izjemami je ves svet po svojih 3000 zastopnikih na zadnji poti izkazal hvaležnost pokojnemu predsedniku Kennedy-ju. Le kitajski komunisti in njihovi privrženci so pokazali svoje barbarstvo z neokusnimi karikaturami o smrti Kennedyje-
vi	in svoje sovraštvo do vsega, kar je v napotje komunistični revoluciji. To so pokazali tudi ob priliki mirovnega kongresa v teh dneh, ko so protestirali proti predlogu poljskih komunistov, da posvetijo spominu Kennedyja minuto molka.
Ko pa je bil predsednik Kennedy položen k večnemu počitku, si je svet postavil vprašanje: kdo je noVi predsednik Združenih držav Amerike!
KDO JE LVNDON BAINES JOHNSON
Sedanji novi predsednik ZDA je poklicni politik, ki se že več kot trideset let bavi s politiko. Doma je iz Texasa in je prvi Texanec, ki je dosegel čast državnega predsednika. Star je 55 let in je študiral na univerzi v mestu Texas, kjer je spoznal svojo sedanjo ženo, ki mu je dala dve hčerki. Žena živi največ na 98 hektarov veliki farmi v Texasu, kjer se mnogo ukvarja s kmetijstvom. Do leta 1941 sta zakonca Johnson živela v skromnih razmerah, tedaj pa sta podedovala 67.000 dolarjev, katere sta vložila v neko radijsko podjetje, ki pa je do danes naraslo v milijonsko vrednost.
Mladi Johnson je zelo hitro napredoval v politični karieri v okviru demokratske stranke. Že kot 23-letni je prišel v Wa-shington in je najprej bil pomočnik nekemu kongresistu, 5 let pozneje pa je že sam postal član kongresa. Užival je posebno varstvo bivšega predsednika Roosevelta ter je kot 40-leten že postal senator, devet let pozneje pa že vodja demokratične frakcije. V drugi svetovni vojni je bil nekaj časa mornariški častnik na Tihem oceanu, pozneje pa je obolel na srcu. Po postavi je zelo visok (1.90 m) in je uglajenega nastopa. Je zelo miroljuben in se v spornih zadevah rajši pogaja, kot pa prepira. Vendar pa velja za dobrega govornika, kar mu je pripomoglo, da se je povzpel do najvišjih mest v stranki. Tako je bil eden najresnejših rivalov pokojnega Kennedyja za kandidaturo na predsedniško mesto pred tremi leti, po izvolitvi Kennedyja za predsednika pa je postal najzvestejši sodelavec Ken-nedyja in tako drugi mož v demokratski stranki.
S tem pa je že dan tudi odgovor, kakšno politično smer bo izbral novi predsednik. Brez dvoma bo hodil po stopinjah svojega prednika, ki je dal demokratski stranki novega poleta s svojo radikalnostjo, nikakor ji pa ni dal nekaj novega. Tako bo po
vseh znakih Johnson vodil v prvi vrsti politiko stranke. K temu ga še posebej sili dejstvo, da bodo prihodnje leto volitve, pri čemer se bo moral v vseh propagandnih delih sklicevati predvsem na delo stranke.
Napovedi in pričakovanja, da bo novi predsednik nadaljeval dosedanjo politično smer, so bila potrjena z govorom, ki ga je imel predsednik Johnson pred kongresom prejšnji teden. V njem je odločno zahteval potrditev zakona o državljanskih pravicah, ki izločajo vsako rasno razlikovanje. Nadalje je nakazal, da bo njegovo delo usmerjeno na prizadevanje za mirno sožitje, pri čemer pa ne sme opustiti skrb za močno oborožitev. Tudi obveznosti do zaveznikov, zlasti pa načrt za pomoč narodom Azije in Afrike, bodo Še naprej v ospredju mednarodnega delovanja vlade. V notranji politiki pa bo vlada stremela še naprej, da se ohrani stabilnost dolarja ter doseže znižanje davkov in priprava zakona o vzgoji.
Kot je ugotovil urad za javno mnenje, velja novi predsednik Johnson za najbolj priljubljenega politika v ZDA in ima daleč največ izgledov ne le v svoji stranki, marveč tudi pred najvplivnejšim politikom republikanske stranke Nbconom, da bo prihodnjo jesen ponovno izvoljen za predsednika države.
KUBA — ŽARIŠČE NEMIROV
Odkar je postala Kuba komunistična, velja v sklopu zapadne politične poloble za nekako „tuje telo“, iz katerega prehaja v dežele obeh Amerik vedno več nemirov. Razumljivo je, da je to „tuje telo“ najbolj
napoti Združenim državam, saj je na ta način prodrl komunizem prav v središče odpora proti komunizmu. ZDA se predobro zavedajo, da pomeni pričujočnost komunizma na Kubi nevarnost za dežele Južne Amerike, kjer gospodarsko-kulturne razmere še nikakor niso urejene in je položaj za rovarjenje komunizma zelo ugoden. Prav tako se pa dobro zaveda tudi kubanski predsednik Castro, da mora biti zelo čuječ, ker bodo zlasti ZDA izkoristile vsako priliko, da vržejo tamošnji komunistični režim. Prav zadnje vesti to potrjujejo, da je te dni Castro ukazal registracijo mladih mož za vojaško službo, ker mora Kuba za vsako ceno ohraniti svojo politično svobodo in linijo. Poleg tega se je položaj zadnje tedne v tem delu poslabšal, odkar so v Venezueli začeli komunistični uporniki z živahnejšim delovanjem. Ugotovili so namreč, da podpira Kuba te upornike in jim pošilja orožje. To je hudo vznemirilo vso Latinsko Ameriko in tudi predsedniku Johnsonu utegne delati še hude preglavice.
ITALIJA V KRIZI
Že ves mesec traja v Italiji vladna kriza, katero je zelo težko rešiti zaradi nove poti, ki jo ubira vodilna krščanska demokracija, ko stopa v koalicijo z levičarskimi elementi 'italijanskega političnega življenja. Že prejšnji teden je napovedal mandatar tajnik Aldo Moro, da so načelna vprašanja med partnerji, ki pridejo tokrat v poštev, že rešeni. Toda nevarnost je, da bi prišlo do neuspeha zaradi razdelitve ministrskih stolčkov, za katere se bije huda borba že nad en teden. Predvsem se ,,dajejo" za resorje zunanjega in vojnega ministrstva. Položaj pa se mora kmalu rešiti, ker grozijo' velike stavke delavcev raznih strok, ki zahtevajo občutno povišanje plač.
... in pri nas v Avstriji
DOVOLJ PODRŽAVLJENIH PODJETIJ
Čeprav v letošnjem jesenskem zasedanju avstrijski koalicijski stranki nepričakovano mirno sodelujeta pri obravnavi proračuna za leto 1964, je zadnje dni prišlo do odločne zavrnitve predloga o nadaljnem podr-žavljenju nemške imovine, ki pripada Avstriji po državni pogodbi. To podržaVlje-nije zahtevajo socialisti, dočim se Ljudska stranka temu zoperstavlja. Pri tem se sklicujejo na svoječasen dogovor, po katerem je bilo sklenjeno, da preide nekdanja nemška imovina v roke privatnih kupcev; pa tudi osnutek odobrenega proračuna za leto 1964 predvideva dohodek iz te imovine v višini 365 milijonov Šilingov kot odkupnino od privatnikov. In vendar so ta osnutek proračuna socialisti v načelu že sprejeli; njih novo stališče v tem vprašanju pa postavlja celoten proračun v nevarnost, kajti odkod dobiti kritje za to spremembo. Pa tudi dejstvo, da prinašajo državi večje dohodke privatna podjetja kot podržavljena, narekuje, da 'Ljudska stranka ne privoli v zahteve socialistov.
NOVI DRŽAVNI PRAZNIK
Do konca prve svetovne vojne je bila Velika Avstrija monarhija, 'kateri so bili na čelu skozi več stoletij Habsburžani. Po zlomu velike avstro-ogrske monarhije, ko je večji del odpadel in so nastale samostojne države, se je majhna Avstrija odpovedala monarhični ureditvi države in je bila
12. novembra 1918 oklicana republika Avstrija. Da bi ta dan uvedli ponovno kot državni praznik, so razpravljali pretekli teden v nacionalnem svetu na Dunaju; končna odločitev pa naj bi zavisela od sklepa obeh vladnih stranik. Tako je verjetno, da bo v bodoče 12. november veljal za narodni praznik v spomin ustanovitve republike Avstrije.
DEŽELNI ZBOR V CELOVCU
Že nekaj časa zboruje v Celovcu koroški deželni zbor, pri katerem je prišlo do hujših nastopov. Spomnimo se samo dogodkov ob razpravi o občinah. Te dni pa so razpravljali deželni poslanci o važnih problemih, 'ki težijo koroško deželo. Tako so ugotovili, da je še vedno premalo šolskih poslopij in zlasti ljudskošolskih ter poklicno-strokovnih učiteljev. Nadalje so razpravljali o možnosti, da bo že do leta 1968-69 ustanovljena v Celovcu pedagoška akademija, M bo nekaka visoka šola za absolvi-rane učiteljiščnike. Posebej ostre pa so bile debate o izdatkih deželne vlade za upravo in plače funkcionarjem. Tako so povedali, da je deželnemu glavarju kar 250.000 šilingov dano na razpolago kot dispozicijski fond, skoro milijon šilingov pa stane oskrba starih in nabava novih avtov. Zadnji petek pa je bilo soglasno sprejet deželni proračun za leto 1964 in je dosegel 810 milijonov 588.100 šilingov dohodkov in izdatkov.
Žitne zaloge na svetu
Odkar kupujejo od komunistov vodene države „pri kapitalistih" velikanske količine krušnega in drugega žita, se o žitu sploh mnogo piše in razpravlja. Marsikoga zanima, kje in kako velike so zaloge žita, ki so kupcem na razpolago.
Nekaj žitne zaloge, vsaj za tekoče potrebe, je v vsaki državi, kakšna država pa razpolaga celo z zalogo, ki krije vso potrebo do prihodnjega pridelka. Samo 4 države pa so, ki imajo vedno nekaj zaloge za izvoz. Te štiri države so Kanada in ZDA na severni polovici zemlje, Argentina in Avstralija na južni. Majhne količine so vedno na razpolago tudi v Novi Zelandiji. V Evropi je med ^kapitalističnimi" državami edino Francija, ki ima kakšno leto večje izvozne količine — kot je pač letina.
Še pred par leti je imela Italija preveč pšenice, tako da jo je izvažala, največ pa dala na razpolago za živinsko krmo. Razmere pa so se potem temeljito spremenile in v tem letu bo Italija morala uvoziti 10
do 15 milijonov stotov pšenice, več kot toliko koruze in še mnogo ječmena, ovsa in rži.
Torej imajo večje in stalne zaloge žita samo zgoraj navedene države. A kakšne so te zaloge? Pri tem moramo upoštevati, da ZDA in Kanada javljajo tiste zaloge, ki obstajajo konec kmetijskega leta: pri pšenici 1. julija, pri koruzi 1. oktobra, Argentina in Avstralija pa zaloge 1. decembra.
Glavno krušno žito je pšenica. Njena zaloga je 1. julija 1963 znašala 1,020 milij. stotov. Od te količine je bilo v ZDA okoli 633 milij. stotov ali 4 odst. manj kot leto prej. V Kanadi je zaloga dosegla rekord s 322 milijoni stotov. Avstralija je izkazala zalogo 41 milij. stotov, mnogo več kot v prejšnjih letih. Argentina izkazuje v zadnjih letih zelo pičle zaloge pšenice, čeprav je 1. julija letos izkazala 23 milij. stotov ali nekaj več kot lani v istem času.
Pšenice in ostalih štirih žit je bilo v zalogah letos 1. julija za 117 milij. stotov
SLOVENCI
dama La pa vneta
Jubilej nadškofa Fogarja Goričan dr. Alojzij Fogar, naslovni nadškof pa-traški, je praznoval pred nekaj tedni visok jubilej. Pred štiridesetimi leti ga je namreč nadškof Sedej posvetil v goriški stolnici za škofa.
Nadškof se je rodil leta 1882 v Gorici iz znane Fogarjeve družine ob pevmskem mostu. V mašni ka je bil posvečen leta 1907 in je dolgo let poučeval na goriških srednjih šolah in v bogoslovnem semenišču v Gorici. Po vojni in po smrti tržaškega škofa Bartolomasija je bil določen leta 1923 za njegovega naslednika. Težko služim je nastopil v najhujših časih fašistične strahovlade v Trstu. „Crem v mrtvaško sobo,” se je izrazil v družbi prijateljev v Gorici. Fašisti so škofu, ki je bil skrajno pravičen do obeh narodnosti, neprenehoma metali polena pod noge. Končno se jim je posrečilo, tla so ga spravili iz Trsta. Danes opravlja nadškof Fogar lažje funkcije pri lateranski baziliki v Rimu.
Tega moža, ki je v najtežjih časih imel pogum braniti pravice slovenskega ljudstva in slovenskega jezika, se spodobi, da se ob jubileju spominjamo in ga počastimo.
Č. g. Gabrijel Piščanec umrl
Med primorskimi Slovenci je zelo poznana družina Piščančevih, Id je dala več duhovnikov. Na Tržaškem je idolga leta deloval g. Gabriel Piščanec, ki se je rodil kot kmečki sin leta 1881 v R°' janu, ki je takrat še imel nekaj kmetov, dočim je danes že del mestnega središča. Kot (kaplan je do-loval na raznih župnijah tržaške škofije; medtem tudi pri Sv. Antonu v Trstu, kjer je vodil tamoš' nji cerkveni zbor in bil katehet na slovenskih šolah. Po vojni je postal župnik v Dolini, nekaj lot pozneje pa je prevzel obširno dekanijo Klanjec, kjof je ostal do leta 1954 in je tako v teh težkih letih z ljubeznijo in modrostjo vodil dekanijo. Nato je še prevzel za nekaj let .župnijo Avber in končno stopil v zasluženi pokoj. Zaradi vidnega hiranja je iskal zdravje v bolnišnici v Ankaranu, a vrnil® se mu ni. Dne 18. novembra je v Avberju pr®" minilo njegovo pozemsko življenje.
Med vsemi sorodniki je pokojni g. dekan rmj" raje zahajal k Piščančevim v Gorico, kjer je ime* svoj drugi dom. G. Itido Piščanc njegov nečaki duhovnik in pesnik, je padel pred 20. Jeti kot žrtev brezbožnega komunizma v Cerknem nad IdrijOi njegova nečakinja [Zora pa je upravnica katoliškega glasu” v Gorici in priznana pisateljica ter sodelavka katoliških listov.
Cerkveni pevci z Goriške pojejo
Ena izmed mnogih pevskih pobud pokojnega g-prof. Fileja je tudi vsakoletno srečanje cerkvenih pevskih zborov na Goriškem na nedeljo (sv. Ceci' lije, ki je zaščitnica cerkvenega petja. Tako je bik, tudi letos, ko so goriški zbori ,,tekmovali” v Katoliškem domu. Nastopilo je 10 zborov iz mesta i” okolice. Kot poroča strokovni poslušalec, jc bil° opaziti viden napredek na kakovosti podajanja Pr' vseh zborih, posebej pa še ugotoviti ljubezen g® riške mladine za nabožno in narodno pesem.
Jubilejne znamke sv. Cirila in Metoda
Kako v Vatikanu resnično cenijo zasluge vanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, priča tu dejstvo, da so za letošnje jubilejno leto izdali vatikanski poštni direkciji posebne jubilejne znott* kc sv. bratov Cirila in Metoda, kar jc gotovo ** redna odlika. In kljub temu se še pri nas najJej® „katoliški” ljudje, ki omalovažujejo in z natoh* vanji blatijo veliko misijonsko tlelo svetih h ^ tov in jim tako rekoč celo osporavajo svetniško e®*
manj kot lansko leto v istem času. večjo razliko izkazujejo ZDA, kjer je b* . letos 1. julija v zalogi 935 milij. stotov a 122 milij. stotov manj kot v istem čas lanskega leta. Predvsem se je skrčila z3-1 ga pšenice, in sicer za 90 milij. stotov, t ^ koruze za 36 stotov. Za malenkost se je šala zaloga ječmena. Poleg navedenih zal° žit imajo ZDA posebno 'zalogo koruze in cer 172 milij. stotov. Kanada in AvstraW, ne pridelujeta koruze, pač pa se v Angent' pridelovanje vedno bolj širi. Letos so 1- j lija znašale vse zaloge Kanade 190 m1 stotov, v Avstraliji 48 milij. stotov —-več pšenice — in v Argentini 57 milij- s tov, pšenice in koruze.
\Q'
Izvedenci računajo, da se bodo v tem tu zaloge v navedenih 4 državah znižal3 okoli 220 milij. stotov, ker na toliko cefl', nakupe Sov. zveze, Kitajske in drugih ^ munističnih držav. Seveda se bi zalog6 ^ bolj znižale in bi najbrž sploh izginij6’ bi ..kapitalistične" države hotele svoj® ^ loge žit ..ljudskim demokracijam" daro^ ali pa prodati po smešno znižanih cena
Franc Leder - Lesičjak
(Ob 130-letnioi rojstva)
V /ve/i s to obletnico nam je njegova Menka Matilda, por. Kož ut ni k, poslala sledeči dopis: ,,K 130-lctnici rojstva mojega rajnega očeta sem napisala nekaj podrobnosti ik njegovega življenja .. . , kar bo bravce gotovo zanimalo.” <
Franc Leder, tako je bilo njegovo pravo ime, je bil rojen 3. decembra 1833 v Globasnici. O imenu „Lesičjak“ je rekel sam, da je „poerbano“. Bilo pa je menda takole: Neka soseda se je sprla z njegovo materjo, jo zmerjala z besedo „lisica“. Ta priimek je materi ostal. Sin Franc, poln humorja, je tudi večkrat >s svojo brado, ki je imela lisičjo barvo, napravil čisto lisičji °braz in rekel: „če je moja mati .lisica’, bom pa jaz Lesičjak." In res .postal in ostal je celo življenje in še po smrti „Lesičjak“.
V „Pesmi mojega življenja" pravi o svoji materi:
..Rajna moja mati Mica so Šivilja b’li; in božja je pravica, da so že davno v večnosti.”
O svojem imenu pa takale:
„Leder se jaz piScm.
Francej mi je ime:
jaz pa imam Sc ’no drugo ime,
eno poerbane.
Sem Lesičjak al’ Lisjak tolik' imenov nima vsak.”
Franc Leder - Lesičjak s citrami
ja in 'ata učakala visoko starost. Štefan je bil star 89 let, Franc pa 94 let.
Po smrti žene 'je ostal sam. Sinova sta bila oba od doma. Tisto leto so pri Homarju v Slovenjah posekali precejšnjo parcelo
lesa. Tam je bilo veliko borovih štorov, ki so bili precej smolnati. Lesičjak je v postnem času bodil gor v to poseko. Napravil je veliko smelakov. Izkopal je jamice v besedo „Ale!uja“, vanje je naložil polno teh ismolaikov in je to zažgal na velikonočno soboto zvečer. Ker je pri Homarju zelo visoko, se je daleč po Podjunski dolini videla ta goreča beseda. To je Komarjevega očeta tako veselilo, da so ga na Veliko noč povabili na „žegen“. Odzval se je tudi temu povabilu in ob tej priliki, pri žegnu, moštu in krajcu pobaral hčer Žarko, ali bi hotela biti njegova žena. Žarka je vzela to bolj za šalo. Pa kljub temu je iz te šale postala resnica.
Tisto poletje je Lesičjak nekoč poklical soseda Prosenovega očeta, naj mu pogledajo brado, če ni tam kaj posebnega. Oče mu rečejo, da ne vidijo nič posebnega. Le sičjak za pravi:
„Jaz sem pa mislil, Bog ve kako sem rjav pod brado, ker zmeraj proti soncu gledam." — Mislil je namreč proti Homarju, ki je ravno na južni strani od njegovega doma.
Pa ni bilo treba dolgo gledati proti soncu, kajti jeseni je postala Zanka že njegova žena. Ta mu ni uhajala, bilo je lepo, mirno življenje. Zdaj je dobil še hčerko Matildo, ki še danes živi, poročena Košutnik.
Spet sta nabirala črnice in bezgovec, kuhala žganje in ga prodajala. Tudi je še hodil po sejmih in žegnanjih oitrat in prepevat, ,pa vedno redkeje. Eno leto pred smrtjo je 'še žložil pesem o rajnem župniku Aichholzerju, ki so umrli februarja 1908. Umrl je 23. januarja 1909.
° njegovi otroški in mladeniški dobi se ne ve nič. V šolo ni hodil. V poznih letih, morda pri vojakih, se je naučil toliko, da je ^nal Citati tiskane črke, pisati pa ni znal. “‘1 je bolj neznana oseba. Šele po vojaških stopa v svet. Vzljubil je Navršnikovo Mojcko v pliberški fari. V neki pesmi pravi:
„Ko som domov prišov, sem pri kmapeh dov’.
V pliberški fari sem jaz dečvo ’mev.”
0 Lesičjaku se pripoveduje, da se je spr ■j1 kmetom Hodnikom zaradi stavbnega sve a' V silobranu je udaril nasprotnika take . n°, da je ta na posledicah udarca umr |n da si je on zato naložil pokoro, da ene et0 ni spregovoril nobene besede. Res je a je bil Lesičjak celo leto mutast. Ne drž ^a’ da je pokoro delal zaradi omenjenega nngodka. On je delal to pokoro, še preder Se je prvič oženil.
. 2ena, ki je bila doma na kmetiji, kjer sc nieli vsega v izobilju, se večkrat ni mo-k a sPrijazniti s pomanjkanjem. Zato je več-rat hotela proč, pa jii nikoli mi prav 0Spe’lo. Nekoč pa jo 'je le pustil, da je šla, a .P3 za njo. Ko Sta tako šla proti Podju-j^Jn pr*^a že do ,,Hudičeve peči", se ona no obrne in reče: „Kam pa greš?"; on pa ®Po mirno: „Kamor ti, tja pa jaz." Ni tra-° dolgo, obrnila sta se in šla lepo mimo pet domov. Drugikrat pa je spet nabasala "Pntelc" in hotela iti. On ga ji vzame itn ka e ,t;er reče: „Zdaj pa le nesi vse, je V-6 tv°je&a> 'sem lia iaz tudi tvoj." Ker pa bilo vse skupaj le pretežko, je marala
spet
> šn 0s*'a*;*- Po velikem trudu, po trden ^Paranju", po težavah in nasprotovanju S' bas ^ .ven^ar posrečilo, da je kupil v Glo ^snici pod vinogradi malo zemljišče in s Crn-aV'.' skronien dom. Z ženo sta nabiral: te 'Ce m bezgovec, kuhala žganje in ga po Vj, Prodajala. Zena je imela na vrtu vsi in 6 rože’ kakor kamilice, žajbelj, ajbi;
Vem kai še- Spekla je pogačo, mali tOge ke’ Podobne žemljam. Vse to, žganje Vrh ’ *tručke sta nabasala na voziček, n; "iarPa Se c^tre *n sta peljala v Pliberk m U^firiak". Kdor je kaj kupil, mu je zacitral le tistemu najbolj „pasalo“.
ha f n.ekai *etih mu je začela bolehati že Ig n ie Po dolgi in mučni bolezni umrl; je vavgusta leta 1897, stara 61 let. — Kakoi SVoeselie zlival v pesem, tako tudi žalost 1 rajni ženi je zložil žalostinko:
..Eno zavberno Jensko sem 'mev, sani Buh je njej ure preštev. t’o dovgem življenju in bridkem trpljenju K' k sebi jo vzev.
Bušniva mi je dvoje otrok, varuj jih usmiljeni Buh,
Ua bi zdraiva, vesjiva
dovgo hodila
Po zemlji koroški dkroh.”
Ta j.
Stefa2e^a so mu je tudi 'izpolnila: oba sina, *IiClln’ P° Poklicu kovač, in Franc, po po-miinar, sta bila vedno polna humor-
Sfiozniimutfe (Thuife.
(Nadaljevanje iz štev. 47!)
Rusko stremljenje iz vzhoda proti zahodu je za Evropo pomenilo vojsko, z gibanjem od severa proti jugu pa je Rusija delovala za Evropo.
Ruska Cerkev se je odtrgala od Rima, toda krščanska Rusija vkljub temu pripada Evropi. Po svoji krščanski veri, pravi Ra-decki dalje, so postali Rusi poleg Špancev najmočnejši kolonizatorji. Španci so kolonizirali Južno in Srednjo Ameriko. Rusi pa Srednjo Azijo. Dve močni roki, španska in ruska sta objeli svet in ti roki sta se znašli druga v drugi v Kaliforniji, kjer so nastale zraven španskih misijonarjev pri Alaski naselbine kozakov, ko se je tam še našlo kaj zlata.
Japonci so se evropske tehnike polastili v teku 50 let, Rusom je pa ta ostala še dolgo precej tuja. Zato so pa Rusi v minulem stoletju dali velike pisatelje: Puškina,
Gogolja, Dostojevskega, Tolstoja! Vse te iz evropskega duha in mišljenja! Niti severni Amerikanci, ki so dandanašnji postali rešitelji Evrope, zapada niso mogli tako duševno obogatiti, kakor ga je Rusija. Sevgrna Amerika je ostala še v bogatem razvoju le kolonialna država, ker nima lastnega jezika in se mora izobraževati v prvotno tujem angleškem jeziku, Rusija pa ima svoj jezik, ki že prodira čez domače meje. Rusi so evropski narod. Evropo so rešili pred Mongoli. V tem, da so odpadli od Rima, so pa Evropo izdali. Verski razdor je kriv političnega in to rano je treba zaceliti. Tako bi se moglo pomiriti sedanje ves svet obsegajoče nasprotstvo.
*
K tem mislim Radeckega dodajamo še nekaj! Usode sveta ne vodita več samo dve moči, dve oblasti: Rim in Moskva. Dandanašnji se dvigata vsa Azija in vsa Afrika,
Posebno poročilo s koncila
V četrtek, 7. novembra, se je vršila 62. koncilska seja. Sv. mašo je daroval holandski škof Nierman. Knjigo evangelijev je izpostavil nigerijski škof Berlier. Moderator po turnusu je bil kardinal Agagianian. Glavni tajnik je sporočil, da bo 9. novembra koncilski oče msgr. Carinci star 101 leto. Predsedstvo mu je poslalo voščilno brzojavko. Kardinal Doepfner je nato prebral kratko poročilo k zadnjemu poglavju osnutka o Cerkvi, glede katerega je želelo govoriti 17 očetov v imenu najmanj po pet ostalih konc. očetov. V razpravo o osnutku o škofih in vladanju škofij je ta dan vpo-seglo 18 konc. očetov.
S hvaležnostjo je treba vzeti na znanje težnjo sv. očeta, da razširi oblast tako rezi-dencialnih kot pomožnih škofov za olajšanje vlade škofij. Vključitev škofov, ki bi jih določile narodne škofovske konference v rimske kurije kongregacije, bi predstavljala prvi korak k 'izvajanju delovanja škofovske skupnosti. Zlasti misijonske dežele bi bile tako bolj poznane osrednjim organom Cerkve, ki bi jim zato lahko nudili bolj odgovarjajoče rešitve njihovih pastoralnih vprašanj. Za uspešno reorganizacijo rimske kurije bi bilo treba ustanoviti apostolski svet, o katerem so govorili že številni koncilski očetje.
Poleg imenovanja škofov v rimske kongregacije bi morali ustanoviti škofovski zbor, kot stalni posvetovalni organ, ki bi zastopal v Rimu vse škofe. Potrebno je ustanoviti mednarodno institucijo, organizem, škofovski senat, katerega člani bi bili dzbrani zlasti na škofovskih konferencah. Dalje bi bilo treba 'internacionalizirati kurijo in prilagoditi nunciature sedanjemu času.
Dne 8. novembra 1963 se je vršila 63. glavna kongregacija, na kateri so koncilski
očetje obravnavali prvo poglavje osnutka o škofih in vladanju škofij in pričeli z razpravo II. poglaVja, ki se tiče koadjutOr-jev in pomožnih škafov. Sveto mašo je daroval ugandski škof Ddungo. Knjigo evangelijev je izpostavil škof iz Korzike Llosa. Dela je vodil kardinal Agagianian. V začetku del je glavni tajnik Felici obvestil očete o smrti škofa Tonna. Nato je prebral zahvalo 101-latnega škofa Carincija, ki je bil navzoč v koncilski dvorani in ki se je očetom zahvalil za njihova voščila ob njegovem rojstnem dnevu. Glavni tajnik je končno povabil koncilske očete, naj se v nedeljo udeleže slovesnega prevzema lateranske bazilike s strani papeža Pavla VI. Koncilski očetje so prejeli ta dan brošuro, ki obravnava Žide. V debato k prvemu poglavju osnutka o škofih je ta dan vposeglo 18 koncilskih 'očetov, ki so izrazili tale mnenja: Niso škofje, ki nameravajo vdreti v področje papeževih pristojnosti, marveč je sam papež, ki vabi episkopat, naj sodeluje z njim pri vladanju Cerkve, to je pri nalogi,
, ki danes postaja vedno težja in obsežnejša. Na tej seji je nekdo predlagal, da bi črtali iz besedila besede: „vedno z izjemo pravic in privilegijev vzhodne Cerkve." Obstaja samo ena Cerkev. V okviru te ene katoliške Cerkve pa obstaja raznolikost posameznih Cerkva, latinske in različnih vzhodnih. Potrebno je enotno temeljno pravo, za vse Cerkve, sinode krajevnih, Cerkva pa naj bi določile še podrobne posebne pravice. Škofje so še posebej poudarjali: Ne da bi se dotaknili nespremenljivih in božjih vidikov cerkve, kot jo je ustanovil Kristus, je treba upoštevati, da je tudi Ceritev podvržena zakonom časa in zgodovine. Rimska kurija je eden tistih tipično zgodovinskih elementov, ki so predmet hiranja in zastaranja. Decentralizacija je zahteva ekspan-
Val. Polanšek: „Grape in sonce"
Znani koroški pesnik in pisatelj, šolski vodja na Obirskem, g. Valentin Polanšek je pred kratkim izdal pesniško zbirko z naslovom ,,Grape in sonce". V tej zbirki je zbrano najlepše izmed številnih pesniških stvaritev dosedanjega njegovega pesniškega ustvarjanja. Obširnejšo predstavo in oceno bomo priobčili pozneje.
ves svet obrača svoje oči za svobodo! Kitajska v svojem komunističnem uporu ne odklanja Evrope, marveč hoče le novo vero, sestavljeno iz krščanskih načel in starih domačih izročil, sestavljeno vero.
Z vrtoglavo naglico se je svet polastil tehnike. Nekoč so ljudje iskali zlata, danes se je nafta iz suhega arabskega peska spremenila v zlato. Nafta vre iz zemlje po vsem svetu, a se v Ameriki že izčrpava.
Položaj Rusije se od dne do dne spreminja, ker se na njenih mejah dvigata mogočna Kitajska in Indija. Rusija že ves čas išče dohoda do kakega svetovnega morja, ki ni večji del leta zamrzlo. V Črnem morju so iskali izhoda, a si ga niso mogli najti, iskali so izhoda onstran Sibirije, pa jim Japonska zapira pot. Zadnji čas je mislila na Indijo, ali Indija se dviga v mogočno samostojno državo.
Rusija bo spoznala, da ima svoje prijatelje v Evropi, ne v Aziji in pot do svobode se ji bo odprl v Evropi, ne v Kitajski in ne v Indiji. Rusija bo morala uvideti, da je Vatikan največja sila, ki deluje za svetovni mir in svobodo. Uvideti mora, da je bil velik nesmisel, ki ga je storila po prvi svetovni vojni. Papež je pošiljal v Rusijo velike množine obleke in živil, a je moral pošiljanje ustaviti. Zapadni Evropi ni prišlo na misel, da bi — zlasti po drugi svetovni vojni — podpore iz Amerike odklanjala.
O Rusiji se lahko reče, da je bliže Rimu kakor Berlinu. O luteranstvu pravi Shakespeare, da hrani samo še „nekaj cunj, ukradenih iz svetega pisma", Rusija pa hrani vse versko jedro. Pred svetovno vojno so se katoliški pisatelji bali reči o Berlinu več, kot da je nezmožen voditi nemški narod, zdaj je ta resnica postala očividna.
Veliko breme se ne dš hitro premikati; tudi razmerje Zapada do Rusije ne, ali premaknilo se bo. Cas odstrani mnoge ovire. Boljševizem je poklal večino ruskih duhovnikov. Treba je, da zraste mlada nova duhovščina, neobremenjena od starih predsodkov. Rusija si je ohranila čudovito čaščenje Matere božje, to je veliki čudež naše dobe. Ne pričakujemo novih čudežev, ko jih ni treba! Marija bo našla pot do spreobrnjenja Rusije.	(Msgr. Val. Podgorc)
zije Cerkve in ne predstavlja nevarnosti za enotnost, škofje 20. stoletja nočejo razkolov; povezani! so s papežem z vezmi zvestobe in pokorščine, kakršnih doslej ni bilo v zgodovini. Cerkev ne bo trpela spričo reforme rimske kurije.
Tako so :se koncilski očetje v živahnih razpravah dotaknili ..najbolj človeške" strani Cerkve — zunanje organizacije, ki je v svojih oblikah sad zgodovinskega razvoja. Ker pa hoče koncil Cerkev prilagoditi času, je razumljivo, da je v teh razpravljanjih večkrat prišlo do ostrejših besed, saj je človeški element v Cerkvi podvržen človeškim pomanjkljivostlim.
Kot je znano, ob sobotah in nedeljah ni koncilskih sej. Zato je bila prva koncilska seja v naslednjem tednu, v poned., 11. novembra. Na njej so koncilski očetje nadaljevali z razpravo o osnutku o škofih in vladanju škofij. Dela je vodil moderator po turnusu kardinal Lercaro. Glavni koncilski tajnik je sporočil 'smrt dveh koncilskih očetov: melhitskega patriarhalnega svetnika Farage in holandskega škofa Reesincka. V teku del so 'koncilski očetje prejeli osnutek o sredstvih družbenega obveščanja. Prav tako so koncilski očetje prejeli ta dan spominske medalje za drugo obdobje koncila. V debato je vposeglo 19 koncilskih očetov. Kardinal Spellman je poudaril, da ima papež polno in vso oblast in zato ne potrebuje nobene podpore ali okrepitve. Kurija je izvršni organ papeža, zato ni naloga koncila določati njene pristojnosti in organizacije. Koncilski očetje lahko stavijo samo svoje predloge dn nasvete.
V uvodu k drugemu poglavju je poudarjeno, da škofje ne morejo voditi svojih škofij, bodisi zaradi bolezni, bodisi zaradi bolezni, bodisi zaradi tega, ker je škofija prevelika. Osnutek predlaga dva odpomoč-ka in sicer: ali razdeliti škofijo ali dati škofom koadjutOrja.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage matere se zahvaljujemo v prvi vrsti čč. gg. duhovnikom, ki so opravili pogrebne obrede in jo spremljali na njeni zadnji zemeljski poti. Še posebna zahvala domačemu g. župniku Škofiču za njegov tolažilni govor ob grobu.
Nadalje se zahvalimo sorodnikom, ki so polnoštevilno prišli vzet slovo, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremljali k poslednjemu zemeljskemu počitku.
Srčna hvala tudi vrlim pevcem, iz treh župnij doma, ki so se poslovili od drage matere z lepimi nagrob-nicami. Enaka zahvala tudi vsem, ki so kakor koli pomagali, ženam, ki so stregle, in vsem ostalim pogrebcem.
Loče, v novembru 1963.
Žalujoči:
SIMON TRIESSNIG, sin, hčerke in sorodniki.
f DVORNI SVETNIK HERBERT COLERUS-GELDERN
Kakor smo že dbjavili v osmrtnici v našem ISiStu, je dne 21. 11. 1963 preminil po daljši 'bolezni predsednik Koroške deželne zavarovalnice proti požarnim nezgodam g. dvorni svčtnik Herbert Colerus-Geldern.
Pokojniikovo delovanje je dalo temu zavodu tisti razmah in vpoštevanost, ki ga danes v polni meri uživa med zavarovalnicami. Poleg svojega službenega delokroga se je udejstvoval pri načelstvu Zveze avstrijskih zavarovalnic in Obrtni zbornici v Celovcu. Velike zasluge pa ije imel pri delovanju koroške sekcije Avstrijske lige Združenih narodov, katere predsednik je bil od leta 1947 dalje. Saj je bil ves prežet s to vzvišeno idejo in je s svojim življenjem in ravnanjem pokazal svoje široko obzorje, humanost in tolerantnost.
Vsem, ki so zaslužnega pokojnika osebno poznali, bo ostal v svetlem spominu! Naj mirno počiva v Bogu! Zelo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
ŠT. LIPŠ pri DOBRLI VESI (Naši vzorniki so nas zapustili)
Še nas veže spomin na dan vseh svetih oziroma vernih duš, ko smo stali ob grobovih naših rajnih in zanje darovali molitve, da bi se rajni čimprej veselili pred obličjem vsemogočnega Boga večnega življenja.
„Smrt pobrati vse pod lopato ...!“ tako se je letos večkrat glasila žalostinka, ko smo se poslavljali od rajnih na našem pokopališču.
še je ležal sneg po naših sončnih krajih, ko smo meseca marca spremljali k zadnjemu počitku rajno Mlačnikovo mater, Barbaro Linče, staro 65 let. Pogrebne obrede je opravil naš č. g. župnilk Nagele in v govoru prikazal vrline rajne matere. Bila je verna, delovna žena, skrbna desna roka svojemu možu, ki je pred leti stopil v zaslužen pokoj po trudapolnem delu kot drvar pri grofu Rosenberg v Ženeku.
Dne 23. aprila 1963 pa smo položili k zadnjemu počitku Marijo Tancer, staro 72 let. Zadnja leta, ko je bila že v pokojninski renti, je pomagala pri trgovcu Hajčjaku v gospodinjstvu. Dokler so ji dopuščale moči, je rada zahajala v farno cerkev ter bila zvesta bralka slovenskih listov („Nedelje“, „Tednika-Kronike“) in Mohorjevih knjig, pogreb je vodil naš g. župnik ter se z lepim govorom poslovil od nje.
Dne 23. junija pa je spet naznanjal mrtvaški zvon, da je umrla rajna Urhova mati Katarina Urh, roj. pri Štrekelnu v Kršni vesi. Doživela je sedem križev v tej solzni dolini; pred leti jo je zadela delna srčna kap, zaradi katere se ji je zdravje vedno bolj slabšalo. Najhujšo rano pa so ji zadali leta 1943, ko so pobesneli hitlerjanci njo in hčer Micko nasilno pognali z domače grude v zloglasno taborišče Ravensbrlick, kjer sta tudi oni dve prenašali in občutili vso visoko „kulturo“ in podivjanost nemških in domačih nacionalsocialistov.
Pogrebni sprevod, katerega so se udeležili številni verniki, je vodil č. g. župnik Nagele ob asistenci č. g. dekana Srienca iz Šmihela.
še je bila sveža gomila, v katero smo zagrebli rajno Urhovo mater, ko dne 26. julija spet naznanjajo fami zvonovi smrt go-
n nas m
foškem
Prosvetni večer v Celovcu
Preteklo sredo zvečer je Slovensko kulturno društvo v Celovcu spet priredilo v Mohorjevem domu prosvetnii večer. G. profesor David nas je z besedo in (krasnimi barvastimi slikami popeljal iz Celovca preko Maribora, Velenja, Ljubljane in Reke po Dalmaciji do Dubrovnlika.
Videli smo raznolikost krajev, mest in ljudi na tem prikazanem področju. Preko Spodnje Štajerske in Gorenjske smo prišli na Kras s svojimi pod zemljo izginjajočimi vodami in podzemskimi jamami. Cela obala od Reke do Dubrovnika leži ob vznožju Krasa, tako da je tam le malo plodne zemlje, ki jo morejo obdelovati le z rokami, brez strojev. Trdo in borno je to življenje tamkajšnjih kmetičev. Glavni vir za nji-
hovo preživljanje pa je ribolov in zaposlitev v tujskem prometu.
Marsikaj novega je nastalo na tem področju, ki je do konca prve svetovne vojne, to je do leta 1918, imelo upravo kot tu na Koroškem in je delilo svojo usodo z našo...
Naši maturanti s profesorji so bili povsod lepo in gostoljubno sprejeti, v vsakem mestu so se dodeljeni vodiči zelo potrudili, da so podali pregledno sliko o krajevni zgodovini, kakor tudi načeli probleme, ki jih stavlja današnji čas.
Številno občinstvo — našteli smo jih do isto — je bilo predavatelju hvaležno za njegov trud in je ostalo tudi po predavanju v prijetni domači družbi ob petju domačih pesmi.
spodarja — Golavčnlkovega očeta v Zagor-jah. Kljub težkemu delu na Golavčnikovi grudi je dočakal 77 let zdravega življenja.
Ni pa bil on samo vesten obdelovalec in varuh svoje kmetije, ampak tudi lik našega zapostavljenega naroda: zmeraj je stal na braniku svojega naroda: v občini pred in po prvi svetovni vojni kot podžupan in odbornik; kot vnet prosvetni delavec tedanjega Slovenskega prosv. društva ima tudi on zasluge, da so vkljub neprimernemu prostoru za igranje vneto gojili naše igre in petje. — Dolga leta je bil Golavčnikov oče tudi predsednik šol. odbora; odbornik Cerkvenega svčta pa je bil vsa leta svojega gospodarjenja.
Za vsa ta častna dela in službe, ki jih je opravljal za ljudstvo, pa je tudi on občutil grenki kelih, ki ga je moralo izpiti koroško slovensko ljudstvo 14. in 15. aprila 1942, kajti 15. aprila ob 7. uri zjutraj je prišlo 12 gestapovcev tudi po Golavčniko-vega očeta in družino ter so jih odgnali z drugimi trpini vred v daljno nemško taborišče Frauenaurach. Po treh letih pregnanstva, ko so se vrnili, je tudi on znova zasadil ralo na svoji tako ljubljeni njivi, od koder je z enim pogledom lahko občudoval dobro polovico naše slovenske Koroške.
Znova se je poglobil v branje vseh izhajajočih slovenskih časopisov na Koroškem in je vedno s ponosom sprejemal knjige Družbe sv. Mohorja, katere so mu že v mladosti odprle in dajale tako široko obzorje za svetovno in versko zgodovino.
Velika množica pogrebcev je spremljala blagega pokojnika dne 27. julija t. 1. na far-po pokopališče, kjer si bo odpočil v domači zemlji. Pogrebne obrede je ob veliki udeležbi žalujočih prijateljev in znancev opravil domači g. župnik ob asistenci č. g. dekana Srienca, dolgoletnega bivšega šentlip-škega župnika. V govoru ob grobu je orisal svetel zgled in vzor rajnega očeta, ki ni trpel in delal samo za ta materialni svet, ampak je živel in ljubil tudi božji svet.
Ker je svojo grudo in svoj narod, ljubil zares iskreno, lahko rečemo z besedami velikega slovenskega pesnika, da počiva:
„V zemlji slovenski, v predragi deželi, ki si jo 'ljubil prisrčno ves čas, v kateri očetje so naši sloveli, k’tera zdaj ima grob komaj za nas.“
Dne 3. avgusta pa smo spremljali k zadnjemu zemeljskemu počitku Jegartovo Katro, Katarino Volavčnik, ki je dočakala visoko starost 89 let. Bila je poročena v Sloveniji; ko je bila že bolj v letih, je oslepela. Ker se je tako želela vrniti na svoj rodni dom, so ji izpolnili to njeno srčno željo. Tam so ji svojci do njene zadnje ure potrpežljivo in vestno stregli ter so ji s tem lajšali življenje na tej revni zemski poti.
V poslovilnem govoru ob grobu je č. g. župnik Nagele prikazal zgled rajne, kaj za-more človek storiti že na tem svetu za božje kraljestvo, če v božjem usmiljenju prenaša bol trpljenja.
Dne 7. novembra so spet klicali božji kli-carji pogrebce, da pospremijo na zadnjem zemeljskem počitku rajno Klemanjovo mater, gospo Benetek. V 86. letu starosti jo je Vsemogočni poklical k sebi, da si tam odpočije v večnem miru. Pogrebna opravila je izvršil domači g. župnik in je v poslovilnem govoru poudaril, da letos smrt sega
po vrsti mož in ženš, ki so nam še marsikaj vedeli oteti iz prejšnjega stoletja.
Vsem rajnim faranom so peli v slovo ža-loistinke na domu in ob odprtem grobu cerkveni pevci pod vodstvom organista g. Hermana Kariša, ki še kar marljivo hodi iz precej oddaljene Sinče vesi naš cerkveni zbor učit.
*
Ostanite zvesti bralci našega lista, pa vam bomo v kratkem še poročali, kako se borimo za naš obstanek, im boste videli, da so novice tehtne in da nas ne more nekaj kar tako hitro vreči iz tira.
Vsi blagi rajni naj si odpočijejo po trpljenja in truda polnem življenju v miru Gospodovem, kateri naj jim vsa njihova dobra dela bogato poplača! — Zelo užaloščenim svojcem naj bo izrečeno iskreno sožalje!
„0der Mladje" na odru v Libučah
V nedeljo, 10. novembra t. 1. je prebivalstvo Libuč, ožje in daljne okolice, pa še ono iz krajev pod in nad Pliberkom, napolnilo Marinovo dvorano do zadnjega kotička. Študentje slov. gimnazije v Celovcu so prišli med nas, da nam na odru pokažejo v igri »Mati Tereza« prelep lik dobre, močne kmečke matere in idealno ljubezen sina Ernesta in dečle Anike. V razpletu dejanj smo tudi videli, kam privede človeka pregloboko dno iglažka, pohlep po denarju in razne brezvestne vragolije.
»Oder Mladje« je že v mnogih ponovljenih predstavah dokazal svoje zmožnosti, to je: talente režiserja in igralcev v vseh vlogah. Tako lepo delo oziroma predstava se sama hvali! Zato bomo danes izrazili »Odru Mladje« poleg pohvale prav prisrčno zahvalo za veliki užitek celega programa.
Lepa zahvala in pohvala torej tudi »veselim študentom«, ki-so nas zabavali s svojo poskočno glasbo. Njihov ritem je razgibal celo dvorano, da se je kar zibala na valovih valčkov, polk in — in —.Še starejše ljudi je privzdigovala s sedežev.
Videli smo, da taka prireditev, poštena, poučna in zabavna obenem, vleče, da, zbere v dvorano ljudi vseh krajev, stanov in miselnosti v eno samo veliko družino, da začutimo, da smo si bratje in sestre, pa četudi gre po predstavi vsak svojo pot. S seboj pa vendar odnese nekaj plemenitega, toplega, skupnega.
Lep nam ostane spomin na prisrčno doživet večer. Upamo, da nas »Oder Mladje« s primerno igro in »Veseli študentje« kmalu spet obiščejo.
Naša iskrena želja pa je tudi, da bi se naša farna mladina zopet pokazala na odru. Saj igralskih talentov ne manjka. Tudi požrtvovalnosti je dovolj, kar so ob tej prireditvi pokazali Jilbuški fantje, ko so pripravili oder; pa še šolarji, posebno Slavka, ko so raznašali vabila. Predvsem pa Marinova družina, ki je radevolje dala na razpolago prostore.
Vsi fi in seveda tudi vsi udeleženci predstave zaslužijo iskreno zahvalo!
BRODI
(Nov križ na vasi)
Zadnjo nedeljo je bila v Birodeh majhna slovesnost: Križ, ki smo ga bili postavili na kraju, (kjer je nekoč stala stara in prva župnijska cerkev sv. Lenarta, je bil blago-
URADNE URE
Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze je odprta:
ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.30 do 18.00;
ob torkih in četrtkih od 8.00 do 12.30.
Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure.
VABILO
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici priredi miklavževanje z opereto
»MIKLAVŽ PRIHAJA** v nedeljo, dne 8. decembra 1963 ob 2. uri popoldne v Farnem domu v Š k o c i j a -n u in zvečer ob pol 8. uri pri šoštarju v Globasnici!
Od blizu in daleč prisrčno vabljeni!
FARNA MLADINA (Športni odsek)
Št. Jakob v Rožu
bo priredila v nedeljo, 8. decembra, ob pol 3. uri popo. in ob 7. uri zvečer MIKLAVŽEVANJE s 'srečolovom. Prireditev bo v farni dvorani.
Ljubitelji mladine in lepega razvedrila lepo vabljeni!
VABILO na opereto
»MIKLAVŽ PRIHAJA**,
Mi bo v nedeljo, dne 8. decembra, v farni dvorani
v Št. liju ob Dravi.
Predstava se bo začela ob pol 3. uri popoldne.
Vabi Farna mladina Št. Ilj.
KATOLIŠKA PODEŽELSKA MLADINA
ŠMIHEL PRI PLIBERKU vabi na
MIKLAVŽEVANJE s petjem,
ki bo v nedeljo, dne 8. decembra 1963, ob pol 3. uri popoldne
pri Šercerju v Šmihelu.
KATOLIŠKA PODEŽELSKA MLADINA KAZAZE
vas vse lepo vabi na
MIKLAVŽEV VEČER
s petjem,
ki bo v nedeljo, dne 8. decembra 1963, ob pol 7. uri zvečer
pri Ilgu v Kazazah.
2IHPOLJE
(Blagoslovitev kapelice)
Na praznik brezmadežnega spočetja Marijinega, 8. decembra, bo v naši župnijski cerkvi blagoslovljena kapelica Marijinega božjega groba.
Svete maše bodo ob pol 8., 9. in 10. uri-— Blagoslovitev kapelice bo med drugo h1 tretjo mašo.
Vsi verniki prisrčno vabljeni!
slovljen. Po blagoslovitvi, ki jo je izvršii mil. g. kanonik Aleš Zechner, je bila sv-maša. Tudi sv. daritev je opravil mil. g. kanonik.
V svoji pridigi je nakazal zgodovino naše župnije. Omenil je, da je prvič omenjena 1-1206. V oskrbi so imeli faro vetrinjski menihi (cistercijanci). Spadala pa je pod oglejski patriarhat. Poleg cerkve je bil še hospic (gostišče) za potnike, ki so potovali čeZ ljubeljski prelaz.
Ko je bil vetrinjski samostan razpuščen« cerkev in hospic nista imela več oskrbni' kov, zato sta začela razpadati. Danes 6° vidne od obojega le še razvaline.
Slovesnosti se je udeležilo lepo števil0 ljudi, čeprav je pihal ves čas mrzel veter in sonca ni bilo od nikoder. Posebna zahva' la velja požrtvovalnemu domačemu dušne' mu pastirju g. Jančaijju, ki je znal org3' nizirati, da so delavci pripravili prostor križ s prostovoljnim delom in da so tud’ prispevali denar za križ.
Križ pa bo stali kot znamenje vemeg* slovenskega človeka na kraju, kjer so že pred več kot 700 leti naši predniki častil* Vsemogočnega, ‘in naj bo trajen pomnik naše vernosti tudi našim zanamcam.
— Pri nas na
ST, JANŽ V ROŽU (Blagoslovitev vodovoda)
Minuli četrtek popoldne ob 3. uri je bila otvoritev in blagoslovitev vodovoda v Št. Janžu v Rožu. Poleg skoro vseh prebivalcev vasi se je te slovesnosti udeležil g. deželni podglavar kom. ing. Thomas Truppe s svojimi sodelavci na vodnem oddelku deželne vlade. Slavnosti so se udeležili tudi podjetniki, ki iso prevzeli in izvršili gradbena, kopalna in instalacijska dela pni našem vodovodu.
Najprej je g. Peter Lausegger kot predsednik Vodovodne zadruge pozdravil vse navzoče in predstavnike oblasti kot g. pod-glavarja, g. vladnega svetnika Jilga, šefa vodnega oddelka pri deželni vladi g. gradbenega nadsvebnika Biedermanna, g. gradbenega vodjo Pisterja, gradbenega inšpektorja ing. Lakneiija in g. župana Jucha iz Svetne vesi.
Vladni svetnik ing. Jilg je v svojem poročilu podal kratko zgodovino šentjan-škega vodovoda. Pri tem 'je omenil, da se z njim ukvarja že nad 30 let in je prav zadovoljen, da je mogel končno to potrebno delo pripeljati do uresničitve. Ob tem je čestital vodovodnemu odboru, da se mu je posrečilo v par letih izpeljati to delo, saj je odbor začel delovati šele leta 1960. Pri vodovodu je priključenih 65 odjemalcev, ki so največji del kmetje; vod pa je dolg nekaj nad pet kilometrov. Voda je zajeta v močnih izvirkih na Lapševem ozemlju na Rutah, glavni vodni rezervoar pa leži nekoliko nad vasjo pri Šlemcovi kapelici. Cevi so v večini iz plastičnega materiala, katere je dobavila tvrdka Duritvverke Kem & Co, napeljavo pa je izvršila tvrdka Steiwen-der iz Celovca. Celotni proračun je dosegel 1-15 milijona šilingov, katere je vodovodni odbor zbral deloma pri odjemalcih, precejšnjo vsoto je dodala občinska uprava, del so •krili s posojili na majhne obresti in z izdatno podporo deželne in zvezne vlade. S pridnim delom domačinov in izredno požrtvovalnostjo g. Petra Lauseggerja je bilo možno celo, da resnični izdatki za izvršitev
Koroškem -
del niiso niti dosegli proračunske vsote in je 'tako vodovod za celih 10 odst. manj stal, kot je bilo predvideno, kar je za današnji hitri porast cen nekaj izrednega in pohvale vrednega za može, ki so člani vodovodnega odbora.
Tudi g. deželni podglavar, ing. Truppe je v svojem govoru pohvalil pridnost in podjetnost prebivalcev št. Janža in jim čestital k lepemu napredku vasi. Tudi deželna vlada je zainteresirana na napredku in olepša-nju Roža, kar je zadnje čase pokazala z izdatno podporo pri graditvi vodovoda in lansko leto z graditvijo lepe rožanske ceste, ki je tudi v odseku Svetna ves dokončana.
Po nagovorih je bila blagoslovitev vodnih naprav. Pred in med proslavnim sporedom je igrala godba iz tovarne baterij iz Bistrice. Po končanih slovesnostih pa je g. predsednik vodne zadruge povabil vse navzoče goste in šentjanške gospodarje-čla-ne zadruge na veseli del prireditve k Tiš-larju, kjer je bila pripravljena domača gostija. Tudi tukaj je bilo izrečenih še nekaj lepih besed v vzpodbudo vaščanom in zahvalo vsem, ki so pripomogli do tako hitre uresničitve dolgoletnih prizadevanj in sanj o vodovodu v Št. Janžu.
KOTMARA VES (Strela in smrtna nesreča)
Kar stari ljudje pomnijo, meseca novembra nikoli ni bilo neurja s strelo. Letos se je pa izjemoma to zgodilo dne 16. t. m.: pri pd. Trabesingarju v Trabesinjah je udarila strela in upepelila gospodarsko poslopje. Deseterim požarnim hrambam se je posrečilo rešiti stanovanjsko poslopje, živino in stroje, krma je pa vsa zgorela.
Dne 25. nov. se je naš Aleš Bizjak, 16-letni vajenec pri tvrdki Pfrimer in Mosla-cher v Celovcu, peljal s svojim sodelavcem po končanem delu zvečer proti domu. Vozač je zavozil s svojim vozom v nerazsvetljeni traktor, stoječ ob robu ceste. Vozilo je bilo tako rekoč popolnoma uničeno, poleg voza sedeči Lekšej pa je zadobil smrtne poškodbe, vsled katerih je že dan navrh v
bolnici za nezgode umrl. Pokopan je bil na domačem pokopališču ob ogromni udeležbi faranov ter znancev od blizu in daleč.
Pokojnemu Lekšeju večni mir, žalujoči družini pa naše sožalje.
SVEČE — BELJAK (Poroka)
V soboto, 23. septembra, so po običajnem „zapenjanju“ odpeljali Štuharjevega Pepiija Sottovia v Beljak k poroki. Spremljali so ga sorodniki in fantje-sovrstniki. V cerkvi sv. Nikolaja v Beljaku sta g. Pepi Sottovia in gdč. Hilda Schnattler sklenila zvezo za življenje. Poroki je sledila poročna sv. maša. Štuharjev Pepi se bo za stalno naselil v Beljaku, kjer je nastavljen pri pošti. Vemo pa, da bo še rad prihajal domov k skrbnim im dobrim staršem. Pepi je sodeloval tudi pri sveških tamburaših. Nastopil je še pri Einspielerjevi proslavi eno nedeljo pred poroko.
Bog daj novoporočencema mnogo sreče v življenju!
PODGORA pri ŠMIHELU (Smrt vzorne matere-mučenke)
Sredi meseca novembra nas je za vedno zapustila Verjantova mati, Marija Šorli v Podgori.
Kdor jo je poznal, jo je moral rad imeti zaradi njene skromnosti in zaradi njenega vedno veselega razpoloženja. Svoja mlada leta je preživela v Veglnovi bajti v Kapelskih hribih. Tam je doživela vso grozoto zadnje svetovne vojne. In če ne bi imela trdne vere, bi morala kloniti pod težo dogodkov, ki so z neizprosno trdoto zahtevali od junaške matere življenje dveh njenih sinov.
Prvega je 12. oktobra 1944 nacistična policija pod vodstvom znanega pliberškega veljaka prijela pri Apovniku na Komelnu. Po nečloveškem mučenju so ga vrgli v za-paljeno hišo. Mati, ki je ljubila svoj rod in vedno verovala v njegovo življenje, je komaj prebolela to težko izgubo. — Drugi sin pa je dobil strel v koleno na god sv. Barbare, 4. decembra istega leta, v neposredni bližini svojega doma. Oče ga je skril v steljo, da bi ga rešil pred policijo. Tam je na pol izkrvavel. Da bi Si rešil mlado življenje,
je skušal kljub obstrelitvi drugo jutro pobegniti. Policija pa je našla krvavo sled in ga je ustrelila. Lastni oče ga je nato zagrebel v domačo zemljo.
To so bile bridke preizkušnje za Veglno-vo mater Marijo Šorli. — četudi je nadvse ljubila Kfipelške hribe, sta se z možem ob koncu vojne preselila k edino preostalemu sinu Urbeju nazaj k Verjantu v Podgoro. Tu je preživela z molkom v roki svoja zadnja leta. Edino tolažbo je prejemala od Kristusa v presv. Rešnjem Telesu, katerega so ji pogosto prinašali duhovniki iz Šmihela.
Zadnje dni jo je zaradi možganske kapi zapuščal spomin. Največ se je pogovarjala te dni s svojima sinovoma v večnosti.
Dne 14. novembra smo to junaško ženo položili ob obilnem spremstvu znancev, prijateljev in sorodnikov na pokopališču v Večni vesi k zadnjemu zemeljskemu počitku. Tam pod zeleno Peco čaka s svojim dragim sinom Cirilom vstajenja in snidenja.
Tvoje življenje, polno vere, krščanskega upanja in neugasljive ljubezni do Boga in do naroda, draga mati, naj nam bo sveta oporoka, da bomo tudi mi cenili dobrine, ki nam jih je Stvarnik zaupal!
Rajna Verjantova mati naj v miru počiva in Bog ji bodi plačnik za njeno kristalno lepo krščansko življenje!
DOBRLA VES (Godovali smo ...)
Naša dva kaplana č. g. Leopold Kassl in č. g. Karel Woschitz sta v novembru obhajala isvoj god. Tukajšnja fara je hotela izkazati nekoliko 'pozornosti ob tej priložnosti.
V ta namen je ob nedavnem sprejemu novih članov pripravila majhno slavje. Ob tej priliki so jima izrekli prisrčne čestitke h godu, da bd ga še večkrat praznovala med mladino, in pa obilo božjega blagoslova pri napornem dušnopastirskem delu.
Še drugo prijetno presenečenje smo te dni doživeli: č. g. kaplan Wosch'itz, doma iz Šmarjete v Rožu, ki je že dalj časa študiral in se pripravljal na dodatne izpite v Innsbrucku, je postal doktor bogoslovja in to z odliko. Tudi mi mu iz srca čestitamo in nas zelo veseli, da bo sedaj zopet stalno med nami, nadaljujoč svoje dušnopastirsko delo.

BRUNNER
Veleblagovnica
leve CENE
Klagenfurf-Celovec
Damska konfekcija:
Plašč iz čiste volne s prešito (podlogo, zelo lična ozdelava 495.— Plašč iz vozličastega blaga, panofixovr;utuk,
svilena podloga................................... 630.—
Plašč iz volnenega kocastega blaga, ovratnik
iz perzijanca, svilena podloga .	............. 798.______
Lasteks-sinučarskc hlače „Apr6s-ski’’, sleherne velikosti 290.___
Anorak, prešiti perlon, razne barve................... 348.______
Obleka iz terilena, plisiraaia, z ovratnikom, s/i rakav 330._____
Krila iz terilena, plasirana, v vseh vzorcih, barvah in
velikostih .......................................150.—
Ozka krila z Dior-gubo, 'karirasta ali enobarvna . .	90.____
Bluze iz ffcrnele, kvalitete Rhomiberg, v desenih kot
ovratnice ......................................,	69.___
Bluze iz luknjičavega perlona, z dolgimi rokavi,
z dvojnim zapestjem................................... 90.___
Jutranje halje, prešiti perlon, v mnogih nebnih
pastelnih barvah .....................................175.___
Jutranja halja iz dubel-flanclc, z dolgimi rokavi,
kariraste ali z rožastimi vzorci......................159.___
Damske pletenine
Pulover, 100% dralon, roza in svetlo modre barve,
z dolgimi rokavi ................................. 69.50
Pulover z zavihanim ovratnikom, dralon, vse barve 126.___________
Dralon-pulovcr, visoko zaprt, dolgi rokavi................125.___
Dralon-telovniki, v vseh barvah...........................126.___
Seti (pulover in telovnik) iz dralona in ovčje volne,
v modnih odtenkih ....................................178.___
Telovniki, čista volna, z ličnimi gumbnimi okraski 140.__________
Pleten telovnik iz čiste volne, la-kakovosti ....	148.—
Smučarski puloverji za dame in moške, norveški in
danski vzorci, v vseh barvah in velikostih ....	250.—
MoSka konfekcija
Moški plašč, kosmat, z dragonarjem, do velikosti 50	250.—
Deški plašč z dragonarjem, celotno podložen . . .	588.—
Zimski plašč, lopa kakovost in najboljša izdelava . .	693.—
Obleka, karirana, zelo dober kroj................... 558.—
Suknjiči iz Harris-tvida, s svilo podloženi......... 250.—
Twecn-hlače, odličen kroj, s pasom, enobarvne
ali črtaste...................................,	120.___
Žametaste hlače, la-kakovosti ..........................148.___
Hlače iz trevire, enobarvne in melirane, eleganten kroj 330.—
Smučarske hlače iz lasteksa, zelo trpežne ... od 457._________
Anorak iz perlona, prešit, v annogih barvah ....	336.____
Pletenine za gospode
Pulover z zavihanim ovratnikom, siv ali rumenkast	79.__
Pulover z V-izrczom, dolgi rokavi, prednji del iz
umetnega usnja...................................... 98.__
Pulover iz šctlandske volne, visekozapet in z V-izrezom,
reklamna cenal ..................................... 88.__
Pulover iz šctlandske volne, la-kakovost, V-izrez . .	165.___
Smučarski pulover, zelo debela volna, meliran,
visoko zapet .......................................196.__
Ženske rokavice iz napa-usnja, s pleteno volneno podlogo v vseh barvah in velikostih ....
79.—
Perilo za gospode
Flanelasta srajca, pretkana, karirana ............... 59._______
Flanelasta srajca, iz Rhomberg tkanine, la........... 85._______
Non-Iron-popelinasta srajca........................... 69.______
Srajca iz perlona..................................... 85.______
Garnitura za gospoda '(Mačke in majica) .............. 27.70
Slips (hlačke), Durana, znamka ,,De laixe”, mako	11.90
Majice, znamke „De Luxe”, mako ...................... 11.90
Nogavice-dokolenke, bombaižastc, skrajno trpežne . .	14.80
Raztegljive kratke nogavice........................... 8.90
Perilo za dame
ženske slip-hlačke, čisti bombaiž..................... 8.80
Ženske slip-hlačke, dva para, znamke Huber in Durana 17.70 Ženske hlačke, dolge, kosmate, znamke Huber . . .	24.50
Ženske hlačke, kožuhovinastc......................... 24.90
Ženske hlačke, kožuhovinastc, >/4 dolge............... 47.______
Damske tople kombineže ............................... 48.50
Spodnje krilo iz perlona, dvojne čipke	34.—	26.—
Flanelaste spalne srajce	97.—, 75,—	59.—
Spalne srajce „Charnieuse”, <lolgi rokavi, s čipkami	75.—
Ženske hlačke „Jacquard”.............................. 29.80
Hlačke z ojačenim trebušnim delom
36.—
I
IGRAČE PO REKLAMNIH CENAH!
Termo« steklenice, >/2 litra	namesto 25,—	16.90
Ogrevalne odeje, orig. „Beldamu>”, z jamstvom
namesto 250,— 186.— Radijski transistorski aparat (6 transistorjev)
z baterijo	namesto 580,— 320.—
PLAŠČI • OBLAČILA • OBLEKE • PREPROGE BRUNNER je CENEJŠI
POSIEUNINA * PLAŠČI
OBROČNE KREDITE posreduje APPELL —služba
Z A MLADINO
IN PROSVETO
Naprednost mladine
Pogovori s fanti
„Povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kaj si!“
Ko govorimo o fantovski tovarišiji, pa pri tem ne moremo misliti, da bi bil fant le v pasivni vlogi pod vplivom tovarišev, da bi le sprejemal od drugih in po drugih oblikoval svoj duhovni lik, — ampak je naravno pri družabnosti človeške narave, da vsak poedinec hote ali nehotč tudi drugim daje in že s svojim pojavom vpliva na o-stale. Nobeno naše dejanje ne ostane neopaženo, nobena izgovorjena beseda ne pade v prazno. Morda bodo pretekli meseci, morda celo dolga leta, ko bo zgled, ki ga daješ, zaživel v spominu enega in drugega tvojih današnjih tovarišev in bo beseda, o kateri si mislil, da je padla na nerodovitna tla, naenkrat vzklila in pognala sad. V tej resnici je velika tolažba za tiste, ki mislijo, da je njih delo za nravstveni in kulturni dvig družbe brezuspešno in zaman. Niso vedno zgledi in nauki velikih mož, ki edini vplivajo na 'bodoče rodove. Pred javnostjo komaj opazno vestno izvrševanje poklicne dolžnosti, molče doprine-seni trudi in žrtve; skrbna briga dn dobra beseda ljubečega srca so tiste tajne sile, ki ohranjajo družbo, da ne iztiri in ne propade v svojih naravnih in etičnih temeljih, veliko 'bolj kakor pa bobneči delovni in politični programi.
Vsakdo ima z ozirom na krog, ki ga obdaja, svojo nalogo in odgovornost din tako tudi ti, dragi fant v pogledu na tovarišijo, v (katero zahajaš. Tudi za druge velja ~ ozirom na tebe pregovor, ki je splošno znan: Povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si!
Učinkovit pa bo tvoj vpliv na tovariše le tedaj, ako si boš znal osvojiti njihova srca. S prisrčno dobroto srca se več napravi kakor z učenostjo dn modrostjo vsega sveta. Najbolj gotova pot v srce bližnjega je tedaj, ako dotični čuti, da ga imaš rad, da ga ceniš, ga spoštuješ in mu dobro želiš. V tem je vsa skrivnost družabnega uspeha, ki nam razloži, zakaj imajo večkrat preprosti, pa dobri ljudje toliko resničnih prijateljev dn veliko uspeha v življenju, a druge, ki so morda učeni, imenitni in na visokih položajih, pa obdaja v njihovi vzvišenosti osamelost ali le krog zainteresiranih „prijateljev“.
Fant v fantovski druščini naj torej pokaže, da ima rad tovariše in da jih ceni. Naj se varuje posmehljivih zbadljivk na račun tovarišev. Zbadljivke velikokrat hujše ranijo kakor strupene puščice. Marsikateremu fantu, ki je po srcu plemenit, pa nekoliko plah, nezaupljiv in neroden, tovariši s svojim posmehovanjem ubijejo dušo in globoko zagrene vse življenje. Pač pa bo vsakemu dobro delo, ako se boš zanj zanimal, za razmere v katerih živi in dela in zlasti, če boš pokazal toplo razumevanje za težave in nevšečnosti, ki jih mora prestajati. S tem si pridobil v tovarišu prijatelja. Drugič se ti bo že sam približal in ti odkril svoje srce.
Narava sama je položila mladini v dušo teženje po samostojnem, napredujočem spoznanju, zato ker hoče, da spoznanje res napreduje. Ista narava pa je obenem umno poskrbela, da je starost bolj »konservativna". Z revolucionarnostjo mladega rodu je narava hotela zagotoviti napredek, s konservativnostjo starejšega rodu, pa je hotela zagotoviti, da bi se dotedanje spoznave o-hranile in ne zapravile.
Zmota je, ako mladi v kaki dobi mislijo, da je njih naprednost nekaj novega, da bodo oni svet preustvarili. Ta pojav je, vprav ker je naraven, vedno se ponavlja-
joč in mladi so vedno tako mislili, da se z njimi začenja nova doba.
Jasno je tudi, zakaj imajo mladi nasproti starim ugodnejše stališče. Stari se morajo sklicevati na svoja dela. človeška dela pa so vedno nepopolna, vedno daleč od ideala, zato je kritika vedno lahka. Mladim pa ni mogoče ocenjati del, ker jih še nimajo. Mladi žive v upanju in obetih. Kako naj jim stari dopovedo, da jih bo marsikatero upanje prevarilo in da bo marsi-kak obet ostal neizpolnjen.
Pa zakaj bi jim stari naj to sploh dopovedovali in jim jemali pogum? Bog daj, da bi se njih upi kar najbolj uresničili.
Zimske olimpijske igre
Medtem, ko iso bile prve olimpijske igre v moderni dobi leta 1896 v Atenah dn sicer po zaslugi Francoza barona de Coubertina, iniciatorja teh iger, je pretekla še dolga doba, da so uvedli tudli zimske olimpijske igre.
Le-te so bile prvikrat na programu pariške olimpiade leta 1924 ter je bilo tekmovanje nasproti onemu v zadnjih letih zelo majhno lin tudi uspehi so bili zelo skromni. Dandanes n. pr. gradijo za zimske igre ogromne športne naprave (za drsanje, smučanje, itd.), kar stane velike vsote denarja in to v glavnem za prireditev, ki traja komaj dobrih 14 dni.
Res je, da v večini krajev služijo te športne naprave nato mladini onega okraja ali
Ni dolgo, kar je W. Churchill, bivši angleški ministrski predsednik, na osnovi svojega polstoletnega javnega dela izjavil: „Vsak človek nosi v svojem srcu zaklad, le mi ga ne znamo odkriti!“ Lepa je ta beseda moža, ki je petdeset let stal v političnem boju; pa ne odhaja iz javne pozomice zagrenjen in razočaran nad življenjem, ampak si je znal ohraniti vero v človeka. Pa tudi resnična je. Kajti kakor je resnica, da z našo brezbrižnostjo in hladnostjo le odbijamo in vso našo okolico napravimo prav tako brezbrižno ali nam celo sovražno, tako moremo z dobroto in razumevanjem v tistih, ki se nam bližajo, vzbuditi zaklad skrite dobrote, zaupanja vase in v druge in celo požrtvovalne delavnosti v korist družbe.
države pri izvajanju njihovega zimskega športa, vendar dostikrat ne vedo kaj početi s temi napravami po končanih igrah. To velja zlasti za kraje, kjer so te športne naprave toliko oddaljene, da jih mladina vsled pomanjkanja časa ne more uporabljati. Poglejmo samo Squaw Valley v Združenih državah Sev. Amerike, kjer so bile zadnje zimske olimpijske ligre in za katere naprave so izdali Amerikanci ogromne vsote dolarjev. Zimski stadion, ki je stal 4 milijone dolarjev, razpada, na tamkajšnji olimpijski skakalnici od takrat (1. 1960) ni nihče več skakal. Ni to povsod tako, vendar je treba graditi naprave za zimske olimpijske igre v centrih, ki so dostopni najširši plasti zimskih športnikov, ker le v tem slučaju imamo neke vrste garancijo, da se je izplačalo 'graditi tako dragocene športne naprave.
Prihodnje leto bomo imeli v Avstriji IX. zimske olimpijske igre in sicer v Inomostu (Innsbruck). Ogromno ije izdala država in druge ustanove denarja za gradnjo potrebnih športnih naprav za te zimske igre in zato ni nič čudnega, da se nekateri sprašujejo, kaj bo potem z njimi. Inomost je največji zimskošportni center v Avstriji in se zato ni bati, kaj bo s temi napravami po končanih igrah. Z modernimi prometnimi vozili se kar hitro pride do športnih naprav, M itak niso preveč oddaljene od središča mesta. Mladina se bo gotovo prav rada posluževala moderno urejenih športnih naprav ter bo z velikim veseljem trenirala smuk in slalom na standartnih progah, ker
Helena Haluschka:	23
LAMOTSKI * *
„To že, to že---------ali kaj imam jaz
danes od tega, če pa ona ni bila srečna z menoj?!“
„Toda, Bernard, bila je pač tudi srečna z vami, kakor je to pri vseh ljudeh in vam je bila hvaležna za vašo ljubezen. Sele zdaj ste jo razžalili, ker nočete privoščiti življenja njenim otrokom."
Lahno je zaprl župnik okno, začuden nad zgovornostjo svoje redkobesedne postrež-nice in gospodinje. Prav za prav Se mu pa pri tem nekaj ni zdelo povsem pravilno in na pravem koncu.
*
2e nekaj tednov so si ljudje v vasi marsikaj šušljali. Sabli je bil nekega dne, ko je šel mimo župnikovega vrta, slišal, kako je logarski hlapec zaklical od druge strani: »Dober večer, gospodična Roza, dobro spite!"
To je bilo vendar za vdovca zelo domače in zaupno ravnanje! In kdo neki je ta gospodična Roza?!
„Kaj poveste, Sabli! Dobro spite, je rekel?! Gospodična Roza je rekel?! Kdo bi si bil mislil kaj takega?!"
Sploh pa gospodična Roza le ni bila tako dobro skrita, da ne bi bil nihče mogel tu pa tam uloviti konček njenega predpasnika... Ljudje so že šušljali.
Bernarda so obsipali z vprašanji. Delal se je iznenadenega in „ni prav nič vedel". Eno je pa bilo gotovo: Bernard je manj pil in zdelo se je, da je postal nekoliko bolj miren; njegovi otroci so bili videti zdravi in čedni.
*
Proti koncu poletja je prišel naš župnik nekoč prej domov, kakor so ga bili pričakovali. Neki napev brenčaje in tiho pojoč stopi na vrt, pa obstane kakor ukovan in pesmica mu zamre v grlu, zakaj videl je ... verjemite mi... videl je logarskega hlapca Bernarda, kako hodi z roko v roki z „La Pepie" po vrtni stezici sem in tja. Pri tem sta tiščala svoje glave skupaj in hodila kakor človeka, ki gresta na daljno potovanje.
Kakor človeka, ki sta se že navadila drug na drugega: „La Pepie" in logarski hlapec Bernard!
Naš župnik je z očmi popolnega nerazumevanja buljil v ta čudež — in on je bil vendar tako prisrčno molil za kakšen čudež — medtem ko se je zdelo, da ima mož, kateremu na ljubo se je zgodil čudež, to za nekaj samo po sebi umevnega.
Prečastiti gospod obrne obema hrbet in zapusti svoj vrt tako neopažen, kakor je bil prišel.
Lep večer je bil, noč, tako mehka, tako zasanjana, vsa ovita v rumeno svetlobo in v Marijine laske: »poletje starih ženic" ga imenujejo.
Tedaj je naš župnik tekal brez cilja po polju naokrog ter se krepko boril s svojim Gospodom: »Moj ljubi Gospod Bog, tako
si pa jaz nisem mislil, kaj naj to pomeni?!"
»Moj ljubi župnik, to pomeni, da sta Roza im »La Pepie" zdaj postali eno. Tvoji priletni »La Pepie" je spet vstala njena mladost, njena mladost, ki jo je nekoč dobra Roza darovala tvoji in moji službi."
»Ali, ljubi Bog, to vendar me gre, obe občini se bosta valjali od smeha."
»Pusti jima to veselje!"
»Dobrotni Bog, ne morem. ,La Pepie’ je moja leva roka, ne morem je pogrešati, jaz bi moral misliti ma samega sebe, za to pa vendar nimam časa, ne utegnem!"
»Imel boš čas, čeprav boš poslej skrb za sebe samega nosil sam kakor vsako drugo dolžnost."
»Gospod, jaz pa ne potrebujem samo njenih čednosti in vrlin, tudi njenih napak sem potreben, morebiti še bolj kakor vsega drugega. Zares, njene napake naj bodo blagoslovljene, na vso večnost blagoslovljene! Le-te :so, ki so me prisilile k marsičemu dobremu; za zveličanje moje duše so mi tako potrebne, da jih ne morem pogrešati."
»Prepusti meni to skrb!"
»Dobrotni Bog, ali moram tedaj na vsak način vseskozi postati svetnik?!"
Po tem kriku dušne bridkosti je naenkrat kraljevski mir objel našega župnika in čutil je, da se ga je oklenila neizrekljiva smehljajoča se dobrota.
„,Svetnik’, ,svet’?! Kakšna neprimerna beseda je to! V tem primeru ti je treba samo, da si človek ..."
Tako je dejal samemu sebi in nato je prečastiti gospod sedel na poljski omejek
ji le-te služijo za najboljšo pripravo za bodoča tekmovanja.
Zimski šport spada med najlepše in tudi najbodj zdrave telesne vaje. Zato imamo dandanes poleg mladine tudi starejše ljudi, ki ise bavijo s to lepo zimsko panogo telesnih vaj (drsanje, lahko turno smučanje itd.). Izbrati si moramo starosti primeren šport in seveda tudi primeren teren, da bomo kos njegovim zahtevam, Naj nihče ne misli, da je prestar, kajti telesne vaje so potrebne vsakomur, samo pri izbiri moramo hiti vsekakor natančni. Naj navedem samo tale primer:
Letos so imeli nemški telovadci svoj izlet in tekmovanja v Essenu. Nad 50 let starih telovadcev, ki so še aktivno sodelovali, je bilo 8849; najstarejši med njimi je bil 91, najstarejša ženska-telovadkinja pa 85 let stara. Pa se boš čudil, kako je to mogoče! Je, samo redno moramo Skrbeti za zdravje svojega telesa s primernimi telesnimi vajami in jih dnevno po nekaj minut dejansko izvajati. Seveda to ne velja za ljudi z neozdravljivo boleznijo ali take, ki imajo telesne hibe, da je vsako fizično delovanje nemogoče. Vendar je med boleznimi več takih, ki jih moremo s primernimi telesnimi vajami celo odpraviti; toda v teh slučajih se je treba posvetovati z zdravnikom, ki bo dal potrebna navodila in nasvete.
Glede izvajanja zimskega športa bi poudaril tole: Vsakdo naj se skuša smučati ali drsati, če ne pa vsaj sankati. Ce tega pod nobenim pogojem ne more, naj gleda, da bo šel tudi v zimskih dneh po možnosti vsak dan na sprehod. Naužil se bo svežega zraka in sonca, ki ga vsi tako nujno potrebujemo. Le na ta način bomo ostali sveži in odporni za razne bolezni, ki nas ravno v zimskem času tako nadlegujejo.
Ivo Kermavner
c?£ f/lnivke/ja sadu
Zanimanje za film pada
Hudi časi se obetajo evropskemu filmu, kajti zanimanje za film je v zadnjih sedmih letih silno padlo, saj se je število obiskovalcev filmskih predstav v tem času zmanjšalo za dobro tretjino. Tako je bilo leta 1955 v evropskih kino-dvoranah še nad štiri milijarde obiskovalcev, dočim so jih lansko leto našteli le še nekaj nad dve in pol 'milijarde. To upadanje obislka filmskih predstav pa je zadnje leto še večje zlasti v Italiji, Angliji in Nemčiji, kjer je število samo v enem letu padlo za 8 — 15 odst. Tudi število predstav iso iz istega vzroka morali v lanskem letu zmanjšati za 10 odst. Tako so v tem času v evropskih deželah predvajali 35.000 filmov.
»No, gospod Počivalnik, ali ste se ravnali po mojem naročilu: vsak dan trd kroglice in vsakokrat požirek konjaka navrh?“ — »No, gospod doktor, s kroglicami sem pač za en teden ostal zadaj, s konjakom sem pa vsaj za štiri tedne naprej (spredaj)-1
ter razmišljal dolgo časa, dokler so se zvezde smehljale nad njim.
Potem je šel domov in nosil s seboj eno izmed velikih božjih skrivnosti, spoznanje tega, »da celo Vsemogočni, ki je ustvaril zvezde, potrebuje srce človekovo, da stori čudež na drugem človeku".
Previdno odrine zdaj prečastiti gospod vrata svojega vrta. Kljub temu krikne ,>La Pepie" preplašena in hoče zbežati. Možak Bernard se pa osrči in prične jecljati:
»Prečastiti gospod, gospodična Roza »La Pepie" hočem reči — i no, prav tako kakor ljudje pravijo ...“
»Ne gre, jaz nočem, ne gre, ne govorite," je jecljala vmes »La Pepie" ter se obrnila, da bi odšla.
Naš župnik je hotel govoriti, hotel je pomiriti oba preplašena in osramočena Č\°' veka, zmedena v zadregi, v svojem spominu je iskal vse vzvišene besede Visok6 pesmi 'Salomonove ... in jih našel. Takrat pa nazadnje zgrabi »La Pepie" za roko ^ nato še Bernarda, krepko ju strese, polož| zatem njuni rolki eno v drugo in teče-»Vidva sta mi prava!"
Pri tem je na vso moč bobnal po njunih ramah.
Prečastiti gospod je vse storil, da bi se ženitnina obhajala kakor hitro mogo^6-Svoji ozlovoljeni cerkveni občini je prip0 vedoval, da bi jo pomiril, zgodbo svojeg3 'Sprehoda in pogovora z Gospodom Bogojb tisti večer in s tem povabil vse dobre lfl plemenite duše svoje občine, da bi se ud® ležile tega čudeža, ki se je zgodil.
(Dalje prihodnjih)
fiUnska oce-na
Hislrica v Rožu: Sobota, 7. 12.: Taxi nach Tobruk (III) (Epizoda iz severno-afriSkcga vojnega polja). ~ Nedelja, 8. 12.: I>ie Sklaven Roms (IVa) (Film ®a časa preganjanja kristjanov v Rimu z divjimi in krutimi borbami). — Sreda, 11. 12.: Cehcim-agont Soztrki (IV) (Vohunski £ilm).
Borovlje: Sobota, 7. 12.: Weisser Holunder (III) (Veseloigra z mnogimi .popevkami). — Nedelja, 8. 12.: Ilochiviirden Don Camillo (Ha) (Film po znanem romanu). — Torek, 10. 12.: Gelahrlichc Roise (IVa) .(Piustolovskii film o tihotapstvu z opojnimi strupi in diamanti). — Četrtek, 12. 12.: Maoiste und tik Kjpmgin der Nacht (IV) (Film iz bajeslovja).
St. Jakob v Rožu. — Sobota, 7. 12.: Zorro, das Gehcimnis von Alamos (III) (Pustolovski film o legendarnem junaku, ki brani svojo deželo pred tirani in napadalci). — Nedelja, 8. 12.: Tiara Tahiti ,(lVa) (Dramatičen film. Vsestranska umetnik se maščuje nad svojim nekdanjim predpostavljenim v vojnii). — Sreda, 11. 12.: Morgen bist du dran (III) (Življenjske iizkušnje mladega lovca na divje živali v Severni Ameriki okoli leta 1860).
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 8. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 9. 12.: 14.15 Poročila, objave. Pregled ^Poroda. — Zena in dom. — 10 minut za športnike. - 18.00 Za našo vas. - TOREK, 10. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled. — Okno v svet. - SREDA, 11. 12.: 14.15 Poročila, °bjave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 12. ‘2.: 14.15 Poročila, objave. — Poje ženski vokalni kvartet. — Za naše male poslušalce. — PETEK, 13. *2.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka 'Po naših krajih in pri naših ljudeh. — Dr. Niko huret: Usoda Retoromanov. — SOBOTA, 14. 12.: 9.00 Oti pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Na dom obujaš mi spomin. — NEDELJA, 15. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo m glasbo po-Klnaivljamo in voščimo.
Moderne
SCHLAFZIMMER WOHNZIMMER POLSTERMSBEL KUCHEN
zu Einfiihrungspreisen
mobelhaus
SCHLE M MER
I Klagenfurt. 8-Mai-Str. 13, Tel. 71-3-37
I t> [> FachmSnnische Beralung I t> t> Boguemo Teilxahlungen
I t> t> Kostenloso Zustellung m. eigenem Mobelauto I I> SW-M6bel-Verkau(sstelle
J Tiic i
'' I immer
L
Tuc toJtiUhacUten
IMMER DAS PASSENDE GESCHENK:
Fernsehlische - Fernsehecken Radiotische - Leselampen BlumenstSnder u. v. a.
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
u9odno in na obroke pri
HANS VVERNIG
KtAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)
tl
G33

KUNDENDIENST
Šivati
na PFAFF-stroj je veseij
j‘°skusite tudi vi!
adi vam pokažemo, kako enostavno in lahl JC Sivanje na stroju pfaFF Stopmatic.
’ I \FF - šiv.abii stroji že od 2.300.— šilinge ''hijeni šivalni stroji, pogrczljivi, z jamstvo scrvisom, v veliki izbiri.
strokovna trgovina za stroje PFAF
MONDRE
Klagenfurt - Celovec,
10.-Oktolx.T-Strafte 22,
Vas pričakuje, da jo obiščete!
Tip^iurl
" gj ’	.....
Giinstige Tei Iza h Iu n g durch Gara-Kundenkredif
Damen-Morgenrocke
Baumwoll-Flanell, Perlon abgesteppt	I CC
oder Double-Flanell 274.- 169.-	I3D.—
Dralon-Sels
Weste mit Pullover
240.-
198-
Flanell-Sporthemden	_ —
hubsebe Farbstellungen	109.-	89.-
Herren-Pyjamas
strapazfahiger Flanel!, schones	f)Q
Streifdessin	169.-	135.-	!lO,"
Perlonsteppdecken
geblumt
298-
Reich sortierte Abteilungen In Spielwaren und Sportarflkeln!
Samstag NachmiHag bis 18 Uhr geodnet!
„
©@C KAUFHAUS
KLAGENFURT, B a h n hof st ra ss e 37
Mali oglasi
DEKLETA IN FANTJE <- POZOR!
Tovarna tekstilnih izdelkov ELASTISANA potrebuje delovnih moči. Nadarjena dekleta imajo možnost pri dobri plači se naučiti šivanja itd. Tudi izučene šivilje dobijo mesto z dobrim zaslužkom. Pišite na naslov: Alojzija Ribisel, Post: Maria Saal, in boste pismeno prejeli vse ostale informacije zastonj.
Zenitna ponudba. Vdovec, brez otrok, star 48 let, strojnik v Salzburgu, želi spoznati zaradi ženitve vdovo ali samsko žensko <v starosti 45 do 50 let. Ločene niso izključene. Ponudbe na upravo Usta pod značko ..Srečen predpust”.
MEŠALNE STROJE ZA BETON že od 1850.-šil. dobavlja povsod JOŽEF PERNE, Klanče, p. Galizien/Knt. — Galicija.


Dete sfofni...
kakšna lepa in številna
božična darila za otroke nudi
Bauhaus
THOMASSER
VILLACH, Widmanng. 33
S«'"®
STROKOVNA TRGOVINA
ZA DEŽNA OBLAČILA Ballon — Popeline, loden - plašči za moške, dame in otroke v največji izbiril Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj
VAL. TARMANN
KLAGENFURT, Vijlkermarkter Strahe 16
Šivalne in pletilne stroje
pri
Grundner
KLAGENFURT, WIENER GASSE U BLIZU MESTNE CERKVE
belite iKfodno kupiti?
Potem kupujte blago za obleke in kostime, moško in žensko perilo ter posteljnino
samo pri tvrdki
L. Naurer
KLAGENFURT- CELOVEC,
Alter Platz 35
f
Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried flnrather
Klagenfurt,	Pauli tschg. 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
Puch-, Sissy-, Ponny- in Mobylette-mopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Joban Lonček
TIMOJA 2, P. Dobrla ves — Ebemdorl
Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil
RADIOTELEVIZIJO ugodno kupite pri
Radio
U H R M A N N
KLAGENFURT (poleg kina Prechtl)
rBazienn darila
so tudi
zavese, preproge ali posteljnina; tudi letos dobite vse to v strokovni trgovini
L 0 D R 0 N
VILLACH	Lederergasse
Cf-jLller-jtoe,
SMUČARSKE HLAČE
£e naj odloča oblika in kvaliteta MODNA HIŠA
Očesne leče in očala točno po meri
Klagenfurt-Celovsc, lO.-Okfober-Str. (Prosenhof)
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
fRadieluius
KERN
Klagenfurt, Burggane
Ugodna plačila na obroke
Jlepa lw žična davi La
Ze sedaj si po ugodnih cenah nabavife manjkajočo opremo
v trgovini s preprogami
RADLNAVR
V I L L A C H
Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob
Pialilnc oLajšai/e!
T)rqi®aina, ki je ovedna Ladi ^0a le (ja zaupanja!
Pri nakupu kakega darila
je treba paziti na kvaliteto! Če torej komu kaj darujete,
ga veliko bolj razveselite z zares kvalitetnim blagom!
Priporočamo tekstilne predmete iz trgovine
TexUt Jau&ttfis
s DAS HAUS DER GUTEN OUALITAT =
KLAGENFURT VOLKERMARKTERPLATZ1
KUPCi TELEVIZORJEV - POZOR!
Kupujte le v strokovni trgovini s servisom, strokovnjaško gradnjo anten, z lastno delavnico in s 35-letno strokovno izkušnjo!
BOLJE kupite PRI RADIO PRINZ
KLAGENFURT — CELOVEC, Kardlnalplatz 8
Na Spodnjem Koroškem vam omogočimo delni sprejem RADIA LJUBLJANE
Sedaj po otvoritvi pomožnega oddajnika na Koricl (Koralpe) nastajajo nove možnosti sprejema. — Kreditiranje do 24 mesecev!
C/LEDALISČE V CELOVCU
(Konservatorij, MicBtalcr Strafie)
Poldk, 6. dec., ob 19.30: Zar und Zimmermann (Car in tesar) (Krstna predstava! 6. predstava ra A-aibonmd in GWFipetdk; 4. p rev Is t. za GVVA-petek In podeželski petkov abonmA). — Sobota, 7. dec., ob 19.30: Maske in Blau (Modra maska). — Nedelja, 8. dec., ob 15. uri: Zar und Zimmcrmaim (Car in tesar) (3. predst. za GVVAmcdeljo in .podeželski ne-
deljski abornnA). — Torek, 10. dec., ob 19. uri: Die Physikcr (Fiziki) (Za mladinski B-abonmA; zaključena predstaival). — Sreda, 11. dec., ob 19.30: Maske in Blau (Modra maska) (5. predst. za abon-mA B in GWF-sreda; 3. predst. za GWA-sreda in podeželski sredin abonmA). — Četrtek, 12. dec., ob 19.30: Zar und Zimmennann (Car in tesar) (5. predst. za C-aibommA in GVVF-četrtek; 3. predst. za GWA-četrtek in podeželski četrtkov abonmA). — Potek, 13. dec., ob 19.30: Der VViderspcnstigen ZAlunung (Ukročena trmoglavka). — Sobota, 14. dec., ob 19.30: Zar und Zimmermann (Car in tesar)
(Prcdstaiva za Delavsko zbornico in prosta prodaja vstopnic). — Nedelja, 15. dec., ob 15. uri: Maske in Blau (Modra maska) (4. predstava za GWA-nedelja in za podeželski nedeljski abonmA).
Za vse predstaive je tudi prosta prodaja vstopnic.
PREDSTAVE KOMORNEGA ODRA: Sobota, 7. dec.: I>cr Damenkrieg (Damska vojna). — Nedelja, 8. dec.: Der verkaufte GroBvater (Prodani ded). — Sobota, 14. dec., in ned., 15. dec.: Die Zofen (HKrtice) (Gostovanje Studijskega odra kulturnega krožka Innsbruck).
Začetek vsakokrat ob 19.30. vstopnic.
Prosta prodaja
Dcwu{ xa Jldcu križ!
Damen-Gummischliipfcr	__
mit Brokatplatte .........
SAM0NI6-PREISE
erCeicbtem dan
fleljenken!
X-Zug-Schlllpfer 30 cm brelt ...
Herrcn-Hemden
aus prlma Sport-Flanell
19.80 16.50
49.80
iS^
' Knaben-Hemden
aus sehr schonem Sport-Flaneli
38.90
m
m
it
S
M
Klndcr-Pyjama	49.50
| aus prima Trikot, sehr warm ab	
Kinder-Strumpfhoscn	21.90
aus erstklassigem Baumv/ollgam ab	
Kinder-Knicstriimpfe	11.90
aus Helanca-Krausel oder gutem Baumvvollgarn 	 ab	
Madchcn-Gartiitur Hcmd und Hose, aus koch-fester Baumwoliciua!itiit .. ab	19.60
Seidcntilcher
aus Rhodia, in hochmodisdien Mustcrn ....................
Ferlon-Georgctte-Tiicher
in allen Farben ........ nur
16.90
11.90
Herren-Popeline-
Hemden
Marken-QualitSt, In modernen QQ Qf| Streifdcssins .......... UU.IIU
in Weill
79.80
Perlon-Unterkleider
mit sch.oner Spitze am Busten-	—
tcil und SaumabschluB .... Aw.
Damen-Bluscn
aus gut tvasehbarem Kaschmirette
59.80
aus Sport-Flanell ............
Trcvira-Rocke
mit plissže-echten Falten 155.50
1
ii
še
m
mit Gehfalte ............
Damen-Rollkragen-Pulli
aus Wolle - die groBe Mode! . •
Damen-J acquard -Pulli
in modischer Musterung ..
49.80
129.-
85.-
68.90
Damen-Hosen
aus prima Baumwolltrikot, alle GroBcn ..................
Damen-Achsel-Hemd
reine Baumwolle, innen gerauht. V % 1 alle GrBBen ............. AW.IW
Damen-Pyjama
aus gutem Makogarn. sehr warm
Damen-Nachthemden
aus gutem. geblumtem Baumwoll-Flanell ............ 59.80
11.90
79-
49.80
Perlon-Poriis-Hemden
Markenware, leichtes Waschen und sdmelles Trocknen .........
Herren-Krausel-Socketts
sehr haltbar, einfarblg oder ge-mustert ...................
Hcrren-Striimpfc
gute Baunuvollqua!itat ....
Herrcn-Mako-Hosen
lang, innen gerauht, weiB oder grau, alle GrBBen .........
Herren-Mako-Leibchen
Langarm, innen gerauht, alle GrB-Ben .......................
Herrcn-Lcibchen
aus gutem Baumwoll-Ripp-Trikot, Kurzarm ...................
98-
9.80 15.90
33.60
33.60
19.80
Damen- Strumpfhosen
aus prima Kriiuselgarn. in allen Modefarben ... 59.—
39.80
Trevira-Krasvatten
in modernen Mustern ...
19.80
Damen-Kniehosen
aus Helanca-Krausel, mit Rflsdien-besatz, sehr.warm .........
Damcn-Handschuhe
aus strapazfdhiger Wolle, sehr warm ..........
B
p
fel
išše
se
Fraucn-Tragerschtirzen
aus prima Buntdruck. normale IC Qll DurchschnittsgrSBe ......... III.
Frauen-Wickelschiirze
aus strapazfahlgem Baumwoll-Buntdrudc ..................
Damen-Cooklailschurzen
aus cchtfarbigem Modestoff .
Kopftiicher
mit sehr schBncn TOrkendruck-mustern .................!•••
49.80
14.90
14.90
Damen-Pelzhosen
mit Seiden-Effekt .........
Perlon-Striimpfe
nahtlos, in Modefarben ... 12.50
Damen-Kriiusel-Striimpfe
aus prima Helanca-Garn. Strapaz-nuaiitiit ............ 17.90
35.-
27.90
19.80
9.80
14.90
Herren-Pyjama
aus gutem Baumwoll-Flanell. in OJE _ Mode-Streif ................ wll.
Herrcn-Nachthemden
aus gutem, einfarbigem Flanell, EtO slfl schBn passepoiliert .......
Flanellcintiicher
mit schoner Streif-BordBre, *10 5?!j 130X220 cm ................. UŠJ.UU
Damast-Tischtiicher
Markenware, gesaumt. 140X140 cm ..........
Damen-Wollstrumpfe
Ferse, Sohle und Spitze ver- OK __ starkt ...............
Schltipfer
aus prima Raumwo!!-Spezial-Webe mit schiincr Stickerei, 130X190 cm
Polsterbczuge
mit scbOner Stickerei, zum Sdiliip-fer passend, 60X80 cm ........
39.80
86.50
26.90
■
mm
Besichtigen Sie unsere Weihnachts-schaufenster
Sie zeigen Ihnen viele preiswerte Geschenkei
SAMONIG
VILLACH AM SAMONIG-ECK
m
m
S
1
OŠS
1
i
m
p
i
m
m
m
M
tet


m
• Cestni promet med Italijo in Jugoslavijo. — ItailijanSko-jugoslovanska komisija za ureditev cestnega prometa med obema državama je zaključila tridnevno zasedanj® v Beogradu. Nato so podpisali protokol, ki določa razširitev rednega in turističnega avtobusnega prometa ter povečanje števila voženj v blagovnih prevozih. Med drugih1 bodo prihodnje leto odprli novo vsakodnevno avtobusno zvezo Postojna—Trst ter ^ obratni zvezi.	
Blazine	od S 39.—*
Pernice	od S 180.—*
Prešite odeje	od S 129.—
Žimnice	od S 325.—*
Žimnice s prožnim žičnim složkom	od S 469.—*
Perje za blazine in pernice	od S 16.^
Krischkc KLAGENFURT -	J&C0. CELOVEC,
8.-Mai-StraBe 3	
		^
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naž tednik — Kronika'*, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— iik, letno 80.— Sil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radlie, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. Štev. uredništva in uprave 43-58.
Televizija v Podjuni
Za Dunajčane, ,ki organizirajo in vodijo avstrijsko televizijo .in drugo državno gospodarstvo, smo v Podjuni nekako na koncu sveta. Za naše kraje, izgleda, ni denarja.
Kot tro nova »Podjunska železnica«, ki pa še vedno ni gotova, predvsem služila La-foudski dolini, talko sedaj za to dolino gradijo na Korici (Koralpe) pomožni televizijski oddajnik in sicer bo odajal na kanalu 8.
Doslej smo v Podjuni le v nekaterih krajih (to je v smeri Tinje—'Blato) imeli dober sprejem na kanalu 10, ki ga oddaja pomožni oddajnik na Konju (Pyramidenkogel) južno od Vrbskega jezera.
Zanimivo pa je, da je v večini teh krajev že dalj časa zelo dober sprejem jugoslovanske televizije, in sicer po oddajniku na Ple-šivcu na kanalu 6 (v Dobrli vesi je ta sprejem dober tudi na kanalu 9). Slovenske oddaje prinaša JRT predvsem od 7. do 8. ure zvečer, poleg tega pa še šolske oddaje čez dan.
Upamo pa, da bo sledil oddajniku za Labudsko dolino še eden za Podjuno, ker tudi ta novi oddajnik je samo zasilna rešitev; saj je tudi Podjuna del Avstrije — tudi pri nas moramo plačati 50 šil. mesečno za televizijski sprejem, dobre slike pa dobimo le iz sosedne države — iz Jugoslavije.
(Pri tem opozarjamo naše bralce, da dobavijo vse televizijske in radijske aparate ter primerne antene naša domača podjunska podjetja.)