the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.-S. P. DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGI. - ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 188 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 27. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 27, 1930. LETNIK XXXIX. PONOVNA NEUSPEŠNA POGAJANJA MED ITALIJO IN FRANCIJO GLEDE BRODOVJA. — FRANCIJA NE PRISTANE NA ENAKOST Z ITALIJO. — NAMERA-VANA RAZOROŽITVE NA KONFERENCA SE BO VSLED TEGA ODGODILA, ALI CELO PREKLICALA. SPOMINČICE ZA MRS. HOOVER Genova, Švica. — Načrt o Razpravi glede splošne razoro-2ltve pod protektoratom lige Prodov je zadobil občuten ko je bilo na zaseda-"to preteklo sredo javljeno, da se direktna pogajanja med talijo in Francijo razbila in končala brez kakoršnegakoli UsPeha.Pogajanja so se pričela °benern z začetkom letošnjega tedanja lige in so se vršila "sprestano. Večkrat je že gro-nevarnost, da se razbije jo, ® v takih slučajih je priskočil ot Posredovalec angleški zu-minister Henderson, da j® začasno zopet pomiril raz-Uriena nasprotnika. Veliko upanja se je stavilo a ta pogajanja in zato njih VieUspeh tem bolj porazno u-na zastopnike drugih Orujočih držav. Poleg tega 80 Pa razlike v zahtevah obeh j kadetih SOVJETI USTRELILI 48 OSEB Pod obdolžbo, da pripravljajo protirevolucijo v Rusiji, je sovjetsko policijsko sodišče obsodilo na smrt 48 oseb. —o— Moskva, Rusija.— Sovjetski uradni listi sami prinašajo poročila o eksekuciji 48 oseb, ki so bile ustreljene preteklo sredo pod obdolžbo veleizdaje, oziroma priprave za protirevolucijo. Med usmrčenimi ste bili tudi dve odlični osebnosti, namreč prof. Aleks. Ryazan-tzev in E. Karatyguin, ki sta bila oba vladna uradnika. Kakor govori obtožnica, je pretekli ponedeljek odkrila držav tako globoke, j gkrivna ruska policija organi-prav nobene nade, da bi|ziran0 družbo> ki je imela na- KRIŽEM SVETA h" ^ogle v doglednem času gostiti. Tako ni do zdaj med tema dvema drža- ,atna še sploh do nikakega ^gega sporazuma, kakor le v. takozvanih "pomorskih po- ltlic", ko ste državi pristali ^ to, da do 1. januarja pri- . tujega leta ne bo nobena iz*- -6(1 njih gradila novih ladij. ta sporazum je skraj- Malenkosten in ne znači ^zaprav nič, kajti ta čas * ^Porabljate državi, da po- ^avUate svoje že obstoječe °dovje. Krivdo na neuspeš- i1^1 Pogajanju meče Italija, tkor vedno, na Francijo. J^ija namreč popolnoma ^ravičeno nikakor ne prista- 6n to, da bi imela Italija ^ 0 močno brodovje z njo. I Zvezi narodov so se že iz- načrti za razorožitve- ^nferenco, ki bi, se imela Yxti 3- novembra. Kakor «a In no H »o °tvn .L^ejo razmere zdaj, bo ta enca odg°dena' ali pa bj,e Preklicana, ker bi bila \2p°?nembna' ako bi si ita" l^ki in francoski zastopnik sovražnika sedela *ot na- NAPAČNEGA NALETEL % B t^icago, m. _ Bandit, ka-ir»e je bilo pozneje u-biv^eno kot Geo. Corbett. c6r. kaznjenec, je v sredo zve-svoj zadnji roparski e ž.Us. katerega pa je plačal Ave . ]en3em. Na .Montrose Je skočil na stopnjico ne-kei, jGavto> ki je vozil počasi, ^C/avno zavijal na Monti-Iti . -^ve. g samokresom v role^ Posilil voznika, J. Zieg-34°9> M nlka trgovine na ■ ^ko trose Ave-' naj V0Zi 3e Z£wf skrivno ulico, kjer mu Sov d °Zll> mu bo vzel nje-1>06asj nar in avto. Ziegler je Ja PriliV°Zi1' obenem pa čakal ie izK-1 V "Sodnem trenot-v AMERIKANSKI SUOVENEC prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. - .... _ Si. Ustanovljen leta 1891. ^ Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 0849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 1.50 Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta............................. Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto___________$6.00 Za pol leta___________3.00 Za četrt leta-------------1-75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ................................$5 00 For half a year ------------------------ 2.50 For three months ....................1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year _________________________-,_____$6.00 For half a year --------------------- 3.00 For three months ______________________ I-?3 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ Umor v Trstu in zadržanje slov. socialistov v Chicagi , r smo že pripomnili, osebnost igra svojo ulogo! Slučaj je zopet, da niso socialisti na Lawndale sami sprožili ideje, pa so hladni, pa ne marajo za njo. To je vse! Čas je, da bi enkrat že trezni in preudarni del članstva, ki to žongliranje slovenskih socialistov na Lawndale podpira s svojimi žulji, spregovoril svojo besedo in poučil sfantazira-ne urednike na Lawndale, da tako zadržanje je vredno vsega obsojanja in da naroda, kateri jih redi in jim reže masleni kruh, se ne sme prezirati na tak nizkoten način, kakor se je to dogodilo v danem slučaju. Nam je prav žal, da moramo lawndalske urednike opozarjati na te nedostatke, ampak ne moremo drugače. Ako bi k temu molčali, bi bili sami deležni tega narodnega greha, ki ga izvršujejo namenoma socialistične korifeje, ki so tako zmedene, da že dalj časa ne morejo več ubrati pravega takta, ,pa najsi bo že pri katerikoli stvari. Slovensko ljudstvo v Ameriki pa je v danem slučaju še bolj spregledalo, kateri časopisi so res njihovi prijatelji in kateri delajo sramoto slovenskemu imenu v Ameriki! (Konec.) V včerajšnji številki smo povedali, kaj je dalo povod, da je Jugoslovanski Klub v Chicagi sklical protestni jugoslovanski shod v Chicagi. Omenili smo tudi sodelovanja jugoslovanskih listov in pripomnili, da slovenska socialistična lista 'Prosveta' in 'Proletarec' na žalost nista v tem slučaju storila v taki meri svoje dolžnosti, kakor se v takih slučajih pričakuje od časopisja istega naroda, za katerega gre. Danes se hočemo pri tem malo dalj pomuditi, da slovenske socialistične liste malo bolj karakteriziramo, da jih bomo bolj poznali, kakšni so. ' Po našem mnenju se drži ljudi, ki se zbirajo okrog "Pro-svete" in "Proletarca" zelo grda lastnost, da so vrlo osebni. Ljudi, ki bi bili tako osebni, kakor so ti, jih menda ni najti pod svetlim solncem. Naj bo stvar še tako potrebna, naj gre za še tako važne zadeve, ako so pri takih akcijah zraven osebe, ki se ne klanjajo socialističnim klownom na Lawndale, je vse prekleto, in sodelovanja od njih ne dobiš. Citatelji se bodo še spominjali, kako grdo je "Prosveta" pisala, ko je lansko zimo začel prirejati "Amerikanski Slovenec" slovenske Radio programe. Zakaj? Samo zato, ker so započeli to akcijo ljudje, ki ne prisegajo na njihove zmedene socialistične ideje. In ko konečno niso mogli drugega, so uredniku "A. S." po-taknili grdo laž, namreč, da je okrog njih službe iskal. Ko pa je slednji razpisal nagrado in zahteval dokaze, jih od nikoder ni bilo. Ta slučaj pove ljudem, ki.znajo misliti z zdravo pametjo, dovolj, kakega tipa ljudje so okrog "Prosvete". Protestni shod proti fašistovskemu nasilju vedo, da je potreben. Ne bojte se, taki tepci niso, pač pa so tako zagrizeni v svojem strankarstvu, da kdor ne pi-isega na njih rudeče principe, tega ne morejo trpeti in bi ga, če bi ga mogli, v žlici vode .. . Taki pa so! In v tem je precej takega nazira-nja, kakoršnega se n. pr. poslužujejo italijanski fašisti sami! Samo ko bi imeli avtoriteto v rokah, takoj bi se je poslužili. Ves vzrok je v tem, ker je pri Jugoslovanskem Klubu naš rojak, ki se je drznil zagrizenim rdečkarjem na Lawndale parkrat povedati odprto v obraz, kaj so, ter da so na napačni poti; to jim je bilo dovolj in ta gnev je vzrok, da vest o shodu ni dobila takega prostora v njihovih listih, kakor bi ga mogla. To je vse. Socialistična samozaljubljenost, pa skrajna strankarska zagrizenost sta tisti vzrok, ki je to povzročil. Časopis, pa naj bo to kakoršnekoli barve, ki je slovenski in se v njegovem jeziku piše, pa ni zmožen radi strankarske zagrizenosti pristati na skupno akcijo v takem slučaju, kakor-šcn je to, ko gre za skupen nastop pri protestu proti tako krvoločnemu in zahrbtnemu umoru, kakor se je dogodil te dni v Trstu nad štirimi jugoslovanskimi mladeniči, ni vreden, da bi ga narod podpiral! Kdo se ne spominja, kako so slovenski socialistični listi pisali z debelimi naslovi, na prvi strani, ko sta bila justifici-rana dva italijanska anarhista, Sacco in Vanzetti. Pa s tem ne mislimo, da bi odobravali justifikacijo imenovanih dveh. Le za primer jih navajamo. Takrat so lawndalski slovenski listi prelili ogromno količino črnila. A za slovenske žrtve v Trstu pa tako malo zanimanja, kakor bi to bili pač kaki Cu-lukafri in da se za iste sploh ni vredno zanimati. Kdor hoče ta vidi pri tem dvojno mero. Ali so jugoslovanski mladeniči, ki jih je vrgel v prerani grob nesramni krivični fašizem, zaslužili tako preziranje od slovenskih listov na Lawndale? Kak izgovor bo tukaj? Nobenega izgovora ni. Ampak, kakor ODMEVI IZ DETROITA Detroit, Mich. Vsaka stvar ima kedaj mir in pokoj : pes pri jedi, ptič po noči, vsi ljudje v grobu, polh pa po sv.- Simonu in Judu. Samo poročevalec nima miru. — Kadar se zgodi kaj novega, pa mora poročevalec zapisati, ali je po dnevu ali je po noči. — Ravno zaradi tega gre poročevalcu čas hitro naprej in še prehitro. Raca, buza, rona! — Kdo bi ne zarohnel, če se človeku prigodi kaj tacega. Nekdo me je pretečeno soboto zjutraj tako grdo po strani pogledal, da mi je od strahu čevelj na levi nogi zazijal ali po domače počil je. To je še dobro, da imam prijaznega čevljarja za soseda. Bom kar po desni nogi pri-skakljal k sosedu čevljarju in ga bom zaprosil, da mi popi'avi levi čevelj. Čevljar bo zaslužil za pipo tobaka, jaz bom imel zaceljen čevelj. Bom vseeno povedal, zakaj nimam vseh ljudi za prijatelje. Resnica v oči kolje. Poročevalec mora resnico poročati ali se ljudem prikupi ali se jim zameri. Saj se bom tudi danes zameril enemu ali drugemu, ko se bom pošalil iz znanih prirediteljev in prijateljic Card party. Javna tajnost je, da v Detroitu naši ljudje poznajo igroželjnost. Ampak še niso tako strastni igrav-ci kot je bil neki človek, da je zastavil naposled svoje zobe po vrsti, ko je enkrat zaigral vse premoženje. Pustil je, da so mu drugega za drugim iz-ruvali iz ust, dokler jih je kaj imel. Ko bi tega človeka posnemale igralke v Detroitu, kakšne prizore bi srečavali v nedeljo zvečer na mostu proti Belle Isle, Detroit. Prav dobro se spominjam, da je bil 15. sept. pondeljek. Bil je deževen in dolgočasen dan. Slabo vreme je vplivalo tudi na mene, da sem bil pust in dolgočasen. Navdajala me je neka slutnja, da se mi bo danes pripetilo kaj hudega. O joj, kaj se prigodi priletnemu človeku. Zvedite za žalosten dogodek. Dolgo sem čital v sobi. Naposled so se mi utrudile oči in sem odložil očala na stol in sem šel na vrt gledat v zeleno travo. Tako so učili stari ljudje, da je za oči dobro gledati v zeleno naravo. E, morda me pa zato imenujejo in na tihem imajo za "greenhorna", ker rad gledam Zelene travnike in polja. Nič za to, če me imajo za staroko-pitneža. Zgodovina je tudi stara, pa je le zanimiv predmet. Tako so tudi stari ljudje bolj dovtipni kot mladi, zato, ker so stari na svetu že več doživeli. Zemljo tlačijo stari in mladi in tako bo ostalo do konca dni. Pa je krivično, če me imajo za "greenhorna", ker jaz ne gledam v travo skozi "horn" ali rog. Sedaj pa poslušajte mojo zgodbo nadalje. Ko se vračam iz vrta v sobo, dobim pošto in drage mi časopise iz starega kraja. Ves vesel pohitim v sobo in se moško vsedem na stol, kamor sem bil položil očala. Takoj sem se zavedel nesreče. Očala sem stri. Vzdihnem sam pri sebi: Ta pogled bo pa drag. Pa še videl nisem skozi stol. To je dobro, da imam dvoje očal, ker imam dvoje oči. Pri tej priliki dam tebi, cenjeni bravec, dober svet: predno se kam vsedeš, poglej poprej, če je primeren prostor za sedeti, ali z drugo besedo, pazi, kam položiš sedalo. Ta dan sem imel še drugo nesrečo. Na jesen, veste, da so muhe nadležne in rade silijo v hišo. Imam službo, da pobijam muhe z muhobranom. Tako sem junaško pobijal sitne muhe, da sem stri muhobran in sem se zato moral prepustiti nadlogi zopernih muh. Če mi kdo poreče, da sem muhast, da boste že naprej znali, kako je prišlo do tega. Jaz samo to pravim, da živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa grob Saj pravim in še rečem, da siromaki ne bodo nikdar pro-pali. Revežu mora vedno kaj manjkati, če ne ni siromak. Sedaj, ko mi je nekdo podaril kišobran, sem pa zlomil muhobran. Pa se brani pred nesrečo, če se moreš. Še pritrdim, da kdor je pod nesrečno zvezdo priletel na svet, ne bo nikdar milijonar. Ali je še kaj zanimivega za poročati? Da, je še veliko, pa ne smem vsega sam popisati. Moram še drugim prepustiti kaj novic. Za sklep potrpežljive bravce Amer. Slovenca pozdravlja Vesekdo. . -o-- VESELA JOLIETSKA NO-VIČA Joliet, 111. Rojak John Plut mlajši, na 1608 Elizabeth St., in nevesta Mary Albert iz Homewood Location sta si obljubila* zakonsko zvestobo. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Antona Pad. Mlademu paru želimo veliko sreče in božjega blagoslova. Himen. Pozdravljena bodita nam, Ker zvezal vaju Bog je sam. Nevesta ljuba, ženin ti, Naj Bog se vaju veseli. Naj starši, bratje in sestre Se v Bogu z vama vesele. Na svatbi vse naj bo tako, Da Jezus sam pri vama bo. Hodita z Bogom srečno pot, Naj angelj z vama bo povsod. Zročujta se mu vsaki čas, In spomnita se svatov nas. Tako kot cerkev nas uči, Naj vse pri hiši se godi. Saj srečen je zakonski stan, Če le po vesti je držan. Gospod pa vama mnogo let Do konca daj sveto živet. Družino vladajta lepo, Da z njo vred prideta v nebo. Pobožno dragi drugi vsi Živimo svoje žive dni, Da bode Jezus nas vesel, Enkrat mdd rajske svate vzel. Z. KAJ VSE PIŠE CLEVELAND. SKI POROČEVALEC Cleveland, O. Po člevelandu se vprašujejo, kaj ni več nič novega, da je elevelandski poročevalec utihnil? — Vsaj parkrat na teden bi se moral oglasiti. Novic je itak vedno dovolj. — No ja, bom pa pričel. Najprej pričnem o delavskih razmerah. Dela se pri nas boljše in pričakujemo, da se bo v kratkem pričelo delati s polno paro. Prišla je namreč sezona, k6 si rojaki napravijo svojo tovarno v spodnjem štu-ku in tam celo delajo overtime. Jamranja so se ljudje že hudo naveličali. Tudi zabavljanje čez Hooverja je malo ponehalo, ker smo spoznali, da je vse govorjenje samo bob v steno. Drugega nam sedaj ne kaže, kakor vdati se v svojo usodo in vzdihniti kakor ruski mužik, rekoč: "Bog je visoko in car je daleko" in je prenašal svete podobe iz kota v kot. Namesto jamranja, delajo naši Slovenci sedaj rajše načrte in mislijo na vinske trte in kako je grozdje obrodilo. Če je kaj drago in koliko se ga bo kupilo. Nekateri pravijo, da bodo rajši brez kolna. Izrazil se je ongavi Nace: Veš kaj Tina, po zimi se bom nasrkal vina in ne bo mi mraz. Še ven bom stezal "tace". Eden je pa pravil, da bo letos grozdje zelo po ceni. Res slabe so delavske razmere, pa vendar ne za vse. Nekateri še prav nič ne poznajo krize. Jaz vem za veliko Slovencev, ki delajo "overtime". Mr. Krese je rekel, da njegov sin dela še preveč, ker je še sam rekel, da to ni prav. Zakaj bi ne povzeli v tem ozi-ru neko pot za zboljšanje. Vse delo bi se moralo razdeliti tako, da bi v vsaki družini po eden ali dva delali dnevno po 5 ali 6 ur. Vsak naj bi nekoliko zaslužil. Naj bi se delalo po bratsko in ne po "svinjsko". Kadar enkrat pričnejo delati, pa morajo delavci delati kakor črna živina. Potem pa zopet dolgo časa nič. Ako ima Mr. Hoover še kaj razsodnosti in če mu količkaj bije srce za delavce-reveže, ki imajo ravno toliko pravice do Amerike, kakor on in njegova bogata gospoda, naj se sedaj pobriga in sestavi kakšne komisije, katere naj uredijo delo tako, da bo vsak nekoliko delal. Mr. Hoover je pred kratkim prerokoval, da bo letos huda zima. Prav gotovo ne razume nič o vremenu, ampak se le norčuje, češ, da bo huda, ker ne bodo imeli siromaki kuriva in ne odeje in ne obleke. Res, nekateri z grozo mislijo na prihodnjo zimo. Nekateri celo pravijo, da bodo rajjše kradli, kakor pa gladu umirali. Te dni je napadel Mr. Wi-dygarja nek strgan človek, potegnil nož in rekel: Daj mi denar ali te pa zakol jem, ker sem hudo lačen. Siromak .je imel le deset centov in mu jih je dal. Strganec je šel pit kavo, a so ga spodili ven, ker so se ga ustrašili. Nato je šel in kupil štruco kruha in jo na cesti slastno pojedel. Zdi se, da je to šele začetek. Tak revež je morda, kadar je delal, vse sproti zapravil. Sedaj pa tava ves sestradan kakor volk. Mrs. Kovač, ki je naša naročnica, mi je povedala, da so imeli 17 otrok, od katerih jih živi še 14. Pa jim ni nič hudega, ker mož pridno dela in otroci tudi. Bog vas živi! A. J., poročevalec. -o- Prijatelji! Podpirajte in širite Vaš list "Amer. Slovenec"! Z ŽELEZNEGA OKROŽJA PO MINNESOTI Ely, Minn. Ko sem se mudil na Ely, sem obiskal dobro znano družino Otrin. Pri njih sem tudi ostal ves čas, ko sem se mudil na Ely. Prav lepo se jim zahvaljujem za vso postrežbo, katere sem bil deležen. Povedati moram, da se tudi tukaj zelo širi brezposelnost. Veliko ljudi je zgubilo delo. Rojaki so bili, moram reči, prav prijazni z menoj, za kai se jim prav lepo zahvalim. " Tiho in složno živijo skupaj m zemljo obdelujejo. Letos j"11 je zemlja precej podarila. P°" sebno je dobro obrodil krompir, zelje in druge stvari, katere človek potrebuje za vsakdanjo hrano. — Tukajšnji fa" rani so letos toliko napredovali, da so si prenovili svojo cer-kev sv. Antona. Preslikali so jo od znotraj in od zunaj. K®1 cerkev stoji na nekoliko vzvišenem kraju, je krasen razgled na mesto Ely. Čast fara" nom, ki so bili toliko požrtvovalni, da so darovali v name" prenovitve cerkve. Ko sem se mudil tukaj, sein tu- tudi obiskal najstarejšega kajšnjega rojaka Mr. Fran Lozarja. Rodil se je leta 183-" Sedaj je torej že 98 let sta^ Kljub temu je pa še čil i" zdrav. Mož mi je veliko pri® vedoval o začetku mesta o prvih naseljencih, o nem Msgr. Buhu. Zglasil sem se tudi v Soud^ Minn., pri družini Mrs- F. šin. Prav lepa hvala za vso strežbo. — V Tower, M^ sem mislil obiskati č. g-jančiča, ki so sedaj v pokoj*1 prebivajo v svoji hiši, Pa• na nesrečo ni bilo doma. Se imajo v Tower svojega ž^P ^ ka, Rev. Jeršeta, ki so priš'1 ^ Aurore, Minn. Sedaj poPraV ljajo v Towerju cerkev ecd Martina, kar bo stalo P1' denarja. Pohvaliti pa m01 ' da so tukaj prav dobri l)u K sklepu mojega potov^ v te tri naselbine, pozdra^ vse rojake po teh naselbi11 katere sem obiskal in ki ^ poznajo. Priporočam se J1® drugič, kadar me spet P°t nese med nje. Bog vas živ1. Frank pfllltf -o— S TRDIM DELOM SE NAPREJ New York, N. Y. — Na ® . jem posestvu v tukajšnji 13 ^ •ni je umrl kapitalist " Phipps v starosti 91 let- ^ gova zapuščina se ceni A'1 krog 100 milijonov dol®1'3* Zanimivo je pri tem si je premoženje pridobil isw no s svojo lastno Kot ubožen deček je prlC. lati v nekem uradu, a e/ nJ pi« Ii> iznajdljivi duh si je - poznal pomagati do samostoJ sti in uspehov. ŠIRITE AMER. SLOVE1^ J. J. Renaud: KATKA (Konec.) Tega prav za prav nisem bil hotel. Preklinjal sem na tihem samega sebe. Kajti jaz sem bil kriv, če je čakala Katko velika bolest. Bogme, srečne roke nisem imel! Sedaj mi ni preosta- lo drugega, kakor da obvestim Benoit-ja in njegovo ženo! Vprašal sem po njima v hotelu. A nobenega ni bilo tam. Zaman sem čakal nanju do večera. Potem sem ju šel iskat in pretaknil za njima vse bare in mornarske beznice. A o Be- noit-ju in Katki nobene sledi! * Proti enajsti uri smo bili na preži; bilo nas je četvero: Pa-renguet in jaz ter dva stražnika, ki sta se skrila za grmov jem pred glavnim vhodom v park. In vedeli smo, da leži ne daleč od nas še pet stražnikov v visoki travi. Okoli nas je valovila mlačna tema, v ospredje je silil vonj po eukalyptu. Iz dalje je prihajalo šumenje mesta, kakor bi se preko peščene obale lahno poganjal val. Vsena-okrog nobenega drugega glasu, le v približno tristo metrov oddaljenem baru je brenčal gramofon. Ta bar je bil na pri-lično slabem glasu, toda eleganten, v njem so plesali. Stražniki se niso ganili in so bili docela nevidni; sicer je pa le recikokdaj prišel kdo mimo. Na tihem nisem ničesar bolj želel, kakor da nasprotnika ne bi prišla in bi bilo naše pričakovanje zaman. Z neke cerkve je bilo triče-trti. Iz bara je donel foxtrot. V roki sf.rti skrival uro s svetlečim se kazalcem in štel minu- te — deset minut do enajstih — osem minut — pet minut — dve minuti . . . Točno ob enajstih se je zaslišal težak korak, opazil sem nekoliko šepajočo postavo . . ., bil je Benoit! Šel je mirno do parkovih vrat in se postavil tam v luč nekega kandelabra. Potem je, vidno vznemirjen, oprezoval na levo in desno; desna roka mu je tičala globoko v žepu. Parenguet je siknil stražnikom: "Ob prvih strelih skočite naprej, a ne prehitro, in zakliči-te: 'Roke kvišku!' — a ne prehitro, umejte ... In ob najmanjšem uporu streljajte!" Slišal sem, kako sta stražnika pripravila vsak svoje orožje. Zakaj je pa stal Benoit še vedno nepremično? Ura je bila enajst, enajst in deset minut... Tišina je postajala globlja, mučnejša. Dvigati se je začela lahna megla, v kateri je bilo mogoče razločevati posamezna drevesa v parku le hejasno. Četrt na dvanajst. Ali se bo Mitchell sestanku izognil? Ali pa se plazi bliže iz ozadja, da bi podrl nasprotnika iz zasede? V tem trenutku se je raz-legel pok dveh strelov . . . Toda prihajal je iz bara, od koder se je sedaj slišal krik in vrisk, koraki bežečih ljudi, klici po policiji. Nato je oddrvel avto. In v tistem trenutku sem zaslišal tik za seboj Katk in glas — oddaljenost je znašala komaj dva metra. Kako je bilo mogoče, da se nam je približala, ne da bi jo bili opazili? In Katka je kričala: -"Tu Benoit! Tu, Benoit!" Na ta klic je Benoit dvignil roke in šel zelo mirno proti nam. "Dober večer, Mister Parenguet — nobenega orožja ni- mam pri sebi — lahko me pre-iščete. Toda če se hočete s svojimi spremljevalci potruditi v bar, boste tam nekaj našli, kar vas utegne zelo zanimati." To je rekel Benoit s čudno mešanim naglasom, nekatere besede so zvenele normansko, druge so bile angleške, vmes je bilo čuti anaške izraze in "twang" newyorških bandi-tov.- Vsi smo stekli proti baru. Še sedaj vidim veliko dvorano, žarko razsvetljeno, z lakiranimi bambusovimi mizicami ob stenah. Dišalo je po angleškem tobaku, po Vaniliji, po ginu. Nekaj stolov je ležalo preobrnjenih, po tleh so bile raztresene Črepinje steklenic in čaš ... Nekiy gostov je stalo okoli posestnika bara, debelega Italijana, in vsi so osuplo strmeli na nekega bookmakerja (ma-zača), ki je v čudno smešnem položaju ležal na tleh, s krva- večo rano na desnem sencu... Gramofon je še vedno brenčal. Eden stražnikov je udaril po plošči in jo razbil. "Toda to je vendar Mitchell, ki so ga ubili!? . . ." je zavpil Parenguet. "Kdo ga je . . ., povejte vendar, Benoit . . ." "Nu, da, Mister Parenguet... To je ta kanalja — Mitchell. Pred par dnevi je osleparil Holandca Schmidta za zelo veliko vsoto in Schmidt mi je rekel, da 'bo nocoj Mitchella ubil ... In jaz sem bil v veliki zadregi. Kajti na eni strani nisem imel nobenega razloga, da bi takega bandita kakor je bil Mitchell, opozoril na nevarnost, na drugi strani sem se pa bal, da bi takoj osumili mene. če bi našli Mitchella s preluk-njanim sencem. In če bi tudi imel alibi, bi mi ne verjeli in plesniti bi moral v ječi. Ali nimam prav, Mister Parenguet? Nu — tu mi je prišla na pomoč Katka. Gentlemanu časnikarju tamle je povedala Ker je ta gentleman PaC j,„; blebetav. In tako ima"1 ^ dober alibi! Kajti bil se^ čas pred vašimi očmi, ^ $ Schmidt počil Mitchella-bo treba, ste vi dolžni Pn da nisem bil jaz tisti, ki ^ m tchella ubil. Ne, ne, ne b ? pi hudi, Mister Parenguet • • kakor se nisem obnaS» sproti vam nespoštljivi^ ^ nisem zahteval, da P1'1, ta dvoboj. V tem slučaj«1 ^ bili smeli poslušati gentJ.er j' časnikarja. Toda ta v kljub temu zelo dober * ^ verjemite mi — prihra"! bo veliko truda — ka;|tb0 je Mitchell mrtev, »e tij / vam več treba nadz0^°'li(Jt f potem je ta tepec Sch" ^ begnil z avtom i" v je?0' kmalu došli in vtaknin ^f ki je ne bo tako km»» tj stil — in tretjič se otr* ^ di mene. Kajti kup'1 .} (Dalje na 3. str*"'-' D' Ji Sobota, 27. septembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 ^ggggggooooooooooooooooo^KK)ooo<><>cH><>oo<>p naroda, je obrodila dober sad, g sad sporazumljenja in medse- Slovenska Ženska Zveza. Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St., Chicago. 111. Blagajničarka: Mrs. Anna Motz, 9630 Ave. L., So. Chicago, 111. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo ''ZARJA k' Je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-Sazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane *2.0z letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še nes na naslov "ZARJA", 1845 W. 22nd Street, Cihcago, 111. <,<1<1<>(><><>0 zlasti pa še posebno ra-Prašnega umora, ki so ga j.a tako barbarski način izvrši-našimi štirimi nadebud-» mladeniči visokošolci v dne 6. septembra, in hvala vam sklicatelji Ja shoda. Tako je prav. — ™z&ost pa je vseh Jugoslo-živečih izven domovine, van0v v Združenih državah »osebno verike, da povzdignejo tako n°can Preti De?;, . .. ^ m nadutega Mussohnija njegove črnosrajčnike. protestni glas, da bo lx>sel z grozo samega ošab- Ub tpi °8'o naše ljudstvo, koliko _ln tako neustrašeno trpi, J1' kaj bomo storili? A^rimo, kar se storiti da. ^ Se«i, da so Cehi v Pragi 2 akcijo, da postavijo Vj.lrn slovenskim žrtvam kri-^fSa fašizma v Trstu spo-^k- Torej Cehi zbirajo za st(l0lllenik za naše žrtve v Tr-p ' tako pokažejo svoje n° bratovstvo pred celim vet0m bi z nami. Lepo je to od ^ehov in Jugoslovani , Moramo biti iz srca iskre-hvaležni. Kaj pa mi? Al; i. ameriški Slovenci oz. sit °sl°vani zmogli zbrati tiJ^ »vote, da bi v slovenski v beli Ljubljani po-1 spomenik na najodlič-kraju v spomin štirim 1111 ^venskim mladeni-kateri naj priča doma ®nfkemu rodu in njegovim 0|oVl ,Vi—XUUU m iijvtBw*** rodovom, da je tain se je to zgodilo, ko se val lvični fašizem omadeže-Vj0>, ,nedolžno slovensko kr-Ije^ lVa* za morjem naš izse-\ narod, ki je ohranil glo-nar°dno zavednost, s ka-S P°stavil svojim narodih l'tvam, ki so padle 6. sep-^■1930 v Trstu pod na-fa®izma, spomenik, !ijat).1 priča, kedaj so Ita-nam umorili' štiri naše lOo%niSe zato, ker so bili 'iiibiij 2avedni Slovenci, ki so l0Sv°J narod, kateri je že S jlet namakal s svo-^ihlj 0Jeni in krvjo slovensko ^k0 . . b?go&lova« ?al vsak ameriški h Se tak l0c v ta namen, prav lahko, nvatn «» bil bi nam v čast, sv!1.' ki J!\ludi v časten spo- »Cd Prelili «vojo kri za C*Sv®t v10-lakinje, vzemite Nrtte Pretres in po svoje Mfje mnenje je, da to prav lahko storimo, samo če hočemo. Kakor je bilo že omenjeno v poročilih o nedeljskem shodu, sem bila tudi jaz na govorniški listi. Samo ob sebi se razume, da sem govorila v imenu jugoslovanskega ženstva v Chicagi. Ker so mi bile odločene le tri mnute, mi pač ni bilo mogoče veliko svojega srca o-lajšati, zato naj na tem mestu spregovorim nekaj besed o naši jugoslovanski ženi. Morda bo kdo rekel, saj si Slovenka. Da sem, a samo doma pri svoji družini, drugače med svetom, med drugimi narodi, sem pa Jugoslovanka, bila in vedno bom. Tolikrat premišljujem, kako bi se dalo na en ali drug način pokazati tujim narodom, da smo mi Jugoslovani enakovreden narod, vredni, da stopimo v njihove vrste, da bi nas tako bolje spoznali, da bi imeli lepše mnenje o nas, da bi vedeli o nas, da smo enako vreden faktor v člo veški družbi. Res, da smo organizirane me ženske v različnih jednotah, zvezah in vsakovrstnih klubih. A vse to je lokalnega pomena, je dobro samo za našo" slovensko ožjo javnost. A za našo novo Jugoslavijo in za zunanji svet vse to nima nobenega pomena, nobene koristi. Jugoslo-venskemu ženstvii v Ameriki je potreba nujno nekakega u-druženja v eno veliko močno falango, ki bo imela nalogo, da odgovarja vsem potrebam, državnim in narodnim, najsi bo to tostran ali pa onstran morja. Mi smo sedaj Jugoslovani. Nič ne pomaga, ako se kdo še tako brani; zato je nujno potrebno, da smo kot taki tudi zastopani in zastopamo naš narod v novi domovini, najsibo pri mestnih ali državnih velikih manifestacijah, kadar so različne narodnosti poklicane na kako sodelovanje, kakor to večkrat beremo in vidimo v listih različne slike zastopnic svojih narodov. A kje je Jugoslovanka? Kakor da bi ta 12-milijonski narod ne bil vreden istega upoštevanja kakor drugi narodi. Imefmo vsaj me ženske malo več narodnega ponosa. Ako pomislimo, koliko trpijo naše narodne sestre v zasužnjenem ozemlju pod faSiz-mom; samo pomislimo uboge trpeče žrtve, te štiri matere, -katerih sinove so v zadnjem času tako nasilno usmrtili, že radi njih samih bi se morale me tukaj prebuditi iz narodnega spanja. A kje so vse druge stotine moških in žensk, ki živi trohnijo po italijanskih ječah in čakajo in prosijo smrti, da bi jih skoraj rešila tega strašnega zaničevanja in za-sramovan.ia. Naj bo vsaj malo človekoljubja v naših srcih in pokažimo, da vse to trpljenje naših sester, vsi potoki prelite krvi, ki je bila prelita v blagor bojne ljubezni. Pokažimo, da smo vsaj pripravljene jim pomagati, ako nam bo mogoče, in da z njimi čutimo, z njimi trpimo in ako bo prilika, se bomo kruto zanje maščevale. Še enkrat apeliram na vas, jugoslovansko ženstvo, da pozabimo vsaj malo same nase in ne bodimo tako sebične. Žr-tvujmo vsaj malo svojega časa v korist svojega jugoslovanskega naroda. Ne delajmo samo takrat, kadar vidimo plačilo in čast, ampak tudi, kadar se nam polena mečejo pod noge. Delati za narod se pravi žrtvovati samega sebe, svoj čas in denar. A naš Učenik nas uči: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Ali li niso ti zasužnjeni trpini najbližji? Zato je treba, da protestiramo s silnim glasom, a ta glas bo močan samo v združenju, v katerih sinovi so v. zadnjem ostali svet spoznal, najbolj pa italijanski zatiralci. In ta glas mora biti ne slovenski, ampak jugoslovanski! Na nedeljskem shodu je občinstvo imelo čast videti in spoznati jugoslovanskega ju-naka-trpina — invalida, slepca, ki se slučajno nahaja v Washingtonu na svetovni konferenci vojnih invalidov. Ko je zvedel o tem protestnem shodu, se ga je hotel udeležiti in tako je prihitel ravno pred-no se je shod zaključil. O drage rojakinje, da ste ga slišale, — zazdelo se mi je, kakor da bi oni štirje mladeniči iz grobov vstali in da nam govorijo in nas opominjajo, da vsi shodi, vsi govori, vsa prelita kri, ne bo pomagala nič, dokler se mi vsi, 'troimenski narod, ne združimo v eno misel, v eno idejo, v eno ljubav, kot bratje in sestre. Jugoslovani! Ali niso te besede vredne, da si jih vtisnemo v srca kot dedščino naših mu-čenikov? Apeliram na sestre Hrvatice in Srbkinje, naj v tem smislu (istih, kaj mislijo o tej ideji/ Vsaj je toliko inteligentnih hrvatskih rojakinj in ravno tako Srbkinj, zakaj bi se ne spoznale bližje, ko nam je tako po bo potreba in sesterske ljubezni in zaupanja. Vse drugo je postranskega pomena. Moj naslov je: 1936 South Kenel-worth Ave., Berwyn, 111. Morda sem preveč napisala, pa prosim, naj mi javnost o-prosti. Ne morem drugače. Sedaj čutim lažje v svoji duši. Vsaj vest mi reče, da sem naredila svojo dolžnost in se ne bojim zato javnosti. Z upanjem v srcu, da ta moj dopis ne bo nobenega razža-lil, pač pa, da bo vsaj malo koristil celokupnemu narodu, posebno onemu onstran morja v zasužnjenih krajih, katerih smo se dolžni posebno spominjati v teh žalostnih dneh in kateremu še posebej pošiljamo pozdrave in jih bodrimo k vztrajnosti. Saj pregovor pravi: da svaka sila do vremena. Vsem jugoslovanskim rojakinjam kot rojakom pa moj narodni pozdrav! Helena Kušar. PONAREJANJE DENARJA V JEČI Te dni so izpustili iz londonske ječe Pankhurst znanega ponarejevalca angleških bankovcev Ernsta Everesta. Novinarji so ga pričakovali pred vratmi, kajti to je bil prav poseben slučaj. Pred leti je ponaredil Everest, izvrsten grafični delavec, neko menico in je romal za zamrežena okna. Ka-znilniško ravnateljstvo mu je naročilo tisk uradnih zdravniških izkaznic, računskih pol in slienega. Everest je dobil v svojo celico stroj, potrebne kovine in barve ter je zelo dobro delal. A naposled mu je priskrbel paznik Piterson fotografski stroj kisline in druge potrebščine ter je pričel v svojem tihem zavetišču izdelovati sijajne bankovce po funt šter-lingov. Izdelal je 600 bankovcev, ki jih je paznik prav lahko zamenjal v mestu. Pred nedavnim je umrl in šele zdaj je izdal Everest njegovo ime ter kaj poročajo v svojih rešil uganko, ki jo je zaman raziskovala policija. Angleška banka je kmalu ugotovila zlorabo in pričela iskati ponarejevalca. A kdo bi mislil, da sedi v ječi! Končno je zasačil Evere natrkan. Med tem je prestal Everest svojo kazen in je bil oproščen. Piterson, ki mu je po pogodbi dal četrti del pridobljenega denarja, ga je osleparil in mu pri oprostitvi dal samo 75 funtov. Everest je kmalu porabil svoj kapital ter se na prostem znova lotil ponarejenih funtov. Spet je šel v ječo. Med tem je naznanil nehvaležni tovariš jetnik ravnatelistvu Everesta, ker se je paznik naveličal nositi mu wisky. Sod*-niki so široko odprli oči. Še nikoli niso doživeli kaj takšnega, da bi kdo bankovce ponarejal v ječi. Everest je dobil še dve leti zapora. Sedel je zdaj v vlažni kleti,dobival slabo hrano in ničesar ni mogal storiti za izboljšanje svojega položaja. Piterson bi mu rad pomagal, a je kmalu umrl. A vse slabo ima tudi svojo dobro stran, je sklenil 61- letni Everest novinarjem svoje poročilo. V temi sem postal skladatelj in zložil 27 epov. Zdaj sem prodal svojo prvo Pesmico veselega ponarejevalca denarja z besedilom: Vse v ječi mirno spi, jaz pa tiskam, hi-hi-hi! Pravi, da bo odslej pošteno živel, če bo dosti zaslužil pri gramofonskih tvrdkah. Na odru žal ne more nastopati: postal je prestar in glas mu je odpovedal. -o- Nesreča V železniški delavnici v Mariboru je 291etnemu kovaču Juriju Vrabiču precej velik kos železa zelo poškodoval rebra. Spravili so ga v bolnico. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! treba edinstva. Vse vemo, da sta njegov tovariš jetnik, nas jezik v narečju ne loči. Ne čakajmo, kakor smo vedno, da nas veliki dnevi ne najdejo nepripravljene. Zelo me bo veselilo, ako se mi katera pismeno odzove, pa najsibo katerakoli izmed treh narodov. Vse ste mi sestre. Nič vas ne silim, a rada bi slišala vaša mnenja. Nič ne bo stalo nobenega denarja, samo malo več narodne zavesti elektrotehnik, ki je pozno ponoči stopil k njemu po neko žico, ker je v kaznilnici ugasnila luč. Ta mož seveda ni ničesar povedal pazniku, ki ga je spremljal, a od Everesta je za molk* zahteval wiskyja. Paznik Piterson mu je moral nositi žganje v steklenicah za kis. Ravnateljstvo zopet ni vedelo, kako more biti izsiljevalec vedno Popolna protekcija zagotovljena Pridelovalcem kalifornijskega grozdja je bilo od vlade zagotovljeno, da ne bo nikakega oblastnega nadlegovanja kon-sumentov ki žele kupiti grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo porabo mo. Slabi čast se lahko pretrpijo, ako se ima hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. ZAHVALA DAROVALCEM Joliet, 111. Imena darovalcev, ki so darovali prispevke v pomoč go-spej vdovi po mojem, bratu, Ane Plut, Vas Mačkovec št. 2, fara Suhor pri Metliki, Jugoslavija. Požar se je začel po zlobni roki dne 2. marca 1930 in je upepelil vsa gospodarska poslopja in uničil vse poljedelsko orodje. Darovali so: $10.00: Pet. Plut. Po $5.00: Anna Stefanič, Peter Ancel. Po $2.00: Jos. Ancel, Martin Kramarič in Frank Skedel. Po $1.00: Anton Golobich, Anton Gornik, John Dragomir, John Žlogar, Jernej Mutz, John Pe-trič, John Liberšar, Joseph Za-lar, Peter Lahovič, John Jud-nič, Joe Marinčič, Math Kral, Marija Zdravelič, John Pugel, Joe Geršič, Joe Želko, Joe Jerman, Frank Gregorič, John Vedetič, Joe Ivočevar, Martin Horvat, John Flainik, Joe Pa-peš in John Geršič. Po 50c: Frank Čulik, Frank Pere, Fr. Terlep, Morkp Kozjan, Anton Sodeč, Joe Vlasič. 25c: Zelni-kar. Skupna svota znaša $53.25. Najiskrenejša in najlepša hvala vsem darovalcem, ki so kaj darovali vdovi mojega pokojnega brata, Ani Plut. Bog naj vam stotero poplača za vse, kar ste darovali. Peter Plut, nabiralec, 1605 Center St., Joliet, 111. (Ogl.) VLADA SE NE BO VMEŠAVALA. Grozdje zori dva tedna bolj zgodaj kakor navadno — poznejše vreme lahko škoduje kvaliteti, ki si jo zdaj lahko nabavite na f< ŽELEZNIŠKIH PROGAH. KUPITE SVOJE SOČNO GROZDJE ZDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE California Grape Control Board, Ltd. San Erancisco California 85% of the entire California grape production is being marketed this year by agencies co-operating with the California Grape Control Board, Ltd. These agencies are: CALIFORNIA FRUIT EXCHANGE CALIFORNIA VINEYARDISTS ASSOCIATION SAN JOAQUN GROWER-SHIPPER ASSOCIATION POSTAVNE LISTINE za tu in stari kraj vam napravi Anton F. Kozleuchar — JAVNI NOTAR — . TISKARNA vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue, West Allis, Wis. KATKA (Nadaljevanje z 2. strani.) nik v Kaliforniji in postanem farmar — to sem obljubil Katki — ne bom več potoval. Katka ima mojo besedo! Torej ni res? Ne zadržujete me? Prav. Dobro se imejte, Mister Parenguet . . . Come on, Katie dear!" Ko je šla mala mimo mene, mi je zamrmrala: "Bili ste — really — ljubezniv s Katko. Hvala s srcem! Katka ne bo pozabila!" Parenguet je slišal in mi rekel, ko je strmel za onima dvema, pol srdit in pol ovese-Ijen: "Eh — mala je naju oba imela za norca. Toda Benoit ima prav — plen je dober! Večera nisva izgubila!" KALIFORNIJSKO GROZDJE JE TUKAJ. V SLUŽBO se sprejme prodajalec, ki bi delal o prostem času. Mora biti znan v slovenski naselbini. Delo za provizijo. Vprašajte na Kolar Floral Co., 6106 West 22nd Street, Cicero, 111. Tel. Cicero 1230. Kvaliteta in cene kdaj poprej. boljše kot 'b FAMH«Y so znanstveno izdelane iz naj- boljših in najčistejših zdravil, ki se morejo dobiti. F. F. F. Rubiseptine, izvrstna tekočina za izpiranje ust in za grgranje ................................................ 35c F. F. F. Grip-Acold-Capsiles, uničuje prehlad .......... 50c F. F. F. Corn Remedy, hitra odpomoč za kurja očesa 25c F. F. F. Prašek za glavobol, prežene bolečine.......... 25c F. F. F. Balzam za pljuča za trdovraten kašelj..........35c F. F. F. Liniment ni mastno—učinkuje skozi kožo— hladilno — da zdravo barvo................................ 35c F. F. F. Laxatea iz Čistih rastlin ................................ 25c F. F. F. Laxatabs kot obkladek za jetra .................. 25c FINGL'S DRUG STORE — EDINI IZDELOVALCI — S. V. ogel 21. in Wood ceste, Chicago, Illinois. Mr. Jay H. Twitchell, predsednik chicaškega odbora California Grape "Control Board, je sprejel zastopnike tujejezič-nih listov in se je izjavil, da so zelo povoljni izgledi glede u-speha grozdne sezone. Ta chi-caški odbor je sestavljen iz najbolj vplivnih članov chica-ških razpečevalcev grozdja, kakor so M. Schuman, P. Stern, J. H. Twitchell, predsednik, M. T. Adamson in F. Schweer, Zaradi ugodnega vremena je došlo grozdje letos mnogo bolj zgodaj in je izvrstne kakovosti in cene so zmerne. Kakor se je predsednik izrazil, je bilo pridelovalcem kalifornijskega grozdja zagotovljeno od vlade, da ne bo nikakega oblastnega federalnega nadlegovanja konsumentov, ki kupijo grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo uporabo samo. Kupite sočno grozdje zdaj pod vladnim načrtom kontrole. Grozdje je dozorelo dva tedna preje kakor navadno, poznejše vreme bi utegnilo pokvariti kvaliteto, ki se zdaj dobi na vseh železniških progah. — Vlada se ne bo vmešavala niti v razprodajanje, niti v izdelovanje za domačo porabo, pravi poročilo California Grape Control Board, s katerim je chicaški odbor v zvezi. PRI NAS dobite vse šolske potrebščine. Imamo v zalogi tudi otroške obleke od 3 do 8 let starosti. Cena $1.00 do $1.95. AGNEW?S VARIETY STORE B. T. AGNEW, Mgr. Ely, Minnesota (3256) VICTOR AHO POPRAVLJALNICA ČEyLJEV Gilbert, Minn. Delo trpežno in nizke cene. Se priporočam -v tej obrti vsem! (3257) r Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 27. septembra 1930_ iiniiiimii UlBlIHiHilttHllliHiBlI llBIIIIBIHIIllinUlll ■ lil 2 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ' ZGODOVINSKA POVEST, Iz angleščine prevel Jos. Poljanec 2 IIH1HI1IIH1HI! Priklonil sem se in sem hotel iti dalje, on pa me je vnovič nagovoril. "Kam se tako mudi, mladi gospod? Stopi z menoj v hišo na čašo vina; jako dobro je." Hotel sem mu odreči, pri tem pa sem se spomnil, da nimam prav nobenega opravka in da se morebiti kaj naučim iz razgovora.^ "Vroče je, senor, in sprejmem povabilo. Brez vsake nadaljnje besede je vstal ter me peljal na dvorišče, tlakovano z mramor-jem, kjer se je na sredi nahajala kotanja vode, obrasla z vinsko trto. V senci trte je bilo več stolov in majhna miza. Ko je bil zaprl vrata patia in sva sedla, je pozvonil s srebrnim zvoncem, ki se je nahajal na mizi; na to znamenje se je iz hiše prikazalo mlado, lepo dekle, oblečeno v lično špansko nošo. "Prinesi vina," je velel moj gostitelj. Prinesla je vino, belo vino iz Oporta, kakršnega še nisem bil okusil. "Na'zdravje, senor---" Moj gostitel.1 je umolknil, držal kozarec v roki, in me vprašujoče pogledal. "Diego d' Aila," sem odgovoril. "Pah!" je rekel. "Špansko ime ali nemara umetno špansko ime; doslej še nisem slišal takega, dasi imam dober spomin za imena. "Tako mi je ime, ako ga sprejmete ali n6, senor--," tedaj sem jaz njega vprašajoče pogledal. "Andres de Fonseca," je odvrnil m se priklonil, "zdravnik v tem mestu, precej dobro poznan, posebno pri lepem spolu. No, senor Diego, sprejmem tvoje ime, saj imena so prazen nič; včasih jih kaže izpremeniti, kar pa ne briga nikogar drugega kot onega, ki ga ima. Kakor vidim, si tujec v našem mestu _ne bodi tako iznenaden, s^nor; človek, ki pozna mesto, ne zija in ne strmi okrog sebe in ne vprašuje mimogredočih po potu; Se-viljčani tudi ne hodijo po leti na solnčni strani ulice. Sedaj pa dovoli, da te vprašam, ako me ne boš smatral za preveč predrznega, kakšen posel more imeti tak zdrav in mlad človek pri mojem konkurentu tam na drugi strani ceste ?" In pomignil je proti hiši slovečega zdravnika. "Posel človeka je kakor njegovo ime, njegova lastna zadeva, ki nikogar nič ne briga, senor," sem odgovoril, ker sem svojega gostitelja v mislih prišteval v krog onih zdravnikov, ki delajo sramoto našemu stanu, da javno preže na bolnike, da bi ulovili kaj zaslužka. "Vseeno ti rad povem. Tudi jaz sem zdravnik, dasi. še ne docela izučen, in iščem mesto, kjer bi kakemu slovečemu zdravniku pomagal pri vsakdanji njegovi praksi in si s tem pridobil izkušenj in zaslužka." "Kaj! Ali je res? No, senor, potem boš zaman vpraševal v oni hiši tam na drugi strani," in iznova je pomignil proti zdravnikovi hiši. "Tak človek, kot je on, ne vzame nobenega učenca brez velikega plačila; tudi ni navada v našem mestu." "Potem si moram drugje iskati kruha ali drugače." 1 "Nisem mislil tako. Sedaj, senor, pa po-glejva, koliko poznaš zdravilstvo, in, kar je še važnejše, človeško naravo. O prvem ne more nikdo izmed nas nikdar dosti vedeti, oni pa, ki poznajo zadnjo, bo vodnik moških — ali žensk — ki vodijo moške." In začel je z raznimi vprašanji, ki je bilo vsako tako premeteno in je segalo tako na- ravnost v jedro predmetne zadeve, da sem se čudil njegovi bistroumnosti. Nekatera teh vprašanj so bila zdravniška in so se nanašala po večini na ženske bolezni; druga so bila splošna in so se pečala bolj z njihovim značajem. Naposled je končal. "Zadoščaš, senor," je rekel. "Mlad si, a zmožen in mnogo obetaš, dasi ti primanjkuje izkušnje, kar pa pri človeku v tvojih letih ne more biti drugače. Imaš prave zmožnosti, senor, in srce, kar je nekaj dobrega; nadalje imaš tudi voljo in veš, kako jo treba voditi. Priklonil sem se in se na moč trudil, da se mi ne bi videla na obrazu zadovoljnost, ki so jo vzbudile njegove besede v meni. "Vseeno pa," je nadaljeval, "bi me vse to ne nagnilo, da bi ti stavil ponudbo, katero ti hočem staviti; marsikateri mladenič, ki je zalši od tebe, je nazadnje nesrečen ali popoln bedaka ali slabe nravi in obsojen v pogi-bdj, kar si seve lahko tudi ti. Ampak stavim ti vseeno svojo ponudbo, ker mi v nekem drugem pogledu prijaš. Morebiti se celo sam ne 7ivednš tega, ampak ti imaš v resnici lepoto, senor, lepoto prav redke in posebne vrste, ki bo zamikala polovico seviljskih gospa m gospodičen, ko te spoznajo." "Jako laskavo zame," sem rekel; "ali pa smem vprašati, kaj pomenijo vsi ti pokloni ? Skratka, kakšna je tvoja ponudba?" "Na kratko povedano, taka-le. Potrebujem poftiočnika, ki mora imeti vse te lastnosti, ki jih vidim v tebi; predvsem pa eno, o kateri samo domnevam, da jo imaš — diskre-cijo, fin takt in molčečnost. Tak pomočnik ne bo slabo plačan; vsa moja hiša bi bila na uslugo in imel bi take priložnosti za spoznavanje sveta, kakršne se le malokomu nudijo. Kaj praviš?" "To-le, senor, da bi rad nekoliko bolj poznal posel, pri katerem bi pomagal. Toda ponudba je preveč dobra in bojim se, da bi moral tvojo darežljivost zaslužiti s tem, da bi opravljal delo, pred katerim bi se pošten človek umaknil." "Tehten ugovor, vendar pa ni docela točen in pravilen. Poslušaj; povedali so ti, da je eni zdravnik tam preko ceste, v čigar hišo si pravkar šel, in še tile" — pri teh besedah je naštel štiri, pet imen — "največji svojega poklica v Sevilji. A ni tako. Jaz sem največji in najbogatejši, in jaz imam več posla kot vsaka dva njih skupaj. Ali veš, kaj sem sa-! mo danes zaslužil? Ti povem. Ravno nekaj malega več kot petindvajset zlatih pesov (1 pesos okoli 6 dol.), stavim, da več, kot so prejeli vsi ostali skupaj. Gotovo bi rad vedel, kako da toliko zaslužim; gotovo bi tudi rad vedel, ako si toliko prislužim, zakaj nisem zadovoljen in se ne odpočijem od dela. Dobro, tudi ti hočem povedati. Jaz služim denar s tem, da ugodim nečimurnosti žensk in jih obvarujem pred posledicami njihovih neumnosti. Ako bofi srce kako gospo ali gospodično, pride k meni po tolažilo in svet. Ako ima mozolčke na obrazu, prihiti k meni, da jih odpravim. Ako ima kakšno skrivno ljubavno zadevo, ,sem jaz tisti, ki jo potolažim. Poizvem ji prihodnost, ji pomagam, da izbriše preteklost, ji dam zdravila za namišljene boli, prav pogosto pa jo ozdravim resničnih. (Dalje prih.) NAŠI ZASTOPNIKI TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o m Društva — Trgovci - Posamezniki m dobijo v naši tiskarni vedno solidno in jtočno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. _ Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec > 1849 WEST 22nd STREET, CHJCAGO, ILL'. COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Zeleznikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., T. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Elmhurst, — Karolina Milost. Galesburg, — Anna Dolinšek. Granville, — Frank Perše. Lockport, — John Koreltz. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — An(ton Strukel. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich, John Kramarich. No. Chicago, — Joseph Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Peoria, — Jim Terlep. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek. Waukegan, — Andrew Košir. W. Pullman, — Frank Gabriel. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, Ind.: Mrs. J. Gerbeck. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zoro Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljan. Detroit, Mich.: Charles I. Prazen in Steve Potočnik. Grand Haven, — Ang. Resner. Harrietta, — Frank Zakrajšek. Iron Mountain, — Kath. HePein. Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. St. Charles - Saginaw, — John Gri-čar. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Chisholm, — B. Globočnik, Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-nia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Mrs. B. Globočnik. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth, — Peter Stampfel. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. \ Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte, — Marko Gornik. East Helena, — Frances Ambro. Walkerville, — Mary Kotze, Kath. Tomazich. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kerubin Begelj in Vine. Ovca. OHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. Btwh- bach, Joseph Lekšan, A. Okoliš, Jos. Shega. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — A. Jaksetich, glavni zastopnik, J. Resnik, M. Glavan, Rev. J. J. Oman, Rev. Ma. Slaje, Rev. M. Jager, Matija Kavasz. Conneaut, — Angela Berus. Euclid, — Frank Požar. Noble, — Jennie Intihar. Lorain. — Mamie Perusek. Petersburg, — M. Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Duryea, — A. Pirnat. Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Alary Grum. Homer City, —> Mary Gorichan. Homestead, — Jos. Simcic. Johnstown, — Andrew Tomec, C Lawrence in okolica—Car. Rosman Moon Run, — Jacob Draslen Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Weselich. Sheffield, — Frank Debevc. Steelton, — Anton Malesich, Doroteja Dermeš, Ana Lopert. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. West View, — Jos Briski. •V* '^O000000<>00000<>000<>00^<>00<><><>0<>0-0<>0<'*000^000 PISANO POLJE 5ooooooo j. M. Trunk Kdo je mar? Ivan Koseski poje: "V zbor učenih stopi glava . . ." Učeni gor ali dol. Nočem g. Ivanu Moleku pristriči niti najmanje slave. Prav vso mu privoščim. Ko bi zavist ne bila tako neumna roba, bi se človek lahko take grdobe nalezel. Vsekakc ima ta ali oni veliko sreče. Biro Prosvete v Jugoslaviji poroča: "Svetovni potnik Mi-kulec ... se mudi v Ljubljani ..., v vozičku vozi veliko knjigo, kamor se vpisujejo vsi važni veljaki, uredniki, državniki, umetniki . . . 1017 strani je že popisanih s samimi podpisi raznih odličnjakov, od kraljev do urednikov delavskih listov. Tako je v knjigi vpisan Hoover, vpisan je Ivan Molek, vpisan je naš kralj in vpisan je Hindenburg." Argot . . . * * * Malo obrazloženja. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perusek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville,— Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviel, Mo. — John Breznik. Neelyville, Nayor in Poplar Bluff, Mo. — Ant. Slanc. CANADA: Mart zmrda, kar bi ne bilo PraV' Samo šel je na Brezje, in k« Je bil tam, je šel tudi v romarsko cerkev, kakor sera jaz šel ' mnoge mošeje v Egiptu m Sv. deželi, in g. Molek ni šel v cerkev kot romar, kakor P nisem šel v mošeje kot musliman. Gledat kam gre lahko vsakdo, in ni treba prav nobenih sklepanj. Kar je videl v cerkvi J* Brezjah, omenja, in omei«3 tudi, česar ni videl. Videl je: ". . . od znane romarske cerkve Marije P°®a" / o \ slo* gaj, o kateri so nam v • / . venski frančiškani v Am®1 lagali, da se je preselila v- \>-mont. Emfatično zagotavU* čitatelje "Prosvete, da je ^ ja Pomagaj še vedno na B1® jah. Ni šla nikamor." Roba1' gleda, kakor bi bili citate^ Prosvete v silnem strahu P ^ to frančiškansko storijo«, , jim je hotel g. Molek ol«s. Neki John iz Kanade se tu- prestrašena srca, ker tako Hamilton, Ont., Canada. Geld. Trail, B .C., Kanada: Frank Balko-vec. Princ George, B. C., Canada. — Fr. Saje. PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar, Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Go-lob, George Ferenchak. West Linn, Ore. — Marija Plantan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Maplewood, N. J. — Jennie Mevzek Helper, Utah. — August Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. Richwood, W. Va. — Nich. Bado-vinac. Thomas, W. Va. — John Lahajnar Pierce, W. Va. — Tohn Jurca. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ŽEFRAN 1941 W. 22nd St., Phone: Roosevelt 34O8 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvašna kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER IN ŽENA POZOR!" Knjigarna "Amerikanski Slovenec", je te dni izdala nove drutvene knjižice, v katerih so "PRAVILA in OBREDNIK", ki se rabi pri sprejemu in društvenih shodih. Vteh novih knjigah so dodane tudi Lavretanske litanije Matere Božje. Besedilo pravil in obrednika je preuredil preč. g. pater Odilo Hanjšek, O.F.M. misijonar in odgovarjajo sedanjim potrebam in razmeram maternih društev. Društva in čč. gg. župniki, ki so nas popraševali po teh knjigah jih sedaj lahko dobe. Knjige so močno trdo vezane v platno in stane posamezni komad 35c. Društvam in čč. gg. duhovnikom pri večjih naročilih dovoljujemo poseben popust. Knjigarna rAmerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. patam nekaj postavlja v Pro-sveti, kjer priobčijo vse, kar se jim dopošlje. V Windsorju je ta John. Postavlja se in se ima za hudo razborito glavico, da bi se skoroda sam Bog moral pred to — glavico skriti, ampak skromen je, kakor sem že omenil, ker je le John iz Kanade, in svet ne more izvedeti, kdo pravzaprav nosi na vratu to glavo. Sicer je pa vseeno, ali je ime, ali ga ni. Lahko se pristavi ime John Zmeda, John Prismuk, Urša Frk ... je vse glih po šestnajst. Gneti v spisu nekaj o "Izganjanju hudiča". John še na Boga ne veruje, ker "ga ni videl," in on veruje le, kar je videl, in če govori o izganjanju hudiča, je moral ta John iz Kanade videti hudiča, drugače bi se ne ukvarjal s tako robo. Stvar je v tej obKki naravnost smešna. Pridigarji na cesti me ne bi'igajo, in če se John briga za nje," je njegov biznes. Baje so se poleg Johna hudo postavili tudi — Rusi. He, he . . . Doma par prefriganih čifutov vleče za nos ves ruski narod, pri hudiču, pa so glavice, da kaj. Se pač vidi. Končno stavi John še dve "zagonetki". Silno resno se je moral držati pri tem ta John, ker je gotovo mislil, da bo spravil s tako robo ves klerikalni svet v hudo zadrego. Apelira naravnost tudi na mojo malenkost in bi rad vedel, "kako bi to obrazložil Trunk, ki pravi, da je namestnik božji?" Obrazložim mu, da je navadno odgovor tak, kakršno je vprašanje. In ker so njegova vprašanja tako grozensko neumna, bi mu ne bilo prav nič pomagano, ako bi mu odgovoril, ker vsak odgovor bi moral ^biti enako grozensko neumen. Tacol. * * * Lesena noga na Brezjah. Na Brezjah, je bil le g. Ivan Molek, ko je bil na izletu, in tam ni nobene lesene noge. Prvo je resnica, drugo pa je le precej nekega šmenta. G. Molek ni šel romat na Brezje, da se kdo morda ne da fatično konštatira dejstvo ^ Marija Pomagaj ni šla n' mor. Zdi se, da bodo zdaj mirno spali. Eh . . . er . . . Prepričanj da so vsi amerikanski ^ - čani razumeli frančiškan^ ^ so o nečem sličnem govor*'^ o čitateljih Prosvete, se z® ne more trditi, da bi bi|1 ^ meli, kakor se to razui»ey se niso upali iti v Lemon gledat, ali naj bi bila # Pomagaj morda res tam> J ^ lega strahu, se zdi, in je iti g. Molek pogledat na ^ je, in emfatično jih zati'dl Marija Pomagaj ni šla ^ mor. Razsoden človek " dil, da je škoda časa ij1 ^ štora, ako se o takih rec ^ še in se opletava pri tenl,.ji . „ , , , v. pai" z lažmi, ko se kaze c ^ neka pomilovanja vred«8 ^ ševna revščina, kakršn^j, pri najbolj priprosteffl■ jfr čanu ni. Zdaj bodo cl ^ji, Prosvete bolj prosto ^ frančiškani pa bodo n» ostali — lažniki. Akrabo' • (Konec prih.) -0- Katoliški Slovenci og» .. svoje prireditve v "Aw1 skem Slovencu"! J* KVALITETA — TOCN POŠTENJE A F. WARHA# zanesljivi lekarnar ifF ga fotografičnih potre , 2158 West 22nd Str vogal Leavitt c«»tJ CHICAGO, frjuiiiniiiiinimi.....iiomnnminimmii"1"1111"""" I Rojakom se prip°r°C* FRANK ERMENC Funeral Director »n Embalmer EDINI SLOVENSKI po grebNI* V MILWAUKEE' ^ 401 Grove Street Phone Hanover n......a............................. BRZA ZVEZA V EVROPO preko Hamburga na naših modernih parnik1^.__ HAMBURG DEUTSCHLA^ ALBERT BALLIN NEWyORK ^ Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Direktn3 Ska zveza z Jugoslavijo. *r0>r Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih P ^jjp ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVER Za navodila vprašajte lokalnega agenta al' ^tf Hamburg.AmericaN 177 N. Michigan Avenu« * ♦