-ošlnina plačana v gotovini
lato
Naročnina' sai Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'A lota CO din, za Vi leta 45 din, mesečno 18 din; ua lno-
TRGOVSKI LIS
zemsfcvo: 2X0 din. — Fla- '	■
£& ln toži te y Ljubljani. Časopis za	trgovino,industrijo o Sar#
Številka
Uredništvo ln npravnlštvo Je V Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun uri pošt. hranilnici v Ljubljani Št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
fahaia ws* s®«"1«1***
3 An&a«S ered«, ta ».to«
KomessSraeija tli -a deko tracita uprave
J
k tY Jugoslaviji sb rešujejo še vedno .vm/javna vprašapja s primi-, trvnostj«^ kakor da bi še vedno'živeli v patriarhalni predkumanov-3fci Srbiji, ^ako silne prhhitivpo si nekateri še -danes ^predstavljajo proces našega zedinjenja. Ti ljudje mislijo, da ® vos proces zedinjenja le v tem,\de je vsa uprava do skrajnosti centralizirana v Beogradu, d’& mijtister odloča v prav vsakem in tildi najmanjšem 'in najnepomembnejšem- vprašanju. Ti ljudje ne razumejo in niti nočejo razumeti, da anoraia bili uprava, ki bi tako (Motno- zajela vse upravne posle v dišavi, naravnost izredno- zpc>-X)ten8 jpi ekepedi-tivna, ker drugače bi ,pač nujno ysaka! njena ponianjkljivoat pokazala svoje zle posledice še v provinci. Dejanske se #c* tildi dogaja ,ve« &s od vraobrata utdje^V^e pokrajine tipe, ker delajo central-, ne oblasti napake in razsajajo c čjjvareh, ki jjh ne razumejo, in že ^tara resnica je,' da je vsa ostrota našega notranjega problema na-atata le zaradi nesposobno&li centralne uprave. Sarmo napako tega upravnega eentralkuna so- vzrok,1 da je vsaka banovina tega eprdra-llzma jltk in da je zahteva pp .decentralizaciji vedno močnejša ln da -te decentralizacrje iu-di no bo mogoče več zadrževati.
In bilo bi tudi »krajno napačno, če M se zadrževala. Ka jti izkušnja je dokazala* da sedanja eenliafi-kična uprava lie more,.več združili vseh Paradnih sil za en sktvpen bilj<^gdbila je Sja eni strani za-up?mjenaWla, na'drugi strani pa ni 'nikdar iSrcho- dekla na to, dii se za fivc-j vgMki' po3el tudi zadostno pripravfkNi našla in tudi : ni iskala 'bpttttmte z narodom, temveč je mišlila, Na more živeti tildi brez tega kontaKja/32ato vidimo, da je birokratizacija naše uprave rasla tem -bolj, (jkn dalj je'trajala ceikrajizarija ' uprave ja. tla je danes Že. tako mohia-, da je. postala prava nadloga. la. la nad-’ loga se Veta, čim več po J ov si jasli5 naša birokracija.
Ža' vsakega Jugoslovana, ki Te 'količkaj objektivno presoja naše razmere, je jasno, da sila države ni v centrali v Beogradu, temveč v pokrajinah, v banovinah. Iz te konstatacije pa nujno sledi, da je mogoče dvigniti narodno silo le iz pokrajin ven, le od spodaj navzgor in ne narobe. Debra uprava mera zato delati na terenu, ne pa le pri zeleni mizi, dobra uprava mora hoditi vštric z ljudstvom, ne pa samo iz centrale diktirati ljudem in jim izdajati vedno nove predpise. Dobra uprava mora temeljito poznati razmero na terenu in s; pravočasnimi ukrepi, ki morajo biti rprikrojeini lcrajevtiini potrebam, poskrbeti, da bo napredoval vsak kraj v državi. Pb vsej državi je treba zbuditi ustvarjajoče sile in ko začm)'te delati,-je naloga uprave, da jih združi k skupnemu eilju.
V ta namen pa je potrebno tu-L-dfcdSa upošteva uprava vse potre-■ 1® posameznih gospodarskih strok, t l ist-’^av, če sanjamo o velikih k-c-n-•OMfftiiti ki jih bomo kar . čez noč tepiva rili nič, temveč pametno in [*' .	.;.lno je, d^.^ačtieiho .tam,
!	- že mkdj iinaihb in to stalno
doslediibj iziFno-,,.: jemo.- Tu-I di .v'"- * '*';rotroi;i;:i	:	,'5diza-
H cija uprave, ke” cc"-1 nlističnh;
LkufoUsnajt t®r®fc 28. decembra 1937
HHaB—BBSBSBgBB
Cena
stovilM din
VSO
-uprava nima- smisla za posebne potrebe -posameznih stanov. To smo že neštetokrat občutili in zato smo dobili že toliko, sicer dobro mišljenih ukrepov, k^pa so se na vse zadnje izkazali kot šiliio škodljivi, ker go bili narejeni le za zeleno m izd, ne da bi se upoštevali Interesi pose-npeznih pokrajin ih posameznih -gospodarskih pcv.
mo tudi -mi koncentrirati svoje sile, toda ta koncentracija Je mogoča le z dekoncentracijo uprave. Pokrajine n* morejo napredovati, če niti najnujnejših lastnih potreb ne morejo izvršiti same, gospodarski stanovi pa morajo zaostati, če .niso niksisr varni, da jim nepričakovani -predpis iz centrale sta- j prevrže vse kalkulacije. Za nas ni druge poti, kakor da z de-koncen-
Kakor dragi narodi, tako m-o-ra-! tracijo upraVe pridemo do kon-
centracije sil. Z dekoncentracijo uprave moramo dati tej kontakt z narodom, da prjdc uprava pod neposredno kontrolo naroda in debi s tem mc-žnc&t, da se zboljša. Šele takrat, ko bo naša uprava zboljšana, pa je mogoče govoriti o združevanju nekaterih upravnih poslov v enem osrednjem uradu. N« grade se hiše pri strehi in tudi dobra uprava se ne ustvari z dekreti od zgoraj.
m	Smm;sim	w mdarskih
TPD je dala svojim delavcem v rnda>wkih revirjih za božične praznike kot podporo najfinejšo moko, in šicejf na aktivnega delavca 'po IG. kg, za vsakega družinskega člana pa po 5 kg. Doba-vo ln' prodajo moke pa je TPD prepustila konsumnim zadrugam v rudarskih revirjih proti nakaznicam, katerih protivrednost bo IPD poravnala po ceni dni '375 m kilogram.	-	\
Ta socialni čin TPD Gamo-,, pozdravljamo, saj je s tem v. <Jneyih najintimnejših prsžnikpv razveselila družino, ki so prestale y zadnjih letih ogromno gorja in bede ln katerih gmotni- poloiaj eo prav oečasi zboljšuje. Ne nloremo se pa strinjati z načinom razdelitve podpore, ker se s takim posto-pa-njeto' astvžirja nferazjiiloženje proti trgovcem. Talt način -dobave in : porazdeljevanja moke za delavstvo pomeni vidno zaustavljanje .trgovcev v revirskih krajili, medtem ko 'hočo kc.isymne zadruge očitno podpirati- in jih' prika: zati kupujočemu občinstvu 'kot (ibratc, ki so vredni večjega zaupanja.
- V rudarskih revirjih je nad t>0 odstotkov delavce v, ki si. nabav-ijajo življenjske potrebščine, med temi seveda tudi moko, pri privatnih trgovcih. Trgovci , ne bi prav nič ugovarjali: Če bi 'TPD 'moko- sdnm nabavila in jo tudi sama razdelila delavcem 'kot podporo, ker bi se s tak-i-m načinom razdelitve ne ustvarjala nelojalna konkurenca, med tem ko se z gornjim načinom razdeljevanja moke indirektno dirigira klipnjoče občinstvo v koneumne zadruge, katerim se s tem nudi najlepša prilika za agitacijo, da dosedanji odjemalec privatnega trgovca posta-,ne odjemalec konsumnih zadrug. Na ta rpčin se odvzemajo trgovcem odjemalci' in dela- prikrita nelojalna konkureupn.
Ce bi pa TPD sama nabavila moko po nabavni ceni din 3‘25 za ‘kilogram in jd zaračunala po lastni nabavni ceni, bi s tem nudila delavcem za 50.000 dinarjev več moke, toliko namreč znaša pri razdeljeni količini moko zaslužek konsumnih zadrug na vaču-n delavstva. Delavstva /je bilo; torej prikrajšana za celih 50.000 din podpore, favorizirali so se fconsh-mi,..na .trgovstvo pa je padla senca manjvrednosti.
Iz vsega tena sc jasno vidi, kako se trgovci omalovažujejo ih na kakšen premeten način se podpirajo Tčpnsumi ha račun delavcev. Radi jasposti naj še 'pristavimo^ da so delavski zaupniki v reginih isioftašno v vodstvu tam-ka^njih konsumnih zadrug, da so
torej neposredno udeleženi pri ■njih' •potiovnem Uspehu.
Zakaj pa je TPD svoječasno lahk-o izdajala svojim delavcem nakaznice za nabavo življenjskih potrebščin, ki so jih lahko nabavljali v trgovinah, kjer so bili stalni odjemalci in se je takrat tak način dajanja podpore izkazal kot ■dober in vsestranske zadovoljiv.
V.čaxm dolgoletne rudarske kri-zo.Š9 trijovci v rudarskih revirjih .veliko -pomagali delavcem v raznih oblikah, posebno z dajanjem blaga ho. kredit v dobri veri, da bodo delavci ob zboljšanih razmerah dudi •olaoali. Trgovci 'so tu-Jl drirfjačo.% ne mujfcjtt m«ri pripamogli, da se jo kriza zadnjih let še nekaka prebrodilo. Trgovstvo v rudacskili revirjih je tedaj na Videp način pokazalo
veliko uvidevnost za težkeče, s katerimi se je v času krize borila tudi TPD. Zato -ti trgov-ci' ne morejo razumeti, da jih sedaj TPD na prav tako viden način briški-1 ra. So pa tudi trgovci poleg TPD v rudarskih revirjih največji' davkoplačevalci.
- TPD ne sme pozabiti, da je tr* govatvo njen velik odjemalec in kon8ument in da bo,- • podobno, javno omalovaževanje toaš onega •trgovstva, ki 'se 'impra boriti z najhujšo konkurenco in kjer so neposredni davki in samoupravne doklade najvišje v Sloveniji, nujno izzvalo v trgovskih vrstah volile odpor,, kateremu se bo $EO-•dušpo pridružilo vse ostalo slo-ven-sko trgovstvo.
Zveza trgovskih Združenj v Ljubljarti.
rastline za T3, -kouji za 4'2, goveja živina za 9'2, drobnica za 7'9, por-utnina za 6'4, jajca za 7'i, goveje kože za 10'5, ovčje in junčje za 6'1, kačkavalj za 2'6, lesni ekstrakti za 5'4, kalcijev karbid za 4'4, cement za 4‘2, baker za 18-0 milijona din itd.
Pri uvozu pa so glavni predmeti: surov bombaž za 32'5 milijona din, bombažno predivo za 38'0, bombažne tkanine za 19'4, drugo rastlinsko predivo za 6'5, ovčja volna za 7'6, ovčje predivo 15*8, ovčje tkanino za 137, železo UT, pločevina B'8, žice 1'6, cevi 3T, mpetno in 'podobne železne konstrukcije 5'3, razni žolezni prcdr meti 27'1, svilnato predivo 10'0, petrolej 1*9, olje za mažo TS>, pa-,-^ip. 1,7, kože 10'8, sedlarsko koze za' 2*1, riž fiepluiSčen ,.l6-y, li-mone in pomaranče 17, južno sadje 5‘0, kava 7'1, premog 15-1, oljnati plodi in semena 3‘5, surevo-jekli’ 51, bakreni izdelki lo, stroji 401, elektrotehnični predmeti 19’6, prevozna sredstva 151, zdravila 3*9, 'umetne organske barve 10*3, porcelanasti izdelki 27, tiskovni papir 4‘8, leseni izdelki 1*0, pnevmatika 2'3, loj £'3 milijona dinarjev.	'
mina
Maža si	mmmm
z '■ r' sr «i©wes»fe«*
"Ihif/Saštofinfih mesedii	mmnSa
aktlvn® za'	rsMlGno*
V novembru 1237 smo izvozili 201260 t&a blaga v Skuppi.vred-u-oeti1 '545‘8 milijo-na/diav. Luni smo izvozili le 290.180 ton v. vrednosti 454' torej bru
po vrednosti pa za 91(’3, m.ijijai’..
din ali'z”& 29'li6/«.	.	1	;
V prvih enajstih mesAcih I9.i7 smo izvozili skupno 4,163.712 ton
smo reia-tivim- manj rivozili l?Is.ga, kakor pa. se' je rčlativnb dvignil naš izdatek'ža' uvoženo blago. Lbsclntno p g-je za nas trgovin-
zn Tl4'2 milijona din, smo letos aktivni za 899 milijonov din. November sam je bil zaradi velikega uy<;-z/iTnanj ugoden, kajti Tani^mp
blaga v vrednosti 5.856 milijonov ; bili, v-novembru aktivni za 94*3,
din, v--istem časti lani pa samo 2,487.367 ton v vrednosti 3,760 mi-lijdnbv -din. Naš isvoz se je torej letos v primeri z lani: povečal po količini za 1,678.346 ton ali za 67'39°/o, po vrednosti pa za 1.895 milijonov din. ali za 5Q'4C4/&.
Uvozili pa smo:
v novembru '1937: 101.864 ton blaga v vrednosti 492 milijonov .din, v-novembru’ 1936 pa 84.757 ton v vrednosti 359'9 milijonu din. Nas uvoz se je torej povečal v novembru za 16.687 ton ali za 1979 odstotka, -po vrednosti 'pa za 132 milijonov din ali za S6‘71°/o.
..., Skupnavgrno uvozili >' prvih U mesecih letos: / j.lp0&.098 ten, :.v škdTht^ vrednosti 4.577 milijonov din, lani pa- S71.887--tč-n v v redu. b-ati 3.64.6 milijoApv -d-lp. -uv-o« se "je -letos' povečal-.pb kcUčir.i za 134.201 ten ali za 15'40fl/f, po vrednosti pa za I4IO. milijieiic-v din.ali ■za 30'46 odsto-ka.	-
To Številke djikazujsv^ pri 'jtm§ ugodnosti celotno bilance, da cene ihy>i7A’iOiiov niso za nas gibale «godn-c, ker smo .relativno dobili ia večj^loličihe Izvoza' relativno manjšo vsoto denarja, dečim
leto3 pa le za'53'6 milijona din.
Struktura našega izvoza in uvoza se ni dosti spremenila, vendar pa se opaža, da dobiva izvoz rud vedno večjo važnost.
' Naš glavni izvozni predmet je bila koruza, ki smo je 'izvozili: za 86'2 (pšenice ‘le za 8‘8) milijona dir. Nato -pride gradbeni los (ra 80*7), svinje za 46'5. rude za, 437, meso za 33*2, svinjska mast za 17*5, fižol za 21*3, konoplja za 24*2, puh za 10*5, otrbbi za 6*3, sveže sadje za 5*5, suhe češplje ra 2*9, hmelj za 7*7, opij za 5*5; vdravilne
Dr. Schacht preti avtarkiji
Bivši nemški gospodarski minister, In predsednik mernike, državne banke dr. Schacht jo objavil v :>Uam>škem narodnem gospc-laTju* članek, v katerem khe«. it medna-rodnerou sodelcvanju, da se prepreči nova te^ka gobpodarska kriza.' D'r.' Schacht v svojem članku najprej zagovarja- realistično politiko nemaničev, ker je ta poedina narodna gospodarstva -rešila pred propadom ter njih domače trge znova utrdila, Venete r p* ne sme nihče pozabiti: domači gospodarski polet moro sicer svetovno gospodarski napredek pospešiti, šo 'dolgo pa rte more ustvariti trajne-obn-cve' zdravih gospodarskih od-nošajev na e vetu. Vsako narodno-goapodarstvra ima svoje senčne ptrapi, pa naj bodo te v pomanjkanju surovin ali v’ pomanjkanju kapitala. Smisel svetovnega gospodarstva je bas v tem, da ta' pomanjkanja izravna. Zato se po •mnenju dr. Schachta no sme vež izgubljat' mnogo časa, da sc začne mednarodna obnova gospodarstva čim prej dejansko izvajati. Svetovno gospodarstvo je vstopilo v svetovno gospodarsko stisko 1. 1929, s pomembnimi rezervami. Danes ■pa ni teh rezerv, če bi nastala nova kriza. Svetovno gospodarstvo js danes mnogo slabše fundirano kakor leta 1929. V vsem svetu potrebujemo dinamično mišljenje, to je mišljenje, ki upošteva zdravo gos p-edarakb življenje, tudi drugih narodov iri- s tem svetovnega gospodarstva: Svoja izvajanja Je zaključil -dr. Schacht s konstatacijo, da more gespedarstvo napredovati la v miru.
1
izide žs v četrtek pcpcldr.e 7 ze!« povečanem »ksegu in p;aye-5am naliiadi •	,	.	...	.	v,, ; ,, ■ ■
Ntivolein?; vbseila in' maerafč sprejemoma do sred* [epolim.	f' ■/
Vdsafe zaveden trgevejp objavi svoje novoletno |^iO: 'preclvsem'v »Trgovšlvelii listu«.:
:>N<>V^tua Številka »Trgovskega lista«: je zate revija zavednih trgovcev,	.	;	,
U i K
' yr:
'* ! X { ^ j* •vrfi'*’ ift!
ir*'‘