List sa koristi d«l**-•k»tf» Ifudaiva. D»l»v-
cl ao opravičeni do v««n» kar produc t t »10.
This p*f*pr is d«voi*d lo tha Inter»««» of tha working class. Work-ara ara antitlad to all what thov produca.
a*Mr«t	biimt, n»» H». f»1**	nfiiita-inOfi V 31 Sir C hie If o III.
fttChtaMo IU. ut»s*i iS« A«t»f l5»»«rM«*f lUr»k M.I «I»	UI1ICI. SUUR S. 41. Stf.,	«".
Delavci vseh dežela, združite »e!
PAZIT K!
1 Jr^
ns Številko v okUp*|u-ki •• nsKa|a pole« v». *»y» naslova, prilepil», neg» »podal ali
n» ovitku. Ako (322)
|» številk»
leda| vam a prihodnjo Atevilko natega liata po teč» naročnina. Prosimo ponovita |o tako).
Stev. (No.) 321.
Chicago, 111.,4. novembra (November) 1913.
Leto (VoL) VIU.
Kralji bakra pod pritiskom popuščajo.
Indire letnim potoni obl|ubl|a|o ose murni delavnik ln reformirani« plačilne lestvice. Po drugI strani pa napenjalo zadn|e strune, da bi z uaell|em uničili stavko. Na trgih zman|ku|e bakra.
poro-
teiu ko »»a ie Pollock smrtno ranil.
(Miners' Hulletin in izv. čila.)
Calumet, Mieh., 1. nov. — Carji bakra so napeli zadnje atru-	Gibanje proti skebom.
ne» da bi uničili stavko in pome-j Društvo "Sv. Cirila in Meto-tli unijo iz okrožja. Zavzeli sojju", »padajoče k S. 11. Z. v Ah-taktiko meksikanakega tirana meeku» je na svoji zadnji seji
lluertc, ki svoj«* nasprotnike enostavno pomeče v ječo, tako da bo kmalu pol Meksike v ječah. Zapiranje stavkat je v in njihovih žen ter simpatizantov je na dnevnem redu. V zadnjih desetih dneh je bilo aretiranih okrog 250 stavkarjev in njihovih žen. Samo v Al loue zu in Mohavvku je bilo zaprtih 206 stavkarjev. Seveda skoraj vsi aretirane» so takoj oproščeni — nekateri pod varščino — iker dokazati se jim ne more nič zločinskega. » Aretacijo vrae večidel Waddellov* barabe in domači deputjji. ki so zvesti hlapci kompanije in kakor krvni psi [»režijo, kje in kako bi se še bolj odlikovali in pritisnili svojim bossom.	»
Spričo vseh teh barbsrakih početij se pa st raj karji neomahlji-vo borijo dalje. Jutranje parade, obhodi in shodi se redno ponavljajo. In ravno to je, kar skušajo baroni bakra /atreti. Pike-tiranje se vrši kljub sodni prepovedi in to daje povod kapitalističnim biričetu, da zapirajo delavce na debelo.
Družb" bi rade zyutj^am* in n	k.»j bo^almi-ii ¿iv erv.er.
zvijačami zanesle razdor med štrajkarje. Calumet & ilecla Co., katera je najela lokalne trgovce» da opravljajo službo pomirjevalnih agentov v ¿kodo unije, o-bljublja oaem urno delo takoj po novem letu in reformiranje plačilne lestvice. Kakšna bo ta plačila lestvica in koliko je dati na siguronost teh obljub» to je seveda drugo vprašanje. Stavkarji aeveda niso dobili uobenih direktnih ponudb od družb, zato pa ne dajo dosti na te ponudbe. Značilno je, da je mogočna. C. & H. se<laj zadovoljna z oaemurnim delavnikom, ki je eno glavnih zahtev linijskih rudarjev. To se smatra kot del zmage za rudarje, kljub temu, «la se družbe še nečejo podati v resno razpravo z reprezentanti unije glede tega. -
Skebje dohajajo» kolikor jih morajo družbe naloviti. Sedaj je znano, da imajo družbe, zlasti Calumet & Hecla, glavno gnezdo za lov na akebe v Chicagu. Jim Mc Naughton ima stotine agentov v Chicago, ki se klatijo po agentu-rah za dobavo dela in po ulicah in iščejo, kje morejo koga vjeti za skebarijo. Zadnji teden st« peljala «Iva posebna vlaka po Northwestern železnici skebe v bakreno okrožje. Vlaka sta bila zastražena po kompanijskih barabah kakor «la. peljejo hudodclcc; na vsakih vratih vagona sta bila «Iva stražnika oborožena do zob in pazila, da ne bi skebje med potjo ušli, ali «la se jim ne bi približal kdo in jih opozoril na stavko. Skebje prihajajo ' tudi po drugih železni«*ah. Predzadnji petek je vozil posebni vlak South Lake Shore železnice dva vagona skebov in ko je vlak dospel .pod Quincy Hill blizo Houghtona. začele so pokati puške iz zasede in streljanje se jr nadaljevalo skoraj tri četrt milje ob železnici. Nesreče ni bilo nobene» le okna na vagonih so bila vsa zdrobljena od krogel.
20. okt. se je pričelo rasli-sanje devetrih Hrvatov, ki so obtoženi, da so sokrivci umora de-putija Pollaoka. Fpati je. da bodo rudarji lahko dokazali svojo nedolžnost, ker dokazi **>. da je Pollack padel od krogle, katero i" izstrelil pokojni Marinič, po-
sprejelo protest proti gl. odboru omenjene jednote, ki ima v svoji sredi dva skeba v osebah gl. tajnika Puheka in pred. nadzor, odbora Speharja. Društvo'izjavlja, «la omenjena dva izdajalca delavstva nista vrtnina časti kot glavna odbornika.
Stavkarji pri guvernerju.
"Detroit Tribuna" ima iz Lausinga, Mieh., sledeče poročilo: Pet ru«iarjev iz bakrenega o-krožja se je 22. okt. posvetovalo z guvernerjem Ferriaom, kako bi se 'dosegel sporazum glede stavke. Rudarji so predstavljali štrajkajoče tovariše. Konferenca se je končala s t Pni, da so od poslanci stavkarjev obljubili sestaviti točke zahtev, ki jih bo guverner predložil lastnikom rudnikov. Guverner je povedal rudarjem» da je že parkrat skušal posredovati v prid razsodišča, a brez vspeha in dalje je izrazil svojo nevoljo nad operatori radi importiranja štrajkolomeev iz drugih krajev. Zadnje je zelo zadovoljilo odposlance, ki sedaj
proizvajanje teh izdelkov ustaviti. V ameriških zalogah je sicer še gotova količina surovega bakra v rezervi, toda ako bodo morali proizvajalci poseči v to rezervo, pomenilo bo to, da je trg bakra v Zedinjenih državah na predvečeru krize, ali z drugimi besedami, «la je • trgovina z bakrom —r bankrot.
Stavkarji v bakrenem okrožju Mmhigana se torej lahko zavedajo. <la je njih boj izzval «laltvko sežne posledice* ki za kapitaliste ne obetajo nič dobrega. Spričo tega «lejstva j«' nemogoče misliti, «la bodo lastniki rudnikov mogli vzdržati še «lolgo. Pogodbe ali konti akti aca pregkrhljcvanje ba krene kovine jih silijo, «la morajo nekaj sloriti in siceh hitro, ako ne, bodo te kontrakte izgubili, kar bi /.a uie pomenilo izgubo milion«' dolarjev. Stavkarji, stojte tulno iu zmaga bo vaša.
TOLOVAJ WAJDDELL SE PO-NA&A.
Tvrdka " Waddell and Mahou Corporation v New Vorku, katera se peča s profesijonelnim At raj kolonist vom, je zadnje dui razposlala delodajalcem sirom Amerike okrožnico, v kateri se ponaša s svojim tolovajskim ' kše-ftouf takole:
"V..dokaz, kako vspesno znamo mi lomiti ¡stavke, opozarjamo vas na delavski konflikt med Ca-iuiiiet & ilecla Copper Co., Commonwealth Copper Co., Quincy Copper Co., itd. in med Western Federation of Miners v gornjem polotoku Michigana. Ta štrajk je eden najbolj važnih v tekočem
Volilna komedija v
Meksiku.
* ----
Wilson bo najbrž ugodil kapita listom in se odločil sa intervencijo.
Predsedniške "volitve" v Mek-»1 k», ki so se vršile 26. oktobra, bile ho velikanska komedija. Izvoljen 11 i naravno nihče in tiran Iluerta «istaue absolutni vladar. Po prvih poročilih je dobil največ glasov katoliški kandi«lat in Hu^tin podrepnik (iamboa. Po-
V Coloradu grozi generalni štrajk.
Vse organizirano delavstvo pojde v stavko, da prisili barone premoga do kapitulacije. Vojno stanje v stavkovnem okrožju.
Denver, Colo., 31. okt. — Fr. llayes. podpredsednik United Mine Workers of America, je izr javil tukaj, da bo razglašen splošni štrajk po vseh industrijah v državi, ako ae operatorji premoga v južnem Coloradu ne udajo in ne privolijo v sestanek z zastop-
tem je prišlo poročilo, da ima "«ki 8000 premogarjev, ki so na "večino"» general Felix Diaz, ne- štrajku. The Colorado Fuel and et,k starega Porfirio Diaza. Zad- fron Company» koje lastnik je nje vesti pa poročajo, da je t \ milijartler John D. Rockefeller, "veliko večino' izvoljen Iluerta i jc <lo s«'<iaj odklonila vsako bese
predsednikom, general Blenquet pa podpredsednikom. Zadnje je vsekakor resnica. To se pravi, izvoljen ni nihče, temveč "vçlitve
«lo za dogovor in zavrnila je celo ponudbe guvernerja Anunonss, kateri je okušal posredovati. To je jasen dokaz, «to, hoče Ro«ke-
so izpadle tako kakor je hotel fcller povsem uničiti premogar-Huerts. Volili s«» /. malimi izje-|sko organizacijo v Coloradu. mami sami Huertini vojaki; v ne- Uuverner Aminous je 2*. okt.
proglasil vojno stanje v stavkar-
katerih krajih so častniki "volili" v imenu celih regimentov. Civilni državljani se niso v večini mest niti zmenili za volitve; v mnogih krajih niso ljudje niti
skein okrožju in odredil milico na lic«« mestu. Izjavil j«' tudi, da pojde sam tjekaj. kjer bo .^a čelu miličarjev skrbel za red.
ml, tia so kake volitve. V ae- Dalje i<* iruverftar obvestil opera-vernih državah, kjer gospodarijo torje, «la on nikakor ne dovoli, revolucionarji, je vsak«lo princi- de. bi oni (operatorji) izrabljali pijel.no prezrl volitve.	milico v svrbo zaščite štrajko-
Uuertin načrt je bil: Volitve se j lomcev. Poveljnik milice» ad-naj vr.še in sicer tako» da b<» ve-ijutant general Chase ima od gu-Čina glasov oddanib zanj. Zato je vernerja nalogo. «Vft razoboroži imela skrbeti armada. Ker pa privatne stražnike, oziroma naje-provizorični predsednik po nu-k-
te hujskarje, in premogarje» ki so na sumu, da imajo orožje.
Trinidad, Colo., 1. nov. — Cela armada miličarjev je dobila povelje» da gre v Ludlow, največjo kolonijo štrajkarjev v okrožju in skuša razorožiti privatne puškar-je in pr«*mogarje. Zastopniki stavkarjev in operatorjev | so e-dini v tem, «la oddajo orožje, ako bo milica proti obema strankama postopala «Miako. Premogarji so popolnoma zadovoljni s tem in razoroženje in odslovitev privatnih puškarjev je prva zmaga za unijo. ,
V krvavih spopadih med privatnimi puškarji v službi kraljev premoga in premogarji zadnjih par tednov je bilo ubitih 18 oseb in veliko ranjenih. Tako poroča kapitalistično č-asopisje in k«>liko rje resnice na tem, se ne ve.
Slovenski delavci širom Amerike, čuvajte s«' agentov, ki bi Vas morda vabili v Colorado! Ta-mošnji premogarji — kakor ruth rji v Michiganu — bijejo krut boj /a izbolšanje svojih «lelovnih razmer in zmaga jini je zagotovljena, ako vsi delavci držijo roke proč od dot ie ne ga okrožja.
Sodnik R. II. Person, prijatelj guvernerja, je tudi izjavil pred rudarji, «la so rudniški* družbe na krivi poti in da bi morale pripo-znati unijo.
Omenjeni stavkarski komite, kateri je bil v Lansingu pri guvernerju» je predložil sledeči načrt glede poravnave štrajka:
Guverner naj pon«>vno skuša doseči sporazum s tem, da naj pozove rudniške družbe, tla naj sestavijo odbor, kateri se inift sni-ti z odborom štrajkarjev v svrbo razsojevanja zahtev rudarjev; vse propozieije ali predlogi, ki jih bodo stavili lastniki rudnikov glede dolgosti «lelavnika, rudarskih plač ali «lelovnih razmer, morajo iti na splošno glas«>vanje stavkajočih rudarjev v o<lobritev ali odklonitev. Končno se morajo rudniške družbe zavezati, da ne bodo diskriminiralo rudarjev, ki spadajo v unijo.
Pomanjkanje bakra. Vslik učinek stavke.
"The New York Cali" poroča: Veliki «štrajk v miehiganskih ba-krokopih je že zadel kapitaliste in sicer na trgih bakra, «kjer je zadnje tedne zavladalo občutno pomanjkanje te kovine. Razne tvrdke za bakrene izdelke v New Yorku so zelo alarmirane vsled tega. Štrajku v Michiganu je pripomog«'l tudi štrajk na železnicah v južnosmeriški rebullí i -ki Peru, kjer počivajo veliki bakreni rudniki Cerro «le Pasco družbe. Ta «Iružba nava«lno pro-dueira na leto 40 tnilionov funtov bakra; železniški štrajk je pa s«1-daj popolnoma ustavil, izvažanje bakra iz rinlniškega okrožja. II. R. Merton k Co. izjavlja, da je vsled teh in drugih štrajkov produkcija bakrene kovine silno padla, tako «la sedanja vidna tržna zaloga čiittega bakra znaša komaj 40.000 ton, ki se zamore po se«lanji povprečni konsumaciji porabiti v — dvanajstih dneh! Tudi na evropskih trgih zadnje čase občutijo pomanjkanje bakrene kovine, vsledčeasr je zadosten uvoz v Ameriko akoraj dvomljiv. Ameriški pogodbeniki r« izdelovanje električnih Žic in drugih električnih aparati, ki zahtevajo bakreno kovino, so torej v nevarnosti, da bodo morali
sikauski ustavi ne sin«* kantlidi-	ti, «la je bil Iluerta "soglasno iz-
rati za stalnega predsednika, bo	voljen?"
se «k» novi kongres — ki je bil	v Washington»! nečejo ničesar
izvi 'eu na isti način kakor Hu	slifati o meksikanskih volitvah,
-d». tiiJS» prr»glnsil volitve nevr	Wilson in n>gov kabinet smatra, ljavne in provizorični predsednik1 (|a se volitve sploh niso vršile, ostane na čelu vlade za vso ostalo kar ima seveda prav. Predsednik
je šerif James A. Cruse v llougii ton County — središču stav ke — izbral našo tvrdko, da mu pomaga vzdržati red in mi sedaj 4po-liciramo' 1011) štirijaških milj v omenjenem countiju. Mi čuvamo lastnino lastnikov rudnikov pred poškodovanjem in obenem var-jemo življenja iu domove 80.098 prebivalcev v Houghton County pred nasiljem. WVstern Federation of Miners je obsojena na neizbegljiv poraz v gornjem polotoku Michigana. To prerokujemo že danes in ako sledite novicam o štrajku v dnevnem časopisju, zlasti v "lioston News Bureau \ dobro znanem finančnem organu» kateri ima svojega poročevalca v stavkovnem okrožju, tedaj bote vi«leli, se naše prerokovanje izpoluuje z vsakim dnevom. Mi smo sigurni, da bomo porazili Western Feileration of Miners v tem operiran ju, ker smo to organizacijo porazili ž<» v «Iru-gih krajih. Iransko leto, ko so gitatorji te unije skušali paralizi-rati bakrene rudnike v Nevadi in vCtabu, najel«- s<» nas Utaii Copper Co., Nevad* Consolidat«'«! Cop|>er Co., it«l.« in mi smo uničili veliki «trajk v Bingham ('a-nyonu, T t ah in v Kly ter v Mc Gillu, Nev. Pazite na michigsn-sko starvko in prepričani bot«', «la bo triumf za red in zakon, triumf za lastnike bakrokopov in na daljni tlokaz našega vspešnega u-ničevanja štrajkov. Sotlite nas t>o naših vspehib."
Tako se .širokoustijo postavni razbojniki, ki smejo v tej deželi svobode rekrutirati privatno ar-mado oboroženih barab in prežati na delavce, da jih na komando kapitalistov pobijajo in potiskajo v staro sužnost. Kako te barabe "polieirajo" in "akrbe za red in mir" v bakrenem okrožju» doka zujejo njih barbarski napadi na rudarje, ki so na dnevnem redu in trije umori, ki jih imajo n-a vesti Waddellovi tolovaji. Kar počenjajo ti lapovi v službi kapitalizma, presega že vse meje civilizacije in nobena pravična vla«l»a jih ne bi tolerirala. Kako daleč še pojd* infamija teh barab? Na zavednih delavcih je pa ležeče, da se "prerokovanje" teh razbojnikov glede michiganske stavke pošteno izjalovi.
predsedniško dobo, ki ima trajati «lo leta 11)16. Vsi «»stali pre«l-sedniški kamlidatje razen Diaza
je spremenil svoje stališče napram M«'ksiki in še te «Ini bo naznanil trem evropskim velesi-
so po «logovom podpisali mani- jam — Angliji» Franciji iu Nem-
fest. da se bo«lo udali sklepu kon-
čiji — kakšno je to njegovo novo
gresa. Novi ikongres pa sestoji po stališče. To je bil primoran stori-večini iz samih pristašev katoli- ti, ker omenjenim treni velesilam ške stranke, ki so bili žp poprej nj	njegovo doseilanje
določeni v izvolitev in ki boao kot Huertini poclrepniki pokimali na vse, kar bo tiran zaukazal. Tako si je Iluerta na nezaslišrano prvfrigan način zagotovil samo-oblast, «la bo vla«lal kot absoluten monarh dokler bo hotel, to je če bo šlo vse po njegovem račnnu. (ieneral Diaz, kateri je pomagal Iluerti zavratno umoriti bivšega predsednika Madera» je postal za<lnje čase trn v peti Huerte. Boječ se, «la ne bi Diaz kot kan-«litlat dobil večine glasov in mu tako zmešal račune, ukazal ga je Iluerta aretirati pri ■ prihodu « Kuroj»e v Vera Cruz «Iva dni pred volitvami; Diaz je pa ušel in se zatekel pod varstvo ameriškega konzula." Pozneje je pobegnil na ameriško bojno ladijo od ko«ler pojde na Cubo kot politični b«»-gun samo zato*, ker se je predrznil kandidirati brez dovoljenja Huerte. Zadnje dni je bilo v glavnem mestu Meksike aretiranih na stotine oseb, ki so baje v "zaroti" proti Iluerti. poslanc«iv, ki jih je ukazal Iluerta zapreti pred nekaj teilni, je š«' ve«lno v ječi in v s iso obtoženi " veleizdaje." Takoj po srečno končanih "volitvah" je tiran Iluerta izdal.- dekret, da bo pomnožil armado od 75 na 150 tisoč mož. Denar za to mule preskrbela katoliška stranka. Nadškof Jose Mora je šel sam v Pariz, kjer je izposloval pri nekaterih bankah posojilo v znesku dva mil iona pezov.
O "volitvah" v Meksiki poročajo dnevne vesti še sledeče: V glavnem mestu Mexico City» kjer je okrog 80.000 volilecv. jc bilo oddanih 5000 glasov in siceT m. katoliškega kandidata. Volilo se ni tajno, temveč javno. Volilne Skrinjice so ponekod stale kar zunaj na uličnih voglih in kadar je prišel "volilec', vprašali ao ga. za koga glasuje in -ko je povedni ime kandidata, so volilni uradni
DELAVSKE PLAČE V BUTTE
postopanje glede zmešnjav v Meksiki. Francija je poslala boj-' no ladijo v meksikansko vodovje z namenom, «la bo sama čuvala interese svojih podanikov, ker se Zedinjene države ne ganejo. Francijo po«lpirata Nemčija in Anglija. Wilson pa izjavlja, «la še živi "Monroc-doktrina" jn da n obe mi europska vlada ne sme z orožjem na zapadni svet. Ker se je Wilson sedaj preprii-al, da so poštene volitve v Meksiki nemogoče in ker organizirana sila kapitalizma vedno bolj pritiska v "prid intervencije, pričakovati je sedaj, «la bo predsednik priporočal obaroženo silo za pomirje-nje razburkane Meksike.
M RS. PANKHURST V CHICAGI
Gospa Pankburst, voditeljica angleških sufražetk, je dospela zadnjo soboto v Chicago. Na kolodvoru jo je sprejelo sto članic illinoiške zveze za žensko volilno pravico. V Chieagi jc itnela Pank-hurstova tri predavanja, izmed katerih največje jc bilo v nedeljo zvečer v hotelu Auditorium. V svojem govoru na sestanku v hotelu I.a Salle je Pankliurstova rekla: "fci-nskc v Veliki Britaniji se bore za politične pravice, kakor so se n« k«laj možje v tej deželi boriti za politični1 pravice. Edina razlika je, da možje so v boju za svobodo žrtvovali življenja drugih, med tem ko me ženske smo pripravljene žrtvovati le svoja življenja. Me vodimo nekr-« vavo revolucijo.' *
Boj v Indianapolisu.
V Indianapolisu, Tnd., so za-stavkali sprevodniki in motorniki poulične železnice. Velika večina prebivalstva, zlasti delavstvo, hodi peš na delo in iz dela. Zvezni oddelek za delo v Waahingtonu je poslal posredovalca, toda cesto-
ki opisali. Ali se je potem čudi- železniške družbe so ga zavrnile.
Mesto But te, Mont., jc središče bakrem-ga obrožja na Zaj^adu. Rudarji, ki tam delajo, so organizirani v Western Federation of Miners in ta unija je morala biti priznana od kapitalistov» ki posedujejo tamošnje bakrokope. Vse delavske stroke v Butte so organizirane in vsa mestna dela opravljajo samo unijski delavci,, ki so vjK>sleni naravnost od mesta. Mesto je v rokah socialistične uprave, torej delavcev samih. Da so rudarji in ostali delavci v Butte popolnoma zadovoljni s svojo delavsko upravo, dokazuje dejstvo, da so letošnjo spomlad ponovno in z veliko veČino izvolili socialista Duncana za župana in socialiste v ostale mestne urade in zastope. Dalje dokazuje dejstvo» <la so volilci mesta Butte z veliko večino zavrnili predlogo za komisijsko formo mestne vlade, katera je bila na glasovanju pred par meseci. Delavci v Butte so sploh za«lovoljni s svojo upravo in ne marajo nobene druge. Delavci v bakrokopih v Butte imajo sledeče pisce:
strojevodje .......
rude rji . ... .......
t r j i . . . ........
kovači ...........
kotlarji..........
mašinisti.........
ostali mehaniki .... navadni delavci na površju 3.25 Plače drugih delavcev v Butte. so:
mizarji . . .............. 7.00
plumber ji............... 8.00
mašinisti..............5.00
barvarji ...............6.50
ostali mehaniki od $5.00 do 7.00 navadni delavci od 3.50 do 4'.00 • Vse to plače so za osem ur dnevnega dela, toda to so le minimalne (najmanjše) in najvišje ali povprečne plače. Razen tega imajo rudarji in ostali delavci v Butte še mnoge druge ugodnosti. Tako na primer se nahaja pri vsakem rudniku poslopje za pre oblačenje «lelavcev in kopališče» kjer «e lahko vsak delavec po končanem delu umije in okopi je do čistega.
Te številke dokazujejo, kako si lahko potnagaj«> delavci, kjer se složno zavedajo svojega razreda.
..$5.00'
..	4.00
..	4.75«
..	4.75
..	4.75
..	4.75
..	4.75
V COLORADI JE &TRAJK PREMOGARJEV! PR0Ö OD 00L0RADEI
Iz naselbin
Pueblo, Oolo.
l>a j« Colorado postala druga W. Virginia in governor Ammous drugi Ferria, kot scni z up rasa jem zapisal v zadnjem mojem dopisu, ae je vresničilo. Oover. Ammous z vrat svojem razredu je priskočil malo, da 11« do cela poraženim premogarskiiu baronom ns pomoč.
Dne 27. okt. je proglasil izjemno stanje in poslal čez 1000 uniformiranih barab, rujavohlačnikov v stavkovno okrožje. Voditelji stavke so izjavili, da ni bilo nikaoega povoda za miličarje in z njim soglaša vsak treznomisleč v tej državi. Da je bil poraz premogar-akih baronov na vidiku, kažejo že dejstva ,da so njihovi tolovaji delovali itn vse kriplje, izzivali in napadali mirne itrajkarje, da je prišlo do bojev, dobro vedoč, da stem ako ne napravijo nekaj enakega je njihov poraz tu, in v ¡tabuji sapi so naročili svojim bara-bam-čuvajem, da hočejo imeti prelivanje nedolžne delavske krvi na vsaki način, ker ako se nekaj enacega ne zgodi, potem so pri-morani vgrizniti v kislo jabolko ter priznati delavcem njihovo organizacijo in ostale zahteve. Ako pa priznajo delavcem njihovo organizacijo, potein bodo morali ravnati z delavci, kot z ljudmi in ne kot z nemo živono, kot so to delali do sedaj.
Governor Ammous z njegovo puhlo izjavo, da se mora preprečiti prelivanje krvi in uničevanje kapitalistične lastnine, reči mu moiain, da premogarji niso zato stopili v stavko, da se bodo borili s puško v roki, ampak da z mirnim nastopom primorajo njihove izkoriščevalce do svojih opravičenih zahtev. Ako je prišlo do izgredov ni to krivda delavcev, pač pa krivda kapitalistov in njihovih najetih in iz vseh večjih inest importiranih zločincev, tatov iu ubijalcev, sploh lopovov z najslabjem kriminalnem rekordom. Teh izvrškov človeške družbe ho kompanije i m po rt i rale kakih 1,500 in jih oborožile do zob s samokresi, puškami in brzos-trcl-nimb-topovi, ktere imajo v dobro zabarikadiranih in z jeklenimi ploščami obitih automobilih in po-ve.li;ik vseh teh propalic je znarta Baldwin & Feltz detektivska oziroma štrajkolomska • agencija, ktera je dosegla svoj morilni rekord že v \V. Virginiji. Governor Ammous mesto da proglaša obsedno stanje in pošilja drugi* uniformirane morilce, zakaj ni preprečil importacije zgoraj omenjenih barab, dokler je bil še čas zato. Ali to ne zgleda kot da je governer Ammous ponižni sluga premogarskih baronov? Gotovo! I11 tega so se gospodje delavski krvosesi tudi dobro zavedali. Vse kaže, dk v Colorado zopet jadramo v čase Peabodizma, in preganjanja delavcev iz leta 1903.
V proglasu izjemnega stanja, je Ammous tudi izjavil, da želi raz-oborožiti obe stranke in vse, kteri niso pooblaščeni nositi orožja kot "deputuŠerifi". I11 kaj so pa civilne oblasti naredile v tem času v prvi vrsti šerifa iz Las Animas in Hurfena couiities? šerif Gri-*haznr.LAa~ Animas okraja, poniž-. ni hlapec in sluga C. F. & I. družbe in šerif Jeff Fair iz Hurfena okraja, krvoločni sovražnik organiziranih delavcev, še iz Peabodie-vih časov, deputizirala sta na željo premogarskih družb, vse importirane barabe in tukaj se lahko razvidi, kako se bodo raz-oborožili importirani kompanijski biriči in ravno v tem slučaju s»> je pokazalo, kako demokratična vlada in preniogarski baroni delajo roko v roki, da porazijo štrajk u-joče delavstvo. Namen za razobo-rožitev je prozoren, da bolj ne more biti; razoboriti hočejo delavce in potem jih pa izročiti na milost oboroženim barabam in uniofrmirancm morilcem. Cpam, da delavstvo ne bodo tako naivno, da se bo dalo razorožiti, dokler se tudi konipanijskih lopovov ne razoroži in ne samo to, ampak od vzeti se jim mora pravica, kot 'deputy šerifi", ker ako se to ne stori, potem je ravno tako kot prej, to je da bodo najete barabo postopale s štrajkaiji kar najbolj brutalno, z namenom, da jih zopet prisilijo nazaj v staro aužnost. Delavci, stojte kot en mož! Pomnite, da le s čvrstim nastopom in solidarnostjo Vam je zmaga /agotovoljena Delavci,ne dajte se
omajati, vat rajajte dokler vam kompanije ne priznajo vaših zahtev in dokler izvojujete pravico: organizacijo. Poslali so na vas najete morilce in uniformirane pretepače, da bi vas primorali nazaj v staro tlako Joda vsa ta sodrga ne zmore nič, če ostanete solidar-Vzlic vsem nasilstvom proti
m.
Vam, črni diainand bo le ostal pod zemljo, dokler vaše roke zopet ne primejo za kramp iu lopato iu ga prično spravljati na svetlo. In to naredite le tedaj, ko častno zmagate in se vrnete nazaj v boljših razmerah. Iu ko pride zopet volilni dan, zadajte poslednji u-darec repo-demo-progresivizmu pod plaščem kapitalizma — v obliki glasovnice in glasujte za od pravo kapitalizma in mezdnega suženstva.
Prej ko "končano naj še omenim, da sem slišal od več strani, da par «Itii pred štrajkom se je j>odal tudi tukaj v Denverju stoječi Austro-Ogerski konzul Dr. Shve-gel v preteče štrajkovno okrožje iu da je neki priporočal avstrijskim podanikom, da naj se ne odzovejo pozivu na štrajk, pač nai ostanejo svesti svojim gospodarje m. Kot sem izvedel, izjavil je tudi. da ima on sporazum z governer jem, da kteri hoče iti nazaj skebat, da se niu ne bo nič žalega zgodilo iu da bo zadostno zavarovan. Iu to da je govoril pred zbrano množico delavcev na dan štrajka. ob začetku štrajka. Eden tukajšnih listov je to poročal v tem času, da je to govoril delavcem pred unijsko dvorano v Trinidad. Colo., in da ga je vsled tega delavstvo hotelo linčati vsled raz-ka<"enosti ¡11 to bi se bilo mogoče tudi zgodilo, da mu ni priskočil na nomoč in pomiril delavce podpredsednik Fr. J. Hayes od W. M. \V. of A. Slišal sem, da se je bil tudi preoblekel kot delavec v pla-ve hlače in šel od kempe do kempe odgovarjat delavce od štrajka Skušal bom stvar natanko izvedeti in potem bom zopet poročal. Treba bo storiti korake, da se temu kaminu pristrižejo peroti in la mu delavstvo pokaže njegov delokrog. Toraj tako ftvegel; ni dovolj, «H nas je tista gnjila avstrijska sodrga zatirala v stari lomovini ii» nas končno poslala oziroma iztirala v tuji svet s trebuhom za kruhom; ne samo to. ampak tu nas hočeš pa še ti kot zastopnik ravno iste huržoazne dvorske klik**, prodati krutemu ameriškemu kapitalizmu. Fej ti v obraz! Izdajalec revnega delavstva!
Toliko o tem zasedaj, toda o stvari se bom skušal kolkor mogoče natanko podučiti in preskr->cti faktične podatke.
fceleč zmaga štrajkujočim, osta-jeni za odpravo mezdnega suženstva.	('bas. Pogorelec.
Kranjski Janez, Luka Klopčič in vsi ostali klerikalci kapitalistom v roke, potem pa povrh se norca brije iz delavcev v Aiuer. Slovencu. Toda po mojem mnenju velja tudi tukaj hrvatski pregovor: svaka sila do vremena. — Konečno svarim rojake, naj ne hodijo iskat v te kraje dela, dokler ni dobljen štrajk.
Socialistični pozdrav!
Tony Chodez.
Pittsburgh, Pa.
Po dolgem času se zopet ogla šam iz smoky Citya. — Dalj časa se je že govorilo iu tudi pisalo, da se bo ustanovil tukaj »o cialistični klub. To se bo zdaj na žalost in veselje mnogih, uresničilo. Pripravljalni odbor, sestoječ iz starih članov socialističnega •kluba št. 3-je že imel eno sejo v to avrho, a glavna seja st» vrši novembna t. 1. Kakor kaže zaiiimanje naših tukajšnih delavcev, ho klub kmalu močan. Le krepko naprej, da ne bo spet kdo v Edinosti očital, da nismo aktivni. Dobro agitacijo za nas dela tudi Amer. Slovenec.
Kar se delavskih razmer tiče, se ne moremo pohvaliti. Je pač tako kakor povsod. Več tukajšnjih tovarn je omejilo delavne dneve ns štiri do pet dni v tednu. vsled česar narašča brezposelnost vedno bolj. l/.dedovalei smodk "Drv Slitz" še stavkajo. Zavedni delavci ne kupujejo teh smodk, dokler ni štrajk dobljen. Delavci, posnemajte jih! Stavka ae za priznanje unije. Pri nakupu smodk. zahtevajte vedno , lini 011 made.
Dne IU. oktobra so zastav kali peki pekarne Burry & Son na North Side, tudi za priznanje linije. Zahtevajte povsod kruli, ki ima linijski znak.
Toliko za danes, kaj več poročam pozneje, ko ustanovimo socialistični klub. Pozdrav vsem zavednim delavcem!
H. Novak.
Crested Butte, Colo.
'enjeni sodrug urednik : —
Sprejmite v predale Proletar-ea par vrstic iz našega premo^ar-skega mesta. — Pri nas—krkor veste—j<- štrajk premogarjev. V tej okolico se koplje trd in me-lak premog. Vzrok da je izbruhnil štrajk je stara pesem: kapita-istično izkoriščanje.- llaroni ¡tr^ moga niso bili namreč zadovoljni samo s profitom, ki no ga imeli ml delavcev pri vsaki toni, am-l>hk so goljufali še pri vagi. kolikor se jim je poljubilo. Od kar so se premogarji pripravljali ne štrajk,-je pa Companija naenkrat izboljšala vago. tako da smo dobili pri va«?i malo pravičnejšo en n». seveda dsleč preč od prave, ki nam je spadala. Steni so mislili magnati. bodo odvrnili pozornost štrajkarjev proč od nameravanega štrajka. Račumali so pač na ljudi, na zaostale in nezavedne gara če, ki mislijo, da je bil to v resnici kakšen priboljšek — in da ne bodo šli na štrajk. Ampak gospodje baroni so se bridko zmotili. Premogarji so za-Štrajkali kot en mož in se držimo danes, ko to pišem, čvrsto svojih zahtev; kajti zmaga moro hiti naša! Ena kompanija je 7,e podpisala naše zahteve. — Se nekaj« da ne pozRbim. Predno je imel biti napovedan štrajk, je hodil od hiše do hiše nek rimski kramar iu je nagovarjal ljudi, naj ne hodijo na štrajk, ampak da naj podpišejo z baroni pogod So, da bodo delali, fteveds tudi to nI nič pomagalo. Tz tega se vidi, kako dela rimska bands:
Waukegan, 111.
Cenjeno uredništvo:—
Priloženo Vam pošiljam .">0c za tiskovni fond, ker vidim da je zelo nujno, da bi nas čimpreje o-biakal " Proletaree" večkrat na teden. Dolgo, zelo dolgo'se mi zdi en teden, dokler ga dobim spet v roke, a rada bi ga čitala vsak dan; tako mi je prirastel k srcu. da mi tega ni moči opisati. 'Kako tudi ne, saj je PVoleta-i.ee edini slovenski list. ki pove resnico o stanju, v katerem se delavec in delavka nahaja, po drugi strani pa kaže tudi pot, po kateri nam je hoditi, da pridemo iz tega pekla.
Prav dobro se še spominjam od mojega dvanajstega leta, kako so se nekateri zgražali nad Pro-letarcem in 'kovali tajne načrte, da bi ga uničili. Kot otrok seveda nisem lmtgla za popa st i teh nakan, vse je bilo pred menoj v megli. Toda od tega časa ni trajalo dolgo, da se je ta megla razpršila in pred mojimi očmi je postalo jasno kot spomladanski dan. Začela sem namreč to pregrešno stvar študirati bolj na-tanjko in prišla sem do zaključka. da je socializem velik evangelij človeštva ki ga bo uveljavilo delavstvo v praksi. Zdrav človeški r a z n m ne more drugače kakor priznati socialistom, da se bore za vzvišena načela, za blagor potlačenih in izkoriščanih. I11 ker to žele izvršiti potoni svojega političnega programa, je to več kakor za-more storiti v svoji teoriji ne-vem kakšna cerkev. Zato Ae mi je po tem spoznanju resnice, list Proletaree nad vse priljubil in teško ga čaknm od tedna do tedna. Castokrat razmišljam, kako je vendar to, da mnogi ubogi izkoriščani delavci še ne spregledajo in še vedno spe spanje pravičnega.
Delavci in delavke, zdramite se, stopajte v gospodarsko in politično organizacijo — v socialistično stranko, stopajte v vrste že bojujočega se delavstva! Tudi ve žene nesmete pozabiti, da ste snž nje kapitalizma. Vse premalo se tega zavedate, zato nasprotujete delavskemu napredku.
Naročite se na Proletarca in ga nazno eitajte — in oči se vam bodo odnrle. kakor stotičem drn-gim. Ven, na plrfno. da odpravimo ta krivični družabni sistem in upeljemo boljšega* in pravičnejšega! Da si priborimo, kar nam po zakonih zdrave pameti%pada : produkt našega dela.
Pozdrav vsem zavednim delav-kam in delavcem I
Sovražnica sedanjega družabnega sistema.
. Chicago, IU.
Cenjeno uredništvo "Proletarca"!
Kadar človek pride domov iz teškega dela, si kaj rad odpočije svoje trudne ude, in kedor se kaj zanima za bodočnost in preteklost, gotovo tudi ta prosti čas vporabi za čtivo časopisov in vencih, ker smo jako zanemarjeni v tem oziru. Ako pogledamo v pre teklost, vidimo, da smo v 10. letih šele nekoliko napredovali na društvenem iu političnem polju. Za vzgled imamo samo našo soci-jalistično stranko, kaj da je bila pred deaetimi leti, in kaj je danes.
Kavno tako tUfdi podporne organizacije. Pred desetimi leti še nismo imeli SNPJ. in SSI»Z itd., katere so vstauovljene na svobodomiselni podlagi. Omeniti moram le, da v Chicagi smo imeli tedaj le eno društvo, katero je bilo v stanovljeno 11a svobodomiselni podlagi in to je dr. "Slovenija".
Dotično društvo je bilo ustanovljeno 2^ nov. leta 1893 in se je priklopilo k češki Jednoti, (\ S. B. P. .1 Omenjeno društvo se gotovo nebi tedaj pridružilo k češki Jednoti, ako bi imeli Slovenci tedaj svojo napredno jednoto.
Tedajni čas je bilo teško misliti 11a to, da bi ustanovili eno takih Jednot, kakor je S. N. P. J Večkrat sem že slišal od članov gori omenjenega društva, da kaj so v tistem času vse prestali od strani klečeplaziva /aradi tega društva.
Vse so jim rekli, kar se je jim videlo naj ostudnejšega. Rekli so jim, da so odpadniki, socijali-sti, anarhisti, neverniki, krivover-ei itd. in še celo pljuvali so za njimi, danes ni več tega, ker čas se spreminja pa se tudi možgane teh ljudi spreminjajo na bolje.
Omeniti moram še, da prva agitacija se je začela pri dr. "Slo-veni ji" /a svobodnomiselno jednoto. nakar se je tudi ta agitacija uresničila,, da se je po dolgem trudu ustanovila SNPJ. Društvo "Slovenija" j«- bilo eno tistih društev, katero je «lah» iz sv<fje blagajne $50.00 v pokritje stroškov pri vstanovitvi SNPJ. Torej "imelo trdim, tla je dr. "Sloveni-ja" "mati" SNPJ. ki je rodila živo deto, katero se je dodanes razvilo in zrastloMa smo danes lahko ponosni nanj.
Dr. "Slovenija" bo praznovalo svojo 20. letnico dne devetega nov. t. 1. v Narodni dvorani, na Centre ave. in 1H. nliea. Na tej si a vn ost i bodo tudi nastopili razni govorniki, in njih namen bo občinstvu pojasniti zgodovino o preteklosti dr. "Slovenije". Na omenjeni slavnosti se bodo tudi delile članom spomenice kot vstano-viteljem društva. JVograni bode obširen in zanimiv, in zato mislim, bode vsak zadovoljen kdor bode prišel na to slavnost.
Živila "Slovenija" in živila Slov Nar. Pod. Jednota!
Na svidenje dne 9. Nov. t. I. popoldan v Narodni dvorani.
Enajst letni član dr. Slovenije Fr. Tdovich.
mene pripravil v veliko sramoto in žalost. Ako se zvrši nad menoj smrt, ko stopim pod vislice, bom lahko rekel, da je tega kriv John Novak!
V dopisu spominja Novak tudi, da sem se dal spovedati kat. duhovniku, kar sem tudi storil, kajti krožila je vest,' da sem jaz Petka umoril s sekiro,- jaz pa od sekire v resnici ničesar ne veni. Ne more mi pa tudi nihče očitati, da sem jaz rekel, da ga je John udaril s sekiro, zakaj jaz nisem videl oni večer nobene sekire. Cenjeni rojaki! Lepa hvala za vaše pripomočke, in ne morem si kaj, da hi se vam še v naprej zanje priporočil, če jih bo treba, da me rešite smrti. Good bye,
Joe Erjavc.
Oreensburg, 29. okt. 1913.
Cenjeno uredništvo ProlctarcaJ Tudi jaz s«1 še enkrat oglasim na odgovor John Novaka. Nedolžni mladenič, dobro za njega, ko se zna" izdajati, tako nedolžnega. Dobro je pisal v začetku svojega dopisa v Proletarcu, da nisem vsega jaz kriv, kakor tudi v resnici nisem. Ali 011 se lahko nedolžna ga dela, ko ima za seboj dobre podpiratelje, a tega ni hotel zapisati kako je mene vodil in sedaj tako govori, da se ni zato javil, ker je mislil pomoči meni iz ječe. Toda zakaj bi se on skrival, če je tako nedolžen; če on ni bil pri tem, tudi ne more od tega nič znati in .jaz zato tudi ne morem dobiti več zapora, če bi on bil tukaj. Kar on piše, da ni bil v gostilni z menoj, ni resnica; Ko bi ne bil z menoj, velika sreča zame; ne bi sedaj gubil svojih kosti po železni tamniei. Imel sem Za na Novaka za svojega tovariša, a največji tovariš pahnil me je v strašni prepad.'Jaz sem krivec po Zanovih zapeljivih besedah in pO njegovi prisegi, tako sem zašel po nesrečni poti, da sedaj kakor slišim, bom moral vse svoje življenje prebiti v tamnie». Kar sem kriv, tudi rad volno trpim, naj bo John Novak nedolžen, zato ker je
Breezy Hill Sta., Kans.
Iz naše naselbine ni bilo že dolgo nič čuti v Proletarcu. Morda nas imajo čitatelji Proletarca že za izumrle. No pa temu ni tako, če ravno nas premogovi baroni izsesavajo, kar se le da. Toliko dobimo, da za silo životarimo naprej, ker bi sicer tudi kapitalisti ne dobili ničesar za tiste procente, ki nam jih dajo. To je povsod stara pesem. Meseca marca so nam baroni zaprli pred nosom kar dva rova, v katerih je delalo nad 400 premogarjev. Zdaj nas je zadela zopet milost, da so nam jih odprli, in zopet se bo garalo . . . Zaslužilo se bo seveda le za kruhek, mesa bo le malo ali pa nič, kajti cena mesu je šla zelo leviško. Mnogo je k temu v našem kraju kriva tudi letošnja suša, ker niso pridelali farmerji krme za živino. Posledica tega je, da farmerji prodajajo živino za slepo ceno in kupujejo meso nazaj od mesarskih trustjanov. za 50% dražje. Delavec in farmer — oba trpita enako; profitira vedno le trust, pa naj bo potem že mesarski, preniogarski, tobačni ali pa cerkveni.
Kar se tukajšnjega političnega življenja tiče, srno bili po letu nekako zastali, sedaj se pa giblje na vseh straneh. Zato je tudi upati, da bodo bolj živahni tudi člani socialističnega kluba številka 30. Apelirani na vse člane, da se v naprej redno vdeležujejo sej, katere se vrše vsako tretjo soboto v mesecu. Ni dovolj, da član samo plača svoje prispevke, treba je reševati in razpravljati tudi o stvareh, tičočih se sistematičnega dela, kakor agitacija za naše časopisje, prodaja knjig in brošur itd. Na krov, sodrugi!
Priloženo pošiljam, money order za $10.00, ki jih je socialistični klub daroval iz svoje blagajne za mičiganske štrajkarje, ki bijejo tako vstrajen boj proti nenasitni llaekla Companiji za boljši kotna-dič kruha !
Pozdrav vsem zavednim delav-
cem !
Martin Smolšnik, tajnik kluba št. 30.
West Allis, Wis., 28. oktobra.
Cenjeno uredništvo:
Društvo Naprednost Slovencev št. 3 J. S. P. S. v West Allis je priredilo svojo veselico s petjem in ikeglanjein na dobitke. Pri tej tej priliki se je nabralo tudi nekaj za naše boritelje v Michiga-n 11. — Mnogo je do sijajnejšega gmotnega in moralnega vspeha pripomogel pevski zbor Zvon. ki je s svojimi pesmi naredil pri občinstvu velik vtis.Splošna zabava ie bila animirana in bo ostala vsakemu obiskovalcu gotovo v spominu. Konečno želim našemu listu dober vspeh, da bi dobil v •kratkem času saj 1000 novih re-krutov. Vsem obiskovalcem veselice lepa zalivala in pozdra\>!
Frank ftenda, tajnik.
di Se to namreč iz tega, ker kompanija nemara vposliti Fincev, ki so vsi socialisti, pač pa ima rada Grke, velike ničle» ki so zadiiji čas jeli prihajati sem kar trumouia. Finci so zaveden narod iu se zanimajo za volitve iu (|'.iavljaiu];o pravico, kar je bilo opaziti pri vsaki volitvi. Ce slučajno ob ča*u volitev ni bilo sociulislicnega ;.-keta, so Finci ostali <:0iiia> nihče od njih ni hotel oddati svojega glasu za meščanske kandidati Kadar je kakšen prazn;k, prizna,1 od unije, Finci ne gredo na delo in posledica tega je, da mora lov počivati. To pa kompanij ni pj volji. Rada ima kompanija Grke, ki vedno kršijo unijska načela in so tudi večkrat kaznovani, ker nosijo relse, kar je proti pravi lam Unije. Vsi narodi bi mor-tli rosnemati Finof, pa bi bilo drugače» kakor je. Zlasti bi se moraii dobro ogledati te ljucr tisti s! venski »kebje v Calumetii!
Pred kratkem smo imeli unijsko sejo in srno zbrali $100.00 za naše bojujoče se brate v Calume-tu, ki se bore za priznanje Unije in skrajšanje delavnika. Istotako smo zbrali lepo pvoto za štrajku-joče preinogarje v Coloradh — Na tej seji je prišlo tudi do bur nih razprav. Mnogo premogarskih družb v ('oloradi, v okraju kjer je štrajk, je namreč že podpisalo pogodbo in so priznale do-uialegu vse zahteve premogariev
V pogodbi stoji med drugim tudi točka, da omenjene kompa nije ne smejo prodati ne enega bušlja premoga ostalim kompani jam, ki š? niso podpisale pogod r-e. To so tri kompanije, od .katere se Čuje, da dobivajo vzlic pogodbi, ki to prepoveduje» premog iz Wyominga. Odposlali smo v dotieni distrikt na operatorje IT. M. \V. A. pismo in zahtevali, da se dotična zadeva preišče in iz-najde. vaj je na stvari, od kod prihaja premog, če jim ga morda mi kopljemo in tako podpiramo skebsko podjetje. Ce se to iznaj-de. da je tako, potem smo pripravljeni takoj zaštrajkati.
Semkaj prihaja iz Denverja kapitalistični list 4The Denver Post' ki prinaša naravno le laži in bluff in večina preiiiogarjfv 11111 je že dala "stop order", kajti linijski premogarji ne morejo trpeti skebakega lista v unijski kempi. Neunijski in kapitalistični listi so za skebe in kapitaliste» delavci pa eitajo unijske — socialistične liste. Mnogo naših delavcev je žal še precej zaostalih, in to le vsled tega, ker se premalo zanimajo za dobro delavsko časopisje. Taki možakarji so |>opol-noma zadovoljni, če slišijo kaj iz stare kontre in pa kakšno novico o "štorklji." Pred seboj vidijo samo svojo zanikrno osebico. Najjasneje pričajo to naši skebje v Calumetu. Sram jih bodi! Slovenski delavci, čitajte Proletarca, ki se bojuje v naših vrstah za boljšo današnjost in bodočnost. Zapomnite si pa vse skebe in tiste bkehske liste, ki mečejo zavednemu delavstvu in našim listom polena ;,od noge!
Pozdrav Sem čitateljem Proletarca! Vrlemu listu— branitelju in voditelju v boju za naše pravice pa mnogo novih naročnikov!
Gregor Wrsnik.
Hanna, Wyo.
Iz naše naselbine se čuje zelo malo v javnosti, zato sem se namenil oglasiti iz teh planjav v našem delavskem listu Proletar-cii. Tukaj nas je malo Slovencev, kraj je neprijeten- ali "dela se še precej stalno. Pohvaliti se pa z rasluškom ne moremo preveč, in ko bi ne bilo unije, bi še tega ne bilo, ampak bi nas naši mogotci, ki posedujejo premogove rove. izkoriščali še bolj kot iisn sedaj, ko nam dajo tistih 20V( q<l tega kar v resnici zaslužimo. Včasih sem slišal, da se kapitalisti ne boje unije niti socialistov* toda zadnji čas se je lahko vsak prepričal. .kdor je hotel, da temu ni tako in da se obojega kapitalisti boje ko hudič križa. — kakor pravijo naši krščanski ljudje. Vi-
Hardford, Ark.
Cenjeno uredništvo Proletarca:—
Kot nov naseljenec v tei naselbini, želim poročati nekoliko o tukajšnjih delavskih razmerah. — Tukaj se dela po enin rovih vsak dan» vendar sr dejo ne d ihi lahko in zato nc svetujem ni-komu hoditi semkai za delom. Zaslužek je v primeri z drugimi kraji, še precej dolier. Delam c rovu št. 4. V tem rovu je premog visok štii;i čevlje m se dela za strojem. Plača je 25e od tone. Slovencev nas je tu kaknih 18, vsi naprednega duha. Farovške duševne hrane tukaj nihče ne prebira, Naročeni smo samo na nn-nridne in delavske liste, ker hc zavedamo svojei^a položaja. V splošnem mi je. znano, dn se drugod po večini naši poprečni delavci ne zanimajo dovolj za naše delavsko čaaopisie, ali pa eitajo duševno hrano, ki jo kuha vsak teden Kranjski Janez in njegove vrste bratci, ki se Žive na konto delavskih žuljev in lenarijo in norca brijejo iz tistih, ki jih žive. To je pač žalostno» toda resnično. Strah s peklom in hudičem, žal Se precej nosi; dober biz-nis je še.
PROLETÁREC
advertisement
SLOV. DELAVSKA
UstaMvljwia dn« 11 »v«%«t*
PODPORNA ZVEZA
lnkorportraM tS spril» 1** v dri«vi Ktiui
Sedet: Conemaugh, Pa.
QLAVNI URADNIKI:
Predsednik: PRAN PAVU>VÖlC, bo* 705, Connmaugh, Pa Podpredsednik: J081P ZOBKO, R. F. D. 3, bo* 91|a, We.t Newton, Pn. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa Pomotni tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik- JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomotni blagajnik: JOSIP MARINOiC, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
zaupnik:
ANDREJ VIDR1H, bo* 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock bo* 57, Conemauih, Pa. FRAN TOMA1IC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVÖE, 3. nad*., 1 Craib «t., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN OOR6EK, 1. porotnik, Weat Mineral JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 400 Ohio & ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Qirard,
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F. J. Korn, M. D., 6202 St. Clair Ava., Cleveland, Okio.
POMOftNI ODBOR.
Dremelj Joief, bo* 275, Canemaugh, Pa. Gačnik Ivan, R. F. D. 3, box 54, Johnstown, Pa. Zaman Franc, box 275, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238, Koth Fork, Pa. Oabrenja Matija, 800 Broad Street, Johustowu, Pa.
garda seveda nima besed, molči kot kaiueu.
Dealvci» mnogo in ae vedno naj mi treba vmmk teden
m eje že pisalo ponavlja, če je
•v
aak dan
ru j te pride riniMki vrata,
ali te
te rituMkc
k Vam lenub, in če je premogov rov, in recite, naj
va-Ce Utk mu
Kanaas, bo* 211. Street, Johnstown, Pa. Kansas, R. F. D. 4. bo*
86.
Delegat je za združtveni sestanek dne 14 jauuarja 1914. Viljem Sitar, bo* 57, Couemaugh, Pa. Rebolj Ivan, Glencoe, Ohio, atefau Zabric, box 227, Uarrett, Pa. Birk Zofija, 6029 Class ave.; Cleveland, Ohio.
Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošenj, pošiljati vso dopise ia denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj
•o poiilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Expresuih; ali Bančnih denarnih aakasnic, nikakor pa ne potom privntnih čekov.
V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodnjo popravi.
ZAPISNIK S D. P. Z.
(Nadaljevanje.)
Seja gl. odbora S. 1>. P. Zveze dne 18. okt. 1913.
Brat gl. tajnik otvori aejo ob s uri zvečer.
Navzoči »o sledeči uradniki: Al. Baudek, And. Vidrih, Jae. Kocjan. Po možni odborniki: Mart. Klinar, Joe Drcmelj, Fr. Zaman, Mat. < ¡abren ja in Jae. Rupert.
Navzoč je tudi br. Al. Kračun, član dr. ¿t. 3.
Začasnim predsednikom izvoljen And. Vidrih.
Citajo se izvlečki zadnje odborove seje. Se sprejme.
Tajnik prečita pismo drufttva št. 56, nanašajoče se glede avezinih znakov. Se naroči gl. tajniku, da isto uredi pra vilno. Tajnik predloži zadevo dr. št. 56. Pri dotičnem društvu je nastal dolg in sicer navajn v pismu za $ 17.00 preveč, katerega jh) mnenju društva, zve/a ne more zahtevati, ker je mogo-če se isto pomotoma izvršilo pri su-spendacijih članov ali drugih spremembah. Sklene se, da gl. tajnik in društ. uradniki isto zadevo sporazumno urede, kar je pa pravilno nastalega dolga je društvo primorano istega zvezi doplačati.
Čita se pismo dr. št. 64. V pismu se nanaša tudi glede charterja, ter je društvo umenja, da istega mora zveza društvu plačati. Se upošteva sklep, da eharter mora vsako društvo plačati in sicer isti stane $2.00. Ob enem se opo zarja vse take člane ali društvene u-radnike, da dopisujejo bolj dostojno v "gl. urad ne pa tako v grožečem tonu, poživlja se tudi dr. tajnike, da naznanjajo točno in pravilno vse sprememl»e članov(-ic), da ne postane med dru štvom in zvezo kakšen nered. •
Cita se pismo dr. št. 33, v katerem .je prošnja, ako more gl. odbor nakazati •na)«/ podjmro nekemu «lanu. ker mu je otrok, pred no je pro*«ja dospela v gl. urad, neaadoma umrl. Po krajšem razmotrivanju uvidi gl. odbor, da v tej zadevi ne more ničesar ukreniti.
f*ita se pismo Člana Iv. Oeepek pri dr. št. 11. V istem pismu prosi, ako je mogoče gl. odboru, da mu nakaže bolniško podporo. Društvo mu ni na kazalo bolniške podpore, ker si je sam v pretepu zakrivil poškodbe. Se upošteva društveni sklep.
Vzame se naznanje pismo br. Ant. Bizjak, v katerem prosi, da se mu šf doplača bolniška podpora v znesku ¡M katere da je premalo frejel. Ker js 4 dni prepozno dospelo zdravniško spri čevalo v gl. urad, se upoštevajo pra vila.
Sto velja tivli 'H ' la,,,i 1 r- h,u',h» iaterega zdraviliško spričevalo Ji ¿elo v gl. urad 26 dni prepozno.
do-
Mi/go se je pisalo po časopisju «/božjem namestniku morilcu Hali Šmidtu, ki je ta.ko lepo is-kazll ljubezen do bljižnjega na-m Ani Aumillerjevi. Takrat so katoliški popje takoj zagnali krik,; da je fcmidt blazen, ali na uhani Šmidt jim je takoj podrl planke in izjavil, da je to storil pri popolni zavesti, kar so pozneje dognali in potrdili strokovnjaki. To se popovstvu ni posre-
čita se pismo br. Johu Ko»« čl. dr. št. 33, v katerem navaja, da je dobil premalo $10.00 bolniške j »odpore. V pismu grozi, da bode zahteval sodnij skiin potom (»orovnavo iste, ker ni on kriv, da je 10 dni pre|K>zu<» dospelo zdravniško izpričevalo v gl. urad, pa I« društveni tajnik. Zadevo uredi gl. tajnik.
Br. Jos. Rusu, «dauu dr. št. 23. se ne more nakazati bolniška }»odpora, ker je po označbi zdravnika si sam kriv b> lezui, vsled preobilega zavžitja epoj uih pijač.
f'ita se prošnja br. Val. Za\eršui!t čl. dr. 25, v isti prosi za odpravnino pod pogojem, da opotuje v «taro domo vh»0. Pobit Je neozdravljivo na nogi. Sklene se njegovi prošn ji ustreči po možnosti
Cita »e pismo dr. št. Ifi. v knte-.Mii navaja glede isklučitve Ant. Pirnata katerega je izklučil gl. por. odbor, Pre rita se tudi pismo porotniku. Se upo števa sklep gl. por. odbora. Cita se pi smo blag. dr. št. 20. V pismu navaja da je član John Napret nekoliko jk» habljen, tet da mu isto provzroča več krat bolezen, ter praša je li njegova }k>habljenost označena v prošn ji pri vsto pu v društvo oziroma v zveso. To za devo se naroči gl. tajniku, da s«* na tančneje informira pri omenjeni dru št vu.
Predloži se zadeva br. Jos'. Valenčič Omenjenemu je bila odvzeta bolniška [»odpora potom društva, ker je za časa njegove bolezni nekoliko delal. Sklene se mu upoštevati bolniško )>odporo do dne, ko je kršil zvezna pravila.
Î'ita se pismo Iv. Telbana, v katerem vprašaje in pojasnuje glede bivšega člana Jos. Kožuh. Ker je omenjen člay odpotoval v staro domovino, ter prejel (po izreku zdravnikov) odprav nino, se zadeva zakluči.
Cita se pismo Dr. .los. Grahok čl. dr št. 56., predložen je »tudi račun za 950 in sicer kot operacijski stroški mnenje nega člana. Ojierira-n je bil na noMt vzrok kronične bolezni v nosu. Ker pa zveza izplačuje samo za nujne in n«1 obhodno potrebne operacije do $50.<M> se omenjenega računa oziroma nave dene stroške ne more U|H»števati, ter se isti ne izplačajo.
• Predloži se zadeva Konrad Jagliča bivšega člana dr. št. 20. Ker je bil dotični član pobit (po zapriseženi iz povedbi delovodje) eden dan preje ne go je dospela prošn ja v gl. urad se ist ne upošteva.
Ker je v zadnjih par mesecih nastal deficit med dohodki in izdatki zvezi nih, se sklene povišati asesment za 25c mesečno in sieer /.a mes. december januar.
Prihodnja seja se vrši zadnje tega meseca.
Zaklučitev seje ob 11:30 ari zvečer Jacob Kocjan, zač. zapisnikar
čilo in tako morajo hočeš noees imeti Haiisa kot celibatsk« inšti tueija na svoji vesti. Kako neki bi za mogel norec ponarejati ban kovccT — Do sedaj se še ni čulo kaj tacega. Toda poglejmo malee na okoli. Recimo da bi to stori kak organiziran delavec, kako bi to pisali rimski klobasarji čez so cialistc, kakšne zveri so ti odpad niki» brezverci itd. Sedaj črna
kug« v hišo pokažite blizu tovarna mu. ga po kaži-ai gre služit vsakdHiiji kruh, kakor si ga moramo mi delavci. Potem, ko bo v tovarni ali premogoveiu rovu delal iu se potil za kruh» ki ga sedaj ie zastonj, bo morda drugače miMlil o delavcih. Kranjskega Jn-neza napr. bi morali že «lavno •poditi v jeklarno, ne ga pustiti na niehJcih blaziiuth. od koder se roga tistim, ki ga vzdržujejo.
Svoj čaa je pisal g. M. Pogorele v O. N.. da smo vstanovili V ercio pevski zl>or. V resnici, zbor se je ustanovil» toda z ve->ko težavo. Manjkalo nam je namreč glasov; bilo nas je nam-ec samo sedem, a mladih moči je bilo dovolj, in če bi se bili malo bolj zjtnimali za petje, bi imeli Mkoj od začetka lep zbor. Vkljub emu smo se izvežbali toliko, da smo priredili začetkom meseca oktobra ustanovno veselico. Za to priredbo smo se naučili nekaj posebnih komadov. V teku treh mesecev smo se navčili šest narodnih pesmi in eno nagrobnico.
Mnogo zasluge zato gre v prvi vrsti našemu marljivemu učitelju Alexu Johnu, ki se je z nami trudil po svoji moči. Mislili smo prirediti veselico, toda ta Želja se nam ni izpolnila, kajiti 23. nep-tembra je Ijil proklamiran štrajk n kot zavedni delavci miiio se odzvali pozivu kot en mož. Od tedaj smo pa razkropljeni na vse sirarn'—vsak h trebuhom za kruhom, zlasti kar je - ncoženjenih so we porazgubili v druge kraje. Pač usoda današnjega proletarjata!
("lanom bi\šegfc pcv. zbora Slavec k uaznajam tem porom» da ima znake ki Mino jih naročili pri g. M. P. naš bivši tajnik Martin Kovač. H. M Forest ia, Texas. Kdor bivših članov želi imeti ta znak, naj se obrne do njega in mu pošlje 80c, nakar mu pošlje znak. Konečno selim, da bi se ;:ni bivšega pev. zbora "Slav ček" ie kedaj združili in naprej lelali na polju petja in splošne i/obrazbe z« procvit in napredek slovenskega delavstva v Ameriki. Pozdrav sem naprednim in za
ti sami ubijalci, morilci, prešeat-niki iu sploh največji lopovi um svetu, ki nimajo ene poštene dlake na sebi. Tako bi rad spravil zvezo Malija in slovenske socialiste in diskreditiral njih gibanje sedanji laži misjonar, nekdanji kamniški frančiškan in poz-jši elevelandski f«jiiioiter-Kka-znnir! Toda Skaziiuire, ali veš kaj si atem storil T Obrekoval si tisoče iu tisoče socialistov; tisoče in tisoče poštenih mož iu žena, ki si s svojim trdim delom služijo svoj vsakdanji kruh» si grdo, na prav lopovski način obrekoval! Fej te hodi katoliški lažnji-vec Skazimir 1 Ali nisi s tem zaslužil» da ti vsak pošten delavec pljune v obraz T «les. /.«služil si. Ali je to, kar pravite vi lažnjivi suknjarji in Skazimirji, katoliško verska vzgoja t Sram te bodi pro
vednim delavcem
Louis Slamnik.
AVE
MICA IN MALIJEVO ZLOČINSTVO.
Že pred mesecem dni je bil > Proletareu priobčen dopis—odgo vor na Mali je vo skesano pismo v Ave Mici in obljubljeno je bilo, da se stvar nadaljuje, k opride "as zato. No, to mc še ni zgodild» zato hočem to dopolniti v tem dopisu. Predno preidem na stvar samo*, naj omenim, da se je žc tudi v drugih liMtih pojasnilo, <kdo je pravzaprav otel Malija vislic pod katerimi je stal že trikrat To ao bili socialisti, tisti ta "rde či*\ katere sedaj Mali po Za krajškovem listu iz gole hvalež nosti blati. Koliko je Mali v. zve zi s tcnii dopisi v Ave Mici» si lahko pač vsak misli sam pri si bi. Mali je pač le orodje z« do šego- Zwkrxjškovrga namena: dis-kreditirati socialistično gibanje meti Slovenci v Ameriki. Posrečilo s«1 mu to seveda ne bo, ker je manever preprozoren. Toda pustimo to, saj vemo da druzega od katolišHh obrekovalcev ni pričakovati, pa poglejmo raje malce v brlog tnaziljenih urednikov A-ve M ice, svetišča, oanosno svojega cirkusaT — Morilec Mali je sedaj v cirkusu Ave M ice klovn prve vrste, kutar Zakrajsek pa menažar in sedaj se sladki junak dere pred cirkusom na vse grlo: Ljudje» le not*r, le noter: posrečilo se nam je dobiti posebno abnormalnost rdečega pobožnjaka, ki je vstrelil moža in očeta nedoraslih otrok, da bi po krščansko vžival slasti ljubezni obvdove-lc ljubice. — In ljudje, ki gredo mimo se smejo temu cirkusu — •kajti tega večnega skazimirja — poznajo predobro. Vsak namreč ve. da je vse, karkoli se poloti ta večni misjonarski grešnik in duševni oče Ave M ice samo navaden humhug.
Ave Mica in njen Oče Skazimir hočeta, stem, da proglašata Malija z« rdečkarja in njegovo spreobrnjenje reči» da so socialis-
padla duša!
Pater Skaza dobro ve, da ni nobena stranka—najmanj pa socialistična.—odgovorna za Malijevo zločinštvo. In vendar namigava ta Skazarski lažnjivec, kakor da tega krivi socialisti, kukor da ao socialisti naročili Matiju naj izvrši umor. Prokleto mora iti misjonski družbi v New Yorku trtfe, ko se poslužuje takih sredstev za svojo reklamo. No in če nima misjonska družba v New Yorku boljših svetnikov—izpre obruvkov» kakor je Mali, bo prokleto slaba kupčija, kajti Malije-va izpreobrnitev ne more obdržati v katoliškem taboru niti naj->olj pobožnega katoličana, rav ^o nasprotno, gabi se mu.
Stvar sama na sebi je seveda karakteristična in interesantna ker kaže jasno, kako slabo gre dandanes z misjoni in da se je treba za reklamo izposoditi kakšnega grešnika, da se z njim pa ratlira in maškarira z namenom odvrniti po mogočnosti delavca od svoje naloge: od politične in gospodarske organizacije. Vedo namreč prav dobro, da če bo ljudstvo zavedno, bo prenehalo roditi trote, kakršen je sam in Irugi okoli njega, ki jih zagovarja.
Da naši soborilci ne bodo mislili, da je pater Skaza prvič storil to luinparijo, moram povedati, da je ivoječasno storil še vse kaj več in da je. popolnoma vreden bratec Malija. <*> bi bilo kxj več pravice na svetu, bi ga zadela ista usoda kakor Malija, bil bi d ines v državni jetnišnici. No, l»a pravice—proti kateri se bori toliko vsa rimska banda—še ni toliko na zemeljski obli» zato pa slepomiši pater po svetu, ne moteno iu svobodno.
To je bilo tisti čas v Clevelan-du, ko se je vnela sveta vojska kozlov in backov v pohujšanje sv, krščanske, edine javne hum-bugarije. Daleč na okrog so frčale ostre "kroglje" iz najnovejših "pušk" in "kanonov". smrdelo je na vse strani, na stotisoč klaf-ter naokoli, po farovškem gnoju in "blatu. Takrat so se bukali ba-cki in kozli, kdo bo šel v rodovitni zelnik za dušno in telesno hrano. Po domače rečeno: šlo je za zloglasno afero Grdina-Hrihar. (Jrdina je hotel biti slov. gospodar» a Hribar mu ni pustih Zato je dobil semkaj zlognasnega patra Skazimirja, katerega je hotel posaditi na svoj stolček. Narav uo dn so se 'patru Skazi cedile sline po lepem prostorčku. To si je hotel" pridobiti, pa tu»j bi bilo s pokloni «li nebesi, s .hudiči a angelji. — Skaza — gladek ko jegulja-fia smeh se držeč ko mla da devica, pa jc videl da ne bo ni« brez sile, brez krvave revolucije. iu organiziral je bando — do tedaj poštenih, a pozneje zapelja nib mož in stemi je ?»o noči nas kočil hribarjev farovž» da bi ga dobil v roke z oboroženo silo pregnal Hribarja in samega sebe posadil na njegovo mesto, prav tako. kakor se to dogaja v barbarski Mcxiki. K or je'.pa od nekdaj znano, da je ženstvo bolj pri vrženo popovstvu, je tudi Skaza vzel lep porejon nežnega spola v svojo bojno vrsto. Tu drunal, do bro oborožen«, je šla previdno po noči proti farovžu, kamor je Ska za poslal predne straže: eujte in strmite—da so prerezale električ ne žice in plinove cevi» da je bilo poslopje v temi in brez zveze, da bi tako napadeni v poslopju ne mogli poklicati na pomoč polici jo. Ko je bilo to delo končano, se je približala ostala pehota in za čel« z bombardma. Hudiči so se iokali med temi vojščaki. ko so šipe žvenketale in je teško k« menje padalo v sobe in bobnelo
kakor bi bil res zadnji dan evelanda. Uotovo je, da bi sta-novniki bombardiranega poslopja ne ostali živi, da se niso poskrili kleti in se tam zabarikadirali pred podivjavno vojsko.
Vidite, to je bilo delo tistega Skazimirja, ki danes blati in laže o socialistih v svoji Ave Mici. Ali tak človek» ki tako hujska proti življenju ne zasluži kazen, ki je predpisuje zakon za take ljudi!
Naj bo to za danes dovolj. Pridem p« še če bo treba. Upraaal bi samo še Skazimirja, kdaj se bo on spokoril po vzoru Malija in izpovedal Mvoje grehe "rdeč-karjem t" Proglasi se in izpove j in stopi na desno stran tvojega ljubljenca. Malija in delajta oba pokoro za storjena zločinstva, ki je eno večje od drugega! Kdo je večji lopov, se kar lahko sama zmenita.
Naši zavedni delavci pa naj premislijo, kako propal mora
človek biti, če piše v
en katoliški list taka obrekovanja, kakor jih piše Skazimir in njegov Ljubljenec Frank. Kdor tako piše» ta je VMtauju Mtoriti tudi taka dejanja katerih plačilo plačuje zakon Strikom. Ker pa zavedni delavci, želimo, da pridemo do naših pravic in do boljšega blagostanja, je z« nas potrebno, da se druži mo v edinih delavskih organiza cijah: v uniji in politični socialistični stranki in ne čitamo tacih katoliških laži.	J. II.
nastiji, je bil pred •kratkim aretiran na Japonskem, češ da je po-neveril nekak denar, ki je po njemu nabran «v Ameriki v revolu-ionarne svrhe. Aretacijo je iz-poslovala .1 uaiišikajeva vlada, tateri je dr. Sunjatscn velik trn peti.	_
IZKAZ DONESKOV ZA MICHIOAN SKE 6TKAJKABJE
Jugoslovanski socialistični klub it. ** v 1'hisholm, Mina., je pouovno na bral dne 10. oktobra t. I. $120.05 in od poslal svoto Krnst Millsu, glavnemu blagajniku W. F', of Miners, v Denver, Golo.
Imena darovalcev: * Po *.i.00: (leo. »livar. Po $2.00 s Toni Mihelcich, Anton Mabnr, Anton Jurkovich, U. H,
Po $1.00:John Medvedieh, Juri» Öu-dina, Anton Pogorelec, Krank Hivšek, Dominik Zobec, Ix>uia Drobnicb, John Oampa, Andro Ke|»es, Prank Oblak, John Klat.uk, Petar Murhovic, John Perkovic, Dragutin Jurkovich, Hteve Prapotuik, August Mikuljea, Kli Mut kovich, Frank Klobucarich, Hteve Ka« snu, Luka Kebalj, Anton Zurga, Martin Jakopich, Matt Boje, Joe Hebalj, Frank Pucelj, Tom Plus.
Po 50«*: John Jordan, Viko Kinkela, J m- Koeevar, Frank lx>vstik, Joe Borich, Frank Hterle, Joe Drsich, Grga Klobučar, Marija Petek, John Nosan, Anton Prebil, John Koeevar, Frančiška Ke|»es, Jakob Zgank, Frank Clomilsak, Marija Oande, Martin Kajwe, Joe Zve-tich, Toma Mesich, John Ciprijan, John l^auzin, Jo»- Petru« h, Nick Dragesich, Frank Halnar, John Bachich, Nick Pav- • lovich, Math I.aginja, Mike Pernar, Ijovra Sta jiugar, Math Mazek, John Bobinar, (ieorge Kozman, John Barko-vich, Spaso Varecak, P. B., August Iav rem-ich, ^oe Oblak, Drago Mihelcich, Joe Pikepich, Ignatz Bevitek, Bude Orlich iz Kitavca, Paval Cavar, Josip Lavrich, Frank Kukich, Carolina Vu-kovich. SlHvish Bakery, Frolijan Oer vol, Frank Sečnik, Mile Bevandich, Toma Vidmar, Ffank Medved, Luj Koeevar, Johan Palcar, Ludvig Ketina, 8te fan Potočnik, Tomo Milinkovich, Nik Mihelcich, Toni Pleshe, Toni Majna rieh, Ivan Žagar, Math Majnarieh, Ivan Bolf, Frank First, Math Plese pivar, Frank <'hainpa, Luj Kot»mrl, Frank Zba. iiik, Math Knaus, Joe Lovšin, Tos. Bicaaich, Petar Tunich, Petar Mihe-lich, Joe Mihelich, Joe Klarich. Mike Ozanich, Geo, Ozanich, Math Ulc, Joe Preveč.
Po 35c: Anton Htanfel, i po 3{*c Petar Rade, Roko Oeci.
Po. 25c: Frank Drap, John Gaubeur, Wm. Ruomakoj John Dolinar, John Meittik, Touy Lubar, John Koeevar, Frank I'orkat, Bozo Pavicich, Ivan To mac, Juro Tomac, Frank Kazaf, John Robin, Geo. Koeevar, Anton IJdovich, John Muren, Alojzija Znidarsich, Joe Koscak, Joe Hren, Vincenc Kolarich, Anton Lovšin. Joe Jancar, John Dolinar, Andro -Kkar, John I^amsa, Frank Mihelich, John Tratar, Math Kaitnar, Joe Oblak, Mike Kopach, Joe Medved, Ludvig M rs«>, Anton 8rpan, Martin Krpe, Frančiška Martincich, Ignac Do-linsek, Prank Mlakar, John Hiti, Frairt Krapenc, Jakob Badnik, John l^mber gar,' August Dimnik, Jakob Osme, Ru dolf Bimenc, Frank Rogel, John Kosmrl, John Petrak, Steve Rubcich, Mile Va lencich, Niciji, Grga Bicanich, Michael Sebalj, Marija Sejiarovich, Paul Spraj car, Fr. Lucich, Peter Ozanich, Angelo K rajnik, Louis Bencina, Joe C. Gazvo da, Jakob Paulin, Mile Jurkovich, Mile Cvetich, Nick Vukasich, Bozo Bevan dich, Kuzma Italija, Andro Modrich, Janko Vukovich, Vaso Vidovich, Georg Varecak, Nick Dazanovich, Dragoja Jaukovieh, I^aM Vranesh, Marko Vra-nesh, Georg Zecevich, Georg Mihelich, Steve Smolcich, Nikola Hajdukovich, Rade Vranesh jovich, Trivun Libre kesa, Mile l^oncar, Mihailo lx>ncar, Andro Taucar, Martin Champa, Josip Grzetich, Aloiz Jurdano, Fr. I^enko, Tony Molicnik, Sulisnik, Andro Salis nik, I**o Slemsar, Charles Braznik, To ny Rudolf, Fr. Jez, Frank Mlakar, Math Koeevar, N. N., J. Rupich, .lakob Pleshe, Mike Majnarieh, Ivan Rukavi-na, Jure Glad, Petar Maljkovich, Dane Rajacicb, Mihailo Maljkovich, Frank Setina, Frank De.jak, Andro Medved, Prijatelj, — Joe Verant, Hcrnjak, — Jakob Luga rieh, Kerdinant, Jak, Pri mozich, Joe Petricb, Fr. Pecak, J. De-belja, Luj Kracnik, J. Ruparcich, An ton Vincina, Luj Ruparcich, Anton Ruparcich, Anton Iftikis, Marija Arko, John Vesel, Joe Harbara, Joe Zuzek, Zu mak, Mike Vidmar, Tony Ivane, Joe Rubiich, J. Korbac, J. Zupancich, Joe Palcich, Rudolf Robnik, M. J. Stark, Frank Petrina, Lu j Vidmar, Johan Vidmar, Joe Bukov ae, Johan Jenko, Petar
Tedenski pregled.
Schmitdov prijatelj obsojen.—
Ernest Muret, zobozdravnik in prijatelj llansa Schmidt a, katoli škega duhovna in morilca Ane Amaulerjeve, je bil zadnjo sredo obsojen pri zvezinem sodišču > New Yorku v sedemletno ječo ra di ponarejanja <lenarja. Duhoven je bil zaslišan kot priča in skuša jc vso krivdo Mureta zvrniti nase. Dej-al je, da je on nabavil plo-z« tiskanje bankovcev in sploh nadzoroval delo glede ponareja-vanja. To pa ni njegovemu prija-elju nič pomagalo. Ohravmtva proti Schmitdu se bo pričela sredi tega meseea.
Volitve v Italiji. — Predzadnjo nedeljo vršilo so se v Italiji prve generalne volitve poslancev za PMilament na podlagi splošne vo-ilne pravice. Hlizo W milionov vo-ilccv se je vdeležilo volilnega boja. Kolikor je do sedaj znano» izvoljenih 240 liberalcev, 7 konsti-tucionalnih demokratov, 6 zmernih. 4!J radikalcev. 50 socialistov, 2 republikancev in 71 klerikalcev. 25 volilnih okrajih izid še ni znan in poleg tega »c vrše ožje volitve v JIH okrajih. Socialisti so torej lepo napredovali kljub temu da so iz taktičnih ozirov razde-ieni v dve strauki. Leonida His-solati, vo<litelj reformističnih so-crsJistov, jc bil izvoljen v Rimu in sicer v okraju, kjer se nahaja kraljeva palača. Ostali trije* volilni okraji v Rimu so prišle v roke liberalcev. Rim je torej popolnoma v antiklerikalnih rokah. Klerikalci so v splošnem doživeli velik poraz kljub temu» da je nezmotljivi (!) papež preklical svoj stari odlok in dovolil duhovnikom. .<la smejo voliti. V ožjih volitvah so socialisti gotovi dobiti še več sedežev v parlamentu.
Ženska volilna pravica. — Senator Jones )/. države Washington je predložil resolucijo v zveznem senatu, ki določa splošno žensko volilno pravico po celi republiki.
"Veleizdaja" na Irskem.-^Ia-
mes Larkin, voditelj št raj kujoč i h tramvajskih delavcev v Dublinu na Irskem, jc bil 27. okt. obsojen na sedem mesecev zapora radi " veleizdaje." Larkinov« "veleiz-daj-a" obstoji v tem, da. je na javnem shodu stavkarjev rekel, da se ne briga, za županov ukaz — župan jc prepovedal shod — kakor se ne bi tudi za kraljev u-kaz, ker župani in kralji gospodarijo po volji ljudstva in ljudstvo jih l^liko zavrže. V resnici *)amM|lovil,h Marija Danculovich, John je pa Larkiti obsojen vsled priti- Nnehlch, Frank Champa, Luj Samsekl ska ir»kih kapitalistov, ker vspeš- Andro G^egorich. Luj Nosan, Johan no vodi stavko. Kapitalisti SO po- Tanko, Joe Vesel, J. Bah, J. Ovar, Jo vsad enuki	|hftn	Johan Smole, Irfiuis Hudo
n. K{*a\ ,in» Tony Pslclck, Johan Mlakar, Frank Proton socialistov na Kitaj- r ^ ^	JohM TerJlk,
skem,- Nova republikanska via-	8mol,jcht Kr. Podlagar, Geo. Per
da n«« Kitajskem je pričela prega-	kovich ^
Vranich, Jure Drazinich,
njati socialiste. Predsednik Jaan-	lv#, Vranich, Mile Perkovick, Stipa Bi
šikaj je nazadnjak prve vrste in	n|,up MHth jo,, Miheleich, G.
pozabil je. d« SO ravno socialisti	Stanfel, Anton Klarieh, Math Htanfel,
veliko pripomogli do ustanovitve	Geo. Klarich, Hteve Krsinik.
republike Dr. Sunjatscn, prvi ki-	Po' 15«: L. Jenko,
tujski provizorični predsednik in	Po 10«: Prank Novaek in Ivica l#cul.
duša revolucije proti Mandžu-di-	. Mati. Murrtn, Ujnik.
PROLETAREC
LIST ZA INTIKfctK Dfe L A V S Kf> G A
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
—— Lattmk ia ud«J*t«l)i ——
Jufoslovanska dilmka tiskovna družba
v Chicago. Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.10 ra celo leto, $1.00 za pol t«ta. Za Evropo $2.60 za celo leto, <1.26 ta pol leta.
Oglasi f>o dogovotu. Prt spremembi bivuhSi* je polt g novega natnum/i tu ti t s t <!' / nastop.
GImII« •iovansk* sriMiucii« Jtt|«l — i«rl»llrtliM «»•»• v Ameriki. —
V«e pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerodnosti, je pošiljati
predsedniku družbe Fr Podlipcu, 5039 W. 25. PI Cicero, 111.
PROLETARIAN
OwmJ and publiiktd »»try TimW*? by
South Slivi« Wotknei'i Pubishirg Corpmy
C'icago, U'incts^ _
Subscription rate«: United State» and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.10 a year, 91.26 for half year. -:- -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
4006 W. 31. STUFET. CHICAGO It UNOIS. Telephone: LAWNDALK 9 77
SPRAVA AU BOJ.
Zmeniti se moramo o prijateljih delavcev, katerim s»* ne more očitati hinavičina in potuhnje-nost, o ljudeh, ki so delavcem rea prijazni in jim žele boljši položaj, ki pa niso njih politični pristaši in sobojevniki» temveč imajo o potih, po katerih naj delava-tvo hodi,last ne nazore. Doati je ta~ kih nedvomno dobrih ljudi, poznava jočih vsaj po zunanje žalostni položaj proletarjata, inehko-čutnih in usmiljenih, ter polnih dobre volje, da bi pomagali. Nastop socialne demokracije jim jt odprl pogled v doslej neznan svet in zgrozili so se nad strahotami, skritimi v družbi kapitalizma. Beda in krivice jim vstajajo pred očmi; stradanje opažajo in prezgodno umiranje, izkoriščanje žen in otrok vidijo« hiranje in bole-hanje in obup ... Pa jim stisne dušo, in očitno jim postane, da je potrebna izprememba razmer.
Zakaj se ne pridružijo delavcem, da bi pomnožili ^ijin vojsko in pospešili zmago T Zakaj stoje na osamljenih stališčih, odkoder dajejo delavcem dobre svetef
Večinoma so to ljudje dobrega srca, predobrega, in boj jim je zoprn. Nadvse ljubijo mir in slogo, zato pa jim ne ugajajo sredstva» ki jih rabijo delavci v svojem boju, niti boj sam. Mirnim potom naj izkuša proletariat doseči doljše mezde, in sprave z delodalajci naj išče.
Človek se ne more jeziti nad temi prijatelji, kajti vse, kar pravijo, jim prihaja od srca in polne dobrote so njih duše. Ali njih nauki so nevarnejši kakor sovraštvo odkritih nasprotnikov; delavec, ki pa omamijo sladke besede, postane ovira vsemu resnemu in prevdarjenemu delovanju svojih tovarišev. Dvojno velja tukaj znani vzklik: "O bog» obvaruj me prijateljev, sovražnikov se obvarujem sam!"
Dobro srce in blaga duša sta vse hvale vredna; ali v praktičnem življenju štejeta malo in včaai nič, ker ne moreta nadomestiti tistega, kar je pred vsem potrebno: Znanja in razumevanja. Delavci vprašanje ni stvar sočutja in usmiljenja. Dolavei ne mislijo, da so podjetniki ljudje iz posebnega testa, postavljeni na svet 7. vsemi grdimi in slabimi lastnostmi in tiranizirajooi delavstvo iz same objesti. Da ne najdejo taki eksemplari med ka pitalisti, jo dejstvo, ki no premoti delavcev, vedočih» da jo izkoriščanje utemeljeno v gospodari kem sistemu, ki navaja delodajalce na najbrozobzirnejše izrabljanje delavskih moči. ,
Sprava — to je jako simpatič-n abeseda. Ali zakaj je naši prijatelji ne priporočajo izkoriščevalcem? Saj je verjetno, da bi jo tisti, ki hočejo zboljšanja, radi sprejeli, ako bi jim koristila. Gospodarji trdijo, da zahtevajo delavci žrtev od njih; prijatelji razumevajo, da potrebujejo dolavoi več kakor imajo, torej da so ta-kozvane žrtve delodajalcev neizogibno. Logično bi bilo torej, pridigati spravo tistim, ki je ne marajo. Zakaj prijatelji ne poskusijo tega t Ali gospodarji nočejo aliftati ničesar o spravi, in bre-
zuspešnega dela se prijatelji ne marajo lotiti.
Delavcem očitati uespravlji-voat. je sploh krivično. Vselej ponudijo gospodarjem spravo, preden začno boj; « skoraj redno jo zavrnejo delodajalci.
Ali bolj resen, kakor to očitanje, je nauk o zmernosti. Tudi glede njega bi lahko rekli, da so prijatelji zgrešili adreao. Tudi zmernosti manjka podjetnikom» ki hočejo imeti od dela vedno kar največji profit, a delavcem ne privoščijo niti toga. kar je neobhodno potrebno, da si le ohranijo obstanek, ravno tako, kakor zavračajo delavce. ki pravijo, da imajo od lastnega dela pravico zahtevati toliko koristi, da bi lahko človeško živeli. In vendar je med temi gospodarji dosti takih» ki ne morajo gledati, kako.ae kolje piščanec in ki se lahko razjokajo nad bedo pohabljenega berača.
Vse tisto, kar razni dobri prijatelji svetujejo, so delavci že poskusili in če stojo danes na stališču boja, so jih tja privedle izkušnje.
Razredni boj je utemeljen v razmeraii» ki-so močnejše kttkor nagnenja ljudi. Iz najblagohot-nejšega človek« napravijo gospodarske razmero lahko brezobzirnega tirana-, vsi nauki različnih ver, vsa lična načela so brezmoč-na, kjer govori sila razmer. Njih moč je tako velika, da obveljajo na njihovih tleli zrasli nazori celo še tedaj, kadar so postali izkoriščevalcem samim škodljivi. Gospodarji so se navadili . zavračati delavske zahteve» ne da bi jih sploh resno in na-tačno preiskali in pretehtali; zavračajo jih, ker so delavske, in ker se je pri njih učvrstilo mnenje, da škoduje podjetnikom kar delavcem koristi. Gospodarji so zgrai jo nad razrednim bojem, a sami stoje tako čvrsto na njegovem stališču. da ga niti tedaj ne zapuste, kadar bi jim t« koristilo.
Po vsem svetu se bojujejo dolavoi za skrajšanje delavnega časa. To jo predvsem «kulturna zahteva, potrebna, da se omeji brezposelnost» kar je nujno potrebno, da je človek lahko človek. A nobeni zahtevi so delodajalci ne u-pirajo tako kakor tej. Primitivni so njih računi; oni pravijo: A-ko izdela delavec v eni uri množino x tedaj izdela v osmih urah osomkrat x, v desetih desetkrat x, v dvanajstih pa dvanajstkrat x. Torej je treba ohraniti dolg delaven čas, da ima industrija več koristi. Račun je popolnoma irspačen. V Koonigsbergu na Nemškem so pred leti vpeljali o-semurni delavnik v plinarni. Ker se je to obneslo, so ga vpeljali tudi v elektrarni, in pozneje so skrajšali Se delovni čas pri cestni železnici. Magistrat je poročal občinskemu svetu, kaj so pokarale izkušnje s skrajšanim delavnim" časom. Poročilo jo bilo no predlog nekoga sodruga tiskano in iz njega «se jasno vidi. da je kratek delavni čas ne le potreben delavcem, temveč tudi koristen podjetjem.
V	omenjenem poročilu čitamo:
"Tekom dveh let delavne do
bo se je izkusilo» da je bilo vedenje delavcev prav izvrstno, do-čim ni bilo pijanstvo v službi in drugovrstno prestopanje disciplino ravno pri pečeh v sta-rom prometu nič redkega.
«
V	starom prometu plinarno in po poročilih vodstev večjih plinarn z dvajstnrno šihto se jo pokazalo, da jo zlasti spomladi in jeseni ravno pri pečeh in pri transportu premoga prav mnogo bolnikov; največ so opaža rev-matizem in akutno bolezni dihalnih organov. Na tmišo začudenje" pa smo že prvo loto in tudi |>oz-nejo pri osemurni šihti opazili, da io s trikratno menjavo šihto ta prikazen izginila. Pred kratkem so nam iz plinarno v Main-ou, kjer iimijo tudi osem urno šihto, potrdili isto izkušnjo.
Po mnenju vsega nadzornega osobja pokazujejo dosedanjo izkušnje s krajšanim delavnim časom, da so žal pogostoma nagla-Išano pričakovanje, da delavci no I bodo imeli nobeno koristi od* skrajšanega delavnika in da bodo le še bolj podlegli alkoholu. t»ri plinarni nikakor ni izpolni-
naaprotno so se na prosti progi celo povečale."
To oficialno poročilo dokazuje torej, da je blazno, ako ae trdi, da so delavci, ki zahtevajo boljša razmere za se, grobarji induitri-je. Skrajšani delavnik je podjetjem naravnost na korist; to «e je pokazalo sicer že pred leti na Angleškem, v Belgiji, na Francoskem. In vendar se upirajo podjetniki večinoma, posebno pa pri nas vsakemu skrajšanju de lavnega časa.
Delodajalci so danes vladarji * svojih podjetih; gospodovati hočejo in to psihologično jako u-mevno hrepenenje jih napolnjuje m predsodki napram vsemu» kar prihaja od delavcev. Vsaka delavska zahteva jim diši p0 omejitvi njih moči in zato se slepo upirajo, najsi jim je to na lastno škodo.
Razumno, z dokazi podprto dokazovanje ne pomaga nič. Podjetniki branijo svoje stališče, in ako se nočejo delavci brezumno uda-ti, jim ne ostane nič druzega kakor boj. Ravnanje prijateljev, sanjajočih o slogi kapitala in de Ta. je pa škodljivo, čim so ujame le on delavec na take limanice. Kajti ako hočejo delavci v neizogibnem boju zmagati, nforajo i meti toliko moči» da ao lahko me rijo z velikansko močjo kapitala. V prvi vrsti jo taka moč odvisna od sloge delavcev.
Sloga delavcev pa no smo biti samo idealna, temveč stvarna. Jamstvo ji daje sani o delavska organizacija.
Potrebna jo organizacija tuc zato, ker sama slogu, in če bi bila prav popolna, ne zadostuje. Ka pitalizem ima ogromna sredstva za obrambo svoje moči, in bojna sredstva potrebujejo tudi delavci, ako hočejo doživeti dan svoje zmage. Edino organizacija jim jih lahko oskibi. Delavcem se torej ne moro svetovati v njihovo korist nič druzega. kakor da naj ao čvrsto organizirajo. Delavcem so no godi dobro tani' <kjor imajo mnogo prijateljev, tentvec le tam, kjer imajo krepke organizacije.
To naj bi upoštevali vsi'delavci.
VSAKEMU SVOJE
«
lo.
Dnevne izvršitve delavskih skupin se v omenjenih delavnih razmerah niso prav nič zmanjšale.
Kaj je vzrok, da kateri angleških socialističnih listov preneha izbe jati, razumemo socialisti, ki pozmano boj iz lastne skušnjo. Seveda se nasprotniki socializma silno veselo, ako je kateri socialističnih listov prenehal iznajati. So pač siromaki n* duhu, ki ne poznajo vzrokov, ki so povzročili, da je list prenehal izhajati. .
Največkrat manjka izdajateljem lista praktično znanje, ka kor tudi potrebna socialistična izobrazba. Na inozemskega socia lista, ki jo zmožen angleškega je zika, napravi marsikateri angleški socialistični list zelo klevern vtis. Tendenca ameriškega časopisja so novice. Kadar izide angleški socialistični dnevnik, se temu molohu žrtvuje vse. Vsem vstreči, prinesti mnogo novic, to jo tendenca časopisja, dasiravno primanjkuje potrebnih sredstev. Brzojavne vesti v Ameriki so nio-nopolizirane in tri petinke zla-trane. Ako so nič senzacionclnega no zgodi, potom so tako vesti stresejo iz Tokova i*» brzojavijo '»a vso vetrove V Ameriki, in seveda tudi v Evropo. O tem so lahko prepričamo v kapitalističnih dnevnikih. Dogodke iz Evrope, ki smo jih čitali v socialističnih listin iz Evrope prod nekaj dnevi, najdemo v nedeljskih listih kot najnovejše novice. Uredniki socialističnega dnevnika bi zaslužili, da so jih pošteno ošteje, ako bi tako vesti prinašali kot najnovejšo brzojavko. Ali socialistični uredniki mislijo o tem drugače kot brezdušni mezdni pisači in ni a za o i v službi korporacije. Socialist vidi v tem prevaro in *o bo varoval prod prevaro čitatelje. Ali isti o it a t olj i bodo očitali socialističnemu dnevniku, da ne prinaša nobenih novic. Čitatelji govorijo zaničljivo o socialističnem dnevniku, mejtom ko hvalijo kapitalistični list. ki prinese naj-več zlaganih novic. Mejtom ko <o uredniki socialističnega dnevnika trudijo, da v listu obelodanijo, kar jo za splošnost zavimivo in koristno, hočejo čitatelji čitati o družabnih škandalih, natančno do pičiče opisanih umorih, pikantnih dogodkih in druzih nealanos-tih ki zastrupljajo človeško dušo.
Kaj pomaga socialističnim urednikom, ako se trudijo v imenu izo brazbe iu civilizacije navaditi občinstvo na dobro in koristno čti vo! Urednike zmerjajo» o listu pravijo,,da je dolgočasen — "not up to date."
Z«a tem pride gospodarska stran pri liatu. Socialistični ured uik ne more ločiti principa od stvari. Socialistični list mora dostikrat odkloniti oglase, g katerimi bi si lahko utrdil gospodarsko podlago. Odkloniti mora vse oglase, ki imajo namen oslepariti občinstvo, Zavniiti mora oglase delodajalcev, ki so v boju s svojimi delavci, oglase specialistov, prerokovalk, salonov za masažo! ženitbenih ponudb, zlatih rudni kov, oljnatih vrelcev itd., ki no sijo kapitalističnim listom lepe tisočake. Kapitalistično časopisje opravičuje občinstvo s tem, da je uredništvo popolnoma ločeno od upravništva, torej tudi od oglasov. Socialistični list ne sine priti s takimi plesnjevimi o-pravočbami na dan. Isti čita telji, ki ne odpustijo le vsega ka pitalističnemu listu, marveč ga še zagovarjajo, tisti ljudje bi u-pravo socialističnega lista kritizirali najostrejše» ako bi list pri nsool oglas, ki ne soglaša z nrav-nimi nazori lista.
Socialistični list ne moro izenačiti izgube na ta način, da bi dobil več oglasov pri poštenih in solidnih trgovcih. Mnogim trgovcem je še dandanes socialistični list nekakšno strašilo. Za-telebani so še tako. da ne vedo, da jo dolar socialista tudi vreden sto centov. Rajše dajo oglas kapitalističnemu, posebno proti socialističnemu listu, če tudi ima polovico manj naročnikov kakor socialistični list. Tudi pri tem igrajo čitatelji žalostno ulo-go. Marsikdo kunuje tam, kjer bi kupovati ne smel, ako ima količkaj razredne zavednosti v sebi. če tudi ga malo osleimrijo, ker ne verjame, da so oglasi v socialističnem listu solidni.
Socialistični list mora zagovarjati vsa dejanja linijskih de-kveev. Od njega se zahteva, da pri Gospodarskih bojih stavi svojo okzistoneo v nevarnost. Nihče no vpraša, ako bo list radi toga zgubil nekaj oglusov ali če pojdejo uredniki na ričet: socialistični list je načelo, pri .kapitalističnem listu jo pa vso "biznis". Mogoče kdo misli, da imajo ljudje, za katere so socialistično časopisje bojuje in jih podpira v vseh bojih, tudi čut poravnave v sebi? Da. manjšina! Večin-a čita kapitalistično časopisje» ki nasprotuje delavskim zahtevam. In če je bitka zgubljena, ki je bila vsled poznanja razmer socialističnih urednikov zgubljena že zdavnej, potem morajo biti uredniki socialističnih listov še veseli, da jih niso obdolžili. <1a so zakrivili poraz.
Mnogo voditeljov v današnjih unijah nasprotuje socialističnemu časopisju. Zanje je korum-pirano in skožinskoz gnilo kapitalistično časopisje božjo razodetje; v socialističnem časopisju vidijo zase neravnost, ker socialistični listi uče: delavci mislite in zopet mislite, ne dajte so voliti od posameznih oseb. Kapitalistično časopisje pa uči, da je boljše ako mislijo voditelji, masa pa spi. Zato so tudi hvaležni kapitalističnemu časopisju.
Poleg pride še umazana konkurenca s strani kapitalističnih listov» ki je posebno očividna pri raznašanju listov in prodaji listov na javnih stojnicah. Lastniki kapitalističnih listov sploh ne dovolijo, da bi so socialistični listi prodajali na stojnicah. To jo zopet krivda občinstva. Ako bi občinstvo energično zahtevalo socialistične liste pri -stojnicah, bi iih imeli kmalu na prodaj.
Vsak socialistični list so ima boriti s tožkočami in ovirami, kakeršnih kapitalistični list ne pozna. Ako hočemo imeti krepko socialistično časopisje, potom jo treba, da vsi delavci, ki priznajo potrebo socialističnega časopisja v boju za boljšo bodočnost, neumorno a citira jo za to časopisje: nabirajo nove naročnike in oglase poštenih in solidnih trgovcev.
— Po logiki Drobtiničarja pri A. S. niso bili filozofi Sokrat» Plato, Aristotel, sv. Tomaž Ak-vinski in drugi, ker niso obiska-vali univerze.
SPOLNA HIGIJENA
(Konec).
Pouk o spolni higijeni je dalje gorko odobril tudi dr. P. P. Claz ton, zvezni komisar za šolsko izo-bitazbo v VVashingtonu, D. C. Njegovo mnenje je, da spolna higi-jena je edina odpoinoč proti let uernu rekrutiranju 15.00(3 prostitutk iu zu izboljšanje rodu vob če.
"Sola j j edino mesto za razla gfiije spolne h i Ki jene", pravi dr. Claxton. "Starini nečejo niti ne-znajo poučiti otroke glede vaeh resnic o življenju. Edino vpraša nje jo, kako daleč smejo iti učitelji in učiteljice v razlaganju tega predmeta, da bo pouk odgovarjal svojemu namenu in da ne bo povzročal pri učencih nemo rahlega razmišljanja. To vpraša nje je toliko bolj zapjeteno, ker smo šele pričeli z oranjem ledine na tem polju in še ni dobrega si stema 'za poučevanje tega deli katnoga predmeta. Vendar pa po polnoma zaupam učiteljem, da bodo že našli pripravno pot za to stvar. Vsekakor je dobro, da učitelji kot za podlago vtisnejo mladini zavest, da oploditev in porod človeka ic najvažnejši in najplemenitejši del življenja. To je treba povedati v takem resnem duhu, da bo mladina zadobila spoštovanje do stvari; najboljše je, če se inštrukcije naslanjajo na prirodo, da se otroci seznanijo o spolnih sorodstvih med ptiči, cvetlicami itd. Dalje je treba mladini vtisniti v gbivo, da bo znala ceniti zdravo in krepko razvito človeško telo in da zloraba spolnih organov pomeni prezgodnjo smrt ali še hujše posledice — življenje muk in ponižanja pred drugimi ljudmi."
Skrajni čas je torej, da se enkrat poder- tudi ta kitajski zid — zid starih, okostenelih in bedastih nazorov» «ki zapirajo pot celotni vzgoji mladine, vzgoja brez spolne iiigijepe je le deltia vzgoja. Spolna vzgoja spaa.i med temeljne higijene. Vsi ugovori in razlogi, ki jih navajajo nnspro-niki proti spolni vzgoji, niče-vi. Dejstvo, da morajo dečki in deklice pri 13—14 letih — di„a!#i celo pri 20 letih — v šoli ofici-jelno verjeti, da so brez spola, je naravnost smešno. Dali v resnici tako verujejo, je veliko vprašanje. Od 12 leta naprej — zlasti pri deklicah — se pričenja doba spolne d »zorelosti in v tej dobi že pri roden instinkt sam deluje na to, da nuadina išče odgovora na razne uganke glede spolnosti. Iu mladina navadno dobi odgovor. Dobi ga v takem kraju in v taki družbi, kjer bi ga ne smela dobiti in tako'spoznanje navadno votli k spolnim zlorabam- ki zopet vodijo v škodo in v mnogih slučajih v pogubo. Smelo smemo reči. da gledo spolne vzgoje in spolnega problema sploh vlada danes tudi pri mjbolj civiliziranih narodih prava anarhija. Mladina je prepuščena sama Nebi. Danes je ta>ko Ičakor hoče "učeni" katoliški profesor Melod.v in on hoče, da bi tako še' ostalo. "Bežimo proč od spolne vzgoje, no govorimo o tem!" Saj tako delamo že od pamtiveka. Šola molči, stariši molčijo — mladina so pa kljub temu seznanja s spolnostmi kje v skrivališčih ali na zakotnih plesiščih ne na svojo korist. temveč v škodo. Zakaj ne bi torej toga učila šola in sicer v korist mladine? Sedanja sinno-vzgoja mladino v spolnih rečeh prinaša lo spoli.c razuzdanosti, ki takoj v zgodnji mladosti polože kal spolnih bolezni, nerazvitosti organov in neštetih drugih zlih posledic, ki uničujejo v dozoreli dobi moža ali žene rodbinsko srečo in dajejo povod rodbinskim tragedijam in samomorom. V 90 slučajih izmed sto so pa bi to lahko preprečilo» »ko bi ho otroci takoj-' v mladosti seznanili v šoli in sicer mi praktičen način s spolnostjo. da bi so znali Čuvali. Uo odrastejo. Tisti pa. ki pravijo, da bi so mladina pohujsala ob pouku spolno higijene, da bi dobila povod k nemoralnemu razmišljanju, tisti so pa prvo vrste"hinavci in traven t"u:i veliki — nemoralne-ži! VsTk listi, kateri vidi v učiteljevih o» sodni, tikajočih se čistosti telesu h organov, nomoral-nost — lak io navndno moralna i propaliaa katerega razburi vsa ! ka besed,i ki te nanaša na n-as-1 protni- spol. Mladina že danes marsikaj razmišlja in slika v svo-| jih fantazijah, ikar mogoče ne bi,.
če bi bila o te»1 dobro poučena na tako resuem mestu kakor je šola.
Vodstvu chikaskih javnih šol je čestitati, da je enkrat vpeljalo ta velekoristni predmet in brez ozira na jalove ugovore raznih hinavcev,
Skcbski listič v Caluinetu vpije: "Strajk je izgubljen." Mi upamo» da bo izgubljen za — Lukca in njegov Glasnik. Če so rudarji složni in neomahljivi napram vsemu, kar pride, dobili bodo stavko in to bo poraz za Lukca, njegov akebski listič in skebe.
Na Hrvaškem je pogorela ena vas. Ubogi vaščani ao se obrnili na vlado proseč pomoči. Vlada se je odzvala. Dala je pogorel^ ceni uradno dovoljenje, da smejo svobodno — beračiti napkrog! Živela taka vtada!
Katoliški duhoven Schinidt je umoril svojo ljubico in njenega otroka zato, ker mu je tako bog ukazal. To je sam povedal. Torej obredni umor!
Kranjski .fanez hoče dokazati, da je bila rimska cerkev začetnica šol. Sure. Mike! Cerkev je seveda začela z verskimi šolami, ki so naredile ljudi stokrat bolj neumne kot so bili. V srednjem veku je bila cerkev n« vrhuncu svoje moči in kakšna je bila takrat šolska izobrazba? Cerkev je začetnica — natezalnice. Na Španskem je bila natezalnica in grmada bolj v modi >kakor pa šole. Pa ne da bi janež rekel, da je rimska cerkev začela ameriške javne šole, katere so Rimcem velikanski trn v peti?
Iluerta je "soglasno" izvoljen predsednikom Meksike. Imenitno je če človek že v naprej ve, da bo izvoljen. Še bolj imenitno pa je» če je človek "izvo-jen" kljub temu če kdo glasuje zanj ali ne.
Ako carji bakra v Michiganu izženejo rudarje iz svojih bajt, potem je vrsta na rudarjih, da poženejo carje bakra iz bakrenega okrožja. Ogromna zemljišča, m» katerih se nahajajo rudniki in bajte za rudarje, so carji bakra ukradli zvezni vladi, torej ljudstvu. In ljudstvo sme vzeti, kar je njegovega.
Režeči Roosevelt je odšel v južno Ameriko. Hudomusneži pravijo, da je šel na "rajžo" zato, da bo v slučaju vojne z Mek-siko napadel Meksikance od južne strani — izza hrbta.
Ubogi Janez Kranjski! Kako so muči in poti na vse pretege» da bi "spreobrnil" socialiste in zaprl pot socialistični misli — a vse zastonj. Ves ta čas odkar Janez tuli n« Carnegijeve orgle proti socialistom, izgubil je 'Pro-letarec' samo enega naročnika. Eden edini naročnik se na mje izneveril, a namesto tega je pa ntaš list pridobil stotine novih naročnikov. Stotine proti enemu! Janez nam je vzel enega, mi pa njemu stotine! Janez, ali so ti izplača?- Saj ne bo nič, Janez! Vidiš, ko bi se ti rodil leta 1513 A. D. — potem bi že šlo. Tedaj bi bilo t« ko kakor bi ti rekel, kdor bi delal drugače-zavpil bi ti: Na grmado z njim! In šli bi vsi na grmado ali v vrelo olje ali na natezalnico. Ali danes, Janez, piše se 1913 A. D. in to je dolgih štiristo let razlike. V teli 400 letih io so je pa marsikaj spremenilo in ko poteče šo drugih 400 let, se bodo ljudje čudili. da so niih pradedje v letu 1913 verjeli nekaj takega, kar na primer uči Kranjski Janez! Torej Janez, prepozno si prišel na svet. Ali veš. Janez, kaj bi sr zgo<Jilo človeku, ako bi šel nasproti drvečemu vlaku z namenom. da jti ustavi? V takem po-ložjau si ti - /ato so lepo čuvaj!
v
Časopisje poroča, da jo katoliki duhoven Oarrott Burke v Denvern, Colo., sklenil prirediti plesno veselico v korist cerkve, na kateri bodo dovoljeni vsi Se tako razvpiti plesi kot n. pir. 't«ngo" itd. Na veselici bodo naibrŽ orglali na Carnegijeve orgle!
Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki.-
RK8ÄKUTIVA:
Filip Godlna, B. E. Savi t, Frank Petrtč, Ivan Maaten, M. Lučlč, Fr. Al «A, M. Polu vina, J. Krpan, 2. Bajskld, M. Vrkljan, Al« Dubravac. Ulja Suinjar, gl. tajnik, 111 Maxkat St, Chicago, III.
8«ja eksekutive ao vsako prvo soboto v mescu ob 8 uri sveder. NADZORNI ODBOB:
Mika Mavrich, Chicago, 111., Frank Novak, Milwaukee, Wis., Joho fcvanut, •Chicago, lil., Nick. Hiaich, Milwaukee, Wis., Dimiter Ekonomof, Gary, Ind. ODBOB ZA UPRAVO ZVEZNE TISKARNE O. Borger, Jos. Zavertnik ml., B. K. Savieh, Frank Podboj, I. Steiner. — Vsa informacija o tiskarni daje tajnik taga odbora Jos. Zavsrtnik ml., 2821 So. 40. Ave., Chicago, III.
Klubi, kl tele govornike, naj ae obrnejo na gL tajnika. ARKANSAS: —
83. Jenny Lind, Ark.—Jugosl. soc klub, taj. Anton Pečar, K. F. D. 3, Box 147. 107. Hutington, Ark.—Jugosl. soe. klub, tajnik Fr. »enger, B.F.D. IUI.
Ä^fflSSL	C.1.—Jugo.l 8«o.	uJnlk B. M„k.W.K
846 Jackaon 8t., W. Oaklaad, Cal.
ILLINOIS: —	1
atev. 1. Chicago, IU. — Jugosl. soc. klub, Ujaik Frank Podlipec, 5039 W. 25th Place, Cicero, IU.
4. La Balle, 111. — Jugosl. soe. skupina, tajnik John Kogel, 1037 — 2nd St. 6. Chicago, IU.—Jugosl. Soe. Udruienje, tajnik Blat Jakopec, 1830 8o. Centre Avenue.
20. Chicago, IU.—Jugosl. soc. udrutenje, taj. Petar Kokotovich, 2296 Clybourn Avenue.
-39. 43.
Oglesby, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Alauf, Box 67. Waukeci
aukegan, 111. — Jugosl. eoe. klub, tajnik John Zakoviek, 427 Belwedere St., organizator J. Petrovčič. Seje vsako zadnjo nedsljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v dvorani John Straiiiarja.
46. Panama, IU. — Jugeel. sec. klub, tajnik Jee Ferjaačič, bex 10.
50. Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Sim. Kaučič, Box 631.
Seje se vsake 2. in 4. nedelje v mesecu eb eemi uri zjutraj v Un ¡en Hali East St. Louis, IU. — Jugosl. socialistično udrutenje, tajnik John Badalieh, 211 Exchange.
40. Cicago, IU. — Jugosl. socialistično udrutenje, tajaik S. Sekulick, 3247 F.meral ave.
LiviagMtea, III. — Jugosl. socialističen klub, tajaik Frank Krek, P. O. Springfield, 111.—Jugosl. soe. klub, tajuik Kari Nelletz, 431 W. Madison St. Witt, IU. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Tavomik, Box 135. Zeigler, 111. — Jugosl. soc. udrutenje, tajnik M. Vidakovich, Box 166.
106. De Pue, IU. — Jugoel. soe. klub, Ujaik Jos. Omerza, Box 651.
109.	Granite City, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Atef. EgeduiiČ, Box 159.
110.	Staunton, 111. — Jugosl. soe. klub, tajnik Jak. Konéina, Box 658. Organizator Fr. Jerkiié.
115. Buckner, I1L—Andrew Barnich.
120.	So. Chicago, IJ1. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Pretnar, 11256 Fulton Av.
121.	E. St. Louis, IU.—Jugosl. soc. Udrui., tajnik K. Vitintin, 3217 Louisiana Bl.
126. Peoria, IU.—Jugoel. soc. udrut., taj M. Markiič, 2006 So. Adame St.
64.
■67. 84.
92
125. Mullan, Ida.—Jugosl. soc. klub, taj. John Mohorich, Box H.
INDIANA: —
25.	Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Markich, 731 N. Warman St.
•a. Clinton, Ind. — Jugoel. soc. klub, tajaik Victor Zupančič, bex 17 B R. — Organizator L. Prainikar. Seje se veako prvo nedeljo ob 5 uri popoldne.
63. Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ant. Juki, Box 401.
KANSAS: —
30.	Breezy Hill, Kans.-^Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Smolsnik, K. R. 2, b. 208.
31.	West Minerai, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Goriek, box 211, W. Mineral, Kans.—Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani it. 6.
34. Frontenac, Kana. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Thom. Koplič, box 163.
•0. Franklin, Kaaa. — Jugoel. soc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38.
61.	Skidmore, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Fraak Oematar, Box 34.
62.	Carona, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blat Mezori, Box 162.
91. Stone City, Kana.—J ugosl. soc. klub, tajnik Mike Maček, Box 484.
MICHIGAN: —	____ _
48.	Calumet. Mich.-^Jugoel. soc. udruienje, tajnik Jos. Ozanich, 407%—5th St
61. Detroit, Mick.—Jugosl. soc. udrut., tajuik S. Mirosavljevich, 1208 Rivard St.
88.	Detroit, Mich. — Jugosl. Udrut., tajnik M. Jovanovich, 747 Franklin St.
114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Thos. Petrich, 333 Ilendrie St.
MINNESOTA: —	'
22. Chisholm, Minn.—Jugosl. soc. udrutenje, tajnik M. Maunn, box 223.
54. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. G. Mihelich, Box 251.
119. Biwabik, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Mahnich, Box 332.
MISSOURI: —
14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udrutenje, tajnik Jos. FUipovich, 1520 Destrahan St.
MONTANA: —
73. Red Lodge, Mont. —Jugosl. soe. klub, tajnik Geo. Forstner, box 615.
96.	Bear Creek, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Donlček.
101. E. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Benchina, Box 201 8eje so vsakega 2. v mesecu ob 8 uri zvečer.
111.	Butte, Mont. — Jugoel. soc. Udruienje, tajnik Sim. Fabianič, 203 E. Psrk 8t.
NEW YORK: —
124. Albioa, N. Y.-^Jugosl. soc. udrut., Petar Putnik, Box 55.
OHIO: —	•	"
2.	Gleneoe, O. — Jugoel. sec. skupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Bex 43.—Redne mesečne seje so veako 2. nedeljo popol. pri sedr. N. 21 em berger ju.
18.	E. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Jos. Aestak, 1004 Caldwell St., Youngstown, O.
26.	Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Rud. Graditnik, Box 437.
27.	Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Pstrovčič, 5912 Prosser av. Jos. Rauch, organizator. — Seje so vsako 2. in 4. nedelje v mesecu eb 9 uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave.
38. East Palestine, O.—Jugoel. eoe. ok up in a, taj. Jak. Istenich, b. 304. Seje se vrte vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Organizator Frank Hostnik.
49.	Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Gus. Kaibaj, 424 E. 157th St., Cleveland. O.
«2. Youngstown, O. — Jugosl. soe. klub, taj. Math. Urbas, Box 431, Youngstown. O.; organizator Anton Kikel.
71. Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik S. Apoljarec, 5327 Standard St.
*2. Collinwood, O.—Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Koielj, 4429 Aspenwalle av
76.	Kuelid, O. — Jugoel. socialistični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. A Goldar St., organizator Karol Kotnik.
86.	Akron, O. — Jugosl. socialist, udruienje, tajnik Branko Aolič, 117 N. High Street.
89.	Tjorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th St.
95. Piney Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Sedej, P. O.
113. Bridgeport, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Akoda, Box 750.
123. Maviiard, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Dom. Feltrin, Box 272.
OREGON:—
«7. Portland, Ore.—Jugosl. »oe. udruienje, tajnik S. Zlodi, 141 N. 16. 8t.
PENNSYLVANIA: —
3.	N. S. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Ferdinsnd Randa, 722 Emlin Alley.
5. Conemaugh, Ps. — Jugoel. soc. skupina, tajnik Frsnk Podboj, Box 705.
10. Forest Citr, Ps. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Rataia, box 106, Vandling. Pa.
12.	E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Blagič, Box 388. John Gra^anin, organizator.
13.	Sygan, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kvartich, b. 453, Morgan, Pa
16. Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Miro Zvonar, Blair Sta., B. 155
19.	Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av.
32.	West Newton, Pa. — Jugosl. soc. akupina, tajnik Jo's. Zorko, Box 91a.
51. Monessen, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Stef. Pogledič, box 329.
57. So. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tsjnik M. Z. Mamula,
2620 Sarah St.
63.	Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Rome, Box 10, R. F. D. 3, Irwin, Pa.
65. Johnstown. Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad St.
69.	Herminie Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ig. Kolar, box 73.
70.	Large, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nick. Jakrlin, Box 102.
14.	Willock, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Doliusr, L. Box 112, organizator Jack Miklančič, L. Box 3.	r ,
75." Braddock, Pa. — Jugosl. sop. udruienje, tajnik S. Mihalich, 22 — ."th ave.
77.	McKees Rocks, Pa. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Anton Radanovich, 105 Ella St.
78.	Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau.
87.	Fayette City, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje se vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
90.	Primrose, Pa. — Jugosl. soc. udrnienje, tajnik Pet. Bacher, Box 707.
93. Browndale, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, box 140, Forest City.
97.	Homer City, Pa. — Jugosl. soc udruienje, tajnik Stevo Janič, Box 421.
98.	Garrett, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik John Kralj, box 227.
99.	McKees Port, Pa. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik J. Bošnjak, 606 Manning Avenue.
100.	Ellsworth, Pa. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Jos. Puškarich, box 161, Ellsworth, Pa.	*
104.	Woodlawn. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik M. Jovanovich, Box 692.
105.	Marinnna, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tainik Frsnk Primotič, Box 213.
112.	Lemont Furnace, Pa.—Jugosl. aoc. klub. tajnik Frank Oramc.
116. Johnatwoa, Pa.—Frank Vola vlek, 409 Ohio St.
fH»»M»»<MMIMIIIMMM
► - it
i StranKP' \
v«******************«**«*. -
Conemaugh, Pa.
Cenjeno uredništvo t Prosim, natisnite sledeče vrste v prihodnji izdaji lista:
To variti delavci poiorl
Soc. klub it. 5 v Conneniaugh, Pa., priredi v nedeljo 9. nov. ob 4. uri popoldan javen ljudski »hod v Slov. izob. domu na Franklinu. Ustopnina prosta. Vdeležite se v obilnem številu.
Seje hoc. kluba štev. 5 se vrše vsako drugo in četrto sredo v mesecu ob osmi uri zvečer. Vsakega člana je dolžnost, da se istih udeležuje.
F. Podboj, tajnik.
MLADINSKA SOC. ORGANIZACIJA VR&I VELIKO DELO.
Tri milione dečkov in deklic je v indirektni zvezi s socialistično strarnko v Zedinjetiih državah. To so otroci aktivnih članov stranke, socialističnih volicev in tistih delavcev, ki simpatizirajo z našim gibanjem, in to mladino hoče stranka privesti v gibanje za socializem s sistematično izobra/.bo. Organiziranje mladine za razredni boj ni več nič novega. Take organizacije obstoje že dolgo v Evropi, zlasti v Nemčiji, in tudi v Žedinjenih državah imamo mladinsko organizacijo, katera krasno napreduje. Ni ga skoraj večjega mesta v republiki, kjer bi ne bila mladinska socialistična liga (Young People's Socialist Leage) in vsaka taka liga je v tesni zveri z osrednjo upravo stranke.
Namen teh organizacij je izobraževati mladino v socialistiČ-nem duhu in jo-vtrditi ter pripraviti za bodoče boje na političnem in ekonomskem polju. Izobrazba se deli na mnogo panog. Tako u. pr. v Chicagi» Butte, Mont., in v več drugih mestih i-majo mladinske lige svojo šolo za principe municipalne vlade, kjer se dečki in tudi odraščeni so-drugi bavijo z neštetimi problemi mestnega vladanja ali upravljanja. Mladinska organizacija v Chicagi ima svoj glavni st-an na 1432 W. Madison St., in šteje o-krog 500 članov in članic. Na čelu te lige je sodr. Adrian Rogers, ki je tudi predsednik unije ste-nografov. Program za izobraževanje in zabave za nastopno zimsko sezono je zelo obširen. Liga je vpeljala za letos redna predavanja v prostorih svojega glavnega stana ; tri predavanja so se že vršila zadnja dva tedna in sicer z lepim vapenom. Chikaška organizacija ima tudi svoj časopis, kateri izhaja mesečno v obliki majhne revije.
Gibanje za splošno organiziranje socialistične mladine po vsi republiki je v polnom tiru. Mladinska organizacija je nekaka pripravljalnica za urenje in va-jenje mladih socialistov in socia-1 istk za bodoče boje, ki jih čakajo. Kjerkoli je močnejša organizacija socialistične stranke, tain mora pfejalislcj vznikniti mladinska organizacija. Socialistično gibanje se danes več ne suče samo okrog pouličnih govornikov in cirkulacije tedenskih časopisov ; današnje gibanje zahteva več polja in več dela, zato pa socialistična mladina ne sme lenariti.
v	#	#
( as je torej, da se v tem po-arledu zdramimo tudi imroslovan-ski socialisti in povsvetimo več psznosti naši mladini. Popeljimo jo v mladinsko socialistično organizacijo i
SOCIALISTIČNO GIBANJE.
—	Stranka v Švici je lani napredovala trideset odstotkov na Članstvu.
—» Učilisče (college) so ustanovili socialisti v Siuitnville. Minn.
—	Konočno so tudi fraucoaki delavci ustanovili svojo avtonomno organizacijo v Zed. državah. Tajnkk-prtvajatelj francoske sekcije v osrednjem tajništvu je so-drug Jos. Iiicard.
—	Socialisti v Seattle, Was., ki so več mesecev bojevali živahen boj za Mvobodo govora na prostem* so zmagali na celi črti. Sodnik Humphries, kateri je obsodil več kot sto sodrugov v zapor in na denarno kazen, je moral razveljaviti vse obsodbe in denarne kazni je sam plačal.
—	Državna delavska zveza v Utah je pred kratkim na svoji letui konvenciji odobrila program socialistične stranke, načela indu-strielne unije in propagando za žensko volilno pravico.
—	Sodrug Kugene V. Debs je bolan. Naporno agitacijsko delo ga je docela oslabilo In po nasvetu zdravnikov je odšel na farme v Colorado, da okreva.
ZA MICHIOAN8KE STRAJKARJE.
Aurora, Minn.
Jugoslovanski socialiatični klub štev. 54 je nabral /a štrajkarje v Michiganu $4625. Dali so kakor sledi:
Henrv Delle* $1.00, J. H. Mihelich $1.00, i'red. Hhiltz $1.00, Karl Yerich $1.00, Movitus Kapsch 50c, Matt. Yerich 50c. Frank Aerjak 50<\ John Prime 50t, Anton Mauvrič 50c, Frank Skulic 25c, John Aerjak 50c, Ludvik Gouie 25c, Neika Aer jak 50c, Jack Aerjak 50c, Joe Viraud, saloonar 25c, Ignac Hoche-var, saloonnr $1.00, John Adoliek 25c, Paul Krie 20o, Maria Kavoč, saloonar 25c, Mike Topolka, naloonar $1.00, John Oritiem 60c, Ignac Krai 25c, John O-berster $1.00, Carl Erikson $1.00, Frank Hitti 2St-. Frank Uncek 50e, John Olson 10c, Geo. Pa I Is ne k $1.00, Joe Mikše 25c, Frank Anzelc 50c, Mih« Klobučar 50c, John Taviel 25c, John Htefanic 50c, Anton Moj«- 50e, John Boiič 25c,' Frank Sedla j 25e, Anton Petrič 25c, Miha Mikeli." 25c, I^eo. Stebla j 25c, John Boben lOe, Frank Johnsou lOe. Sam Ka-npar 95e, John Smrekar 25c, Martin Kežek 23c, Neimenovan 25c, Neimenovan 25c, Anton Bolka 50c, Neimenovan .">Oc, Frank Sevstik 25c, John Roblek 25e, Matt. Satlic 50c, Joe Gover 50c, Loui» Olavan 25c, Joe Steblaj 25c, Fran Glavan 50c, Geo. Polapiar 25c, Blai. Tomlanovič 50«, Geo. Lopac .">0c, John Petri* 25c, Frank Vabsr 50o, Pav. Gačefta 36e, Anton Muhar 50r, Frank Slivac 50e, Frank Muhar 50c, Steve Je-dinak 50c, Anton Jarda* 25c. John Jamnik 25«-, Anton Jamnik 50c, Joe rtkrbic 25e, Jack Krmavner 50e, John Luatig 25e, Joe Mikic $1.00, John Ma tičič 16«, Frank A. Turk 25c. Matt. Sevstik 5Or, Louis Petelin 25c, Joief Pete lin 25c, Anton Mariniek 50c. Joe Pe tek 25«, Anton Peruiek 35e, Frank Pe tek 25e, Neimenovan 25e, Joe. Praznik 25c, Louis Sever 25c, Frank Rajar 25e, Anton Ha da is 2Jc, John Novlan 25c, Frank Podriaj 25e, Jos. Gorpadol 25c, Anton Bavdek 25c, John Austar 25e, Anton Devčar 25r. t'nion Man 50c, Anton Bobnar 25i-. Miho Jerina 5c, Joe. Kraiovec 25c, Jach Snop $1.00, Frank L Serjak 25e, Mrs. Mikulic 30c, Louis Bregar 25c, Steve Gosj>eti 25c, Anton Tomtie 25c, l»uren Kostelc 25c, John TomSič 25c. Joe. Sekula 25c, Joe. Osa nik 25c, Geo. Gregorčič 25e, Frank K na us 25«, Frank Gregorčič 25c, John Sedej 50e, Nigito Vaciplc 50c, Frank Mihelii 25e, J. T. Rutz 50«, Anton Te gel 25e, Zupančič, saloonar 25c, Louis Trpič $1.00, Rudolf Zidar 25c. — Sku ps j $46.25.
FOND ZA MICHIGAN8KE ŠTRAJ KARJE.
Ant. Lože j, Georgetown, Wash...$1.00
Po F. Bnde-ju, W. Allis, Wis----13.00
Po John Kremiarju. Cleveland, O. 5.56 Po J. B. Mihelicu, Aurora, Minn..46.25-Po L. Grosser, Sweetwater, Wyo..20.00 Po M. SmoMniku, Mulberrv Kans. 10.00 Zadnji i/.kaz Stv. 320............85.35
Milwaukee, Wis. Okt
Cenjeno uredništvo 1 Prosim, priobčite glede podpore za stav-tarje v Michiganu sledeče:
Pri seji soc. skupine št. 37 J. S. Z. se je sklenilo ,da se pošlje nekaj sodrugov po naselbini, da zbirajo podporo za sta v kujoče brate v Mihhiganu. Za to so se prostovoljno javili nekateri sodrugi, ki so šli takoj drugi dan na delo.
-speh je bil povoljen, akoravno so obiskali sedaj sarpo en del naselbine in sicer one rojake, ki stanujejo v «obljižju. Sodrug Ben-da je obiskal rojake na West Allis in je imel tudi precej uspeha. Tukaj prinašamo svote, ki so jih nabrali posamezni sodrugi. Posameznih imen pa ne obavljamo, ker >i vzelo preveč prostora v listu, katerega se lahko porabi za boljše stvari. Nabiralne pole pridejo v roke nadzornega odbora naše skupine in on bode pregledal in izračunal še enkrat vsako polo, tako da hode vsak dar prišel na pristojno mesto. Vsakemu darovalcu ako tudi ni član skupine pa je na razpolago, da se prepriča o teh računih. Nabrali so sledeči sodrugi svote: Ferdo Klančik in Joe 'reseČnik $28.25. Val .Lemoni in Anton Pudor $léM. Val. Welca $34.00. Frank Jager $1.50, Joe lorvat $2.60, Frank Benda za West Allis $13.00. Skupaj $62.70. Svota je bila poslana na "Prole-tarca". Vsem darovalcem se tem potom zahvaljujemo v imenu stav-lujočih bratov. Za soc. skupino ftt. 37	Frank Novak,
tajnik.
Op. ured: Želeti bi bilo, da bi tudi ostali klubi in posamezniki, i'\ nabirajo rajne fonde, opustili dolge vrste imen darovalcev in bi se omejili le na zbrano svoto, na->iralca in naselbino.
Skupaj do danes it. 321......$180.16
AGITACIJ8KI FOND ' za poiUjanJs Proletarca med mlchigan ske fttrajkarje.
J. Grahek, Gilbert, Minn.......$ .75
J. lTrh. Springfield. lil......... 1.00
Jugosl. socialist, klub št. 83,
Jennvlihd, Ark............... 5.00
Frank Pirnat, Lh Salle, IU...... 1.00
Primanjklaj dne 28. oktobru----25.94
»»T." izti*ov St v. 321............ 6.75
K POR AK NT PORAVNAL ZAOSTALE NAROČNINE, NAJ TO STORI TA HOJ, KER SF MIT SICFR V KRAT K KM USTAVI LTST. čakali bomo samo tiste, ki se Javijo, naj se Jim lista ne vstavil Pozor na to!
Skupaj.....................$32.69
Današnje pokritje............ 7.75
Primanjklaj dne 4. novembra... .$24.94
FOND ZA DNEVNIK
A. Low j, Georgetown, Wash. .. 2.00 Zadnji ixkaz štev. 320......... '-'»V0.64
Skupaj do 4. novembra 1913. .$271.64
117. Lloydell, Pa.—Anton 8traiiSar.
11S. Meadow I,and. Pa.—Jugoel. soc. klub, tajnik Viktor Len asi, Box 216.
127. Dunlo. Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik I. Peternel, box 275.
WASHINGTON: —
28. Roslyn, Wash. — Jugosl. soc. udrutenje, tajnik Mike Ozanich, Box 905.
102. Buckley. Wash. — Jugosl. soc. udrut., tajnik A. Klenosh, Box 432.
WISCONSIN: —
9. Milwaukee, Wis.—Jugoal. so«, udr*., tajnik Thos. Stepich, 456 So. Pierce St
11. Kenosha, Wis. — Jugosl. socialistično udrnienje, tajnik M. Udbijanec, 33 N. Main St. Organizator M. Cubrilo. — Seje so v«ako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socialist, gl. stanu.
35. West Allis, Wis.—Jugosl. soe. udruienje, taj. T. Pataloviča, 42S — 56th Ave Avenue.
37. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupins, tajnik Frsnk Novak, 257—1st ave Seje so vnak 'tmg petek v mescu.
122. Racine, Wis.—Jugosl. soc. udrnienje, tajnik Mark Pavlov, 1219 — sth St
WYOMING: —
8. Cumberland, Wyo. — Jugoslovanski aoc. klub, tajnik M. Verčič, box 232
♦4. Supsrier, Wye — Ji.gosl. sec. skupina, tsinik Lukas Oros^r. Box 341. Seje *e vsake drngo nedeljo v mesecu popoldne eb 2. uri v Hali K. PeruSka
85. Sweetwater, Wyo. — Jugos!, soe. klub, tajnik Jernej Bajdr: orgsnisator Paul Hribar. — Seje ag vsako r.adnjo nedeljo v mescu ob 6 url zvečer v stanovanju Psul Hribarja.
108. Cambria, Wyo. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Nik. Prasetlna, box 25.
Superior, Wyo.
Cenjeno uredništvo! Pri nas je socialistični klub št. 44 J. S. Z. sklenil, da gredo člani pobirati prostovoljne prispevke za nase bojujoče se brate v Michiganu. Nabrali smo $20.00, katere Vam »ošiljam potom money ordra, da odposljete na pristojno mesto.
Dali so: F. Sluga $5.00, S. S. $3.50, neimenovan $1.35, J. Rus $J, A. Vehar $1; po 50c so dali: F. Piuk, A Keržičnik, J. Gabršek, J. Miušek, J. Jardaj; po 25c: P. žužan, A. Brane, A. Piuk, A. Češ-navar, M. Vehar, F. Taučar, J. Piuk, F. Petkovšek, L. Pintar, F. Kušak, F. Kaučič, J. Have, A. Ifave, J. Leskovec, F. Jezda, J. Jeraša, F. Trillar, J. Rent, J. Jezda, .T. llaniger iri F. Beranic 15c. Skupaj $20.00. Vsem iskrema zahvala !	J
Lukas Grosser.
ZA PREMOGARJE V ZAP. PA,!
V zapadni Pennsylvaniji 5tem distriktu organizacije U. M. W. of A. so volitve za upravnike pre-mogarske unije.
Sledeči sodrugi so naši kandidati
Za predsednika E. I). Reed Za podpredsed. Thos. Robetson Za tajnika Andr. Puškar Za odbornika Mike Ilalap.v Sprememba uradnikov rečene ga distrikta je potrebna, zato naj naši sodrugi glasujejo as omenje ne sodruge.	T. S.
Listnica.
F. Benda, W. Allis. Wis.: Kakor vidite, je že sodr. Novak omenil dotične prispevke za michiganske štrajkarje. Vaš dopis bi bil torej odveč. Pozdrav!
Strajkar: Vašemu dopisu ste porabili pri«] jat i svoje ime in naslov. Dopisi brez podpisa romajo v koš. ^e ielite da bo dopis priobčen, pošljite Vaš podpis.
Jos. Erjavčev obrambni fond.
Poslano na sodr. F. Matkota v Gre«>ns:
bur g, Pa.!*. M. Werbish, od društva sv. Barbare št. 59, Jacksonville, Ivans., $7.00. Hvala!
ZASTOPNIKI PROLETARCA.
Aurora, IU.: John BlaschiU, R. F. D
4, box 63 A. Aurora, Minn.: John P. Novljan, b. 78 Barberton, Ohio: Frank Levstek, 817 Wnoster Ave., in John Balant, 311 So. 4th ave.
Bear Creek. Mont.: Frank Dantfek. Bessemer, Pa., John Popetnik. Biwabik. Minn.: Fr. Mahntf. Black Diamond Wash.: Martin Pod-pechan.
Braddock, Pa.: Mike Bambich. Broughton, Pa.: Jakob Dolenn, box 181 Butte, Mont: Iiouis Sporar, Frank Zajc Buxton. Iowa: John KraAevec. Canonaburg in Meadow Lands, Pa.' John Koklich, box 276, Canonsburg Pa.
Carona, Kans.: Blai. Mezori. 1 CsrroUton. Ohio: Anton Widmar. Chicago, IU.: Frank Wegel, 460 N. Halsted St.; Frank Ala*, 4006 W.
31. Sc.
Chlaholm, Minn.: Math Rihter, Anton Mahne, box 152.
Claridfo, Pa.: Jaeob Okorn A Johu Mlakar, box 68; Fraak furman, box 255. Cleveland, O.: Anton Pozareli, 2554 E. 82nd St.; Anton Gradiaher, 1158 E. E. list St.; Rose Kolar, 7613 St. Clair Ave.: Jos. Marinčich, 3536 E. 80th St; Math Petrovčič, 5912 Prosser Av. And. Mitko, 1158 E. 61st St.; L Ste govec, 1119 Addison Rd. OUff Mine, Pa., Moon Bun Pa. in Imperial. Pa.: Math. Petrich CUnton. Ind.: Viktor Župančič, box 421. R. B.
Collinwood, O.: Dominik Bliimmel; Ant. Kuinik.
Columbus, Kans.: Martin Jurečko, R
B. 8, box 60. Oonsmaugh, Pa.: Andrej V idr ich, »ex
523; Frank Pavlovi«. Coulters k Robins, Pa.: Jernej Kupnri. Darraugh, Pa.: John Matelko. D« Pue, I1L: M. Omerza. Detroit Mich.: t C. Oglar; Joe Prei-mer; Thoa. Petrich, 1184 Rusaell St. DodgsvUle. Mich.: Valentin Krall, Box 49.
Dunkirk, Pittsburg, Kana.: Anton Tom-iich.
Dunlo, Pa.: Frsnk Kaučič, box 73. Bast Palestine, O.: Frank Bogataj. Ely, Minn.: .<ohi. Teran, J. Akerjanec,
Louis Ferkol. Evsleth, Minn.: Jacob Ambroiieh. Export in Psnnsylvanljo: John Prostor,
box 120. FiU Henry, Pa.: Frank lade/. Forest City, Pa.: Anton Drasler. Fort Smith, Ark.: Frank Gorenc. Franklin * Girard, Kans.: Fr. Wegel. Frontenac, Kans.: Anton Katzman,
John Bedeu«. Garret Pa.: St. Zsbrič. OUbert and Mc Klnley, Minn.: Joe
Grahek, box 183. Girard. O : Anten Strah, box 372. Girard, Ohio: Frank Ban, box 365. Glencoe. O.: Naee tlemberger. Greens burg. Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel; Frank Steiner, 415 Grove St. Herminie, Pa.: Jos. Brie. Hlbblng, Minn.: Frank Hitti in Henry Delles.
Huntington, Ark.: Karel Petrich. Imperial Pa.: lg. M urshetz. Indianapolis, Ind.: J. Markich. Irwin in Wendel, Pa.: Louis Brie. Jenny Lind, Art: Fraak Goren«. Joonston City, I1L: John Slivnik, Louis Brie.
Johnstown, Pa.: Math. Gabren ja, Jaeob
Kocyan, 409 Ohi St.; Bern. Dobli-kar, 803 W. Ray m St. Kenosha, Wis.: Frank ¿erovec, 22 How-land ave.
Klein. Mont.: M. Meznarich, box 127. La SaUe, I1L: John Rogelj, 1216—3d St.
Martin Novlan, Vencel Obid, 438 Berlin St.
Little Falls, N. Y.: M. Penich, 50 Johns
Street.
Livingston, IU.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. in okoUca: Anton Stra-ftiiar.
Manor, Pa.: John Metelko, box 71, Cla-ridge, Pa.
Marlanna, Pa.: Frank Primoiič, Box
213.
McDonald, Pa.: Anton 8kafar. McMeechen, W. Va.: John Merzel. Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St; Ig. Kuiljan, 229 — 1st Av.; John Kraine, 317 Florida St. Minnesota: F. aitte. Morgan, Pa.: John Kvartich Muddy, IlL: Louis Furlan. Mulberry, Kans.: Aunton Sulsr.
Martin Smolxhnik, R. R. 2, Box 208. Mullan, Ida.: Anton Bambich, Box 280. Murray, Utah: Vencel Branisel, Box 1. New Duluth, Minn.: Albert Hrast. Nokomis, HL: Math. Skriner. box 607. North Chicago—Waukegan: Paul Bar tel, 1400 Sheridan Rd., Waukegan, lil.
Oregon City, Ore.: John Kurnik. Orient Pa.: Louis Yerinik. Panama, Dl.: Jos. Ferjančič. Piney Fork, Ohio: Louia Glaser. Pittsburg, Kans.: Jacob Selak. Pittsburg, Pa. in okoUco: Anton Zidan-
ftek, Blai. Novak, 6568 Roman ave. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec, 508 Mof-
fet in Jos. Hočevar. Pullman, Dl.: John Levstek, 11262
Stephenson Ave. Reading, Pa.: John Pezderc, 343 RiveT Street.
Red Lodge, Mont.: Louis Teller, box
47 Call.
Reliance, Wyo.: Jernej Verčič, box 152. Rock Springs, Wyo.: F. 8. Tavcher, 440
7th 8t.
Roslyn, Waah.: John Zobec, box 19. Roundup, Mont: Martin Meinariič. 8t Louis, Mo.: Val. 8ever. Sharon, Pa.: Jos. Paulenich, R. F. D.
57, Box 44. 8mlthon in Westmoreland Co., Pa.:
Joseph Radisek, Central Hotel. 8outh Fork in 8t. Micheal, Pa.: Jakob Rupert.
8prlngfleld, IlL: Frank Bregar. Stauton. IU.: Anton A usee, L. B. 158
in Jos. Mostar. Steelton, Fa.: F. N. Ribarich, 110 N. Front 8t.
Stone City, Kans.: Mihe Fine, box 496. 8tone City. Mineral ter W. Mineral.
Kans.: John Goriek. Struthers, O.: Math Urbas. Sublst Wyo.: John Oatroinik, box 117. I Superior, Wyo.: Luka Glosser, box 341. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Thomas, W. Va.: Lad. Bewedek, Box 117.
Tonopah, Nev.: W .8. Atefanac. Vandling in Forest City, Pa.: Anton
Drasler, box 9; Frank Rataie, box 106. WalkervlUe in Butte, Mont.: Peter M-Barich, box 1315.
Waukegan k North Chicago: J. Zakoviek, 427 Belwederfe St. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj, Box 68. WUlock, Pa.: Fr. Sedej Wlnterquarters, Scofield in Blear Creek,
Utah: Peter Zmcrzlikar, Box 35. Witt, IU.: D. Sanuikar. Youngstown, O.: John Petrič, box ÖS0;
M. Urbas, box 431. Yukon, Pa.: Katarina Klari?, Ant. Ijavrič.
Sodruge v tistih naselbinah kjer še I nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da se zglasijo za zastopništvo. Prija vije naj se kar potom dopisnice na upravniitvo "Proletarca", na kar jim pošljemo vse potrebno.
Upravniitvo.
— Drobtiničar v A. S. je v
enem »topen dolgem članku pripovedoval, kakšne šole mora o-biskati človek in kakšnih tern^-nov se mora učiti, ako hoče postati filozof. Pozabil je~1Sa povedati- da njemu manjka prvi pogoj za filozofična razmotri-' vanja -— možgani.
proletarec
SOCIALIZEM IN MODERNA VEDA.
(Dalje.)
V smislu razvojnega zakona bi ne ustresala domneva, da odstrani socializem s kolektivno lastnino sleherno individualno lastnino. Vsak razvoj se izvrši tako, da nova razvojna stopnja ne iztrebi vsega preteklega, temveč le nevzdržne stvari, ki novim živ-Ijenskim pojem absolutno nasprotujejo. Če nadomesti individualno lastnino zemlje in proizvajalnih sredstev kolektivna lastnina, * s tem ne bo že odpravljena individualna lastnina živil, obleke in predmetov, ki so potrebni poedin-cu in rodbini za izključno porabo.
Ta vrsta zasebne lastnine bo . obstajala zmerom, tudi v kolektivizmu, zakaj neobhodna je in popolnoma združljiva z družabno lastnino zemlje, rudnikov, hiš, delavnic, strojev, orodij in prometnih sredstev.
Že danes obstaja kolektivna lastnina v različnih oblikah pred našimi očmi. n. pr. v obliki javnih knjižnic; ta naprava ne otežuje poedincu osebne rabe knjig, ki bi si jih sicer zaradi redkosti ali dragocenosti ne mogel nabaviti, temveč oblika kolektivne laatni-ne podeluje knjižnim zakladom veliko večjo vrednost, kakor jo imajo v skladnicah bibliofilov nagrmadene raritete; prav tako bo kolektivna lastnina zemlje in proizvajalnih sredstev podeljevala poedincu stroj, orodja in kos polja v uporabo in s tem postote-rila korist teh delovnih sredstev.
Neosnovana je trditev, da izgube ljudje, če odpade izključna, vzmnožljiva in prenosljiva lastnina na vrednotah in ž njo iz osebnega in rodbinskega interesa izhajajoči egoistični motiv, vse veselje do dela. (Evgen Rieiiter trdi celo v svoji površni kritiki socializma, da slednji uvede palice za tiste, ki ae jim ne bo hotelo dela.) ,	I
Saj vidimo v današnjem individualističnem svetu, da se po Laveleyeju temeljito raziskani preostanki kolektivne zemljiške lastnine obdelujejo z enako skrbnostjo in z enakim donosom, kakor posestva v zasebni lastnini, četudi imajo solastniki tega «kolektivnega posestva le pravico do porabe.
Loria je dokazal (Les bases économiques de la constitution sociale, 1894. I). L), da bo tudi v kolektivisticni družbi razumen egoizem gibna sila vsega ravnanja, da pa bo tam rodil družabno hairmonijo. ki je v individualistični družbi popolnoma nemogoča.
Naj navajam poučen, četudi majhen zgled! Poprej so se vozarili le bogati ljudje; nato so se pojavile za širše občinstvo najemne kočije, toda višina njih tarif je povzročila nadaljno socializacijo prometa v obliki omnibusov in konjskih železnic. Le še en korak je do popolne socializacije krajevnega prometa; kočije, om-nibuse, cestne železnice, kolesa i. t. d. prevzame občina v svoj o-hrat in jih prepušča |>oedincu na brezplačno porabo, kakor električno luč. Enak sistem se da izpeljati na železnicah za vse ljudstvo.
Ampak, tako se glasi ugovor, potem se bodo hoteli vsi vozariti s kočijo in železnico in naprave bodo odpovedale. Toda ugovor ni opravičen; ta učinek bi nastopil, če bi se izvršila ta prometna prememba k«r čez noč. in le za prvi čas. Že danes imajo pri nas poštni in brzojavni seli prosto vožnjo, ne da bi to povzročalo neprilike. Ce bodo cestne železnice vsem proste, se pojavi drug egoistični motiv, potreba po telesnem gibanju, zlasti pri dobro hranjenih ljudeh, ki obilo sedč.
Tako bi torej na tem neznatnem fragmentu kolektivistiČne lastnine individualni egoizem popolnoma soglašal z družabnim interesom.
Če je uprava nekaterih ostankov koleiktivne lastnine ob dotiki z merkantilnim individualizmom slaba in če ti ostanki propadajo, to prav nič ne dokazuje proti socializmu, kajti v sedanjem, popolnoma individualistično ustrojenem družabnem in gospodarskem miljeju takim stvorom ni dana možnost krenkega življenja.
Ti stvori ne morejo živeti, kakor ne riba zunaj vode; in isto velja za fantastne poizkuse zna-
4	t
nih socialističnih, komunističnih in anarhističnih kolouij, ki ao jih razni sanjači snovali kot " začasen" socialistični poizkus; taki poizkusi se morajo v moralnem in gospodarskem miljeju individualistične kakovosti neizogibno ponesrečiti; tak milje jim ne daje pogojev fiziološkega razvoja, ki jih najdejo stoprav v kolekti-vistično in socialistično organizirani družbi. (Usoda takih poizkusov ne dokazuje, kakor trdijo, da je vsako socialistično podjetje kot tako brez stabilnosti.) Stoprav v socialističnem miljeju se prilagode individualni nagoni in zmožnoati .kolektivizmu; pod go-spodstvom gospodarskega indivi-dualiznia, proste konkurence vidi vsakdo v svojem bližnjiku, če ne protivnika, saj tekmeca, in tako se protisoeialn egoizem od vseh človeških tendenc najkrepkejše razvija; to je posledica nagona samoohrane, zlasti v sedanji, s polno paro prodirajoči civilizaciji, ki se tako močno razlikuje od mirnega, ter zložnega individua-lizma prejšnjih let.
Na ap rot no pa v miljeju. kjer bo vsak v zameno za družbi, o-pravljeno telesno ali duševno delo prejemal svoj vsakdanji kruh za telo in za dušo, eogizmu oči-vidno ne bo toliko prilike, da se pojavlja poleg čutov vzajemnosti, simpatije in altruizma in netola-živiii stavek: "homo homini lupila" ne bo več, kakor danes, tro-val življenja.
Ne maram podrobnejše razglabljati tega vprašanja, ampak ob sklepu svoje preiskave o drugem dozdevnem protislovju med socializmom hi razvojnih naukom, opozorjam le, da oniogočuje sociološki zakon o ohranitvi pirodb-ljcnega na prihodni razvojni stopnji razločno predstavo socialnih razmer, ki jih znanstveni socializem napoveduje in ki deloma že nastajajo; predstava je mnogo pozitivnejša kakor domnevajo nasi protivniki, ki menijo, da imajo še zmerom opravka z romantičnim in sentimentalnim socializmom izza * prve polovice 19. veka.
To je stališče Cïuyota, ki ga zastopa v svoji "knjigi "Les principes de 89 et le socialisme" (Parfs 1894) v imenu individualistične psihologije in sicer, s trditvijo: 44le socialisme est depresif et l'individualisme expasit'Y ki je prava, če jo obrneš. To dokazuje med drugim zgled oeemurnega delavnika. Po Gu.votu zastopana mazaška psihologija obvisi tukaj na površju in pravi: Ce dela delavec 8 ur, proizvaja za tretjino manj kot ob dvanajsturnem delavniku. Zategadelj je industrijski kapitalizem iz umevanega egoizma ugovarjal minimalni zahtevi treh osmič — osem ur de-la, osem ur spanja m osem ur o-krepčila in razvedrila. Znanstveno, psihofiziološko opazovanje pa kaže, kakor sem ae enkrat izrazil, da je človek stroj, pa ne konstruiran po vzorcu drugih niašin. temveč organski in ne mehanski stroj. Lokomotiva ali parni stroj opravi pač v 8 urah tretjino manj dela kot v 12 urah. f'lovek pa je biološki stroj, ki ni podrejen mehanskim zakonom, delo njegovih mišic in njegovega duha se jie da ob trajni enakosti poljubno nadaljevati, ampak sledi osnovnemu zakonu, ki ga je Quételet. izrazit z biu/Mn<».ko krivo črto; ta <«»• počasi in zmerno vzdiguje, da doseže maximum sile. potem pa ponehava s slabotnim in počasnim delom. 1'msko in mišičje delo pada po gotovem času na minimum, na katerem s<^ s trudom vlači do konca delavnega časa. Ob krajšem delavniku se uveljavlja dobrodejni sugestivni vpliv: to zadošča, da razumemo zadnji čas od angleških kapitalistov prirejene ankete »o izbornili rezultatih osemurnega delavnika za podjetnika samega. Delavci se manj utrudijo in ne opravijo nič tnanj.
Izvedba teh in drugih psihofi-zioloških utemeljenih reform v socialistični družbi povzroči,silne gmotne in nravne koristi, vzlic vsem od naših individualistov a priori postavljenih ugovorov, ki izpričujejo popolno neumevanje psihološkega pomena izpremenje nih družabnih razmer.
Zato so ugovori, ki jih med drugimi navaja proti socializmu Vanni v imenu eklcktične soeio-logije, pri vsej ostroumnosti in pri vsem znanju tega znamenitega pravnega filozofa, jalovi. Vanni pravi, da je socializem nezdruž-
ljiv z individualizmom, ker postavlja družabni red na načelno drugo podlago: namesto da bi zahteval avtonomijo poedinca. jo zanikuje. Če vzlic temu postavlja individualistične misli, ki nasprotujejo njegovem lastnem načelu, to ne prevrača njegove iiature, temveč razodeva le, da brez protislovij ne more shajati. (J. Vanni, "La fuuzioiie pratica della fi-losofia del diritto in rapporto al Socialismo contemporanco (Ho logu a, 1894), p. 50.)
Ce socializem razvoj in santo-določbo poedinca ne le dopušča, temveč še razširja in s primernimi eksistenčnimi pogoji zagotavlja, ne zatajuje svojega načela; kot začasno poslednja faza civi lizacije ne more nič resnično živega, t. j. s socializmom združljivega odstraniti ali zatreti, .kar so vstvarile prejšnje razvojne faze. Kakor socialistični kozmopoliti-zeni ni v protislovlju s patriotizmom, katerega jedro po izločitvi vseh pretiravanj priznava, prav tako ne živi od protislovij, če ohrani in goji živi del indivi-dualizma in odstranjuje le patološke pojave njegove; te pa mora pobijati, kajti v tel<»Hu sedanje družbe je 90% stanic obsojenih na slabokrvnost in 10% na boleh-no polnokrvnoat in pitanje.
(Dalje prihodnjič.)
Anton Čehov:
DRUŽBA TREZNOSTI
Na dan 1. septembra vsakega leta zavlada na posestvu vdove Ljubice Petrovne nenavadno gibanje Ta dan se bere maša za-dušnica. kateri sledi Te Deum za rajnega soproga graščakinje, Tri-fona Lwovies Savsjatova. ki je bil plcmski okrožni maršal. Vae okrožje se udeleži te slovesnosti; sedanji plcmski okrožni maršal Marfutkin, predsednik zemstva Potraškov, mirovna sodnika obeh okrajev, okrožni sodnik Krinolinov, okrožni zdravnik Dvornjegin, ki vedno diši po jodo formu, vsi graščaki itd. približno petdeset oseb.
Točno ob dvanajstih vstopijo gostje s svečanimi obrazi v dvorano. Tla pokrivajo preproge, ki pritajc vsak kftrak, ali vzlic temu upliva resnoba svečanega dejanja tako na ti je, da hodijo instinktivno po prstih in balaucirajo pri hoji z rokami. V dvorani je že vse pripravljeno. Oče Jevme-nij, majhen starček z visokim, vi« jolčastim pokrivalon», se oblači v črno duhovniško obleko. Diakon Konkordjev, rdeč kakor kuhan rak in že v ornatu, lista tiho po molitveniku, v katerem je litur-gični del službe božje in devlje papirnate proge kot znamenja med liste. Ob vratih k predsobi piha cerkovnik Luka v kadilnico, da iina kar izbuljene oči. Dvorano napolnjujejo polagoma modrikasti, prozorni oblaki kadila. Ljudski učitelj Gelikouski, mlad mož, ki ima novo, žaklju podobno suknjo in velike pege na preplašenem obrazu, podaja gostom na srebrnem krožniku voščene sveče. V ospredju je mizica, na kateri stoji predpisana riževa jed. Ob mizici stoji gospodinja ljubica Petrovna. ki že vnaprej pritiska robec k obrazu. Vsetiao-krog tišina, redkokdaj jo pretrgajo vzdihi. Obrazi navzočih so zaíegnjeni svečanostni . , .
Maša zadušnica se prične. Iz kadilnice se vzdiguje modrikast dim in se poigrava s eolnčnim žarkom ,ki pada poševno v dvorano, prižgane luči rahlo prasketajo. Petje je v začetku trdo in vsiljivo. Ko pa se pevci prilagode akustičnim razmeram dvorane, postane harmonično tiho ... ^ si motivi so melanholični, bridki.... Gostje postajajo žalostni in*zamišljeni. V njihovih glavah se porajajo misli, kako kratko je človeško življenje, kako minljivo je vse pozemsko . . . Spominjamo se ranjega Savsjatova. Bil je krepak, rdečeličen mož, ki je izpraz-nil steklenico šampanjca v encin dušku. Ko zapojo: "V blagem miru z vsemi svetniki ... in zaslišijo ihtenje gospodinje, tedaj stopicajo gostje z ene noge na drugo, in tesnoba jim lega v dušo. Nekateri, ki so bolj občutljivi, začutijo neko ščegetanje v grlu in očeh. Plcmski okrožni maršal Marfutkin, ki bi rad zatrl ta neprijetni občutek, se nagne k o-krožnemu aodniku in mu šepeče
na uho:
"Včeraj sem bil pri Ivanu He-
doroviču. 12 rubljev je zaigral. Olga Aiidrejevua je bila zaradi tega tako razkačena, da ji je padel umetni zob iz ust . . , "
Pevci zapojo "Večni spomin"
. . Gelikouski je spoštljivo pobiral luči, maša zadušnica je končana. Eno minuto ae sliši pritajeno šepetanje, duhovnik menja medtem obleko. Prične ae Te Deum. Po Te Deumu, ko oče Jevme-nij slači mašno obleko, si drgnejo gostje roke in pokašljujejo, gospodinja pripoveduje, kako blag je bil rajni Trifon Lwovič.
Prosim gospodje, k zajutr-ku," tako sklene z vzdihi svoje pripovedovanje.
Go8tje gredo v jedilnico. Pri tem se trudijo, da bi ne auvali drug drugega, in ne stopali z nogami. . :V jedilnici je pripravljen zajtrk, ki je tako obilen, da čuti dijakon Konkordjev pri pogledu nanj vselej dolžnost, da razpro-stre roke, začudeno zmaje z glavo in izreče:
"Naravnost nadzemsko! To, o-če Jevmenij ni jed za ljudi, ampak dar bogovom."
Zajtrk je v resnici izbran. Na mizi atoji vse, kar premore flora in favna. I4 Nadzemsko" je le e-no: na mi^kioii vse . . . razen al-koholnihj|^LrLjubica Petrovna je stouflE^Bubo, da ne bo trpela v9EpKi ne kart, ne alkohola, dve" Peči, ki sta uničili njenega moža. Na mizi stoje le steklenica z oljem in kisom, naravnost v zasmeh in kazen gostom, ki šo vsi, brez izjeme, veliki pivci.
"Poalužite se, gospodje!" vabi vdova. "Ali oprostiti morate: žganja se pri meni ne dobi."
Gostje stopijo k mizi. Nekako neodločno se lotijo paštete. Ali jed jim nič prav ne diši. Apatično, leno zabadajo vilice, režejo, grizejo . . . Očividno je, da nekaj manjka.
44Tak občutek imam, kakor bi bil nekaj izgubil," šepeče mirovni sodnik svojemu tovarišu. Ravno tak občutek, kakor sem ga i-mcl takrat, ko je pobegnila moja žena z inženirjem ... Ne morem jesti!"
Marfutkin išče po vseh žepih robce, preden začne jesti.
"Oh, gotovo je robec v kožuhu! daz ga pa iščem tukaj . . ." tako se spomni glasno In gre v predsobo, kjer vise kožuhi.
Ko se vrne, se mu svetijo oees-ca in z največjim apetitom se loti paštete.
"Fatalno, kaj, jesti a suhim grlom," šepeče očetu .levmeniju. "Pojdi, očka v predsobo. V mojem kožuhu boš našel steklenico . A ravnaj previdno, da ne pade steklenica na tla!"
Hipno se spomni oče Jevmenij, da mora cerkovniku nekaj naročiti in gre urno v predsobo.
"Dve besedi očka!" in Dvornjegin hiti za njim.
"Gospodje, kakšen kožuh sem kupil!" se baha Ilrumov. "Vreden je 1000 rubljev, a dobil sem ga — še verjeli mi ne boste — za 250 .. .
Ob vsakem drugem času bi bilo gostom popolnoma vaeeno, ko-liko je Ilrumov dal za kožuh. Ali danes so drug drugega prekašali s klici začudenja in niso hoteli verjeti. Končno gredo vsi v predsobo, da si ogledajo kožuh. Ogledujejo ga toliko časa, dokler ne odnese zdravnikov shiga Fcdor pet praznih steklenic iz predsobe.
Ko aervirajo kuhanega jesetra, se spomni Marfutkin, da je pozabil v saneh smotke, tet: gre v hlev. Da bi se ne dolgočasil, gre še diakon z njim, ki hoče pogledati, kaj delajo njegovi konji . . •
Zvečer sedi Ljubica Petrovna v svojem kabinetu in piše prijatc-Ijici v Pcterburg:
"Kakor druga leta je bila t Udi let os maša zadušnica za ranjega moža. Vsi sosedje so prišli. Ti ljudje so preprosti, neotesani — ali dobra in blaga srca imajo, kakor angeli. Pogostila sem jih sijajno, seveda kakor prejšnja leta brez alkohola. Odkar je moj Trifon umrl na posledieah svoje ner-zmernosti, sem se zaobljubila, da se bojujem zoper alkohol vedno in povsod, da na ta način grehe umrlega popravim. Oče Jevmenij je vos očaran od mojega sklepa in mi pomaga z besedo in dejanjem ... Oh, ko bi vedela, kako me ljubijo ti moji medvedi! O-krožni maršal plemstva Marfuk-tin se jo sklonil po zajtrku čez tnojo roko, dolgo jo je pritiakal k ustnicam in pričel jokati, zraven
advertisement
Avstr. Slovensko
UMMOTIjmm M. juuvtrii
Bol. Pod. Društvi.
lBkorponraa« t«. f*far«w» ¿M* v AtUvi ki»m
Sedež: Frontenac, Kan«.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podpreda. : FRANK AUGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHM ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK STAROlC,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, K
NADZORNIKI: PO Nu K A C J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kane. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans
POROTNI ODBOR: JOSIP 8VATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, JOHN ERŽEN, Jenny Und, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta Dolar. Vsi dopisi ae naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku Vse (ttnarne poiiljatve pa ffl. blagajniku.
je kaj komično tresel z glavo: mnogo čustva, a nobenih beaed! OČe Jevmenij, ta čudoviti starec, je sedel k meni in šepetal kakor otrok, gledal me je z zasolzenimi očmi. Njegovih besed nisem razumela, a njegovo odkritosrčno čustvo razumem popolnoma. Okrožni sodnik, ki je tako lep mož, in o katerem sem ti že večkrat pisala, je klečal preti menoj in hotel de-klamirati verze, ki jih je napravil sain (on je naš pesnik), a to je bilo čez njegove moči: velikan je dobil hiateričen napad . . . Žal, slovesnost se ni dovršila brez neprijetnosti. Predsednik kolegija mirovnih sodnikov, Alikin, debel, apoplektičen možak, je hipno zbolel in je ležal dve yri nezavesten na divanu. Polivali smo ga z mrzlo vodo, da se je prebudil.
Sreča še, da je bil navzoč dr. Dvornjegin. Prinesel je iz svoje lekarne atcklenico konjaka, pomočil ž njim bolniku Bcnce. Kmalu nato se je bolnik zavedel, da so ga lahko prenesli domov ..."
SOCIALIZEM - NASPROTNIK?
Govoriti hočem iz vidnih dokazov in dogodb in sicer iz stališča delavstva.
Ko sem bil še deček in sem hodil še v šolo, sem cul razne pogovore, kakor tudi prlpovedbc o "hudobnih ljudeh, ki spadajo v socialistično družbo".
Hudo je bilo prepovedano-poslušati kakšnega "razbrzdanega in pohujšljivega meščana." Čul sem, da hočejo ti samo deliti s kmetovalcem, imeti dosti jesti in piti, a delati pa nič.
" "Glejte mladeniči, to je nemogoče, saj vidite, kako se vaši starši t čudijo, pa vseeno so siromašni. Kaj bi pa bilo potem, ko bi hotel biti vsak sam svoj gospodar — in razdeliti vsa posestva — vsem ednako?
To so sami hudobneži. Ne verjamejo, da je Bog vsegoniogočen in duhovnikov ne ljubijo, sveto cerkev zaničujejo, bogatih ljudi nočejo spoštovati. Oni skrbe samo za ta svet, za drugi svet se nič ne trudijo. K sveti maši maši in sploh v cerkev ne hodijo; vse, kar je božjega, zaničujejo.
Razdružiti hočejo tudi družine in živeti brez svetega zakona. • Koga bi petem \ k ve J i l j v. bi atro-ci, da bi skrbel za vas?
Bodite pridni, štedljivi. Zrno pri zrnu je pogača, kamen pri ka-tnenu palača. Kdor je priden, ni kruha lačen. Za lenuha ni kruha. —" "
Vse takšno in Šc koliko več podobnega smo srkali mladiči v se.
S svojmi lastnimi očmi vidim, da se tudi še sedaj, šc vedno, silijo isti in ednaki nauki našemu trpežnemu delavstvu. »
Koliko se mu sili pa še druge, iz trte izvite laži! To vse se godi tam, kjer je ljudstvo tako radodarno, da pusti svoje možgane drugim, da drugi razpolagajo ž njimi, kakor jim drago; puste jim oči, da drugi ž njimi gledajo, dušo, da se drugi ž njo radujejo. Kakšno plačilo imajo pa oni sami za vse to t V verige vklenjeno telo in upanje na boljšo bmloč-nost — onostran groba. Oni žive v upanju, da se izpolnijo obljube, ki so sjcer lepe — a — t — !
Ako opaztfjemo naravo, vidimo, da se vsaka Živa stvar bori za svoj obstanek. Ako preti kakemu bitju bodisi kakršna koli
nevarnost, se ji hoče izogniti, ali pa se postavi v bran iu sicer z vsemi svojimi močmi, da zmaga ali podleže.	.
Delavci, ali niste še spregledali, da je tak boj tudi nam potre-benf!
Jaz, za 8vojo osebo sem spregledal, ko sem bil 20 let star in sicer, ko sem spoznal kje ae mi krivice gode.
Spoznal sem tudi pod katerimi pogoji se zamorem rešiti iz bednega položaja, ki me veže v "zlate verige."
Pripravljen sem, ne bežati, ampak direktno se postaviti v bran vsem nasprotnikom ter še boriti proti vseni nevarnost i ni, ki morejo škodovati mojim interesom.
"Ja, kakšne interese pa vendar imaš. saj nisi kapitalist?"
No, nisem kapitalist, niti nimam želje, da bi to postal, kajti,, ko sem prvič spregledal je šlo tudi upauje za kapitalista v rakovo deželo.
Da si pa ne bode kdo napačno predstavljal, za kakšne interese se borim, povem, da so ti interesi lastni ne samo meni, ampak vsakemu živečemu človeškemu bitju.
Niti ni potrebno, da na dolgo razkladam, da so to: snaga telesa, hranilna sredstva, oprava, kakor zahteva klima, duševno razvedrilo, poduk in neomejena izobrazba; pri vsem tem tudi nepri-krajsatio uživanje naravnih zakladov, solnca, svežega zraka in t. d.
Dragi mi čitatelj, zdi se mi, da imaš ti ravno iste občutke in misli glede teh vprašanj, kakor jaz.
Pa, se li tudi ti boriš zanje? Se ti li vidi to potrebno, ali imaš mogoče vsega tega dovolj?
Ako se Ti zdi, da imaš res vsega tega v izobilju, potem ti ni treba Čitati "Proletarca". Zavrzi ga, kajti nikakor ni siliti sitega Človeka, naj šc je.
Ako pa ti resnično primanjkuje vseh navedenih sredstev, potem nikar ne odlašaj, ampak stopi takoj v vrste zavednega prole-tarijata. Napovcj boj vsemu, kar vpliva na pomanjkaitjc radosti v tvojem življenju.
Ko jc človek prvič grešil, mu je Bog naložil kazen, da si mora v potu svojega obraza služiti svoj vsakdanji kruh.
Ali si človek tudi danes lahko služi svoj vsakdanji kruh, ne da bi moral prositi prostora, kjer sme potiti svoje telo, zraven tega pa še ne dobi kruha, kolikor ga potrebuje za svoje in svojih o-trok življenje?
Delavska masa je bila izkoriščana že skozi vse dobe svojega obstanka na zemlji. — Bo li tudi Se v bodoče? Za to je delavec sam odgovoren. — Bo li to pripustil, ali celo podpiral?
Odločiti ima delavec sam. •
Razlika med rudarjem in mulo:
Ako je mula bolna, jo postavi "boss" v hlev ter ji streže z zdravili in z izvrstno hrano. Ako je rudar holan, si mora sam iskati podstrešja in mora atradati, ako ni stradal, ko je bil zdrav. K večjemu mu kak "M. D." prinese "pillen", da mu hoče želodec preobrniti.
Ako bo šlo še tako dalje, potem bo najbolje, da bodo delale po rudnikih same mule.
A. Mahne.
Razno.
Brezposelnost v Canadi. — V
British Columbiji vlada brez malega splošna brezposelnost. Zima je nastopila in položaj za delavce je zelo slab.
Moloh požrl 182. — Kezultat strašne eksplozije v pieiuotfokopu v I)awsomi> N. M., je 182 mrtvih premogarjev. Zadnji teden so spravili na povrije zadnje mrliče, kar so jih mogli najti. 104 trupla so tako vžgana, da jih ni mogoče spozuati.
Malo svobode xa mornarje. — Zvezni senat je sprejel LaFollet-tevo predlogo, ki določa nekoliko svobode delavcem na morju, mornarjem. Do zdaj so bili mornarji na ameriških ladijah pravi sužnji, ki se niso smeli ganiti. Po novem zakonu, o katerem pa se mora glasovati reprezentatirana zbornica, smejo pomorščaki zapustiti službo kadar hočejo in določen je gotov čas za ptoče. Paro-brodne družbe se silno protivijo novemu zakonu in .kričijo, da postaja La Follette vedno bolj "socialističen."	<
— Nadškof Messmer v Mil-wau»ket'( ki spada med tiste vrste "božje" namestnike, ki vsaki dan za zajtrk najmanj enega socialista požre, priporoča» da naj se ustanovi v Zdr. državah ultramontausko stranko. Ker ni treba druzega, da se spremeni ime demokratične stranke v klerikalno» se mogoče kmalu izpolni želja pobožnemu škofu.
Pozor rojaki v Minnesoti.
— Pri nadomestni volitvi v Dijonu na Francoskem vsled smrti sodruga Bouhey Angerja je bil izvoljen sodrug in železničar Barabant. Od leta 1910 pa do danes se je pomnožilo število glasov za en tisoč ... Kaj ne janež v Jolietu, socializem propadi« !
— Henry Clay Prick iz Haiti-mora je dal svojemu sinu Childs Prick* ček za $12,000.000, nje-govi nevesti Frančiški Sboema- l,lai'110 ker Dixonovi pa za $2,000.0(H) »kot dot o... Ali toliko kakor osemindvajset tisoč delavcev zasluži s trdim delom v ,165 dneh.
V par dneh bom izdal 400 izti-sov knjižnice, v kateri bode delavski odškodniski zakon države Minnesote, ki je bil odobren dne 24. aprila 1913, pri zakonodajni j zbornici države Minnesote, in prišel v veljavo 1. oktobra 1913. V nameravani knjižici bode tudi navodilo o ameriškemu državljanstvu.
Omenjena knjižica bode velikega pomena za delavce v Minnesoti, iu vsak delavce bi jo moral imeti, da se bode vedel ravnati ob času nesreče.
Pišite po knjižico v par dneh zdolaj podpisanemu in priložite poštne znamke v vrednosti 6 centov kot za poštnino za odpošilja-tev knjižice iy pošlje se vam brez-
RO JAKI NE	POZOR I
Lepa prilika
za učenke, ki se žele naučiti šivati ženske slamnike. Učenke se
ADDRESS ALL MAIL FOR 4 PROLET AREO' HEREATTER TO THE FOLLOWING AD DRES8: 4006 WEST Slat BT«
—	Kaj bi bilo življenje brez boja? Dolgočasno tavanje po megli. dan enak dnevu, noč enaka noči, in najslajši užitki bi ob večnem ponavljanju postajali zoprni.) Saj bi se človeku še ocvrte piške pristudile, če bi jih moral jesti brez izpretnembe. Zdaj pa je na Kranjskem krasna prilika za boj Deželnozborske volitve imamo» ki morajo zanimati vsakega prebivalca dežele. Same mevže ostajajo ob takih prilikah v domačem kotu. Kdor pa je količkaj kore lijaka, gre v času boja v boj. In tudi to je užitek, ker imamo boj za pravico in pravičnost, ki mora razgreti kri in razveseliti človeka. Pokažimo, da je v deželi dovolj korenjakov, ki se ne strašijo sile in ne stiskajo pesti v žepu. Boj je začetek, zmaga pa konec; kdor hoče zmago, ta gre v boj!
—	Avstrijsko-ogrsko prebivala tvo po spolu. Po zadnjem ljuds
kem štetju leta 1910. je bilo na Avstrijskem 14.034.022 oseb moškega spola in 14*537.912 oseb ženskega spoLa; na 1000 moških pride 1036 žensk. Na Ogrskem je bilo 10,345.335 oseb moškega in 10,541.154 oseb ženskega spola; na 1000 moških pride 1019 žensk. V Bosni in Hercegovini je bilo 994.852 oseb moškega in 903.192 oseb ženskega spola; na tisoč moških pride torej 908 žensk. V vsej državi je bilo 25,374.207 o-seb moškega spola in 25,982.258 oseb ženskega spola. Na tisoč moških pride torej 1024 žensk.
—	Lurški čudeži. Meseca septembra je odpotovalo enajst italijanskih zdravnikov v Lurd, kjer so hotelj študirati ondotne ''čudeže", s katerimi delajo lurški 4'očetje" imenitnejše kupčije ka-
Letni dohodki ' Rešilne armade" (Salvation Army] znašajo po poročilu mednarodnega tajnica te humbugarske združitve $30,000.000... Dokaz, da je špekulacij-a na človeško neum-uost še najboljši biznis.
— V "sveti" in katoliški Avstriji se gode čudne stvari. Pri preiskavi izseljevanja se je dognalo, da so agentje "Canadian Pacific" železnice pomagali 170.-000 Avstrijcem preko meje v A-meriko, ki so bili podvrženi vojaški dolžnosti.
Kes je» da je nad četrt railjo-na Avstrijcev, ki t»o podvrženi vojaški dolžnosti obrnilo svoji čr-no-rumeni domovini hrbet, ker so se naveličali prenašati bedo iu revščino na domačih tleh. Iz novomeškega okraja je odpotovalo nad štiri tisoč oseb v Ameriko. Ta beg iz domovine v neznan, tuj kraj dokazuje, da je nekaj gnilega v domovini.
Kapitalizem, zemljiščina renta in farji odirajo kot sveta trojica narode v Avstriji. K tej trojici se pridruži še militarizem in zahteva svoje od ljudstva. Farji in nune bašejo svoje neirasitne trebuhe, ljudstvu pa obetajo plačilo za trpljenje na drugem svetu, za katerega farji in nune ravno toliko dajo kot za lanski s/ieg. Ljudstvo v Avstriji je oguljnfi: no in izsesano, zato beži v neznano deželo, da bi dobilo več kruha in svobode. To hoče zdaj država preprečiti s policaji in bi najraj.se gnala begune na deželo, da bi obdelovali zemljo, katero sedaj nihče se obdeluje.
Ako Avstriji v resnici primanjkuje delavcev, potem haj gred delavce iskat v kloštre. Tam bodo dobili Zadostno število debelih» špehestih fratrov in patrov. mnogo lenih nun. seSter in
John Movern,
469 Mesaba ave., Duluth, Minn.
sprejemajo po dogovoru vsaki | CHICAGO, ILLINOIS.
dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov: 458 N. Halsted St.. Chicago, 111., 2. nadstropje zadvj.
V vsaki bolezni.
Prvo, kar bo dober 7/1 ravnik naredil v bolezni, je, da bo sčistil želodec bolnika, ker njegova zdravila niso dobra, da bi naredila vpljiv, dokler je nečista snov v preba\ ljalnih organih. Radite-ga smo naše bralce večkrat opo-zorjali na Trinerjevo ameriško grenko vino, katerega naj rabijo, kakor hitro čutijo, kako nerazpo-loženost. Sčisti prebavljalne orga-iie naravnim potom, brez bolečine ali da bi telo oslabelo. Tudi prisili prebavljalne organe, da delujejo. V resnici ie to zdravilo primerno /a vsak slučaj. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Avenue, Chicago, III.
Vabilo na veselico
katero priri'ili
Slovensko pevsko in Izobraževalno društvo 66¥
ter Jugotil. soc. klub H. 6. v sveži s podpornimi druátvi iz Franklin, Pa.
DNE 15. NOVEMBRA ZVEČER
Sloven. Izobraževalnemu Dona na Franklin, Pa.
Pev. »lr. 4,Ble«C' in brat»ki "Plamiiuiki Haj" iz Camhria bosta proizvajala na juov 0 j¿e »kla<tb*. (io«lbo oskrbe tamburaAi 4' Kodoljuba ' \ — Tinti
ilobitvk je namenjen v prid nabave knjižnice v Slov. l/.obr. l>omu. Vsi rojaki i/ Franklin, Hou-Air, Conemau^h, ('ainbria iu Morhani no
uljudno vabljeni, da se inte udeleže. Vstopnina sa moike 25c.	—	ženske vstopnine proste.
Za točno postrežbo bo skrbel	ODBOR.
Mir po dnevi in pokojno spanje po noči je pridobitev teh, ki se bojujejo proti revmatizmu, trganju po udih, neuralgiji in lunibago z I)r. Riehterjevim 41 Pain Expcl-ler-\ Čemu dalje trppti, ko si lah ko za 25 centov omislite v vsaki lekarni to blaženo olajšilot Samo paziti je treba pri kupovanju na varstveno znamko s sidrom.
(Advertisement.)
"NoWork-NoRay; The Workingman's
Zanemarjen pre lil «d.
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki §0 natisnjeni Dft <»m <»t u. 109. in 50c. t.teklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu.
I F. «0. RICHTER S C«. 211 ftarl »trtt». Rt* Vork. R ».
Dr. Rlcb.*rjrr« Org« f'Mul* ol»jà»Jo.
C'>. »II JMr »
)
LOUIS RABSEL
moderno urejen s al un
IA 460 GRANO AVE.,	KENOSHA. VIS
Telefon 1199
( ► : BELL PHONE 131S-J FISK
ROJAKI V MESTU IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
■kor z igro na borzi. V časopisih ^ter. ki od same lenobe že smr
sporočajo zdaj omenjeni zdravni ki sledeče: "Italijanski zdravni ki, ki so bili dne 24'.. 25. in 26 septembra v "Bureau des Consta tations" sprejeti od dr. Boissarie ja» niso konstatirali nobene čudežne ozdravitve, čeprav je bilo število bolnikov, ki so prosili za zdravje, zelo veliko. Po poizvedo vat*j-Hr ac «e ^repriia-li, .la jc «d stotek pretveznin čudežev manjši od števila pažnje vrednih in ne predvidenih ozdravitev, ki jih vsak zdravnik lahko konstatira v svoji lastni praksi. Zaraditega se jim ni zdel» potrebno, da bi preis-kavali posamezne slučaje." V nekem dodatku pravijo, da je tudi po nazorih dr. Boissarieja zdravnika lurške jame — le štiri ali pet izmed onih, ki mislijo» da so ozdravljeni res zdravih.
— 25 oseb se je zglasilo na ra-zupiti konferenci diplomatov v Londonu, da želijo nositi krono novopeeene albanske kneževine Med jnimi je bilo največ potomcev Napoleona I. in naslednikov, knezov, ki jih je revolucija spodila iz Francije. Meti njimi je hilo tudi nekaj katoliških in mn-homadanskih glavarjev. Lepo je, ako najdemo v današnjem ma-terijatističnem svetu še toliko Idealizmu in samopožrtvovalno-•ti. Ali Albanci nestrpno vprašujejo, kje se novi gospodar z dobro »rejeno denarno mošnjo toliko $a«a mudi. Le potrpite albanski (torjanei! Se prekmalu vas bodo osrečili « kronano pijavko, ki vam bo plin vaio arčnn kri.
de in bi jim delo prav nie ne škodilo. Oko bi v Ljubljani vse fratre, patre, nune, sploh vsakovrstne' farje nagnali na ulico, da bi se šli malo sprehodit, bi bila že v»;ika peta oseba farškega značaja» ki bi jo človek srečal na u-liei. Vso to sodrgo na morata rediti kmet in tlelavee.
Ako živite izven Chicage, pišite po naš cenik za dobro vino In žganje, na
JOS. BERNARD,
1903 BLUE ISLAND AVENUE. (DEPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS.
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler St. Pittsborgh. Pa. JOS. A. FISHER
Baffet
Ima aa raapelafe vaakevrstae piv« via«, saiedke, L L i
lrvrstni proetor sa ekreplile. 37OS W. 2Sth St.,	Cfelcace, m
Tel. Lawadale 17*1
Dr. W. c. Ohlendorf, M. D.
Zdravni* ga notranje bolecnl '	in ranocelnik.
.zdravniška preiskava brezplačne—-pla tati je le zdravila 1924 Bine Ialaatf Ave., Ohicafo. Uredaje od 1 do 3 pe pel.; ed 7 do 9 zvečer, izven Chieaf* ftivett belaiki naj piiej« slovensko
Delavci na Aurori, Minn., in tisti, kateri pridete na Auroro, ne pozabite
Ksetiti Kovačev "Saloon" kjer vam de sodr. Movlan postregel ■ hladno in eveio pijačo in unijskimi smodkami.
Delavci, podpirajte svoje organizira* ne tovariie.
ANA KOVAČ, Main ulica,	Aurora, Minn.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWTTZ, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
JOE POLOVICH
do dana* naiioodrmeili.. .
KROJAČ

Royal Standard
Pisalni Stroj
je garantiran:
Uzor model ROYAL pisalni stroj je brezpogojno garantiran, da izvaja
najboljše oelo mnogo dalj časa z rritnj izdatki kakor stroji, ki stanejo 33 in Vi/r več.
Ta garancija gre z vsakim novim model Royal pisalnim strojem.
Za to garancijo so viri in izkušnje'od ene največiih in najvažnejših podjetij za pisalne stroje na svetu. Ali mislite, da bi se upali (lati tako garancijo, ce ne bi vedeli da je Royal pisalni stroj enostaven in trpežen bolj nego katerikoli drugi?
Uzor Model pisalni stroj z združenimi ugodnostmi vseh. Nov pisalni stroj Royal št. 5 ima dvojno barven trak, tabulator, back spacer in vse druge ugodnosti najdražjih strojev—vendar se prodaja sartio za $75, všteto vse poleg.
Ilustrirana kn|iqa zasloni. Pišite takoj po lično knjižico "Royal Book" in iznaj-dfte dejstva o najboljšem pisalnem stro|n na sveto.
Royal Typewriter Company, SJLErSÜfc
Flllalkc In agenVure po celem avetn.
o
<>
<►
o o o o o o
o
<►
o o
o
<►
o o
O o o o o o o
dela obleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi takate.
3129 Broadway, St. Lonls, Mo.
E. BACHMAN
1719 S. Centre A ve., Chicago, 111.
je največja čfekoslovenaka delavnica zastav, znakov, čepic in v^eh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vata pošljem — popolnoma zastonj.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zatlapa aa vsili ladiiiifc.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
St. sobe 1009
133 U. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL.
Telefon: Main 3080
»
TUJCEM priporočam «voje dobro urejeno prenočiače in restavracijo, domačinom pa avoj aalooa. vaem akupaj pa vaa.
IG. KU$ LJAN
r	229—lat ky.
MILWAUKEE. WIS
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wia
PRODAJA 6IFKAKTE. PoitfJCflenar po poiti in braojav
no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in eee in kr. konzulatu, EDINA HRVAfiKO — SLO VEM SKO — SRBSKA AGENCIJA.
ALOIS VANA
— izdeiovatelj —
sodovice, mineralne vode In raznih neopojnth pijač.
1837 So Piak St. Tel. Canal 14M
S AI^OON
z biljardom in kegljlitai -
Poleg aalocna * dvorana za društvene aeje, veselice itd.
«J o fin Stražldar
6U Marke t St. Waukegsa. III. Pkoa« »t. m. ,
AVSTRO -AMERIKANSKA Črta.
NI^CKE OENE.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, vite zastonj, kabine tretjima raz ¿reda na parnika
Sledeči parniki odplujejo ob 3 un popoldan iz New Yorka:
Argentina ^ . . - 28. mafa
Oceanic .... 7. |nnl|i
Martha Washington ., H. |nnl|a
Za vse informacije se obrnite na {lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Bii'I AH'!, 2 wiskintoa St., N» Yirt,
ali pa na drnfte uradne zastopnik«
v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCI! POZORI
SALOON
a modernim kerljlttea
•veée pivo v etdákik im
MARTIN POTOKAR,
1625 Se. Centre Ave. Cfaioa*«
Mi A.
, M. D.
Izkustn zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave. Tel. reaidence: Lawndale 8936.

I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Ohicata, Iii
Ima veéje mJofo or, veriftie, prvt» «ov ta drafik «trafotia. Iavriu)e vvakorratna popravilo v tej strok t r* niski eesti
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v Rrocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo ae dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co„
331 Greeve St, Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia fp*amofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC & CO.
P ,0, Box 25, Denver, Colo.
VVažno uprašanje?
Qq mi opravi
nqbtljl m MjCtnijC
Ü
Konzularney^
sodnijske * > AyU Kakep
vojaške
taltvs
r Hanover St.
Milwaukee, Wis.,
pkolktakkc
— Najvišji kristjan ua Kranj
skem, deželni glavar Sušteriič, j eizrekel željo, <la naj «vlada ra /pusti deželni žbor. Komaj je bi la želja izrečena, jo jt* vlada tu du izpolnila, dasiravno bi bila njegov« doba potekla se le spomladi. Klerikalcem se gre da bi lahko ¿e šest let <irli kmeta in delavca na Kranjskem; za to se ji mje mudilo z razpustitvijo de želnega zbora.
Socialistična stranka je od prla volilno kampanjo s »hodom v ljubljanskem 'Mestnem domu' v nedeljo dne 12. oktobra.
Velikanska demonstracija za vednega delavstva proti korupcije, terorizmu in hinavsčini kranjskih deželnih kristjanov je bil ta shod. IKorana v "Mestnem domu" je bila natlačena in tudi ga lerija je bila polna. O vseh škan dalih od Johance pa do izdajstva splošne in enake volilne pravice — je socialistično delavstvo izrazilo tako jasno svoje ogorčenje» da je vsakdo imel prepričanje, da ni bilo to ogorčenje izia/. tre-notnega gneva, izzvanega po poročevalčevih besedah, ampak da je bilo izraz gneva, ki se nabira v sreu slovenskega delavstva, odkar je bog Kranjsko udaril s iklerikalno strahovaldo. Sodrug E*bin Kristan je v svojem krasnem govoru do nagega slekel deželne gosnodarje in jim strgal z obraza krinke demokratičnosti in ljubezni do ljudstva in ostale ► grde spake. Naloga delavstva je sedaj, d« vztraja v volilnem boju, ki se je pričel; vztrajen boj prinese prav gotovo tudi delavstvu na Kranjskem zastopstvo v novem deželnem zboru.
— Na Kranjskem se mora vse udinjali kiermmizmu. Ob priliki katoiiakega &iioua so zantcvaii nekateri klerikalni odborniki "•Sloven&ke AtaUce , ila naj razobesi Alaiicin predsednik na iii-ši, ki je last "Slovenske .Malice ' /¿ustavo. i'redsedpik "Malice g. dr. llcšic jc zavrnil lo arogantno zalite v o z utemeljitvijo, ki je popolnoma pravima» da je "Matica ' kulturen zavod, katoliški shod pa nekulturna priredi tev. Na kasnejsi seji "JSloven ske Matice" je uevet klerikainili zelotskih odbornikov podalo izja vo, v kateri so rekli: i'ovouom slo v ensuxo-hrvatskega katoliškega shoda, je došla predseduiatvu "Slov. Matice" prošnja, naj bi izobesila tudi "Slov. Matica" na svojem pospolju zastavo, se je povdarjalo, d<a nima to nobenega političnega pomena, ampak le čin vljudnosti, ki bi jo morala "Slov. Matica" izkazati tembolj ker je skupen kulturen zavod 111 so se mnogi njeni člani in odborniki udeleževali kat. shoda in pri njem sodelovali. Prošnja je bila brez uspeha in to postopanje je utemeljeval g. predsednik proti enemu svojih tovarišev z žaljivimi besedami, da je "Slov. Matica" pač kulturen ziavod, katoliški shod pa "nekulturna prire ditev". Podpisani odborniki "Slov. Matice" obžalujejo to neokusno postopanje g. predsedni ka nasproti premnogim članom in odbornikom "Slov. Matice", ugovarjajo najodločneje skrajno žaljivemu utemeljevanju te brez-taktnoati in izrekajo g. predsed niku dr. Fr. Ilešiču svoje nezaupanje, — I>r. Anton Kresni*.— Dr. Josip liebevc. — Dr. Fran Detela. — Fran Finžar. — Ivan Grafenauer. — I)r. Josip Gruden. — > van Sušni k. — I>r. Fran Zbašnik. — Dr. Lovro Požar (s pripombo, da smatra postopanje in utemeljevanje predsednikovo za neuemstno). — Dabi bil kato-shod kulturna prireditev, tega seveda klerikalci še sami ne verujejo. Namen katoliškega shoda je bil tako prozoren, da bi ga uganil človek, ki nima več inožgan kakor kura. In da bi "Matica", v kateri doslej niso določevale politične simpatije ali antipatije» morala razobesiti zastave ob eminentno strankarski prireditvi» še cela, če je stranka tako nasprotna vsej pravi kulturi kakor ravno naša .S L. S., to si domišljuje lahko le tako ne-strpneži kakoršni so klerikalci. Prav Čedno se čita med podpisi na izjavi tudi ime drja. Zbašni-ika, ki je bil več let urednik "Ljubljanskega Zvona". Da, da gospod ZbaSnik, "cuius rfgio, eius Migi o".
fmetnitno je tudi, da so podpisali izjavo tudi doktorji filozofije. Njih filozofija je menda
toliko vredua kakor Drobtiaičar
ja pri A. S.
_Za "Vajenski dom" bo dala
Kraljevska 80 tisoč kron podpore. To je veliki dar» ki so ga klerikalci naklonili — delavskemu razredu. Ni dvoma, da bodo a to subvencijo izkušali agitirati med delavci, katkor da so storili kdovekaj velikanskega zanje Človek bi se sprijaznil s tem izdatkom, če ne bi bil tako preklič no sumljiv, kakor vsaka dobrota ki prihaja od klerikalcev. Da vajencem v domovini ni postla no na rožicah, je stara resnica Toda kdor ima res srce za v* jence» jim ne želi le nekoliko več pašnje za materijalno življenje, ampak bi jih tudi rad obvaroval klerikalizma, ki jim lehko ¿ko duje m vse življenje. Iz vajencev postanejo delavci, za katere pa je klerikalno mišljenje, ki jih tolaži z dobrotami onkraj groba, tako pogubno kakor mizerija na tem svetu. Delavcu v kapitalističnem svetu je treba samoza vesti, poguma in bojevitosti. Vajenski dom, 'ki ga bodo subvencionirali klerikalci, bo pa tako gotovo ugonabljal te lastnosti» kakor je gotovo, da sovražijo klerikalec vsako svobodno delavsko gibanje. Izdatek, storjen baje za delavstvo, je v resnici sklenjen proti delavstvu. Zato nimajo zavedni delavci v domovini nobenega razloga, da bi bili deželno-zborski večini hvaležni za to dobroto.
—- Kreka nočejo iizročiti. Deželno sodišče v Ljubljani je za ltevalo izročitev dr. Kreka, ker ga toži gdč. Theimerjev« zaradi razžaljenja rasti. Deželni glavar je izroeil Zadevo imunitetnemu odseku, ki je imel sejo nekaj dni kasnje. Poslanci S. L. S. niso prišli na sejo in odsek ni bil sklepčen. Zadeva je seveda seda i odložena. Čudno je pa na vsak način postopanje Krekovih klubovih tovarišev in skoraj na-pravlja vtisk, du bi bili* Kreka radi izročili» pa si niso upali tega povedati na odsekovi seji. To je korajža Krekovih fantov.
Krek je pod zaščito poslaniške imunitete v deželnem zboru imenoval Theimerjevo vlaeUgo. Dr. Kre»k, ki se je iz nekdanjega 'krščanskega socialca prelevil v pristnega kranjskega farja, nima toliko poguma, da bi za svojo eastikrajo doprinesel pred sodiščem dokaz resnice.
Razredči sluze!
Vsim. ki trpijo vsled kašlja ali hripavosti naznajamo, da
Severov Balzam
za pljuča Balsam lor Lungs
razredči sluze ter s tem podeli hitro olajš-bo. Je tudi najboljše zdravilo zoper kašelj, hripavost, davico in enake neprilike dihalnih organov. Cena 25 in 50 centov
10 Cigarettea
Kadile Izvrstne
MEBO
X V CORK TIP
CIGARETTES
Brez primere najboljši
Naprodaj |e v lekarnah. Vprašajte ia Severov. Ako ga nima, naročile ga od nas.
W. F. Severa Co. CED?owTs
* *
o J£ADAR potrebujete društvene po-T	trebšč
ine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na &yojega rojaka
F. KERŽE CO„
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
l^m Kasparjeve Državne Banke
|e aa)eeae)e in itlbelj slgurae
Nafta parobrodna poalovnicn je največ ja na Zapadu tn ima vae naj bol ji e oceanske Črte (linije).' Sifkarte prodajamo po kompanl|Blfth cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA'
Kaspar Državna Banka kupufe In prodala In zamen|u|e denar vseh držav sveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, bi-z odbitka. —
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — DaieL,._______ _____________
ienl v slovenskem |ezlku. - Banka ima $6,818,821.66 premoženja
Daje 3% obresti. - Slovenci postre-
»motenja.
CHICAGO.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., w.
Vse delo garantirano.
ttn o m ici ou ti
— Vojak —berač! Iz Beljaka poroča "Zarji" zanesljiv so-druff, ki ima tudi priče, sledeči dogodek, bi hi se nam zdel naravnost neverjeten, če dopisnik ne bi bil znan: Te dni sem šel z nekaterimi tovariši od tukaj po celovški cesti na sprehod. Ko se približamo vojsskvmu Skladišču že precej zunaj mesta (Ober-See-bach) kjer imajo huzarji spra-vtejno seno. xe nam približa vojak, ki je stal tam na straži. Cfr mahoval je seiflintje in se mu je poznalo, da se komaj drži na no-i?ah. Ogovoril ms je v ogrskem jeziku, a ko ga nobeden ni razumel, je začel kazati z roko na želodec. Ko da tudi sedaj nismo razumeli, nan je prosil v slabi nemščini: "Pet krajcarjev, samo pet krajcarjev, lačen", in v enomer k*/«! z d»'*no roko. Ka želodec. Ko sem mu dal desetino» na iz same hvaležnosti ni vedel, kako hi se mi zahvalil. J«z sem gn vprašal se marsikaj, ali mož ne razume prav nič slovensko. nemško pa tako slabo, da se ni mogoče z njim pomeniti. Nasa drilžha je bila vsa ogorčena, da puste stradati svoje vojake, in so ti primorani, če nočejo trpeti najhujšo lakoto, da prosjačijo. In popolnoma sem umel tovariša, ki je vzkliknil: "To so tisti vo-iaki, ki naj ob času vojne hranijo domovino, tisto domovino, ki jih pusti eelo v mirnem času stm-dati!'
FOTOGRAFI JF
najfinejša d*la, najaibo ženitovanjske, društvene ali družin.ske, vedno dobro in okusno izdeluje
IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. uL, Chlcago.
Z vsakim tucatom slik dimo krasno darilo.	Telofoa: Caaal 2599.
CLEVELANDČANI POZOR! j!
Bela) & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo i moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. J
Izdelujeva obleke po na|nove|šI modi.
varnarji in t'abrikantje, so pa popolnoma oprostili morilca. — Stavkokazi so nedotakljivi in lehko more, kolikor se jim zljubi.
— Tisoč miljonov za moloha!
Zadnja skupna ministrska konferenca v Avstriji je bila izdatna. Gospodje so povedali natančno. koliko bodo iztisnili iz avstrijskega ljudstva za militarizem. Naprej so dejali, da bodo zgradili le dva nova drednota. Sedaj prihajajo z resnico. Zgraditi hočejo štiri drednote, ki bodo veljali 280 miljonov »kron! Dalje zahtevajo za svakovrstne manjše morilne igrače pri mornarici še 146 miljonov kron. Stroški za povišani rekrutni kontingent bodo znašali 150 miljonov kron in štroški za mobilizacijo ¡150 miljonov kron. In poleg tega hočejo na novo oborožiti še artiljerijo» kar bi tudi veljalo nekaj sto miljonov kronllzstra-dano, izsesano avstrijsko ljudstvo bo pa lehko s krulečim želodcem gledalo nove drednote in nove topove. Zgodovinarji pravijo. da je glsd prvi pogoj za revolucijo.
— Stavkokaz. morilec — o-proičen. . Pred porotnim sodiščem v Stettinu je bil i), t. m. obtožen st-avkokaz Hrandenburger umora. TJranderburger je bil zabodel ob priliki stavke v tovarni za cikorijo v Stetinu brez vsakega povoda delavca Knhna. Tudi orožnik je izpovedal, da u-morjeni delavec ni hotel stavko-ta*u prav ničesar. Kljub temu je predlagal državni pravdnik obsodbo le zaradi prekoračenja v ailobranu. Porotniki, sami to-
—Od sto ljudi, ki so imeli priliko hoditi v srednjo šolo in univerzo, je šlo devetdeset odstotkov skozi šolo in 1«' skozi deset odstotkov je šla šola. Med tistimi, ki so šli skozi šolo. je tudi Prnb-tiničsr pri A. S.
O GOSPODIČNI K A MILI THEI-
MER pišejo vsi slovenski listi in je njen nastop vzbudil v naši stari domovini splošno pozornost. Sliko in življenjepis Kamile Theimer je priobčil "Slovenski Uustrovsni Tednik". — V Vodicah na Kranjskem je že dalj časa goljufala ljudi neka JOHANCA, ki je pravila, da je "Svicala" božjo kri, razkrinkali pa so jo, da je svicala le telečjo kri. Sliko Johance, kako zamaknjena moli itd. priobči "SLOVENSKI ILU-STROVANI TEDNIK", ki izhaja v Ljubljani. Naročite si ga!
Dolinost vsakega socialista Js, podpirati sto je ¿asopiij«. Afiti raju sa "Prolstarca". Pridobit«
POZOR ROJAKI!
Ako želite sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost, ne ukvarjajte se po zaduhlih tovarnah in nevarnih ru-dokopih dokler Vaše zdravlje se ni popolnoma pokvarjeno. Pridite v zdravo in prosto naravo in kupite si kos dobre in rodovitno zemlje katera rodi vse iste pridelke kod v starem kraju in kjer se Važe delo stotero isplača.
Vprašanje je, kam se obrniti in kje kupiti, kajti zemljiških agen tov je veliko in vsak svoje hvali. Veliko hvale in upitja navadno ni veliko prida, radi tega ne tratite denarja in časa po takih krajih. Pridite naravnost v zdrav in prijazen kraj Wausaukee, Wisconsin kjer se vam nudijo vse u godnosti ki jih potrebjuete kod po velikih mestih, kjer je dobra in rodovitna zemlja zdrava in čista voda, vedno dovolj vode, zdrav in ugodno podnebje ter klima. Vedno dober trg in izvrst na železniška zveza glavne proge z vsemi večjimi mesti.
Tukaj ni treba zemlje in kra ja hvaliti, kor ista se sama hvali in ho lahko sami na lastne oči pri farmerjih in rojakih o vsem tem prepričate. Cene zemlji so nizke, kupni pogoji prav lahki, vožnje otroške se Vam v slučaju nakupa vrnejo, potrežba je solidna in poštena o kateri se je v zadnjih par mesecih pad 80 rojakov prepričalo ki so tukaj svet kupili, kar vam je lahko jasen doka-z da je to resnica in da imamo tukaj to kar iščete in. potrebujete. Pridite toraj naravnost v Wausaukee, Wis. kjer še vedno lnako kupite dobro in rodovitno zemljo v središču nove in \jako hitro se razvijoče slovenske farmarske naselbine. Ko dospete sem, pridite naravnost v moj urad, ki se nahaja nasproti železniške postaje in prepričani smete biti, da Vas bodem dobro in pošteno postregel ter da bodete z vsem popolnoma zadovoljni kakor so vsi rojaki ki so se zaupno do mene obrnili. Ako želite kake nadalj-na pojasnila pišite mi naravnost na sledeči naslov.
A. Mantel, L. Box 221.
(Advertisement)
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Ksland Avenue vogal Loomis ulice Chlcao°-
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
blagajnik,
Na*« podjetja j« ped aadaoratvom "dcariog Houaa" ¿tkalki* bas k toraj j« denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevaema tadi ui»' ge pofttne hranilnice Zdr. driav. ZvrAuje tudi denarni promet 8. N P J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldna; v soboto ie beaka odprta do » ure sve«er; v nedeljo od 9 nre dopoldne do lt nr« dopoldne Denar vloien ▼ nato banko noal trt procente. Bodite ovejml. da j« prt nas denar naloften varno ln doMčkaaooo
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
21«-*S Bine laland Avenue. Cklcago, UI.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
Ekrani mpirlf ^ ^štvo in trgovce- "GLASILO" in PKOLETAREC se tiskata v naši tiskarni -:-
SI Edini slovenski pogrebnik jj
MARTIN BARETINČIČ
Z 324 BROAD STREET
TEL. 1475
JOHNSTOWN. PA. ..............................................
54 MAIN STR.
Conemaugh Deposit Bank
CONEMAld, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER1 blagajnik.
Pozor slovenski gostllnlöar|It
MoJa tvrdka je prva in edina alovenska aamo.toina v
izgubit » t," ^ijj* T °*mih ,,tlk »'••■>■ »ob...,. „dj.«d<!.
Prod.jmn ..koliko o...], kot k.t.n	. ..
00 plMojom dr.Kib Mo.toV	k.r
Prodaj..» «»o ». d«b«io. A. HtVAT, «M M. CMen*. SI., MM. |B.