.GLEJafeGSCJ izszib&h omožEJfss, ©loBJe), 36^Co6E%? JlsESSJfč) U3C3fe£a3«feJ^, š>E%€x/fJ3 3©2.2r£ŽL S JE« 6. MIE- Nasproti glavne pošte Telefon 438. Za gospode: klobuki, cilindri, čepice prvovrstnih tovaren. Za dame: plašči, kostumi, obleke iz svile, volne in trikot. -krni Perilo, nogavice, rokavice, kravate. Perilo, nogavice, rokavice. Dežni plašči, dežniki, palice. V vsaki ceni in največji izberi. Parfum, milo in vsi modni predmeti. Nasproti glavne pošte Telefon 438. OGLAŠUJTE V W GLEDALIŠKEM LISTU”! 99 ............................................ ŠIVALNI STROJI MUNDLOS - ORIGINAL VIKTORIJA. | 10 LETNA GARANCIJA VSE VRSTE JEDILNEGA ORODJA. - VELIKA § ZALOGA ZLATNINE IN SREBRNINE. I JOSIP ŠELOVIN — ČCJDEN, | = MESTNI TRG 13 LJUBLJANA MESTNI TRG 13. 1 Spored Drama: 21. torek — Zaprto. 22. sreda — Živi mrtvec. Red A 23. četrtek - R. U. R. Izven 24. petek — Jack Straw. Red D 25. sobota — Ploha. Red E 26. nedelja — Krojaček-Junaček. (Ob treh po- poldne.) Mladinska predstava. Izven 26. nedelja — Živi mrtvec. (Ob osmih zvečer.) Izven 27. poned. — R. tl. R. Red C 28. torek — Zaprto. Opera: 21.torek — Koncert ge Rde Poljakove. Izven 22. sreda — Sevilski brivec. Red D 23. četrtek — Jenufa. RedB 24. petek — Zaprto. 25. sobota — Prodana nevesta. Red C 26. nedelja — Madame Butterfly. Gostovanje ge Ade Poljakove. Izven 27. poned. — Zaprto. 28. torek — Sevilski brivec. Red H Najfinejša svetlobna telesa za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu i. t. d. edina jug-oslovenska ' »Svetlobna industrija VESTA". Naročilo somo na atelje „VESTE“, Ljubljana, Kolodvorska ui. 8/1. Začetek ob 8. Konec okolo 11. ŽIVI MRTVEC. Drama v enajstih slikah. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil V. Borštnik. Režiser: PflVEL GOLIfl. I. slika. V stanovanju Protasova.J Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza).....................ga Wintrova Saša, njena sestra.......................................gna Gorjupova flna Pavlovna, njena mati................................gna Rakarjeva Viktor Mihajlovič Karenin................................g. Gregorin Pestunja.................................................gna Zbofilova Sobarica............... ........................... gna Gabrijevčičeva II. slika. Pri ciganih. Fjodor Vasiljevič (Fedja)............................. . g. Šest flfremov.................................................g. Plut Častnik..................................................g. Cesar Glasbenik................................................g. Karagjov Prvi cigan...............................................g. Terčič Ciganka . .............................................gna Mira Danilova Viktor Mihajlovič Karenin................................g. Gregorin Maša, mlada ciganka......................................ga Juvanova Ciganski zbor. III. slika. V stanovanju Protasova. Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)..................ga Wintrova Saša, njena sestra.......................................gna Gorjupova flna Pavlovna, njena mati................................gna Rakarjeva Zdravnik.................................................g. Danilo Viktor Milajlovič Karenin................................g. Gregorin IV. slika. V kabinetu flfremova. flfremov............... .................................g. Plut Stahov...................................................g. Markič Butkevič.................................................g. Medven Korotkov.................................................g. Smerkolj §jodor Vasiljevič (Fedja)........................... . . g. Šest aša......................................................gna Gorjupova V. slika. Kabinet Ane Dimitrijevne. flna Dimitrijevna, Viktorjeva mati.......................ga Rogozova Knez flbrezkov...........................................g. Skrbinšek Viktor Mihajlovič Karenin................................g. Gregorin Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)..................ga Wintrova Sluga....................................................g. Sancin VI. slika. Skromno stanovanje. Fjodor Vasiljevič (Fedja)....................................g- Šest' Maša, mlada ciganka..........................................ga Juvanova Ivan Makarovič, stari cigan, njen oče........................g. Terčič Nastasja Ivanovna, ciganka, njena mati.................gna Vera Danilova Knez flbrezkov...............................................g- Skrbinšek VII. slika. Posebni kabinet v gostilni. Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)...........................g- šest Ivan Petrovič................................................g- Kralj Maša.........................................................ga Juvanova Natakar . , . ..............................................g. Karagjov Vlil. slika. V stanovanju Protasova. Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)......................ga Wintrova Viktor Karenin...............................................g- Gregorin Voznesenski, Kareninov tajnik................................g Markič Sluga........................................................g- Sancin IX. slika. Krčma. Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja) .........................g, Šest Pjetnikov....................................................g Železnik flrtemjev....................................................g Ločnik Natakar......................................................g. Karagjov • X. slika. Soba preiskovalnega sodnika. Preiskovalni sodnik..........................................g- Lipah Zapisnikar...................................................g Terčič Jelizaveta flndrejevna (Liza) ..............................ga Wintrova Viktor Karenin...............................................g Gregorin Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)...........................g- šest . XI. slika. Hodnik v poslopju okrožnega sodišča. Sluga........................................................g Sancin Ivan Petrovič................................................g Kralj Mladi odvetnik...............................................g Drenovec Knez flbrezkov........................................ g. Skrbinšek Pjetnikov....................................................g. Železnik Dama.........................................................gna Zbofilova Častnik......................................................g. Cesar Petrušin, odvetnik...........................................g. Peček Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)......................ga Wintrova Viktor Karenin..................................... . . . g Gregorin Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)...........................g. Šest Maša.........................................................ga Juvanova Sodniki, gledalci, obtoženci, priče. Ciganske pesmi v drugi sliki izvaja zbor ruskih dijakov. Solo-točke pojeta ga Juvanova in ga Spilerjeva. Daljši odmor samo po 4. in 8. sliki. Začetek ob 8. Konec ob 11. R. U. R. RossurrVs Universal Robots. Kolektivna drama v treh dejanjih s predigro. Spisal Karel Čapek. Prevel O. Šest. Režiser: O. ŠEST. Harry Domin, centralni ravnatelj Rossumovih universalnih robotov g- Rogoz Inž. Fabry, generalni tehnični ravnatelj R. CJ. R. g- Peček Dr. Gali, upravnik fiziološkega in iznajdbenega oddelka R. U. R g- Skrbinšek Dr. Hallemeier, upravnik zavodov za psiholo- gijo in vzgojo robotov ........ g- Gregorin Konzul Busmann, generalni komerc. ravna- telj R. U. R g- Železnik Stavbenik fllkvist, stavbeni šef R. U. R. . g- Kralj Helana Gloryjeva ga Wintrova Nana, njena pestunja ga Juvanova Marius, robot g- Karadjof Sulla, robotka gna M. Danilova Radius, 1 , , f Damon, } robola { g- Cerar g- Terčič Drugi } 1 g- Markič Tretji > robot g- Smerkol Četrti J l g- Medven Robot Primus g- Drenovec Robotka Helena ga Wintrova Več robotov. Med predigro in prvim dejanjem poteče deset let. Po predigri in drugim dejanjem odmor. — Dekoracije naslikal g. Skružny. Začetek ob 8. Konec ob 11. JACK STRAW. Komedija v treh dejanjih. Angleški spisal W. Somerset Maugham. Poslovenil Fran Govekar. Režiser: B. PUTJATA. Jack Straw.................................g. Putjata. Mrs. Parker-Jennings.......................gna Vera Danilova. Mr. Parker-Jennings........................g. Plut. Kittv, 1 , f gna Mira Danilova. r, , > njuna otroka...................“j * , ., Charles, J Ig. Železnik. Ambrose Holland..............................g. Terčič. Lady Wanley..................................ga Wintrova. Lord Serlo...................................g. Drenovec. Knez Adrian von Bremer.......................g. Danilo. Horton Withers.............................. g. Markič. Mrs. Withers...............................gna Rakarjeva. Rosie Abbot................................gna Gorjupova. Sluga......................................g. Karagjov. I- dejanje se vrši v Grand hotelu Babylon v Londonu, II. in III. pa v salonu Tawemer Halla lady Wanley. MODNI * * C* A MODNI ATELIEH iVi. OAHV/ ATEL1ER LJUBLJANA, kongresni trg 4. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. PLOHA. Vesela vaška igra v treh dejanjih. Spisal P. Petrovič. Poslovenil M. P. Stojan Marič . . . Stana, njegova žena . . Marko Marič, njegov tast Janja, Markova žena Nikola Jevrič . . . Mara, njegova žena . Pela, njegova tašča Ciganka.................. Režiser: ZV. ROGOZ. g. Skrbinšek, gna V. Danilova, g. Plut. ga Juvanova, g. Ločnik. ga Rogozova. gna Rakarjeva. gna M. Danilova. Godi se v Liki \ Priporoča S0 •••• •••• JOSIP CARL, mmm km« Ljubljana, Gosposka ul. štev. 1. Začetek ob 3. Konec po 5. Mladinska predstava. Krojaček-junaček. Pravljična igra v štirih slikah z godbo, petjem in baletom. Spisal I. Gorner. Slobodan, mogočen kralj . . Narcisa, njegova hči .... Rožmarinček, dvorski maršal . Glivar \ Gobar / mmistra.................... Špicabrin, dvorski norec . . . Dr. Lisjak, telesni zdravnik kraljev Grofica Medica..................... Vojvodinja Oleandrska . . . Kapitan Goliat..................... Baron Kozorog...................... Trska, krojaški mojster . . . flmanda, njegova žena . . . Inko, njegov sin, krojaški vajenec flli \ Murfi J tolovaja...................... Bučman, komornik kraljev . . . Ropotulja, soseda krojačeva . . Režiser: f\. DANILO, g. Danilo. gna Mira Danilova, g. Drenovec. Gregorin. Kumar. Železnik. Medven. gna Zborilova. gna Gabrijevčičeva. g. Cesar, g. Terčič. g. Smerkolj, gna Rakarjeva. gna Vera Danilova, g. Ločnik. g. Plut. g. Sancin, ga Juvanova. Gospoda, sluge, paži, vojaki in gostje. 3 1//>ciAiir manufakturna trgovina ■ ■^vDICVVi Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Ha drobno! Telefon štev. 538. - ček. ur. štev. 11.228. Ha dEbfSlo! - 7 — Začetek ob pol 8. Konec po 10. SEVILSKI BRIVEC. Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. □glasbil G. Rossini. Prevel fl. Funtek. Dirigent: NEFFflT. Grof Almaviva........................ Bartolo, zdravnik.................... Rozina, varovanka v hiši Bartola Figaro, brivec ..... Basilio, učitelj glasbe . . . Fiorello, sluga Almavive . . I. sluga (tenor)................. II. sluga (bas).................. Berta, hišna pri dr. Bartolu . Častnik.......................... Notar............................ Režiser: SEWMST1AN0W. g. Kovač, g. Zupan. ga Lovšetova k. g. g. Levar, g. Betetto, g. Zorman, g. Banovec, g. Pugelj. ga Smolenskaja. g. Zorman, g. Perko.j Vojaki, godci. Dejanje se vrši v Sevili. Prva. vprizoritev 5. februarja 1816 v. Rimu. Dr. Bartolo, postarn, ohol, nezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V petju jo poučuje Basilio, intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof Almaviva, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt. V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan: poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi, da je bolan, In tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basillja po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom. TRGOVSKA BANKA i I- LJUBLJANA SEiEHBUHBoirauli preje SLOUENSHA E5H0MPTNA BANKA :::: izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. :::: Začetek ob pol 8. Konec ob 11. PASTORKA JENUFA. Opera v treh dejanjih. Besedilo spisala po drami iz življenja moravskega naroda Gabrijela Preissova. Poslovenil Fran Govekar. Uglasbil Leo Janaček. Dirigent: L. MATAČIČ. Stara Burjevka, užitkarica in gospodinja v mlinu.......................... Štew^Burj^n / P°*krata’ vnuka Burjevkej Cerkovnica Burjevka, vdova in snaha stare Burjevke Jenufa, njena pastorka . Prvi mlinski hlapec Rihtar ................. Rihtariča .... Karolka, njiju hči .. Pastirica .... Barena, prva dekla v mlinu Jano, pastirček................... Režiser: VASILIJ SEWflSTIflNOW. gna Sfiligojeva. g. Sovilski. g. Šimenc. ga Thierry-Kavčnikova. ga Lewandowska. g. Cvejič. g. Zupan, ga Erklavčeva. ga Matačičeva. ga Smolenskaja. gna Korenjakova, ga Ribičeva. Muzikanti, vaščanje. I. dejanje v mlinu pri Burjevih. II. in III. v sobi cerkovnice. Med I. in II. dej. poteče pol leta. Med II. in III. dva meseca. I. premijera Jenufe v Brnu 1904. Premiera v Narodnem gledališču v Pragi 26. maja 1916. 1. dejanje. Cerkovnica, stroga in odločna žena ima nelastno hčerko, pastorko Jenufko, katera se je zaljubila v lahkomiselnega, razburljivega bratranca Števo — in se mu vdala. Toda, ko se vrne nekega dne Števo pijan od nabora, je njegova ljubezen hladnejša. Odločna in razumna cerkovnica spregovori s Štcvom resno besedo ter dovoli ženitev samo pod pogojem, da se nikdar več ne opije. Da mu rok na poskušnjo enega leta. Jenufko pa ljubi tudi resnejši, moški Laca. 13oli in grize ga zavest in prepričanje, da sc je lahkomiselni in vrtoglavi Števo zaljubil saino v lepo Jenufkino lice in nekega dne ji v razburjenju prereže lice, v misli, da ji pokvari s tem obraz in jo naredi grdo. - 10 - H. dejanje. Jenufka se je hotela zastrupiti. In zopet se posreči cerkovnici, da prepreči nesrečo. Pod pretvezo, da pošlje Jenufko na Dunaj v službo, skriva Jenufko pazljivo doma, kjer se ji rodi Števov deček. Cer-kovnica pokliče Štcva in ga prosi, naj si vendar vzame nesrečno Jenufko. Vrtoglavi lahkomiselnež pa se skesa in uteče. Obupana cerkovnica se odloči povedati vse Laci. In pošteno in odkrito mu opiše nesrečen položaj. Laca seveda premišlja. Moral bi si vzeti tudi Števovega dečka. V svojem strahu za Jenufko in njeno dobro ime, pravi cerkovnica Laci, da je dete umrlo. In po odhodu Lace, vzame dete in ga vrže pod led. Jenufko pa prepriča, da je dete na vročici umrlo. III. dejanje. Cerkovnica pripravlja svatbo Jenufke z Laco. In ko se hočejo napotiti v cerkev, krikne po vasi: Našli so pod ledom mrtvo dete. Nesrečna cerkovnica prizna sedaj svojo krivdo in se da odvesti na sodišče. Laca se zavzame za nesrečno Jenufko in ta spozna njegovo verno ljubezen mu pade v naročje. Namenita se skupno v svet, kjer hočeta začeti novo življenje. vinska klet. Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. PRODANA NEVESTA. Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevet A. Funtek. Vglašbil B. Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. Krušina, kmet....................................... g. Debevc. Katinka, njegova žena...........................ga Smolenskaja. Marinka, njiju hči..................................ga Lewandowska. Miha................................................g. Cvejič. Neža, njegova žena..................................gna Sfiligojeva. Vašek, njiju sin....................................g. Mohorič. Janko, Mihov sin iz prvega zakona ... g. Šimenc. Kecal, mešetar......................................g. Betetto. Vodja glumačev......................................g. Bratuž. Esmeralda, plesalka.................................ga Matačičeva. Indijanec...........................................g. Zorman. Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredila gna Svobodova, plešejo gna Svobodova, Chladkova in Vavpotičeva. Dekoracije naslikal g.Skružny.— Piva vpiizoritev l. 1866. v Pragi I. Žegnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku. II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna in ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Kccalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da postane žena Mihovega sina- III. VaŠek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da nastopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ga vidijo starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa jim uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo pokaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Naposled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogodbi Marinka njegova. Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in rad privoli v ženitev. — 12 — Začetek ob pol 8. Konec po 10. MADAME BUTTERFLY. Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G Puccini. Dirigent: L. MATAČ1Č Režiser: V. SEWASTIflNOW. Madame Butterfly (Cio-Cio-San). . . . Suzuki, njena, služabnica . • . . . . F. P. Pinkerton, častnik, mornarice S. (J. F\ Kate Pinkerton.............................. Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki Goro................ Princ Yamadori . Bonzo .... Yakuzide . . . Komisar .... Uradnik .... Mati Cio-Cio-Sane Sestrična Cio-Cio-Sane Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio ga Poljakova k. g. gna Rewiczeva. g. Kovač, ga Smolenskaja. g. Levar, g. Bratuž, g Zorman, g. Zorman, g Bekš. g. Pugelj, g. Drenovec, ga Lumbarjeva. gna Koreninova. Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes. Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Boliemc, v prošli s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici. Prelepa mala Butterfiy pride, spremljana od prijateljic, pozdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sliarplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi Anierikatiec se v šali lioče ženiti na »devetstoindevetdeset let« kot je japonski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton "stopata v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba. A naenkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Buttcrfly, ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Noč nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblesti zvezda. Prekleta a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče. Pinkerton odpotuje. — 13 — Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Yamadori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove, da Pinkerton prihaja. Cul se bo topov strel in ona bo srečna! 2e ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic, ki jih potem natrosita po sobi, da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno noč. Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso dolgo noč. Kdaj pride zaželjeni? Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel, ko zagleda svoje dete? Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo Butter-fly odpuščanja- Tega ona ne prenese in si konča življenje. PRISPEVAJTE ZA BORŠTNIK-VEROVŠKOV NAGROBNI SPOMENIK. Darila so najlepše -„slihe“. Oglejte si jih Aleksandrova c. S. V.BEŠTERš5£,,HEUOS“ — 14 — Stanislavski o nalogah gledališča. Več kot 16 let je že preteklo, odkar je prišel zopet v Evropo Konstantin Sergejevič Stanislavski, vodja, režiser, igralec in ustanovitelj moskovskega umetniškega gledališča. Zdi se, da se ni med 1 1906 in 1922 ničesar dogodilo. Stanislavski je ostal isti, hudožen-stveniki z malimi izjemami isti in tudi repertoir isti. Pač se je Stanislavski izpremenil na zunaj, lasje, ki obdajajo njegovo visoko čelo, so postali beli, njegov resignirani izraz se je deloma poglobil, duh sam pa, kateremu daje šele delovanje pravi pomen, je ostal pravtaisti. On je ruska duša. Pozdrav tujine ga razveseli kakor utioka. Takoj ti povdarja, da se gledališče po krivici imenuje samo po njem, ker so ga ustvarili poleg njega tudi Ivanovič Ne-mirovič Dančenko in še mnogi drugi prijatelji in sotrudniki... Pa poslušajmo raje njegova lastna izvajanja o nalogah gledališča. Po vojni se nahaja gledališče — in to povsod — v krizi in nekem mučnem položaju. Kakšna nevarnost preti sedanjemu gledališču? Ne samo v Rusiji, temveč povsod imamo novo in lahko rečem, izvrstno publiko, ki prihaja v gledališče z novimi zahtevami. Izvanredno težke zahteve stopajo pred gledališče pa tudi v ekonomskem smislu. Vse to( sili gledališče, da postaja podjetje, ki vabi novo publiko z novimi sredstvi. Repertoir se je izpremenil. Glavno težišče prehaja na zunanjost teatra,.na smiselno opremo. Vodstvo so prevzeli dekorater, kostumer, inscenacija, igralec pa hodi šele za njimi. S tem se ne obračam proti režiserju, tem manj ker sem sam režiser, ne proti igralcu, čigar sodelovanje je ne-obhodno potrebno, ali proti stalnemu tovarišu igralca, proti kostu-merju. Govorim samo s stališča igralca, ker njegova umetnost očividno propada. Igralec naj stremi za tem, da varuje svojo umetnost. Dosedaj so podpirale teater v posameznih državah vlade. Vsaka dežela je imela gledališče, katero se je moglo posvetiti samo umetnosti in njegov materijelni deficit je krila vlada. Gledališče je imelo tedaj priliko, da je gojilo samo čisto in pravo umetnost in da je kultiviralo igralca. Imelo je priliko, dobre igralce honorirati. Sedaj pa so se časi izpremenili in vlade ne morejo gledališča tako izdatno podpirati in zato morajo igralci sami skrbeti za to, da njihova umetnost ne propade. Naš sedanji čas označuje dejstvo, da imajo ljudje premalo nacijonalnega smisla drug napram drugemu. Cilj vseh ljudi, pa naj pripadajo kateremukoli stanu, bi moral biti: ustvariti potom ene edine govorice medsebojno sporazumljenje. In gledališče razpolaga s to enotno govorico, iz katere govori vsečloveška duša. Preveliko važnost polagamo na zavest in vedno pozabljamo, da doživljamo samo eno desetino svojega življenja zavestno, ostalih devet desetin pa pod ali nadzavestno. Zato ni cilj gledališča in igralca, podajati tekst drame, temveč primorati gledalce, da se užive v dušo igranega dela. V Moskvi imamo italijanska, nemška, francoska, gruzinska, armenska, starohebrejska, letiška in perzij- — 15 — ska gledališča. Vsako igra v svojem jeziku in mi jih razumemo, dasi ne razumemo njihovega jezika. Iz istega vzroka imate najboljše recenzije Čehova ne v Rusiji, temveč v tujini. Zakaj ravno tujina tako izvrstno razumeva Čehovo dušo, dasi o njegovih delih nima pravzaprav pravega pojmovanja? Vzrok je ta, da se morejo narodi medsebojno podzavestno razumeti. In gledališče ima možnost, ljudi zbližati tako tesno, da bodo svetovno dušo razumeli. Morda samo gledališče. To svojo nalogo bi moglo gledališče po mojem mnenju vršiti samo tedaj, če bi se ustanovila velika družba, ki bi imela svoje študijske odre po vseh večjih mestih Evrope. Glavni faktor in gojenec teh študijskih odrov bi bil igralec. Na ta način bi naša umetnost, o kateri se je napisalo cele knjižnice in katera je kljub temu brez vsake podlage, ohranila igralstvo. Splošno se veruie v legendo, da je treba igralcu samo talenta in drugega nič. Tn kliub temu vemo, da naivečji zastopniki naše umetnosti kakor Coouelin, Duše, Possi, Fedotov in drugi neprestano študirajo in se izpopolniuieio, pa to ne samo iz knjig, temveč v vrvečem življenju, v javnosti in družbi, v kavarnah in restavrantih, na kratko povsod, kjer stopiio lahko v kontakt z živlieniem in tako si nabirajo znania. In vsi streme za tem, da dobi naša umetnost podlago v znanju. Naibrže ni muzika, ki ne pozna not, zakonov harmonije, muzikalne teoriie. tudi ne arhitekta ali kiparia, ki bi ne poznal natanko vsega, kar pride pri niegovem delu v poštev. Mar vam je znan kak slučaj, da ie postal nekdo, ki ie bil do danes še komi, jutri pa že igralec prve vrste ali ravnatelj konzervatoriia? Ali. da je postal donašalec vode čez noč slaven viiolinist! Toda zelo često sc pripeti, da postane bivši komi igralec. Naša današnia umetnost ie pač umetnost talentiranih ali netalentiranih začetnikov. Neobhodno potrebno je. da sc sestavijo podlaga in zakoni za našo umetnost. Na tem dela neprestano naše moskovsko umetniško gledališče. Za nrvo delovno periiodo imamo dovoli kostumov, dekoracij in tehničnih sredstev. Toda te zunaniosti nas ne zanimaio toliko — temveč človek in duša. Za ta cili delamo in želimo, da bi zani delali vsi odri na svetu. Omenjeni študiiski odri pa bi imeli še nadabne naloge. Delo enega bi se izmeniavalo z delom drugega. prireiaH bi se kongresi in slavnostne igre vseh središč sveta. Tn odri bi si lahko izmeniavali medsebojno nove iznajdbe in nove metode. Na ta način bi bilo mogoče naiti podlago za našo umetnost, io določiti in Doglobiti in to za vedno. Potem bi bilo izključeno, da bi se zgodilo to. kar se tolikrat zgodi: če kak genii odide, mora "led^hš^e čakati, da pride drugi ali pa ie v nevarnosti, da propade. Študiiskih odrov naloga bi bila. prireiati gostovania. Na pr. praški in moskovski študiiski oder. Prcdno bi prišel praški oder v Moskvo, bi se moskovsko občinstvo poučilo potom predavani, predstav in nodnka o češki literaturi in umetnosti. Potem bi šele Prnžani v Moskvi gostovali in ravnotako Rusi v Pragi, če bi v Pragi ali Moskvi ne bilo nobenega učitelia za glasovno kulturo ali ritmiko, bi lahko poslali iz Moskve kakega sneciialista. Na ta način bi se izmenjavali učitelji in učenci, pa tudi režiserji in odri bi se med- 16 — Sebojno seznanili z umetniškimi metodami bratskih odrov. JRavno-tako bi se izposojevaia literatura in oprema. Potem ne bo prišlo do takih neokusnosti, kakor sem jih žalibog videl na lastne oči. Na nekem evropskem odru so uprizorili Tolstojevo »Moč teme«. Igralka, ki bi imela predstavljati matrono, je bila oblečena kakor moskovski izvoščik. Niti klobuka ji ni manjkalo. Skupna eksploatacija gledališkega obrata bi imela pa tudi gmotni uspeh. Onemogočeno bi bilo enkrat za vselej, da bi moralo gledališče, vsled gmotnih razmer prisiljeno, dati vsak teden noviteto. Vsako gledališče bi naštudiralo dvoje ali troje del in ž njimi potovalo. Ker še mnogo potujem, bom povsod deloval za tako družbo in igralce vsega sveta. Razno. Dramatična šola »Udruženja gled. igralcev« v Ljubljani. 12. t. m. se je vršil vzprejemni izpit za dramatično šolo z zelo zadovoljivim uspehom. Sprejetih je bilo 60 učencev, od teh 14 v specijalni tečaj, ostali pa v splošnega. V komisiji so bili zastopani člani gledališke uprave gg. intendant Hubad, dramaturg Župančič, ravnatelj Golja, tajnik Pugelj in zastopniki Udruženja. Poduk se vrši v učilnih prostorih I. drž. gimn. in sicer ob pondeljkih, sredah in petkih od 17.—19. ure. Predavali bodo gg.: dramaturg O. Župančič, akad. slikar Vavpotič, prof. Fr. Koblar, arcli. K. Kregar, dr. Travner in člana drame režiser O. Šest in R. Železnik. Teme predavanj oziroma praktičnih vaj so: fonetika jezika, deklamacija, mimika, dram. igra, slovstvena zgodovina (posebno dramska), nauk o kostumu, inscenacija in svetlobni efekti. Udružcnje upa, da se dramska šola obdrži na najboljšem nivoju, kakor to zahteva veliko zanimanje in udeležba, jo smatra za svojo veliko in resno nalogo, ki jo hoče vršiti s pomočjo uprave nar. gledališča, kakor mu je to obljubilo. 1. semester, ki bo trajal tri mesece, se zaključi z malo interno produkcijo. Novi predsednik centralne uprave »Udruženja Glumača SHS« g. Mi-hajlo Markovič se je te dni mudil v Ljubljani, nadzoroval mestni odbor »Udruženja« v Ljubljani in ga pohvalil, da je to eden najbolj delavnih odborov v državi. Umrl je 2. t. m. v Skoplju član »Udruženja« g. Kosta Ilič. N. v m. p.! 10. t. m. je gostoval v Celju član nar. gledališča v Ljubljani, g. Plut, v »Namišljenem bolniku« v naslovni ulogi. Premijera »R. U. R.« v Newyorku 9. okt. v Garrick teatru. Utopistič-no Capkovo dramo so uprizorili v Ameriki z velikim uspehom. Evo samo par mnenj iz ocene »Womens Wear«: S stališča abstraktnega mišljenja je to delo na vsak način nekaj posebnega in polno raznovrstnih zanimivih misli. Vsakdo naj si ga ogleda, kdor hoče na odru gledati anomalije življenja in nova spoznanja. Mesta so v drami, kjer čujeino obupni klic: »Vstavite se v svojem pohodu! Vrnite se, ali vsaj ostanite v sedanjem stadiju, sicer pomrete!« Vendar Čapek ne stoji na stališču Tolstoja (Kreuzer-jeva sonata), rajši nasiti možgane, duši pa ne pomaga... Velikopotezni lučni in oderski efekti Lee Simsona so vse hvale vredni, kajti naslikali so nam resnično in natančno situacijo. Igrali so izvanredno. — Predstavo tega — 17 - prvega čehoslov. oderskega dela sta oskrbela Selver in Playfair. Režijo sta vodila h'. Moeller in Agnes Margan. — Gledališču je častitati, da je prineslo na oder zopet nekaj izvanrednega.« »Živi mrtvec« v Parizu v Thčatre National de 1’Odeon bo igran to sezono. Glavni vlogi igrata na povabilo kot gosta A. Moissi in Roza Bertens in sicer v francoščini. Z velikim pompom in spektaklom so igrali prvič dne 22. okt. na Pa-latinu v Rimu UAnunzijevo »Fedro«. Prve vloge so igrali T. Franchini (Fedra), Gabriellino D’Anunzio (lppolito) itd. Muziko po antičnih motivih je zložil G. Petri. Jasno je, da je ta predstava na prostem sredi ogromnih naravnih kulis napravila izvanreden utis. 4. nov. je bila premijera Miroslava Kriježe drame »Golgota« v Nar. kazalištu v Zagrebu. Uspeh je bil v vsakem oziru zelo velik. »Daniel«-izdaja Shakespearja spada med najdražje Shakespearjeve knjige. L. 1864 jo je kupila baronica Burdett-Coutts za 862 guinej. Zdaj je zopet naprodaj in zahtevajo zanjo vsoto, kateri bi v našem denarju odgovarjalo 14 milj. Din. Podjetje Lcuna v Halle je ustanovilo za svoje delavce lastno delavsko gledališče, ki je nastanjeno v veliki moderni baraki takozvanega ba-raknega mesta tega podjetja. Francosko-češki gledališki odnošaji. »Societe des auters et composi-teurs dramatiques« v Parizu je poverilo svoje zastopstvo gled. buroju »Centrum« v Pragi za vse svoje interese v čehoslov. republiki. V Jeruzalemu se bo na novo organiziralo hebrejsko gledališče. Večina kinov, ki v Palestini zelo dobro uspevajo, namerava votirati večjo svoto za ustanovitev resnega gledališča. Mnogo prvovrstnih evropskih judovskih igralcev (in teh je med najboljšimi zelo veliko na pr.: Moissi, Schildkraut, holandski senior Bovvmeester itd.) in režiserjev (teh je pa še več, posebno v Nemčiji) je povabljenih na sodelovanje. Pripravljajo se dela Judov: Šalom Aš: »Bog maščevanja«, H. Bernstein: »Izrael«, nadalje Juskewicza »Kralj«, A. Tolstoja »Duhovi«. — Prof. Salzberg pa hoče skupno z just. tajnikom Bentvichom in guvernerjem Storrsem ustanoviti opero v Jeruzalemu. Umetniško vodstvo prevzame baje v Rusiji zelo cenjeni operni šef Glinkin. V Bayreuthu se poleti 1924 po desetletnem odmoru začno zopet slavnostne igre. Predskušnje pod vodstvom Siegfrieda Wagnerja so se že začele. Princ Abdul Rahiin bo v komornem glasbenem društvu v Carigradu osebno dirigiral serenado op. 9 Riharda Straussa. Pasijonske igre v Oberammergau so se letos sijajno obnesle. 68 predstav je obiskalo 315.000 samih tujcev. Dohodki gledališča znašajo 21 miljo-nov mark, samo za tekst in fotografije se je prejelo 4 miljone. Obiskovalci so bili skoro sami tujci z zdravo valuto, celo Japonci in indijski princi. Neka ameriška film. družba je ponujala za posnetek — 1 iniljon dolarjev. — Kot konkurenco so otvorili v Nancyu v Franciji enake igre, ki so bile tudi dobro obiskane- 21 predstav je privabilo 45.000 ljudi. V Hamburgu so oblasti in vodstva gledališč ustanovili igralsko šolo, ki si je stavila za cilj in časten namen, vzgajati revne nadarjene začetnike v vsem, česar rabi modem gledališki človek. Odprla se je oktobra- Ga. Marija Vera se odzove v najkrajšem času povabilu Jar. Kvapila in gostuje na Vinohradskem gledišču v Pragi v Goethejevi »Ifigenija na Tavridi« in Ibsenovi »Heddi Gabler«. Obe naslovni ulogi igra v srbščini. Potem je povabljena na krajše gostovanje v Ziirich, na večji baladni večer, kjer bo recitirala škotske in nemške klasične balade. Tu je delovala 2 leti in lani gostovala kot Rodope v »Gygnes in njegov prstan« (Hebbel) in kot Rebeka West (Rosmershohm, Ibsen). Na povratku se ustavi v Ljubljani in nam priredi večji recitacijski večer. Njen slovenski program obsega: narodno balado, Prešerna, Aškerca in Župančiča. Poleg tega recitira nekaj škotskih balad, par srbskih narodnih (Kosovski ciklus) in mesta iz Vojnovičevih dram. Za nas bo tak večer vsekakor nad vse zanimiv, ker se nam dosedanji recitacijski večeri niso posebno posrečili; pa tudi nimamo še publike za take izvanrednosti, medtem ko pri drugih narodih pomeni izbran recitacijski večer isto kakor predstava ali koncert. Poročalo se je, da je dobil g. Pepik Drvota pred meseci od svojcev s Češkega pismo, da je v Rusiji zgorel Ljubljančan Fr. Naval Pogačnik, ki je bil svoje dni prvi svetovni tenorist. Njegovo ime se je bleščalo v slavni trojici: Caruso, Naval, Slezak. — Te dni pa je napovedal Naval na Dunaju koncert, katerega pa bo moral (najbrž iz zdravstvenih ozirov) preložiti na pomlad. Ta naš slavni rojak je sploh že večkrat umrl. Zadnjikrat menda nekako pred petimi leti pred vojno. Bil je takrat cesarski dvorni komorni pevec v Berlinu. Vozil se je iz Bremena na gostovanje v Ameriko. Parnik se je potopil in po časopisju cele Evrope je bilo čitati samo o tragični sinrti slavnega Navala. O usodi parnika in ostalih utopljencev pa ni nikjer nič stalo. Zato se je upravičeno zjezil nek nemški list, češ: »Poročajte nam vendar tudi kaj o ostalih ponesrečencih, saj za božjo voljo nc odtehta en Naval parnika in vseli drugih popotnikov.« Pa jih je menda že; zakaj nobenega odgovora ni bilo nato po časopisih. Naš Naval je namreč — medtem ko si je evropejski časopisni šmok v tej vroči polemiki s tinto prste mazal — že davno pel v Metropolitan Operi v Ne\vyorku in si pritenoril lepe dolarje. — Ko se je že 63-tič ponavljala Puccinijeva »Boheme« je prisostvoval predstavi tudi brihtni saški kralj Friderik August. Slavni naš dalmatinski rojak tenor Tino Pattiera je žvrgolel Rodolfa. Splošno mnenje je bilo, da poje Pattiera vedno za ton prenizko, kralj pa ga je zagovarjal: »Kaj še, saj ni res, Pattiera ni še nikoli prenizko pel. Ampak da veste, orkester jo je za ton previsoko urezal!« — Drugič so nanovo naštudirali Shakespear-jevo »Komedijo zmešnjav«. Kralj je bil do konca predstave navzoč. Navdušenje občinstva je bilo zelo veliko, vsi sodelujoči so morali pred zastor, seveda tudi režiser v smokingu. Kralj, ki je ravnokar hotel zapustiti ložo, je še enkrat zaploskal priklanjajočim se igralcem in mimogrede omenil svojemu adjutantu: »Glejte si no, celo avtor je daues navzoč.« - 19 m Vizitke, kuverte, račune in druge tiskovine jj izvršuje lično in poceni | Zvezna tiskarno in knjigarna ( m v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. ■ ČEVUIZNAMKE p^|^Q"SONA^BOUŠI ZAHTEVAJTE 3IH POVSOD. PRODAJA ENGROS IN DETA3L. BREG 20. UUBUJANA BREG 20. S 32 j*yri i imui O IMflJi © o uimam m I IS! on S — 20 — Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.