JOSIP VANDOT: Kekec na volčji sledi. Planinska pripovedka. 7. jf& » ekec ni čakal dolgo časa. Kar hipoma jc stala pred M^SfjP njim Pehta in se mu smejala. »No, pobič!« mu je JKdk P W|. \ rekla. »Ali te nisem ujela? Pa si se nekaj hvalisal Bf jV^Bu tam P°d klancem, da te nikdar ne ulovim. Kaj te H /''^B ni sram> ^a se hvalisaš tako grdo? Kaj, pobič? — H (jLjrH ^' Pc^ti še ni ubežal nihče, pa tudi ti ne. Če bi te ¦I /¦ ne bila ulovila danes, bi te bila jutri ali pojutriš« V •Th njem ... Le nikar ne glej tako grdo izpod čela! Saj ti ne pomaga nič — niti tvoja jezica. niti tvoja slaba volja. Kar lepo rairen bodi in čakaj mirno kazni, ki sem si jo izmislila zate. Veš, udrl si prav nemarno v mojo kočo in si odvedel Mo'jco. Zasmehoval si me in si mi strgal korenček. Nabil si mojega volka s polenom, da bo siromak kruljav še deset dni. Vse to si storil, pobič, in zato si zaslužil pošteno kazen. Le čakaj me, nepridiprav!« In Pehta je dvignila roke in ga je pograbila za lase in za ušesa. Kekec se ni zganil in niti trenil ni z očmi. Samo dvakrat je zasopel in je potem rekel: »Teta Pehtara, ako sem zaslužil, pa me nabijte po pravici! Res je, da sem udrl v vašo kočo in sem odvedel siroto Mojco. A meni se je smilila slepa ubožica; zato sem jo pa tudi odvedel. A vam se ni smilila, teta Pehtara — slepa ubožica se vam ni smilila, pa ste jo zaprli v črno koco. No, tudi to je res, da sem posvetil vašemu volku s polenom. Saj če bi ne bil, pa bi bil nemarnež najbrže ukradel najlepšega bicka iz hleva... A posmehoval se vam nisem, teta Pehtara! Tega mi pa resnično ne morete reči. Samo to sem vam storil hudo, da sem vam strgal korenček. Samo to, teta Pehtara! Zato me pa nabijte, ker nisern delal prav! Saj ne bom javkal, teta Pehtara, resnično. niti enkrat ne bom zajavkal.« Pehta fja je izpustila. Po(jledala mu je naravnost v obraz in se je namuznila. »Hm, ti pa znaš dobro gobezdati,« je rekla. »Mislila sem, da si vetrnjak,' ki nima para na s\'etu. Zdaj pa vidim, da se vedeš prav pošteno. Samo, če ne mlatiš prazne slame, pobič, in se ne hliniš, ker te je strah mene in mojega volka? Ha, pobič?« »Zakaj bi se hlinil?« je odvrnil Kekec prostodušno. »Pa tudi bojim se ne nikogar. Ne rečem, da hi se ne bal tega kosmatitica, ki 164 ima tako dolge zobe. A njega se bojim samo zaradi tega, ker ne razume božje besedice, in človek ne more z njim poštcno govoriti. kakor se ni moglo niti z našo rajno Kezo... A toliko vam moTam reči, teta Pehtara, da niste delali lepo z mano, ker ste me zdajle pošteno zlasali. Zaradi tistega malega korenčka pač ni bilo vredno! Saj ne morete reči, da sem se norčeval iz vas. O, tega pa nikdar ne! Izmislil sem si bil o vas lepo pcsem. Na vrtu sva jo prepevala z Mojco vsak dan, in vi sami ste jo čuli in ste jo radi poslušali. Pa recite, teta Pchtara, da ni res! Tri dni vam jo je morala prepevati uboga Mojca. Pa recite, da tista pesem ni lepa!« »Hm,« je rekla Pehta in ga je gledala. A v njenih očch ni bilo niti najmanjše jeze. »Hm,« je ponovila še enkrat in je nadaljevala: »Seveda, ne bom se lagala, da mi ni ugajala tista pesem. A vsc eno pojdeš z mano, pobič! Odvedel si mi Mojco, a meni je dolgočasno, če sem sama v koči. Zato pa ti ostaneš prl meni, da te bom poslušala, ker znaš tako lepo gobezdati. A nikar ne misli, da sc mi izmuzneš! Glej tega4e volka! Stražil te bo noč in dan in ti bo vedno za pctami. A volk ima strašne zobe — strašne, ti rečem, pobič!« Kekec se je posmejal v svojem srcu, ko je slišal te besede. Saj je vedel, da rau Pehta ne stori nič žalega. No, s tem4e volkom bo pa že zagodel enkrat prav pošteno, da se bo kar oblizoval. Pride že čas, in tudi prava prilika pride, ko bo treba. — In Kekec si je popravil lase, ki mu jih je bila zmršila Pehta. Namuznil se je dvakrat, pa je rekel: »Saj sem vedno govoril, da niste hudobni, teta Pehtara. Zato sem si pa tudi o vas izmislil pesem, da je lepše ni na vsej vasi. Z vami grem, prav rad grem z vami. Tako in tako moram služiti pri Korošcu. Bom pa služil pri vas — in nazadnje je itak vse eno. ah služim pri vas ali pa pri Korošcu. Samo tega vas prosim, teta Pehtara, da poučite tega«le kosmatinca, naj me pusti pri miru. Lahko bi se mu spet kaj takega dogodilo kakor zadnjič s tistim polenom. Na, pa bi bila zopet zamera... Saj bi govoril jaz sam z njim; a jaz ne razumem volčjega jezika, resnično ga ne razumem, teta Pehtara!« »Ti si pravi nepridiprav, pobič!« se je zasmejala Pehta. »Pa le nikar se ne boj volka! Dokler si priden, ti ne stori nič žalega. Sarao naiiajati mu ne smeš, ker ne pozna šale! Pa tudi pobegniti ne smeš, ker te doteče že pri tretjem koraku. Pa se zaleti vate in te raztrga, kot bi trenil. Zato pa bodi pameten, pobič. in pazi, pazi, da te ne zadene nesreča... A zdaj pojdimo v goro, ker bo kmalu večer in noč. Daj mi roko, pobič!« 165 Pehta je prijela Kekca za roko, pa so se napotili po strmem kotu navzgor. Pehta je molčala in jc gledala zamišljena v tla. Pa tudi Ke= kec je molčal, ker se je zatopil v svoje misli. Samo enkrat se je ozrl nazaj, pa je videl volka, ki mu je bil za petami in ga ni izpustil niti za trenutek izpred oči. Voik je hropel in je iztezal svoj dolgi jezik iz gobca. Kekec se je naglo okrenil, da bi ne videl več grde zveri. — »O, kar preziral ga bora,« je mislil sam pri sebi. »Ne pogledam ne* marneža niti enkrat, ker bi se morda še celo domišljeval, da se mu prilizujem. Pride čas, ko pošteno zaigtam z njim, in takrat rau ne bodo pomagali niti dolgi zobje, še manj pa nemarni jezik. Pride čas, zagotovo pride!« — In Kekec se je kar namrdnil in m raislil več na volka. Pogledal je od strani Pehto, pa si je dejal: »Saj ni hudobna. Mislil sem, da mi bo potrgala najmanj obe ušesi in vse lase. Pa me je samo malo premikastila, da sem komaj čutil... Na vasi pripove* dujejo, da je jako huda in zadirčna. Pa ni res, ni res! Saj je bila pri= jazna z menoj in se mi je še celo smejala. Ne bo mi nič hudega pri njej — tri dni ostanem v njeni koči, samo tri dhi. Potem pa prekanim njo in nemarnega volka in pobegnem h Korošcu. O, Kekec ni kanar= ček, da bi se ga zapiralo v gajbico. Lepo bo pobegnil čez tri dni, in teta Pehta se bo praskala za ušesom, a nemarni volk bc tulil, da bo oglušel. Oj, resnično ...« Tako je premišljal Kekec in je stopal naglo kraj Pehte, ki ga je držala ves čas za roko. Bili so že visoko gori in so se vedno bolj bli* žali gozdiču, ki je za njim ležala Pehtina tiha senožct Ze se je čulo zamolklo šumenje visokega slapa, in večerilo se je široin okrcs po zagorskem svetu. Prijetno je dehtelo vsepovsod, zakaj kraj pota so cveteli veliki, gosti grmi rdečega ravšja. Kekec je pogledal molčečo Pehto, pa je izpregovoril tedaj: »Slišite, teta Pehta? Ali gremo na vašo senožet in v vašo kočo, ki stoji na tisti senožeti? O, lcpo je v vaši koči! Veste, samo preveč je tema, in ne vidi se skoro ničesar. Kaj ne, da gremo v tisto kočo? Kmalu smo tam, kmalu ...« Pehta je zamahnila z roko in je odgovorila: »Ne bodi nestrpen, ti pobič! Boš že videl, kam te povedem ... Samo malo počakaj in malo potrpi!« Zavili so v goščavo po ozki stezi, ki je držala med gostim rušjem. Stemnilo se je bilo po gozdu, in Kekec je raoral paziti, da se ni spo» taknil ob debele korenine, ki je bila z njimi preprežena vsa steza. A Pehta ga je držala trdo za roko, in tako ni padel niti enkrat. Šumcnje slapa je prihajalo vedno razločnejše. 2e je bobnelo nekje na levi, da sc je potrcsaia zemlja. In Kekec je tedaj spoznal, da so ravno n,\d 166 gro?nim slapom in da bodo kmalu na tihi senožeti. Varno je stopal kraj Pehte in ni izpregavoril besedice. Noč je že legla na zagorski svet. Nizko, grbavo rušje je pošumevalo v hladnem ¦vetrecu, ki je vel s strmih, v nebo kipečih snežnikov. Zvezde so se užigale po pro stranem, jasnem nebu, in hipoma je legla mrtva tišina na samotno goravje, in čulo se ni več niti šumenja silnega slapa. . Tedaj so sto pih iz goščave. Kekec je zagledal nedaleč prcd sabo svetlo lučco, ki je gledala rac' jvedno v noč. »O, to je pa vaša koča,« je rekel ves vesel, da je konec poti. »Glejte, teta Pehtara, lepa lučca sveti tam na okencu. Gotovo ste jo prižgali že podnevi, ker ste vedeli, da pridemo ponoči sem. Ali ni res, teta Pehtara?« »Hm, prav praviš!« je odvrnila Pehta. »Prižgala sem jo, ko sem odšla z doma, da te ulovim. Slišala sem te, ko si prepeval tako pre« drzno tam na višini. In vedela sem, da te danes ulovim. Zato pa sem prižgala tisto lučco.« In šli so preko temne senožeti in so se približaii črni koči in svetli lučci. Tedaj je Pehta postala, pa je rekla: »Počakaj tukaj, dokler se ne vrnem iz koče.« — In Pehta je izginila v temi, in Kekec je ostal sam z volfeom na senožeti. Kekec se je čudil in je ugibal sara pri sebi: »Hra, zakaj me ne pusti v kočo? Morebiti misli, da bom prenočeval tu na senožeti pod milim nebora in v mrzli rosi? Oj, tega pa ne, dckler bo svet stal. Rajši pobegnem nazaj v dolino in se pošteno naspim pri Korošcu.« — In Kekec se je že okrenil, da bi pobegnil preko senožeti. A tedaj je zatulil pred njim volk in je zarenčal, da je bilo strah. Zasvetile so se njegove oči v temi kakor dve lučci, in volk se je vzpel na zadnje noge, a sprednje je položil Kekcu na rame. »Pusti me, nemarnež!« je zasopel Kekec. »Saj ti nočem ničesar. Ne boj se, da ti pobegnem! O, veš, tvoji zobje so prenemarni, da bi raztrgali Kekca. Saj sem ti že nekoč rekel, da ne pobegnem prej, dokler ti nisem posvetil prav pošteno. Zato me pa pusti in ne delaj neumnosti, nemarnež prismuknjeni!« Volk ga je izpustil in je zopet stal pred njim. Njepove oči so se spet svetile v temi, in renčal je na glas. A tedaj se je prikazala Pehta in je stopila tik do Kekca. Molčala je in je gledala nepremično na kočo. Tam v koči pa je prasketnilo tisti hip na ves glas. čulo se je ropotanje, kakor da bi se koča podirala, in hipomet se je zasvetilo pred Kekcem. Visok, rdeč plamen je šinil skozi streho in je razsvetlil vso senožet. — »Joj. teta Pehtara!« je vzkliknil Kekec ves prestrašen. »Vaša koča gori... Ali ne vidite, da vaša koča gori?« 167 »Vidim, vidim,« je odvrnila Pehta. »Sama sem jo zažgala ravno« kar. Ni mi več treba te koče. Zato pa sem zakurila o.aenj in sem jo . zažgala. In vsega tega si kriv ti, pobič.« »Kaj? Jaz sem kriv?« se je zavzel Kekec. »Teta Pehtara, vi se motite... Saj nisem jaz zažgal koče. Sami ste jo zažgali. Ali niste rekli ravnokar, da ste jo sami zažgali? Ha, teta Pehtara?« »Zaradi tcbe sem jo zažtiala,« je odvrnila Pehta. «Veš, nihče ne sme vedeti, kje stoji moj dom. Ti pa si našel mojo kočo, in zaradi tvoje gobezdavosti ve zdaj že ves svet, kje stanujem. Tega pa jaz ne trpim. Zato pa sem zažgaja kočo.a »Pa kje boste zdaj stanovali?« je vprašal Kekec. »I, menda ven* dar ne pod milim nebom in v mrzli rosi? Teta Pehtara, to> ni nič pri* jetno. Zeblo bo vas. da boste kar z zobmi šklepetali. Veste, teta Peh= 168 ; tara, bolje bi bilo, da niste zažgali koče. Saj bi vas niliče ne nadlego« val in nihče bi se ne upal sem, ker se vas vsakdo bcji. Samo Kekec je udrl v vašo kočo; a samo zaradi tega, ker se mu je smilila uboga, slepa Mojca. Pa zato ste ga pograbili, in samo vi veste, kaj bo še z njim. O, ničesar dobrega, ničesar dobrega...« Pehta mu ni odgovorila besedice, ampak je strmela v plapolajci plamen, ki je postajal vcdno večji. Ogenj se je bil polastil že vse koče in je bil tako svetal, da je razsvetlil vso senožet. Prasketalo je v tistem ognju in je sikalo, kakor da bi živelo v njem sto silnih kač. Volk je legel na rosna tla, pa je pričel žalostno cviliti. Pehta je mol= čala in tudi Kekec je molčal. Gledal je v tisti svetli ogenj, in skoro strah ga je bilo. A koča ni gorela dolgo. Hipoma se je sesula, in tisoč isker se je razpršilo po daljnem zraku. Plamen je usiasnil, in samo tlelo je še tam na pogorišču, od koder se je dvigal črn in gost dirn. »Pojdimo zdaji« je dejala tedaj Pehta in je prijela Kekca za roko. »Pogcrela je koča, in tu nimamo iskati ničesar več.« »Pa kam gremo?« je vprašal Kekec. »Dajte, teta Pehtara, pa mi povejte, ker sem res radoveden in me skrbi. Povejte, teta Pehtara, lepo vas prosim ...« »Daleč gremo, pobič,« je odvrnila Pehta. »Pod belimi gorami imam drugo domovanje. Do polnoči bomo hodili, preden pridemo do tistega domovanja. Zato pa le čvrsto stopi, pobic! Kmalu vzide svetli mesec, in videlo se bo kakor podnevi.« In šli so po isti stezi nazaj do širokega pota. Tam pa so zavtti naravnost v gosto rušje. Ozka steza se je vila med guščavo, tako ozka, da so morali stopati drug za drugim. Temno je bilo v tisti go« ščavi, da se ni videlo prav nikamor, niti na stezo, ki je bila polna debelih korenin. Kekec se je spotaknil gotovo stokrat, trikrat je pa telebnil prav pošteno na trda tla. A Kekec ni javkal. Kekec se je samo zasmejal in je rekel: »Ta preklicana pot! Teta Pehtara, zakaj ste me ugrabili? Lepo bi spal zdaj na Koroščevem podstrešju. Pa se mo« ram mučiti tu na tem preklicanem potu. Pa ko bi človek vsaj vedel, zakaj se rauči. Ali ni res, teta Pehtara?« »Tiho, tiho, pobič!« ga je posvarila Pehta. »Potrpi malo! Saj vzide kmalu mesec, in potem se ne boš nič več prevrnil... Glej, glej — ravno vzhaja tam za gorami!« Resnično — izza škrbastega snežnika se je dvignil mesec. Bil je velik in svetal, in njegovi žarki so zatrepetali po divjem zagorskem svetu. Zasvetila se je po nizkem rušju srebrna rosa, in mrzel vetrec je zavel s širnih, zmrznjenih snežišč. Kekec si je moral zapeti svoj 169 jopič, ker ga je zazeblo. A vendar se je razveselil srebrnega meseca. Saj zdaj je videl razločno vsako korenino na potu iu niti enkrat se ni spotaknil več. Spet je zagledal za sabo volka, ki je stopal enako* merno za njim in je sopel in kazal svoj dolgi jezik. — »Ne pusti me nemarnež, niti za trenutek me ne pusti,« je zagodrnjal Kekec, ki se ga je polastila slaba volja, ko je zagledal volka. »Najrajši bi ga brcnil, da bi zletel naravnost v dolino in bi se ubil. Saj bi ga ne bilo škoda, prav nič bi ne bilo škoda tega nemarneža...« Se dolgo časa je Kekec godrnjal in je bil slabe volje. Stopal je za Pehto, ki je molčala neprestano. Šli so med rušjem navzgor in čez dolgo časa so dospeli do peščene planotice. Kekec je obstal, pa se je ozrl okrog sebe. Razločno je videl kraj planotice širno snežišče, ki se je svetilo v jasnih mesečnih žarkih. Snežišče pa se je raztezalo do belih skal, ki so se vzpenjale visoko, visoko v jasno nebo. Mrtva tišina je molčala vseokrog — po planotici, po snežišču in med slrmim skalovjem ... »Hm,« je rekel Kekec, a nič drugega. Odsopel se je, ker ga je bila utrudila strma, naporna pot. Tu gori na planotici je bilo še bolj hladno kakor pa doli med rušjem. Zakaj od belega snežišča je prihajalo nekaj ledenega, da je Kekca kar streslo in ga zazeblo do kosti. »Br, br!« je izpregovoril tedaj. »Teta Pehtara, tu je pa menda doma sama zima. Pred pomladjo se je skrila semkaj in jo je strah med divjim skalovjem. Ali ni res, teta Pehtara?« 170 Pehta ga je pogledala in mu je odgovorila: »Se-veda je ponoči tu jako mraz. A podnevi je prijetno, ko sije solnce naravnost na to planotico. Oj, Kekec, še privadil se boš tu in ne boš hotel več odtod. Le meni verjemi, Kekec!« »Ali mislite, teta Pehtara?« je rekel Kekec. Prešla ga je slaba volja, ker je spoznal iz Pehtinih besed, da stoji nekje blizu njeno novo stanovanje. Nič kaj povšeči mu ni bilo to nočno popotovanje. Rad bi se bil že zleiknil po mehkem ležišču in rad bi bil že spal. Zato je zazdehal glasno in je nadaljeval: »Glejte, teta Pehtara, toliko časa že hodimo. Zvezde so že nizko, a mesec visoko na nebu. Saj bo raenda kmalu polnoč, in čas bi že bil, da misli človek na spanje. Saj je spanje na svetu najlepša stvar.« »Potrpi, potrpi, Kekec!« ga je bodrila Pehta. »Saj se boš še lahko naspal. Ni več daleč do mojega stanovanja. Glej to strmo reber! Še preko te strmine pojderao in potem smo doma.« Napotili so se v strmo reber, ki pa ni bila peščena, ampak jo je pokrivala nizka, gosta trava. Počasi so šli navkreber in so se dvigali više, vedno više. Zadehtelo je vseokrog po rdečem ravšju, ki je raslo tam vrhu rebri v velikih, gostih grmičih. Kekca ni to ptav nič zani= malo. Počasi je stopal za Pehto in je pokimal že tupatam z glavo, ker se ga je loteval spanec. Bil je utmjen od dolge hoje in samo tega si je še želel, da bi bil že kmalu v postelji, pa bodisi pri Korošcu ali pa pri Pehti. Niti misliti se mu ni več ljubilo, in ni ga zanimal širni plas ninski svet, ki se je svetil krog njega v srebrnih mesečnih žarkih. — »Teta Pehtara, ali slišite?« je dejal in je zazdehal. »Ali bom spal na senu? Ali v postelji? Seveda, lepše je v postelji. Pa tudi na senu se človek dobro naspi. Meni je pač vse eno, teta Pehtara. Samo, da se naspim, pa naj bo v postelji ali pa v senu.« »Kaj misliš, da sera beračica?« je odvmila Pehta. »O, toliko pa imam vendar še, da premorem postelj, kjer boš spal. I.epa je postelj in mehka, da boš spal kot kraljevič in boš sanjal najlepše sanje. Kmalu bomo na vrhu strmine. Samo malo še potrpi, Kekec!« In Kekec je potrpel in ni več izpraševal. Samo zdehal je vedno bolj in je komaj čakal, kdaj se prikaže Pehtino domovanje. Dospeli so vrh strmine do temnega gozdiča, ki je pokrival vso višino. Po ozki stezi so šli skozi gozdič in so prišli kmalu do široke trate. In sredi te trate je stala obširaa, bela koča, ki so jo osvetljevali mesečni žarki. — »Glej, to je moje domovanje!« je rekla Pehta in je vzela iz žepa ključ. »Boš videl jutri, kako je lepo tukaj. In tu boš spal prav dobro, in ničesar hudega ti ne bo. Samo, če boš priden, Kekec?« 171 »Hnv< je rekel Kekec in je bil ves vesel, da je konec dolgega potovanja. »Priden sern bil še vedno. Škoda, da je poginila naša Keza. Lahko bi jo vprašali, kako sem bil priden, ko sem jo pasel za Gmaj« nico. A rajnka Keza je bila koza, da je pod solncem ni več take .., Teta Pehtara, zdaj sem pri vas. Seveda, nisem zaslužil, da me zapirate v to koco. Saj vam nisem storil ničesar žalega. Kflj zato, če sem vam strgal korenček! Samo ncrčavost je bila, samo norčavost, teta Pehtara! Zaradi tega pač ni bilo vredno, da ste me pograbili in da me hočete zdaj zapreti v to kočo. Teta Pehtara, glejte! Ali bi ne bilo bolje, da se nocoj lepo naspim v vaši koči, a v jutru me zapodite nazaj v dolino? Kaj, teta Pehtara, ali bi rce hilo bolje?« _ - - - - , - -__^ | »Tiho, tiho, Kekecl« mu je odgovorila Pehta in je odprla vrata. »Jaz vetn dobro, kaj delam in zakaj sem te pograbila. Pa tudi dcbro vero, kdaj te izpustim. Zato pa bodi tiho in me nikar ne izprašuj!« Pehta je stopila v temno kočo in je prižgala svečo. Kekec je šel molče za njo in je kar sedel na klop, ki je stala tam v veži. Naslonil se je ob leseni zid in je hotel kar zaspati. Pehta se mu je posmejala in mu je rekla: »Ne boš spal na klopi, Kekec! Vstani in pojdi za mano!« Kekec si je drgnil zaspane oči. A vendar je vstal in je šel za Pehto, ki mu je svetila v stransko sobioo. Kekec ni videl tam nič drugega nego lepo postelj, ki je stala ob belem zidu. In Kekcu so se zasmejale zaspane oči, in kar slekel je jopič. Pehta je postavila svečo 172 na mizico in je razgrnila postelj. »Kar spat pojdi, ker stojiš komaj na nogah,« mu je rekla. »A jutri se dogovoriva o vsem.« »Lahko noč, teta Pehtara!« je zazdehal Kekec in si je pričel sezuvati nakovane, težke črevlje. Pehta je odšla in je zaprla vrata za sabo. Volk je ostal v izbici. Zleknil se je po tleh in je gledal ne« premično na Kekca, ki se je naglo slačil. — »Glej, glej!« je godrnjal Kekec zlovoljen. »Tega nemarneža poglejl Pa bo spal vso noč kraj moje postelje in me bo stražil, da ne pobegnem. O, seveda — ravno nocoj se mi ljubi, ravno nocoj! Vesel sem, da se naspim, ker sem resnično zaspan ... Le glej me, ie glej me, nemarnež prismuknjeni!« In Kekec je ugasnil svečo in se je skobacal v posteljo. Pogrnil se je s toplo odejo in se je trikrat pretegnil. »Mehka je postelj, mehka,« je godmjal sam s sabo. »Na samih pernicah spim, kakor da bi bil kraljevič... Še nikoli nisem spal v tako imenitni postelji. O, res* nično...« Volk je hipoma zacvilil, kakor dabi se mu sanjalo nekaj muč* nega. Kekec je dvignil glavo, pa je pogledal v temo. In tedaj je videl kraj postelje dve lučci, ki sta gledali naravnost vanj. Kekec je vedel, da leži volk tik postelje, in da bo ležal tam vso noč in ga bo stražil neprestano. Zato pa se je razsrdil in je zamrmral: »Ali misliš, da se te bojim, nemarnež? Samo cvili in renči, ako se ti ljubi! Vse eno bom spal, tako lepo spal, kakoi da bi stal kraj moje postelje moj angel varuh, a ne ti, nemarnež! Samo to glej, da ne boš imel prehudih sanj in da ne boš zaradi tega preveč rogovilil. Veš, nihče me ne sme buditi sredi najlepših sanj, ker jaz ne poznam šale ... Kar Iepo miren bodi vso noč in spominjaj se tistega polenca, ki te je tako gorko ošinilo tisti večer! O, le spominjaj se ...« Volk niti zarenčal ni več, ampak je ležal rairno na tleh, kakor Kekec v mehki postelji... 8. Kekca so predramili solnčni žarki, ki so se kradli skozi nezagrnjena okenca. Naravnost na Kekčev obraz so sijali in so se čudili, da more mladi deček spati tako dolgo. Zato pa so se kar uprli v njegove za* spane oči, in Kekca je zaščemelo. Naglo je odprl oči in je pričel siledati okrog sebe in se čuditi. V prvih trenutkih se niti zavedal ni, kje je pravzaprav. A hipoma se je zganilo nekaj kraj njegove postelje in je glasno zacvililo. In že v naslednjem trenutku je Kekec zagledal volka, ki je ravnokar vstal in stopil na sredo sobice. Trikrat se je ' s 173 pretegnil in je sedel na zadnje noge. Potem pa se je ozrl na Kekca in je nepremično gledal vanj z blestečimi očmi. »Aha, nemarnež se je prebudil!« je zagodrnjal Kekec. »No, ne morem mu reči ničesar slabega. Miren je bil ponoči in me ni zbudil niti enkrat. Pa sem se naspal, pošteno naspal... Bog ve, kaj dela zdaj Pehta? Pa se nemara jezi in me pograbi za lase, ker sem spal tako dolgo. Pozno mora že biti, ker sije solnce že naravnost v sobico. Naj= bolje bi bilo, da takoj vstanem in se oblečem, da ne bo zamere. Pehta je huda, in jaz še ne poznam njenih muh... Kekec, Kekec! Mehka je postelja, to je res. A najbolje je, da kar skočiš iz nje in se naglo napraviš.« 174 ln K.ekec je res skočil s postelje in se je pričel naglo oblačiti. Niti pogledal ni volka, ki se je oblizoval tam sredi sobice. O, Kekec ga je kar preziral, kakor da bi ga ne bilo na svetu. Saj je bil pa Kekec tudi jezen na volka, ki ga je bil zasačil v gozdu, ko je že srečno ubežal Pehti. Tega pa Kekec ni mogel pozabiti, resnično ni mogel pozabiti. Zato pa je bil jezen na volka, tako jezen, da ga niti pogledati nl hotel več. Hitro si je obul nakovane črevlje in si je oblekel jopič. Potera pa je stopil v vežo. Tam je postal, pa je poslušal. A nič se ni ganilo po koči. »Teta Pehtara, oj, teta Pehtaral« je zaklical Kekec na glas. Tedaj pa so se odprla vrata, in na pragu se je prikazala Pehta. »Oho, kaj si že vstal?« je rekla in se mu je nasmehnila. »Mislila sem, da boš go« tovo spal vse dopoldne. Glejte si no, pa si že vstal. Pa zakaj si že vstal, pobič?« Kekec pa je stal tam v veži in se je čudil. Danes skoro ni več poznal Pehte. Njeni lasje niso bili več razmršeni kakor včeraj, ampak so bili lepo počesani. Črni so bili kakor noč in so se svetili. Oblečena je bila v krasno, vijoličasto obleko in je bila prepasana s srebrnim pasom, ki so bili vanj udelani zlati biseri. Da, lepa je bila Pehta, da se je Kekec kar čudil. O, da bi si dela na glavo zlat šapelj, pa bi bil prepričan, da stoji pred mano zlata kraljica!« si je mislil Kekec in se je vedno bolj čudil Pehtini lepoti. Strmel je tam in se skoro ni upal govoriti. A naposled se mu je vendarle razvezal jezik. »Gospa,« je rekel in je še vedno gledal Pehto. »Mislim, da mi niste zamcrili vče» raj. Veste, zaradi mojega prismojenega govorjenja. O, da bi bil znal, da ste tako lepi, pa bi se bil vedel malo drugače. Seveda, ne vem, ako bi se bil znal. Veste, gospa, če ima človek opraviti dan na dan samo s tako neumno stvarjo, kot je bila rajnka Keza, pa se gotovo ne zna vesti, kot bi se spodobilo pred veliko gospo. Nekaj drugega je bila rajnka Keza in nekaj drugega ste vi, gospa! Zato vas lepo prosim, da mi nikar ne zamerite, gospal« Pehta se je posmejala in mu je odgovorila: »Kaj čenčaš neumnosti, Kekec? Saj nisem gospa, pa tudi gospodična nisem. Vedno si me ime« noval »teta Pehta« in tako me imenuj vse dni, ko boš pri meni. Ali si razumel, Kekec?« »Hm,« je menil Kekec in je zmajeval z glavo. »Ako ukažete, pa naj bo! A meni je sitno, resnično sitno, ker ne znam govoriti pred tako gospoščino. Veste, teta Pehtara, kar sram me je, tako sram, da bi kar pobegnil v dolino h Korošcu, ako bi ne bilo tu tesa nemarneža — tega volka, sem hotel reči. Pa ne morem nikamor, ker mi je vedno 2- 175 za petami. Dejte, teta Pehta, recite mu v njegovem zamorskeni jeziku, naj me vsaj ne gleda tako neumnta! Veste, meni že kar preseda, in vedno se moram spominjati polenca, ki sem mu z njim oni Ie večer pošteno posvetil. Pa me kar srbi roka. O, teta Pehtara, in bila bi spet velika zamera.« »Pusti volka, Kekec!« je odvrnila Pehta. »Saj ti ne stori nič ža* lega. Samo priden moraš biti in se Iepo držati mojega domovanja. Pusti volku veselje in pusti mu, da te gleda. Hm, rad te ima; zato te pa gleda tako verno.« »Kaj, mene ima rad ta nemarnež?« je vzrojil Kekec in je cepetnil na pol z nogo. »O, nočem, da bi me imel rad, za ves svet nočem ... Jaz ga ne morem videti, ker me je prekanil in ulovil, ko sem vara srečno pobegnil. Nočem ga, teta Pehtara, le povejte mu v zamorskem jeziku, da ga nočem in naj me zato nikar ne gleda tako neumnol Nikoli ga ne bom pogledal, ker je prenemaren, ker je tako grd, da je človeka kar sram in strah ... O, teta Pehtara, ne zamerite mi, ker govorim tako grdo! Saj veste, da sem večinoma govoril samo z rajnko Kezo. A rajnki Kezi je oilo vse dobro. In vsaki besedi se je smejala rajnka Keza; mekeke. . Tako se je smejala in govorila, ker ni znala nič drugega, resnično ni znala, teta Pehtara!« Pehta se mu je smejala na ves glas in je ploskala z rokami. »O, Kekec, Kekec!« je govorila. »Strašno neumnega se delaš. A jaz ti ne verjamem prav ničesar. Pretkan ptiček si, Kekec! O, dobro te poznam. Ti si prekanil že divjega moža Prisanka, in zdaj hočeš še mene prekaniti, da bi mi ubežal. Zato se pa delaš tako neumnega. Oj, Kekec, Kekec! Dobro te poznamo, in zato nas ne boš nikdar prekanill« »Mislite, teta Pehtara?« je odvrnil Kekec. »Ne delam se ne« umnega, prav nič se ne delam. Kakor mi pride beseda na jezik, tako jo pa izgovorim. Morebiti sem pa res neumen in malo pTismojen? Naša Tinkara mi pravi vedno, da sem neumen, ko jo dražim. Mogoče bo pa res. Saj ste tudi vi rekli, da sem neumen, in če ste rekli vi tako, teta, Pehtara, potem bo pa že res...« »No, pustiva prerekanje!« je dejala Pehta. »Gotovo si lačen, ker sinoči nisi ničesar večerjal. Kar z mano pojdi, da ne boS govoril čez toliko let, da si stradal pri Pehti! Pripravila sem ti dobro malico in upam, da boš zadovoljen z njo.« In Pehta je vodila Kekca v veliko izbo, ki je bila opravljena prav preprosto, kakor so opravljene vse kmetiške izbe. Samo čedno je bilo vse, in nikjer ni bilo niti najmanjšega praška. Kekec je sedel za mizo, 176 ki je bila belo pregmjena. Pehta mu je prinesla skodelico toplega mleka, sirovega masla in belega peciva. Kekec si ni dal prigovarjati, ker je bil resnično lačen. S slastjo je použival zajtrk in se niti zmenil ni za volka, ki je sedel kraj njega na tleh in je požcljivo čakal, kdaj mu vrže deček trohico v lačni gobec. Pehta je sedla na drugi stcl in ga je gledala in se je smehljala. Ko je Kekec použil zajtrk, se je po< križal, pa je rekel: »Hvala vam, teta Pehtara! O, dober kruh pa imate! Takega nisem jedel še nikoli v svojem življenju ... A povejte mi, teta Pehtara, kaj bom delal pri vas? Veste, meni je jako dolgočasno, ako posedam po izbi in gledam v strop. Ako nimate drugega posla, pa mi vsaj ukažite, da grem drva cepit.« »Nobenega posla nimam zate,« je odgovorila Pehta. »Saj te nisem privedla semkaj, da mi boš služil. Privcdla sem te samo zato, da mi boš delal kratek čas, in zato, da te kaznujem, ker si mi odvedel Mojco in si rae zasmehoval. Ne misli, Kekec, da sem pazabila na vse to, ker sem tako prijazna s tabo in se ti smejem. O, naložila ti bom že zaslu* ženo kazen. Le nikar se ne bojk Kekec se je namrdnil, pa je rekel: »Teta Pehtara, kaj res ne mo« rete pozabiti tistega malega korenčka, ki sem ga vam strgal? Saj mi je žal, resnično mi je žal tega. Da bi bil vedel, da ste tako velika gospa, pa bi vam ne bil nikoli nagajal... In zaradi Mojce, teta Pehtara... Veste, jezen sem bil na vas, ker ste ugrabili Mojco. Sirota je Mojca, velika sirota, ker je slepa in ne vidi niti neba niti mamice. A vendar ste jo ugrabili vi, in sirota se vam ni prav nič smilila. Zato pa sem bil je/en na vas, strašno jezen in zato sem udrl v vašo kočo — samo zato, teta Pehtara!« A Pehta je zamahnila z roko in je dejala: »Zakaj govoriš tako, Kckec? Kaj veš ti, zakaj sem ugrabila Mojco! Smilila se mi je bolj ncgo tebi, ker je tako pridna in zna tako lepo prepevati. In ker se rai je smilila, sem šla v dolino po njo in sem jo privedla v svojo kočo. Lepo bi ji bilo pri meni. Prepevala bi mi bila, in jaz bi ji bila zdravila bolne oči. In čez mesec dni bi jo bila pustila doraov. A rečem ti, Ke« kec, da bi bila Mojca zdrava in bi videla ravno tako dobro kot ti. A da bo Mojca slepa vse žive dni, tega si kriv samo ti, Kekec, ker si jo odvedel iz moje koče.« Kekec je strmel in je poslušal Pehto. Ko je Pehta umolknila, pa se je kar prijel za glavo. »O, teta Pehtaia, teta Pehtara!« je zaklical obupno. »O, primite me za lasc, za ušesa me primite! Neumen sem bil, tako jako neumen! Pa vi še pravite, da sem pretkan... Sirota Mojca! Lahko bi videla čez mesec dni nebo in snežnike, pa tudi mamico bi 177 videla in zlate cvetice. Pa zaradi mene ne bo videla nikoli — samo zaradi nesrečnega Kekca... Kaj sem storil? O, teta Pehtara, dajte, nabijte me! Ali pa recite nemarnemu volku, naj me raztrga, ker sem tako neumen! O, recite, teta Pehtara ...« In Kekec se je skoro razjokal v svoji žalosti in obupu. Kar z glavo se je naslonil ob mizo in je pričel tolči z nogami ob tla. — »Tiho, tiho, Kekecl« mu je prigovarjala Pehta. »Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Pa ne moreš pomagati ne ti in tudi jaz ne ... Veš, kar lepo pojdi pred kočo in sedi na trato, pa poglej malo na snežnike. Ko bo kosilo gotovo, pa te pokličem. Po kosilu se bova dogovorila o vsem, kar je treba.« In Kekec se je res napotil iz koče. Šel je skozi gozdič do porobja in je sedel tam na ploščat kamen. Z roko si jc podprl glavo in je strmel na belo skalovje, ki se je dvigalo pred njira v modro nebo. Solnce je obsvetljevalo tisto skalovje, da se je svetilo, svetilo srebrno. Tišina je vladala širom okrog — po gladkih pečinah, po zmrznjenih snežiščih in po peščeni planotici tam spodaj... A Kekcu je bilo hudo v srcu, tako hudo kot še nikoli. A vse samo zaradi uboge Moice, ki bi jo bila Pehta ozdravila, da ni bilo nesrečnega Kekca, ki je udrl v Pehtino kočo. Oj, da bi bil vedel, oj, da bi bil vedel! Saj bi ne hil potem odvedel Mojce iz koče, ampak bi si bil izmisli! sto lepih pesmi o Pehti in bi jih bil v svojem veselju pel od zjutraj do večera. Pa ni vedel, da hoče Pehta ozdraviti Mojco — oj, še na misel mu ni prišlo kaj takega. Zato pa je šel, pa je napravil tjsto neumnost... In Kekec se je tolkel z roko po čelu in je bil ves žalosten in jezen. Zagledal je volka, ki je legel k njegovim nogam in je dremal. Pa ga je obšla silna jezica, da je kar skrčil pest. »Čakaj me, nemarnež!« je zavpil na ves glas. Pa je dvignil nogo, pa je brcnil volka naravnost v gobec. Volk je zacvilil in je skočil na noge. Renčal je in je kazal zobe, da je Kekec že mislil, da plane zdaj pa zdaj nanj. Volk pa se je obrnil trikrat krog in krog; potem pa se je pomiril in je spet legel mirno k dečkovim nogam. »Glej ga — nemarneža!« je zagodrnjal Kekec. »Niti za brco se ne zmeni... A čakaj, čakaj! Še te prekanim in ti pobegnem. Mar mi* sliš, da te bom vedno gledal? Presedaš mi, nemarnež, že prvo uro si mi presedal. Zato pa ti pobegnem že danes.« — In Kekec se je zopet zatopil v svoje žalostne misli. Smilila se mu je Mojca kot še nikcli. In jezen je bil sam na sebe, tako jezen, da bi bil najrajši pre= mikastil samega sebe. Premišljal je še dolgo, kaj bi napravil, in nazad* nje se je domislil. Obraz se mu je razjasnil in plosknil je z rokami. 178 V svojem veselju je zaž\'ižgal tako presunljivo, da je poskočil volk ves prestrašen na noge. — »Hej, tako storim, tako storim!« je izpre« govoril. »Saj sem rekel, da prekanim Pehto in volka. Rekla je Pehta, da je hotela ozdraviti Mojco. In ako jo je hotela ozdraviti, ima gotovo doma zdravilo. In tistega zdravila se polastim. Če ne danes, pa jutri prav gotovo. Samo vedeti moram, kje ga skriva Pehta. In zvedel bom, kakor gotovo sem Kekec. Še danes bom zvedel...« In Kekec si je mel ves vesel roke in je kar poskakoval. Gledal je od strani volka in se je muzal neprestano. Volk pa je dremal in glasno hropel. »Cakaj me, nemarnež!« se je posmejal Kekec še enkrat. »Da« nes ti poplačam pošteno vse, danes bova obračunala. Kar počakaj, nemarnež!« — Kekec se je okrenil in je pričel iskati med travo. In ni iskal dolgo. Zakaj hipoma se je sklonil in je utrgal rumenkasto rastlino. »Mleček je; kakor zanalašč raste tu. Ljubi volkec, danes boš pa še tulil, da bo veselje, in boš videl, kaj zna Kekec« Kekec je sedel nazaj na kamen. Dvignil je rastlino, ravno nad očesom spečega volka jo je držal. Stisnil jo je med prsti, da je pričel kapati volku v oko rumenkast, sluzen sok. Volk se niti ganil ni v pri« četku. Toda hipoma je zatulil tako divje, da je Kekec kar odskočil in se potuhnil v svojem strahu. Volk je pričel skakati kakor brez» umen po trati. Tulil je neprestano, da se je razlegalo strašno po gorski pustinji... Pritekla je Pehta iz koče, da bi videla, kaj pomeni to strašno tuljenje. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala Kekca, ki se je še vedno skrival za kamenom. »Kaj jaz vem!« je odgovarjal Kekec. »Sedim, sedim tu na kamenu, a volk iztika tam med travo. Pa kar hipoma se prične dreti. da sem si mislil, da me hoče požreti. Dajte, teta Pehtara, poglejte, kaj mu je. 179 Nemara ga je pičila osa ali pa še celo sam modras. Dere se prav ne« marno, da bi človek lahko oglušel.« Pehta je stpopila k volku in ga je prijela za glavo. »Glej, glej!« je rekla. »Oko ima vse zalito. Saj ga jc nemara res nekaj pičilo. Pojdi, pojdi, volkec! Kar z mano pojdi, pa ti bomo ozdravili oko. Saj ne bo nič hudega! Zato pa ni treba, da tuliš, kakor da bi te devali iz kože. Pojdi, pojdi, volkec!« Volk je šel res za Pehto in je še vedno tulil, ker ga je resnično bolelo. Kekec je stopal za njima in se je vso pot muzal. Oj, mislil si je bil, da bo Pehta spoznala, da je on kanil volku v oko mlečkov sok. Pa se je skoro bal. A zdaj je videl, da Pehta niti najmanj ne sumi. Zato pa se je muzal tako zadovoljno in je mislil sam pri sebi: »Pa sem jo le prekanil in zdaj bom zvedel, kje ima skrito tisto zdraviJo, ki je z njim raislila ozdraviti siroto Mojco. Hej, proti večeru pa zbe« žim v dolino in ponesem s seboj tisto zdravilo. Izpregledala bo Mojca in bo vesela, hej, tako vesela!« — In Kekec je poskočil v svoji radosti in bi bil skoro glasno zavriskal. A o pravem času se je še premislil in je položil prst na usta. 180 Prišli so v kočo, in Pehta je vzela z omarice stekleničico, ki je bila do vrha napolnjena s prozorno tekočino. Samo dvakrat je kanila volku v zabreido oko — in volk ni tulil več. Zztvtekel se je tja v kot in sc je zleknil po tleh in je neprestano mežikal z bolnim očesom. Pehta pa je postavila stekleničico nazaj na omarico. Kekec je stopil na prste, pa je gledal pozorno, kam je dejala Pehta tisto stekleničico. Obraz se mu je sraejal, in ves zadovoljen si je mel roke. — »Teta Pehtara,« je rekel pctem. »Kaj je bilo volku? Ali ga je osa pičila? Ali modras?« »Bog ve, kaj mu jc bilo,« je odvrnila Pehta. »Nemara se je satn oprasnil, pa mu je zateklo oko.« »Pa mu bo pomagalo zdravilo?« je vprašal Kekec. »Ali bo zopet zdrav, teta Pehtara?« »Ne preteče niti p