Leto I. V Trstu dne 6. marca 1908. Št. 10, Izhaja v Trstu vsak^ = petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 Delavski List v Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. 1 Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. i i —|— —i— — na limanice kakega socialista. Razven vsega tega pa še mala agitacija, ki smo jo iz¬ vršili na Goriškem. Vsekakor so nas te volitve podučile v marsičem in naša dolžnost bode sedaj popraviti kar smo zamudili. Narodna politika. Pred deželnozborskimi volitvami smo imeli zopet priliko čitati v raznih časopisih razmotrivanja, kakšna bodi slovenska po~ litika. Večinoma imajo taki članki eno napako: Izhajajo namreč od mnenja, da je politika nekaka stvar popolnoma zase. To mnenje je pa krivo, da se uganja pri nas tako politiko, pri kateri ne vedo političarji kaj prav za prav hočejo. Oče te meglene politike je v prvi vrsti idealizem brez krvi in mesa, mati pa mu je lov za mandati. Kor pa sanjavi lov za ideali in mandati ne more doseči nobenih stvarnih ciljev, in ker se vendar ne more živeti v oblakih od idealogije, se postavlja pa, mesto skupnega realnega cilja, katerega ni, lastne egoistične cilje in stvarna politika se razprši. Najjasneje pokazuje to pri nas narodna stranka. Narodna stranka v Trstu ni bila nič druzega nego reakcija proti nadvladi italijanskega šovinističnega nacionalizma. V tcnj -Ozbu je,biki.tudi popolnoma opra¬ vičenju V sled tega nikdar svojega programa. Njeni voditelji pa pra¬ vijo še danes, da hočejo zastopati interese celega naroda. Ni jim zameriti. Rodili so se v narodnem navdušenju in ostali so vodno tam, kjer so bili nekdaj. S tem, da branijo narod pred potujčevanjem, si mis¬ lijo, da zastopajo interese celega naroda. Iz ust zvene take fraze sicer jako lepo, v stvarnem življenju je pa to nemogoče, ker narod ni skupina enakih ljudi z enakimi težnjami, temveč sestoji iz različnih razre¬ dov, ki imajo različne in v marsičem nas¬ protujoče si interese. Podjetnik in delavec, trgovec in konsmnent, mestni prebivalec in kmet, špekulant in uradnik, veleindustrija- lec in mali obrtnik, duhovnik in učitelj, — kako naj se združi vse to v eno skupino, ki bi se bojevala za en smoter? V na¬ rodnem oziru sicer lahko, toda ljudje ne žive samo od narodne navdušenosti in v boju proti nadvladi druzega naroda. Treba je delati za vsak sloj posebej in kdor hoče koristiti podjetniku ne more koristiti de¬ lavcu, kdor hoče koristiti meščanstvu ne more koristiti kmetu. Stvar je tako naravna, da bi se zdelo človeku naravnost nemo¬ goče, da bi jo ne razumeli ljudje, ki pra¬ vijo da imajo nekoliko soli v glavi. Ako bi bil idealizem tako močan, da bi lahko zatrl vse stvarne nagibe egoizma, tedaj bi bilo mogoče, da bi delali vsi za skupno delovanje in skupno življenje, ki nam daje en cilj, ki nas naredi enake. O tem so sanjarili socialistični utopisti. Ali ker je stvarnost močnejša od vsake idealogije, je bil njih nauk neploden in zmagala je politika interesov : Razredni boj. Kjer so r azmera n apredne- ,.sq tudi politične Tukaj ka¬ pitalistična, tam delavska politika; tukaj veleposestniška, tam agrarno socialna poli¬ tika. Te javnosti pri nas še ni in zato stagnira slovenska politika, zato propada liberalna stranka jpavsad,- t ildi rta Goriškom, zato ni tildi v novih strankah, v novih organizacijah nič jasnega. Iz glasila agrarne stranke («Naš Glas*) n. pr. še do danes ni posneti, kaj prav za prav hoče. Tudi kar se giblje okolu njega, je večinoma samo negacija, reakcija proti dosedanjemu ne¬ plodnemu goriškemu liberalizmu. Tudi v njem se govori mnogo o «slovenskemu narodu* in o skupnem delovanju in dokler ne bodo vedeli kaj prav zaprav hočejo, ne bodo vstvarili ničesar. S svojo slogaško politiko so zabredli tržaški narodnjaki v N. D. O. Če pustimo na stran razmere, ki so jih dovedlo, ali bolje rečeno, prisilile ustanoviti omenjeno N. D. O. v svrho ohranjenja svoje politične posesti, moramo vendar le priznati, da bi je ne bili ustanovili, če bi bili na jasnem, da ni mogoče eni stranki zastopati interese dveh popolnoma nasprotujočih si slojev. ..».-Dejstvo, da je to resnica nam kažejo razni zadnji nastopi narodnjakov s svojo N. D. O. v prid podjetnikom. Ker imajo v svojih vrstah veliko podjetnikov, ki tvorijo bodočnost njihove stranke, so raje koristili tem nego delavcem, ki če jih ne zapuste še danes, jih bodo zapustili jutri. Ge imajo naši narodnjaki še kaj soli v glavi, potem morejo razumeti, da taki nas¬ topi ne morejo koristiti N. D. O. vsled' česar ne morejo koristiti niti njihovi stranki. Politična organizacija na podlagi razred¬ nih interesov, je prvi pogoj, da se omogoči tudi pošteno narodno politiko. Skupno delo je pač mogoče, ali le tedaj, kadar je javnost v vseh rečeh podučena. Razna kulturna in narodna vprašanja bi tudi nas združila v velike skupine; posebno velja to za šolstvo, za literaturo, za umetnost itd. Boj nasprotnih interesov, kjer so res na¬ sprotja, ne izključuje zveze tam, kjer velja skupna korist. To pride zlasti v poštev v boju zoper klerikalizem in zoper narodno tlačanstvo. Pri nas je italijanski šovinizem še velika moč, čeravno se lahko vidi, da je izgubil že mnogo pristašev, da v nje¬ govem lastnem taboru je mnogo nesloge, ker tudi tam niso interesi vsi enaki in da omejuje napredujoča ideja socializma nje¬ govo pozicijo bolj in bolj. Enaka je tudi s klerikalizmom na Goriškem, Tam je boj proti klerikalizmu nekoncentričen in ostane tak, dokler ne bode protiklerikalno meščan¬ stvo politično moderno organizirano samo zase. Toda, kdaj se zgodi to? Kdaj bodo ra¬ zumeli naši narodni očetje, da ni več tako kakor je bilo nekdaj? Vse kaže, da še ne tako kmalu. Kako se norčujejo. Odbor za povspeševanje javnih veselic Comitato pro puhlici festegiamenti) častni predsendnik katerega je naš „dični“ — bi se reklo — župan Sandrineli, se je obrnil do tržaškega mestnega sveta s prošnjo, da mu nakazi malo podporo. In res. Naši mestni očetje so dali omenjenemu odboru, katerega glavni namen je poneumnevati ljudstvo, 2000 kron. Reklo se je, da ta¬ kemu odboru je treba pomagati, ker s pri- rejevanjem ljudskih veselic preprečuje brez¬ poselnost. Brez sramu lažnjivca na obrazu, prav tako so rekli. In kaj dela omenjeni odbor proti brez¬ poselnosti . ? Organizira plese s precej visokimi vstopnini in organizira baknnale v zadnjih treh dneh predpusta in sicer na tak način, da sc zdi človeku v omenjenih treh dneh, da živi v propadli alkoholistični družbi. In takemu delu pravijo naši mestni očetje, akcija proti brezposelnosti. To se glasi prav tako paradoksno kakor delo slovenskih narodnjakov, ki rešujejo narodno vprašanje s.plesi. Eni in drugi brijejo norce iz proletarske mizerije in med tem, ko se dela strani so¬ cialne demokracije s vso silo proti alko¬ holizmu, delajo gospodje v omenjenem od¬ bora ravno narobe t. j. širijo alkoholizem in uboštvo. S prirejevanjem takih veselic nudijo delavstvu priložoost do pijančevanja in zapravljanja. Zadnji trije dnevi letošnjega predpusta, ki so ga po sili oživeli, nam kažejo to dovolj jasno. Ce je hodil človek od 10 ure zvečer pa do 2 — 3 popolnoči po tržaških ulicah, tedaj se mu je nudila prilika opa¬ zovati delo omenjenega odbora. Iz gostiln so prihajali hripavi glasovi pijanih družb, po ulicah tulenje pijancev, in na straneh ob zidih si zagledal vsako toliko v blatu se valjajočega pijanca. Grda, a ob enem tužna slika, ki je spomnila človeka nehote na vsakdanje življenje teh, zdaj v vinskem deliriju živečih ljudi in vprašanje, kakšno bo jutri njihovo življenje, je pričelo ovla- dovati v vsakem treznem in poštenem človeku. Akcija proti brezposelnosti. V starem tržaškem mestu živi na tisoče revnega ljudstva v umazanih in zaduhlih stanovanjih, v zibelkah nalezljivih boleznij. DeielniizMG volitve v splošni kuriji na Goriškem. Ožja volitev med kandidati klerikalne in liberalno-agrarne liste. Izid volitev v splošni kuriji na Go¬ riškem je sledeči: Slovenski okraj. Socialisti. Potrebna je tedaj ožja volitev med kandidati liberalno-agrarne in klerikalne stranke. Ožja volitev bo v pondeljek dne 9. marca t. 1. * Zdelo bi se nam popolnoma odveč pri¬ povedovati o terorizmu, ki se je vršil te dni na goriškem in o grdem načinu agita¬ cije, ki so jo vodili agrarci, liberalci in klerikalci. Koliko časa bo tak način agi¬ tacije vršil še svojo nalogo, je težko danes zraeunati. Obrekovanja in teroriziranje vo- lilcev je bilo na dnevnem redu. Mnogo naših sodrugov ni bilo opisanih v volilnih imenikih. V Renčah. Podgori, Št. Andrežu itd. v drugih občinah je bilo spuščenih kar po 100—150 volilccv. To je prvi vzrok, da izgleda, vsled števila glasov, ki so jih vdobili naši kandidatje, da socializem pro¬ pada. Fakt je samo, da smemo danes reči, da se je isti razširil tudi v nove kraje. Da naši kandidatje niso dosegli takega števila glasov kakor je bilo pričakovati, je tudi vzrok, da iz ravnili krajev so odpotovali naši sodrugi š trebuhom za kruhom kar v gručah. Tako smo vdobili v Nabrežini samo 89 mesto čez 200 glasov vsled od- r potovanja tamošnjih delavcev v tujino. Razven tega so hodili liberalci okolu naših sodrugov s vsakojakimi zvijačami in ni čuda čc se na tak način lahko vjame Pijane c. Spisal: Josip PremK. (Dalje). Svečano se je dvigal sivi dim iz Gre- gorčeve koče — mati je kuhala večerjo in veselih, hitrih korakov se je vračal Ivan proti koči, kjer se je naselila Gregorčevka z njim po smrti svojega moža. Včasih je za korak postal, s paznomotrečim je pre¬ meril in ogledoval kočo in veselja mu je ^zavrisknilo srce, ko je pomislil, da bode vžil v tej koči še toliko veselja, še toliko sreče: Aniza je bila lepa deklica... Tam. Tam koncem vasice pa je stala ona, zrla na njega, ki se je pomikal proti koči in bogve kako veliko upanje, kaka cvetna bodočnost je ostala v njeni duši... t Da, Ivan je bil kakor se pravi «fantod . fare*. Z brezskrbnim nasmehom okolo ustnic je prestopil domači prag s košem ali koso na rami in dvojo dobrodušnih oči ga je pozdravilo, ožarjenih od mogočne mate¬ rinske ljubezni... Po večerji pa sta sedla na klopico pred hišo in zrla na polje, na vas... Lepi so bili tisti večeri in mnogokrat je zastala Ivanu beseda v grlu, ko jo gledal v tak večer poln miru in tihe poe¬ zije... Daleč tam se je večerilo in rubinasti pas, ki se je raztezal nad gorami je nian- siral v jabolku vaške cerkve, da je žarelo kot ognjeno; potem, pa je kmalu potonila v mrak vsa vasica, vsa dolina. Tam nekje se je porodila fantovska pesem, trepetala nad vasico in hitela dalje tja k bolnemu in izginjala kakor svit dneva... Kmalu je zavladal vse na okoli mir, mogočna, polna glorija in mir ga ni kalilo... Da, lepi so bili tisti večeri, a danes se iz koče več ne dviga sivi dim, nič več ga ne pozdravljajo s tistim tihim veseljem ljubeče, materine oči in celo nageljni tam v zakotnem vrtu so povesili svoje resaste glavice — posušili so se in zamrli kakor je zamrla v njegovem srcu vsa radost in se je naselila vanj le topa, zamišljena žalost. — Kaj ? Ali ne pridejo več tisti časi, tisti lepi — vsikdar pozabljeni, ko bode zopet zauka], da se bode razlegalo tja črez holm v drugo vas ? «Nič več !* mu je govoril odločno ne¬ vidni, notranji glas; zdrsnil se je in pos¬ pešil korake proti Zališku — tiho mrmra¬ joč: — «nikoli, nikdar več!* Cola vas se mu je zdela mrtva; nikdo ga ne pozdravi, nikdo ga ne ogovori, celo tiste globoke, temne oči, ki jih je zrl nekdaj v sredini dehtečih nagelnov, so za¬ tonile... Ali jih res ne bode več gledal v tihi noči, v bajni mesečini?... Kako veselega srca je hodil takrat... Tiha je bila noč, niti listje ni še lestelo, samo tam sredi vrta, ki leži sedaj pust — ves zamorjen se je nekaj ljubečega smeh¬ ljalo, da je bila tistega zvonkega smeha polna vsa vas... vsa dolina... vse njegovo srce... In tudi ta smeh poln ljubezni je zamrl brez slovesnega vzdiha in čul ga ne bode nikoli več... « Nikoli, nikdar več!» Stresel se je in povzdignil glavo. Jata golobov se je pripodila izza ovinka in stresel se je v globoki zamišljenosti... Vsi obrazi so se mu zazdeli resni, skoro zamišljeni kot da nosi on na čelo velik, rdeč pečat, ki kaže in govori vsakemu jasno o njegovem življenju. Dolga se mu je zdela pot do Zališka, dolga kakor še nikdar poprej in nekaj ve¬ selega je začutil v sebi, ko je zagledal pred seboj zeleno vejico. «E, na bajto lahko pijem — že po¬ plačam*. Nagel je bil sklep in naglo je vstopil brez vsakega daljšega razmišljevanja. «Dober dan Ivan!* ga je pozdravil Za- lošček, debelušen mož in se mu prijazno nasmehnil. Ivan je sedal za mizo in naročil. Ko mu je Zališek prinesel in se zopet na¬ smehnil s tistimi lisičjimi očmi je Ivan povzdignil kupo in izpil do dna. «No saj sem ti že mnogokrat dejal Ivan*, je pristavil Zališek — «ako niče¬ sar drugega ne znaš, znaš vsaj dobro piti, da malokdo tako!* Prijel je Zališek prazno steklenico in prinesel vdrugič... prinesel tretjič... Ivan je začutil kako so mu po žilah hitreje pretaka kri in vsa zamišljenost je izginila raz njegov obraz... Spomnil se je nehote zopet na one dni, ko je hodil še ves vesel in mu ni bilo treba iskati pri Zaližku tolažbe, saj je nosil za klobukom rožmarinObrnil se je proti oknu kot da išče tam zunaj nekaj že davno izgublje¬ nega, potem pa je nakrcmžil obraz in pil v dolgih požirkih. (Dalje prih.) Dolgo jc že, od kar so sklenili naši mestni očetje porušiti vse staro mesto, ki je živa priča slabega mestnega gospodarstva, toda svote v pokritje troskov v izvršitev ome¬ njenega dela niso še našli. Dolgo časa je že od kar so sklenili izvršiti druga potrebna in koristna dela, toda denarja ni — pravijo — in delo ni mogoče niti pričeti. Toda kadar se gre za poneumnevati ljudstvo, kadar se gre za navduševati, kadar se želi, da se pokaže meščanstvo v svojih bogatili kočijah in oblekah stradajočemu ljudstvu, kadar se gre za zabave meščanstva, tedaj se najde denar vsikdar in če ga ni v blagajnah si ga je treba izposoditi. Tako so potrosili tudi sedaj 2000 kron ljudskega denarja samo zato, da se je mogla zabavati naša buržoazija in da seje imelo priložnost izkazati svojo meščansko dobrodušnost — a žal — z ljudskim de¬ narjem in v ljudsko škodo. Kaj pa delajo v mestnem svetu slovenski zastopniki? Na seji, kjer se je sklenilo da¬ rovati omenjenemu odboru omenjenih 2000 kron, smo videli pač nekatere treznejše ital. svetnike ki so se uprli takemu iz¬ rabljanju ljudskega imetja, toda slišali nismo nobenega slovenskega zastopnika protestirati proti taki nečuvenosti. Kje so bili slovenski zastopniki? Kam so spravili svoje skrbi za delavstvo. Mari ni med omenjenimi 2000 K tudi del slavonskega denarja, del žuljev slovenskega delavstva in okoličana, ki ni imel od teh zabav po¬ polnoma nobenega dobička? Eh ! Kaj bi govorili. Od ljudi, ki pola¬ gajo sedaj vso skrb v delu proti delavski socialni demokraciji in proti našim stro¬ kovnim organizacijam in v organizacijo stavkokazov, od takih ljudi ne smemo pri¬ čakovati energičnega nastopa proti svojim stanovskim in razrednim zaveznikom. Pes ne ugrizne psa. Toda prišli bodo jutri in v najmanjši priložnosti bodo pričeli si delati reklamo s slovenskimi govorancami v mestnem svetu, ki nimajo nobenega pomena in ki niso niti koristne ne slovenskemu ljudstvu ne delavstvu. A kaj briga njih ljudstvo, kaj potrebe delavstva, kaj zapravljanje ljudskega denarja v škodljive in brezmi¬ selne meščanske zabave. Sami niso nič boljši od ital. tovarišev, sami so deležni omenjenih zabav, pa ne morejo, ne smejo jim nasprotovati. Pokazali so zopet enkrat, da niso zmožni zastopati interese slovenskega delavstva. Pokazali so, da znajo briti norce iz svojih volilcev ravno tako kakor ital. svetniki iz vsega prebivalstva. Tržaško delavstvo si bo zapomnilo dobro tako umazano izrabljanje ljudskega imetja strani italijanskih in slovenskih narodnih zastopnikov v brezplodne zabave in v korumpiranj e ljudstva. In naj le pripovedujejo o svojem delu proti brezposelnosti. Osemtisoč tržaških brezposelnih delavcev ne zahteva zabav, ne zahteva plesov, ne narodne navdušenosti, in ne miloščine. Oni zahtevajo dela in kruha! Dokler pa mestni očetja ne ukrenejo (ne samo sklenejo) vse potrebno da se zagotovi življenje vsem omenjenim delavcem, do tedaj moramo tudi nadaljevati naš boj v zahtevi dela in kruha brezposelnim. Izdajalci naroda! naroda tudi istrski (potemtakem tudi tržaški) narodnjaki, ki so privolili vladnemu volil¬ nemu načrtu za deželni zbor istrski ki da italijanski manjšini 25, slovanski ve¬ čini pa le 19 poslancev. Mar li ni to narodno izdajstvo. Mar se ne pravi temu prodati po vladnih željah slovansko večino italijanski manjšini ? Radovedni pa smo vsekakor kako bodo opravičili gospodje to narodno izdajstvo pred ljudstvom takrat, ko pokažemo da so istrski slovanski narodnjaki ravno taki iz¬ dajalci kakor goriški klerikalci. Radovedni smo kaj odgovore na vprašanje, kdo jim je dovolil prodati istrske Slovane italijanski oligarhiji. Bodi povedano. Načrt volilne reforme ki ga bodo slovanski narodni pos¬ lanci v deželnem zboru istrskem podpirali je pravo narodno izdajstvo. Vse tisto kar pripoveduje «Edinost?;’ da se je dalo ga¬ rancijo slovanskemu narodu v Istri za prost kulturni in gospodarski razvoj, so same fraze, ki če zadovole navdušene narodnjake ne morejo zadovoliti pametne lj udi. Fakt je, da bodo italijani v deželnem zboru vedno v večini in v večini bodo vedno tudi v de¬ želnem odboru. Slovanska manjšina ne bo odločevala nikdar ne v deželnem zboru ne v deželnem odboru. V stvareh o katerih bi lahko od¬ ločevala, pa niso za sedaj posebne važnosti. Tako bodo istrski Slovani ostali še v na¬ dalje politično usužnjeni volji italijanske manjšine in to potom nesebičnega in rodo¬ ljubnega dela slovanskih narodnjakov. Tako je pač delo naših rodoljubnih in narodnih mož, ki znajo vedno blatiti in blatiti in kritizirati, kadar pa se jih kliče na delo, tedaj ne znajo doseči ničesar in prično prodajati narod še na slabši nočin nego klerikalci. Proti takemu postopanju mora nastopiti ljudstvo najodločneje in povedati se mora tem rodoljubom, da so nehali časi, ko jc podpiralo ljudstvo narodne izdajico. Kolikokrat ste padli te dve besedi na nas socialne demokrate, koliko vspehov si sme pripisati narodna stranka vsled teh dveh besed. Nikdar ni bilo v njih nič res¬ ničnega, ampak samo fraza, ki je izražala demagogijo slov. narodnjakov. Za izdajice naroda se nas je imenovalo tudi takrat, kadar smo priznali, da na Ko¬ roškem ni bilo mogoče doseči za sedaj dva slovenska državnozborska mandata. Za izda¬ jice naroda se nas je smatralo vedno, kadar smo se postavili na stališče realnosti. Tako se nas je imenovalo tudi, kadar smo rekli, da če se ne bo dalo doseči za istrski deželni zbor splošne in enake volilne pravice, naj skušajo hrvatski narodni zastopniki prido¬ biti slovanski večini v Istri čim več mogoče. Za izdajice naroda se je smatralo tudi goriške klerikalce, ki so privolili v tako krivično volilno reformo za goriški deželni zbor i. t. d. Zakaj bi ne stopili tudi mi na grič in zavpili istsrs.kim slovanskim narodnjakom da so izdajalci naroda ? Če smo bili to mi, kadar smo pravili, da je treba vzeti kar se da doseči, če so bili to klerikalci, ki niso dosegli (da pa bi se ne mislilo da jih branimo) večine v goriškem deželnem zboru, tedaj so izdajalci Petkov članek. V tem pa tiči umazana hudobija in časnikarska nedostojnost v kateri se valjajo umazani političarji, tržaškega glasila laž- njivcev. Proti takemu postopanju ne moremo narediti mi nič drugega nego obsojati naj¬ strožje in pomilovati take ljudi, ki mislijo hraniti se s lažmi in zlobnim in nedostoj¬ nim obrekavanjem in ki ne dovolijo nas¬ protniku niti časa braniti se. Pfui. Mnogo se je že govorilo o politični in časnikarski nedostojnosti na Slovenskem. Toda zamanj. Slepili bi se same sebe, če bi mislili, da je «kampanija» ki jo je vodil proti taki nedostojnosti «Rdeči Prapor* dosegla kak vspeh. Laž in zlob¬ nost ste se ukoreninili tako globoko v naše politično življenje, da bi človek kmalu verjel, da je politika in časnikarstvo na Slovenskem le sad brezmejne glupne hu¬ dobnosti, ki vlada v visokih ničlah slo¬ venske laži inteligence. Krono lažnjivosti in zlobnosti so pa dosegli vsekakor tržaški slovenski narodnjaki. Že dejstvo, da si upajo narodni agitatorji lagati na tak način, kakor n. pr. kruinir Jaklič na socialističnem shodu v Žirih, kjer je povedal, da so tržaški državni poslanci nasprotovali podr- žavljenju Ciril-Metodijeve šole v Trstu med tem ko je dokazano, da so to zahte¬ vali sami še predno se je na to spomnil zastopnik Slovencev dr. O. Ribar, nam kaže dokaj jasno nižavo, v katero so zabredli vsled politične strasti in vsled strahu pred naraščajočo socialno demo¬ kracijo. Naravno je tedaj, da stranke, ki jim je laž temelj in cilj svojega obstanka, se tudi izogibljejo kolikor mogoče polemike in med tem, ko pripovedujejo s pritajeno jezo, da znači ustanovitev tega ali tega socia¬ lističnega lista napredek za ves slovenski narod, skušajo iz druge strani uničiti z molkom vsako tako novo kulturno pri¬ dobitev. Da se ne bo mislilo, da se jezimo, ker noče narodno časopisje priti z nami v po¬ lemiko, moramo povedati, kakor je že dobro povedala celjska „Domovina“, da ni prav nič idealnega pri takih polemikah vsled česar si jih tudi ne želimo. Dobro tudi vemo, da sc jih tudi narodnjaki ne žele in sicer prvič, ker vedo, da s vsemi dnevnimi lažmi ne morejo pobiti resnice, drugič pa kor nočejo delati kakor že povedano — reklame našemu časopisju. Ker pa je treba vendar pobijati naraščaj socialne demokracije, ker vedo, da znamo v eni sami številki našega lista pobiti vso laži, ki jih objavlja tržaška «Soloha» („Edinost‘‘) tekom tedna, so si pa izmislili neko drugo zvijačo. Vsaki petek namreč objavijo en lažnjivi članek proti socialni demokraciji. Na tak članek ne moremo mi odgovoriti takoj, ker mora biti naš list končan že v četrtek zvečer. To vedo dobro tudi slovenski narodnjaki. Ker pa ljudstvo tega ne ve, misli, da ne znamo odgovoriti na tak 'petkov članek in tako ostane cel teden mnenje o tej ali drugi stvari takšno, kakor ga je opisala „Soloha v svojem petkovem članku. RAZNO. Streljajte tudi proti svojim sorodnikom. Govor avstrijskega stotnika. Citatno v «Arbeiter Zeitung* : V Gradcu traja že več mesecev stavka delavcev to¬ varne motociklet «Styria». Delodajalci so zaprli delavnico a so med tem poklicali na pomoč vojaštvo proti stavkajočim, ki so obkoljevali delavnico hoteč preprečiti vstop na delo stavkokazom. V vojašnici 27 pešpolka se je dalo ne¬ katerim četam po 120 patron in stotnik Gcrzinic jih je naučil, kako bi se morali obnašati v gotovem slučaju. ‘'Pred vsem* — je rekel — «morate tekati skozi mestne ulice z nasajeno bajoneto in v naskoku ne smete odpustiti nobenemu niti očetu, niti bratu, niti sestri. In če bo treba streljati, morate streljati vsi proti ljudstvu in ne v •.rak. Kdor bo delal drugače bo najstrožje kaznovan*. Pa bodo prišli naši narodnjaki in bodo pripovedovali, da je vojaštvo potrebno v obrambo. domovine. Ne ! Ne ! Danes se izrablja vojaštvo v obrambo kapitalizma in proti delavcem vsikdar kadar so ti primo¬ rani poprijeti se nekoliko ostrejšega orožja v svrho zboljšanja svojih življenskih in gmotnih razmer. Delavci! Zapomnite si besede omenjenega stotnika in izvedite zakaj so meščanske in vse narodne stranke take prijateljice mili¬ tarizma. Stotnik pretepel vojaka do krvi v Puliu. Dne 4. t. m. popoldne se je sprehajala vesela gruča mladeničev po puljskih ulicah. V gruči je bil tudi vojak Schiliam. Mla¬ deniči so se vedeli mirno in niso dražili nobenega. V tem pa je šel mimo gruče stotnik Nehar. Ko je zapazil Schiliama, se je zadrl vanj hoteč ga peljati po vsej sili v vojašnico iz katere je všel. Naravno je, da je skušal vojak se iz¬ trgati iz rok stotnika in zbežati. Toda stotnik se je razjezil. Prijel je sabljo v roke in tekel po ulici G. Carduci za vojakom. Ko ga je doletel ga je vrgel na tla in ga pričel pretepati na vse možne načine. Ves svoj živalski srd je izpraznil olikani stotnik na ubogega vojaka. Prišla je troica vojakov ki je prijela vojaka in s silo ga peljala v vojašnico. Med tem so ga pa še vojaki pretepali. Veliko žensk, ki so gledale ta prizor so pričele jokati in vpiti proti živalskemu po¬ stopanju stotnika. Kaj se hoče. Te je pač način s katerim se uči izobrazbo in krvoločnost vojaško. Volitve na Hrvatskem. ce ne rad volilce; Kauch pa tega pojde, kakor je prišel nerad. Nemški minister Peschka deluje na to, da bi krščanski socialci ^ nili trajno zvezo z ostalimi nemškimi strd kami v državnem zboru. Na ta način bi) klerikalcem zagotovilo tisti vpliv v držav ki jim po njih številu nikakor ne gre. j protiklerikalno prepričanje meščanskih stm se res ni zanašati. oh' 0 feg bo* d* 1 vei' slo 1 tre' Že 32 vpokojenih ministrov umrl da itn v ■ ima Avstrija, odkar jc umrl stari P1 0I1( , To število se morda v kratkem zopet zvi; Aktiven minister ima, če je ministrski pt-J sodnik, na leto 24.000 kron plače in 24.0(3 kron aktivitetne doklade; navaden miniJ pa ima 20.000 kron plače. V pokoju J ima minister, brez ozira na to, če jc H tudi le 24 ur v službi, 8000 kron, kar J cesar lahko zviša na 20.000 kron. Izid naših 32 ministrskih peusionistov jih je yj takih, ki imajo zvišano pokojnino. in čil Jezikovni zakon misli izdelati baron Beck za urade in sol nijc na Češkem, ker so sedaj trajni prepi v Hebu, kjer sodnija noče sprejemati čel vlog. To ne bi bilo zopet nič druzega, b* kor krparija, s katero bi se le še bolj z* leklo rešitev narodnega vprašanja. ) e iz D m o sl k' k V ogrski neodvisni stranki se puntajo poslanci, ki so ožji somišljeuij Hollovi. Enkrat nočejo reforme državnozbet skega opravilnika, potem zahtevajo, da doli ministrstvo za notranje zadeve kak Kosil tovec in navsezadnje hočejo izstopiti i stranke. Bivši ogrski minister Kristoffi hoče zopet javno nastopati za splošno n; lilno pravico in razviti zanjo veliko agitacijo Pruska gosposka zbornica je sprejela protipoljski zakon, ki dovoljuj- prisilno razlastitev poljskih posestev. Tod zbornica je izpremenila nekatere točke načrt vsled česar se ga mora vrniti zbornici pos¬ lancev, da lahko še enkrat razpravlja o njeit V ruski dumi je 41 poslancev interpcliralo vlado zarat nepostavnega ravnanja policije v Vik Vojno sodišče je dognalo, da je dala policij sama vtihotapiti mnogo revolucionarnih-ti- kopisov in da je podkupila obmejno straži vse to, da bi potem lahko na račun svoji zapeljanih žrtev zapirala in izkazovala svoj; važnost in potrebo. V angleški zbornici poslancev Hrvatske volitve so končale s brezpri- mernim porazom bana Raucha. Ze davno se je lahko prorokovalo, da ne doseže vlada takega uspeha, da bi mogla kaj opraviti v saboru; toda da bo na celi črti tako gro¬ zovito poražena, niso pričakovali niti največji optimisti. — Od banove takozvane “ustavne* stranke ni izvoljen ne en kandidat; samo en srbski “radikalec* je prodrl, sicer nima vlada prav nobenega celega pristaša v zbor¬ nici. Največji uspeh je dosegla hrvatsko- srbska koalicija, ki ima v saboru absolutno večino. V koaliciji združene stranke imajo že 56 poslancev in sicer : Hrvatska stranka prava 23, srbska samostalna 19, neodvisni klub 10, naprednjaki (Pokretaši) 4. Fran¬ kovci imajo v novem saboru 22 mandatov, neodvisna Starčevičanca sta dva, člana kmetske stranke dva, socialni demokrat eden vsenemec eden, divjak eden, srbski radikalec eden. Se ena ožja volitev se ima izvršiti, v enem okraju je bila pa volitev ustavljena. Rauchu torej ves pritisek ni nič pomagal. \ tem oziru so se na Hrvatskem razmere res temeljito izpremenile. Baron Rauch je uradnikom prepovedal, glasovati za kandi¬ date koalicijo; dal je zapreti nekoliko kan¬ didatov , \ okraje, ki so se mu zdeli neza¬ nesljivi, je poslal vojake. Vse zaman! Če bi imel Rauch količkaj ustavnega čuta, bi bil takoj po volitvah demisioniral s celo svojo vlado. A mož še upa, da se bo držal s pomočjo madžarske vlade. Ali to je bilo Khuenu le zato mogoče, ker je korumpiral je bil zakonski načrt, ki daje ženskam vo lilno pravico, sprejet z 271 proti 92 glas« Vendar baje ni upanja, da bi iz načrta s v sedanjem zasedanju postal zakon. Bolgarski knez Ferdinand se je v petek v lvoburgu poročil s prit- cezinjo Eleonoro ReuB-Kostriz. Kdove, kat srečni bodo sedaj Bolgari! Domače stvari. Vero nauk v šoli. Na italija se bojujejo naši sodrugi proti usilj veronauka v ljudske šole. Bilo bi pametno, da bi se pričel tak boj ti nas zoper privilegij, ki vživa katoliš' kov v naših šolah. Res je sicer, da avstrijska vin čuje rada takega boja, saj priznava rada, da hoče imeti v šolah neka! družnice sakristij. Tako stališče vli ovira , modernim in resnim učitelj en sevati svojo dolžnost v polnem < Vsled usiljevanja veronauka v šolal nejo vse pridobitve znanosti mrtva c vse one, ki bi mogli te pridobitve poznati. Vse to pa se godi radi te obstoji ena stara hebrejčna knjiga, spisali ljudje, ki v proučevanju nar tovo niso stali na visočini današnji! stvenikov, V tej knjigi se uči vse resnice. Zgodovino, naravoslovje, fiziko grafijo se smatra v Avstriji še d; za stvari ki škodujejo državi. Uči raz kladati učencem z nekak držki in odrezki, ako nočejo priti v 1 s svojimi višjimi. I oda, ako že ne moremo pridob bodo znanstvenega poduka, morr zahtevati konec izrabljanja ljudske nosti, ki tiči v tem, da se pri.- DELAVSKI LIST 8 otroke izvrševati v šolah verske obrede. Te«™ pa ue more zahtevati nihče. Stariši imajo pravico zahtevati od šolske oblasti, da se odpusti njihove otroke od izvrševanja verskih obredov. To velja tudi za tiste slovenske stariše, ki pošiljajo svoje otroke v Ciril-Metodijeve šole. Za doseči to ni treba druzega nego poslati šolskemu vods¬ tvu sledeče naznanilo. „Slamo r odst no 1 Podpisani naznanja, da v smisla čl. 14. temeljnih državnih zakonov, ne dovoli si ojemu sinu izvrševati v Soli verskih obredov". Upamo, da vsi tisti, ki tega niso vedeli in bi bili radi kaj takega naredili store čim prej svojo dolžnost. Na delo proti reakciji za svobodo! I/. Sv. Križa. V petek dne 28. t. m. jje priobčila tržaška »Edinost ‘ zopet dopis iz naše vasice, v katerem je ponavljala to kar je že tisočkrat pisala o socialni de¬ mokraciji. Govoriti o socialnih stvareh in o razrednem boju z ljudmi, ki zbirajo svoje strupene in smešne budalosti v tržaš¬ kem dnevniku, je ravno tako težavna stvar kakor zdraviti umobolne. Da se nekateri križki narodnjaki jeze na delavce, ki ne nosijo svojih težavno prislu- ženih vinarjev v njihove krčme, že vemo prav dobro. Toda tuk. zavedni delavci so izpoznali, da se s pijančevanjem služi pač narodnim žepom nikakor pa ne delavski in narodni stvari. Dobro tudi vemo, da je v Križu nekoliko nezavednih in slepih de¬ lavcev, ki bi radi šli delati za tri krone na dan. Ti so taki, ki so hodili v času stavke težakov a - Trst krnmiriti. Da se »Edinost" baha s takimi revčki nam res prav nič ne imponira. Število teh je majhno in morda ni daleč trenotek, ko bodo iz¬ poznali tudi ti, da s dosedanjim postopanjem škodujejo sami sebi in koristijo narodnim izkoriščevalcem delavstva. Že enkrat smo povedali, da piše tržaški dnevnik prav tako, kakor bi ne bilo socia¬ listov nikjer drugje nego v Sv. Križu. Tudi drugod so socialisti, tudi drugod se delav¬ stvo organizira in zahteva boljše plače in manj ur dela. Obrti napredujejo vseeno. Po zadnji stavki je šel nabrežinski župan gospod Caharija v Italijo po delavce in jih pripeljal v Nabrežino in v Sv. Križ. Ti delavci so delali po zelo nizki ceni in vendar gospodarji niso mogli vzdržati se na površju. Domači delavci so pa bili pri¬ siljeni podati se v tujino. V Nabrežini in v Sv. Križu imajo Ita¬ lijanski podjetniki vedno delo. Tudi od njih se je zahtevalo zvišanje plač in zni¬ žanje delavnega časa. Zakaj pa imajo oni delo in slovenski podjetniki ga nimajo. Ker si znajo sami pomagati. Tudi oni mo¬ rajo plačevati drago delavce in vendar na¬ predujejo. Morda so nekoliko bolj skromni nego slovenski delodajalci, ki bi želeli, da bi delavci delali zastonj samo da bi si zidali oni zlate gradove. Zakaj so bili slo¬ venski podjetniki prvi. ki so šli v Italijo iskati krumirje'? Jeli to narodno delo ? Nam so italijanski in slovenski delodajalci vse eno. Ce slovenski podjetniki ne znajo izvrševati svojega posla, če mislijo, da zato ker so narodni, da bo delavstvo delalo za njihove žepe zastonj samo pa v gladu in v trudu umiralo, se prokleto motijo. De¬ lavci, če tudi so organizirani, ne škodujejo obrti, zastonj pa ne morejo v delati. Seveda bi si narodnjaki to želeli. Želeli bi, da tudi pri nas bi se delalo kakor v Lokvi za borni 2 kroni in 40 vin. na dan. Toda časi so minuli in ne vrnejo se nikdar več nazaj. Toliko za danes. Narodni zabojček. Neki narodni gospod je šel te dni v skladišče južne že¬ leznice po došel mu zabojček. Pred skla¬ diščem št. 2, je poprašal nekega izročevalca po zabojču v slovenskem jeziku. V kaj se je zgodilo — piše mož v Edinosti — Izro- čevalec se je zakrohotal zaničljivo in —■ pomislite — zbežal v skladišče. Pozneje je zopet prišel iz skladišča, mu izročil zabojček s žaljivimi opazkami češ, da na listu mora gospodar zapisati v ita¬ lijanskem jeziku, kje da je v službi in kako da si upa govoriti v slovenskem jeziku. Prav tako ga je obdelal v italijanskem jeziku. Ko je «Edinost* ves ta roman natančno opisala in nerodno komentirala, pa vpraša da kaj porečemo šele ko nam pove, da je bil dotični uradnik, ki je v italijanskem jeziku oštel slovenskega narodnjaka, slovenski socialist. Pred vsem so si uredniki «Edinost* izse¬ sali to notico iz prstov. Če je pa res kdo lako postopal proti narodnemu možu ni bil slovenski socialist, tedaj je pa gotovo hotel priti v «Edinost» in vleči za nos urednike «Edinost* in gospoda narodnega zabojčka. Vedenje narodnih zabojčkov je nekaterih slučajih tako smešno in malenkostno, da je vredno si jih privoščiti prav tako kakor vredno si pri voščiti urednike «Edinosti*. Kaj je posnemanja v redno ? V četrtkovi št. »Edinosti" smo čitali, da je neki redar, ki čita vedno »Edinost" (ubogi revež) in ki ni imel pri sebi drobiža, raje menjal bankovec od 100 kron (srečen človek) da je le kupil »Edinost". »Edinost' pripominja, da je to posnema¬ nja vredno. Nam se zdi da ni vredno me¬ njati 100 kronski bankovec za kupiti »Edinost". Toda če pravi ona, da je posnemanja vredno, že ve zakaj tako reče. Voda je pa le voda. Društvo ..Ljudski oder" v Trstu. V soboto dne 14. t. m. ob S. uri zvečer predava v Delavskem domu ul. Boscetto 5. II. nad. sodr. Ivan Regent o predmetu: Igralci in poslušalci. Vstop je dovoljen vsakemu brezplačno. V tem svojem predavanju bo razložil predavatelj vpliv vseh v javnosti nastopa¬ jočih mož kakor tragikov, govornikov, pi¬ sateljev pesnikov, slikarjev itd. na poslu¬ šalce oz. na ljudstvo, razmerje ki vlada med prvimi in drugimi in sadove takega vpliva. Pridite vsi. DOPI8I. GORIŠKO. Oorica. Goriški zaupniki. Vsled želje go- riških sodrugov sklicujemo na nedeljo dne 8. t. m. ob 10. uri zjutraj v ve¬ liki dvorani gostilne Marži ni (nasproti semenišča v ulici Giuseppe Verdi ) zaup- niško konferenco. Skleniti moramo kaj nam je storiti pri ožjih volitvah v splošni kuriji. Vse cenjene zaupnike poživljamo, da se udeleže te konference polno¬ številno. * * * Politični odbor jugoslovanske so¬ cialno - demokratične stranke poživlja vse socialistične volilce, da predno se zavzamejo za kandidate ene ali drage stranke, počakajo na sklep nedeljske konference. Noben sodrug nima pravice agitirati v imenu stranke za kandidate ene ali drage stranke. Sodruge poživljamo da se ne dajo premotiti od nikogar. Deželnozborske volitve na Goriškem. Ni naš namen se baviti z volitvami v vseh razredih. Interesirani smo samo v takozvani splošni kuriji v katerej smo postavili naše kandidature. Naši glasovi so povzročili ožje volitve; to je za nasvže nekak vspeh, ker postanemo odločilni faktor v ožjih volitvah. Evo nekoliko podatkov: Klerikalci SSI2 glasov Liberalci in agrarci 8830 „ Socialisti 660 „ Razpršenih 255 „ Ker nima nobena lista nadpolovično število glasov, je potrebna ožja volitev, ki se vrši v pondcljek dne 9 t. m. volilni komisiji socialistične glasove. Zato tudi čitamo razpršenih glasov 255 kteri so vsi socialistiški. To trdimo radi tega, ker so nam sodrugi poročali da so oddali glasove, ki pa niso prišli v javnost. Torej je naših glasov čez 900. Absolutno večino imamo mi socialisti samo v Nabrežini kjer je naših 89, libe¬ ralcev 45 in klerikalcev 12. Shodov smo mi priredili samo 6, mej tem ko so liberalci in klerikalci priredili vsak po čez 100 shodov. Denarja so naši nasprotniki porabili v agitacijske svrhe na tisoče, mi smo porabili kakili 20 K za letake. Pridobili pa smo glasove kjer nismo nikdar bili na agitaciji. glasove. Radi krize smo v Nabrežini zgu¬ bili 130 glasov, v Podgori 70, v St. Andrežu 81. Tudi sredstva, ki so jih rabili naši nas¬ protniki v volilni agitaciji proti nam niso bila prav poštena. Njih namen je bil pre¬ prečiti ožje volitve, toda tudi to sc jim je izjalovilo, Ponosni smo na to, da skoraj 1000 mož se ni dalo premotiti od laži in obrekovanj nasprotnikov. Poridsm smo, da je skoraj 1000 mož demonstriralo za splošno volilno pravico, za kulturni napredek ljud¬ stva, za odpravo gospodarske sužnjosti. Kot stranka ubozih delavcev, ki nima denarja za volilno korupcijo in ki se bo¬ juje povsem pošteno, brez blatenja in brez podkupovanja, brez terorizma in brez fraz o domovinstvu, imamo na Goriškem 1000 somišljenikov. To dejstvo konstatiramo zadovoljni in prepričani, da naša ideja se razširja vedno bolj kljub vsem naporom naših nasprot¬ nikov. Vam pa, 1000 mož! — prisrčna hvala za vaš nastop. Toda dolžnost je delati, da se vaše število poveča; od moža do moža, od prijatelja do prijatelja, od znanca do znanca razširjajte ideje bratstva, svobode in enakosti! Bojujte se neprenehoma za pravico proti krivici! Za svobodo proti reakcij! Za na¬ predek in proti nazadnjaštvu ! Vase delo bode prineslo le vam uspehe; le ram korist. Na delo vojaki nove rdeče armade,; vaša je prihodnjost, pogumnim sliši svet! Zivjo socializem! Izid volitev v splošnem volilnem razredu v Furlaniji in v Gorici. Socialni demokratje so vdobili Marega, Tess, in Zei vsak po 1817 glasov. Liberalni: Bombig 3029; Fabrovich; 3000; Valentinis 2956 glasov. Klerikalni: Eaidutti 7836 ; Lipizer 7616; Clemente 7588. ISTRA. Pulj. Kako se rešuje narodno vprašanje. Kakor povsod, tako rešujejo tudi naši puljski, narodnjaki narodno vprašanje s plesi.* Lotos so imeli s plesom posebno veslje, priredili so jih toliko, da bi se kmalu mislilo, da je ples za njih cilj in življenje. V devetih predpustnih tednih ni bilo na dnevnem redu naših narodnih društev nič druzega nego ples. Ples N. D. O., ples čitalnice, sokolski ples itd. itd. Vsi so imel s plesi polne roke dela. — 1 Reklama amerikanska. In vse to za. probujo slovanskega naroda. Mi nimamo seveda nič proti temu, če se narodnjaki enkrat do dobrega naplešejo, kakor nimamo nič proti temu, da se narod zabava. Toda v Pulju, kjer je ljudstvo gos¬ podarsko duševno revno mislimo, da bi bilo bolje, če bi se prirej evalo kaj druzega mesto plesov in enakih vsakdanjih zabav. V Pulju imamo več narodnih društev katerih namen ni samo prirejati plcjse ob predpustnem času. Tudi N. D. O. se menda ni ustanovilo za kakšno plesno šolo. In vendar, med tem, ko ni priredila N. D. O. v predpustnem času nobenega shoda, no¬ benega podučnega predavanja, je priredila tri plese o katerih je pisal »Omnibus" cele članke, kakor da bi se bilo šlo za ne ve se kako važne politične dogodke. Ampak kaj hočemo: Narodnjaki plešejo ?a.narod. In v tem so pravi mojstri. Novo orožje proti slovenskim socia¬ listom. Menda je vsem znano, kako so naši narodnjaki pogoreli s svojim pripove¬ dovanjem o protinarodnem delu slov. soc. dem. Delavstvo jih ni hotelo slušati in odstopilo je in sedaj prihaja v socialistične vrste. Ker se jim tedaj tako sredstvo ni posrečilo, so se oprijeli pa novega. Tako hodijo sedaj ti « Narodovi* zavezniki po svetu pripovedujoč senzacij sko vest, da so socialisti protiverski, da hočejo uničiti boga, vero, cerkve itd. To nas prav nič ne razjezi. Ce se nas bo pobijalo z resnico, bomo tudi mi spoštovali našega nasprotnika. Vsekakor pa moramo omeniti, da sme biti »Slov. Narod' ponosen na svoje klerikalne zaveznike. Taki kakor v Pulju so tudi v Trstu. Toda tudi to sredstvo bo trajalo malo časa. Potem si pa bodo izmislili kaj druzega. Strah pred resnico. S članki, ki smo jih objavili v »Delavskem Listu' o škan¬ daloznih razmerah v Val di figo v Pulju, smo zadeli tako globoko v živo kompe¬ tentno gospodo, da je kar zbesnela. Hitro so prepovedali uhod v Val di figo. Kdor hoče iti, si mora pridobiti dovoljenje. Neverno zakaj. Da prepovedo uhod v Val di figo s tem še niso uredili nezdravih razmer, ki vladajo tam. Ce pa mislijo, da bodo ostali škandali tako tajni in da jav¬ nost ne bo izvedela o njih, se pa prokleto motijo. Vzeli smo si nalogo in naša dolžnost je napraviti vse potrebne korake, da stvarne ostane tajna in da se nrede razmere. Videti hočemo, če je zakon veljaven tudi za de¬ lavce kakor za gospodo v Val di figo. V prihodnji št. pa objavimo zopet nekaj novega o tamošnjih razmerah. »Šolske razmere Slovencev in Hrva¬ tov V Istri”. V nedeljo dne 8. t. m. pri¬ redi jugoslov. soc. dem. stranka v Pulju javili ljudski shod -v veliki dvorani ho¬ tela »Belvedere. Dnevni red shoda je \ Šolske razmere Slovencev in Hrvatov v 1 Istri 1 . Vse sodruge, prijatelje in somišljenike prosimo, da naredc svojo dolžnost v agi¬ taciji med delavstvom za ta shod. To je prvi javni ljudski shod v Pulju na katerem se bo razpravljalo o slovensko- hrvatskem šolskem vprašanju v Istri. Konec se mora napraviti klečeplastvu in prosjačenju slovanskih narodnjakov. Hočemo ljudskih šol in mora se nam jih dati. To bodi naša parola. Nihče naj ne manjka. bruštvene stvari. Društvo „Arte Moderna" pri¬ redi v nedeljo dne 8. t. m. ob 7V 2 uri zvečer v »Delavskem Domu ul. Boschetto 5. II. nad. dramatično predstavo. Na splošno željo se bo predstavljalo Upognjeni grmiči (Arbosceli Divelti). Socialna drama v 1 dejanju ki jo jc spisala Clarice Tar r tufart in Lord Mac Blunts šaloigo v 1 dejanju spisal L. P. Checchi. Po končani predstavi sledi ples. Vstopnina 40 vin. za osebo. Člani društva »Arto Moderna" so vstopnine prosti. Zveza kovinar je v (skupina me¬ hanikov) naznanja vsem svojim članom, da v nedeljo dne 8. t. m. ob 10 1 / 2 uri zjutraj se vrši v Delavskem domu ulica Boschetto 5. II. nad. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: L Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Po¬ ročilo o delovanju odbora in predložitev bilance; 3. Volitev novega odbora; 4. Slu¬ čajnosti. V slučaju, da se na prvo sklicatev ne doseže potrebnega števila članov, sc vrši občni zbor na drugo sklicatev pol ure pozneje s vsakim številom navzočih članov. Op.) Vsem članom, ki niso vdobili pis¬ menega vabila, se naznanja tem potom, da se v to svrho oglase v društvenih pro¬ storih, kjer vdobe vabilo in en iztis letnega blagajničnega poročila. Pekovska podružnica Trst. Skliče v nedeljo dne 8. marca ob 10 uri prepoldne v Delavskem domu ulica Boschetto št. 5, V. redni občni zbor podružnice sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo o delovanju podružnice ; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev odbora 5. Raznoterosti. Opomba: Udeležiti se občnega zbora imajo pravico samo člani, ki so morajo le¬ gitimirati s društveno knjižico. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. O! Slavnemu občinstvu naznanjam, da točim v moji gostilni, ul. Giovanni Bcccaccio št. 25, « istrska in dalmatinska črna in bela vina kosila večerje in druge mrzle jedi po nizkih cenah. Postrežba točna. ANTON KROS NA gostilničar. K velikemu obisku se priporoča - Gostilna je shajališče slov. socijalistov. iiici mm BELLINI Št. 13 (blizu cerkve Sv. Antona Telefon št. 1402-1403 Novo pogrebno društvo -oO^^Cho - Ima nove in begale pogrebne vozove. VELIKA ZBIRKA SVEČ=^= Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne. VODSTO. FRAN MANIA ===== TRST ulica N. Machiavelli štev. 8 . lisce oglja, premoga in drv. Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. 200 hektolitrov*•* skega vina ima na prodaj **■ Skladišče f Anton Ver con H posestnik in trgovec ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST *— - ulica delle Acque št. 20. — Prodaja samo na debelo od SO litrov naprej, i $KM = CENA ZMERNA. = > (p „ š , a Sv.. Križ Cesta) Tržaške delavske zadrug IV društveno leto. 2017 članov 1907-1908. Pregled razprodaje : 1907-1908 I Kron Zadružna doba 1906-1907 Kron Julija 12521.05 Avgusta 11996.74 Septembra 14183.43 Oktobra 15557.59 Novembra 16364.22 Decembra 18991.80 Januarija 17665.92 Februarja 16795.39 21065.09 21283.22 22637.38 25635.84 27497.52 30430.04 32121.53 36710.15 v< K 217380.77 INIT Delavci naročajte „ Delavski List u Izvežban 23 let star mesarski pomocniK išče dela. Ponudbe naj se blagovoli poslati na naslov L. H. Poste restante Sv. Križ-Cesta (Vipavsko). = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. z=znz Cene zmerne. . . . 124076.14 Dividende: V mesecih septembra, oktob- ra, novembra, decembra, januvarja in februarja se je razdelilo društvenikom za 2715.95 K. blaga dividendov zadružni dobe 1906-1907. Podpore vdovam in bolnim članom, ss je dalo v mesecih septembra, oktobra, no¬ vembra, decembra, januvarja in februarja za 909.11 kron blaga. Vsled namestništvenega odloka glede nedeljskega počitka, imajo uslužbenci skla¬ dišč nalogo zapreti skladišča ob nedelja! ob 11 uri zjutraj. Podpisano prosi cenjene društvenike, da nakupijo svoje potrebščine pred omenjeno uro. Tudi bi bilo želeti, da bi društveniki nakupili svoje potrebščine že v soboto, da se prepreči gnečo, ki na¬ stane v nedeljah Vodstvo. di b< jv dt VI U' VI lj p v n v u b Tovarna testnine z jajci Ernesto A. Vodopivez Trst, ul. Farneto št. 13. Delniška glavnica K 10,000.000,- Telefon 19-95. OSR. BANKA ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v TRSTU, Piazza del Ponterosso 3 Vlog okoli K 77,000.000 — Naslov za brzojavke: „Sporobanka“. 4 1 / 2 °/o vloge na knjižice - Vloge na tek. račun () Menjalnica - Bančno trgovanje vseh vrst. Centrala denarnih zavodov avstro-ogerskih. Izdaja sirotinsko-varne bančne obligacije. Premijeve vloge po 6 V 4 %. Dr. A MftRTlNELLI Zobozdravnik dunajske klinike. Izdira zobe brez bolečin. — Izdeluje umetne zobe po najmodernejših zistemih. Cene zmerne. Trst - Ulica Barriera vecchia št. 33 —— Telefon šf. 1708. == IT T IT P RATELL i F*AGAN I .... TRST. Ulica Acquedotto št. 6. : MT Vpiše se Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica delle Acque x u marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. kravat, i. t. d. lahko vsak dan v zadružnem uradu uli Soschetto *>. I. nad., P a v zadružnih sli diščih ul. Itelvedere št. I ul. deli’Is tria št. lO, ul. < Sulice št. I in ul. Acq\ dotto št. 07. Gostilna ,, Časa dei Popolo u (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. lazzaro in ul. S. Catterina Domača Kuhinja vedno dobro preskrbljena. —= Cene zmerne. = i m m Napitnina je odpravljena. Shajališče zunanjih sodrugov. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij = in časnikov v vseh jezikih.