BELE2KE
Investicije v BanovičiU
V ZAMUDI SO
Premogovnik »Tito« v Banavičib je lanl nakopal milijon 265 tisoč ton premnga. 65.000 ton več kakor je bilo planirano. Letos  mora  po  planu  aakopati milijon  300 000 ton  premoga.
N, gotovo. da bo ta plan v celoti astvarjen v določcni ko-tičini. Kar pa je še bolj važno, kakovost premoga ne bo taka, kakršno lahko Banoviči dajo in kakršno so dajali Stara sepa-racija ne more Sc zdaleo ne otidelat, tolikšnih količin premoga, kolikor jih mora sedaj sprcjeti
načelu osvojena ž© pred neikaj meseci, končna vsota pa še nl določena, da celo niti vsota za letošnje leto. Odobren je bil samo predujem 100 milijonov dinarjev, za katerega so kupiU buldožer in jamsko ©premo. Ka-sneje je bil rudnik obveš-čen. da
Novo separacijo, tei naj reSi ia so v zamudl. Od odobrenih mU je ^0^1"«™11 še 10° miiijo-to »ozko grlo« proizvodnje rud- 900 mih.jonov dinarjev za leto nov'to pa Se nl bll'° P011^« P° nika, še grad:jo. Po prvem p!a- 1956 So do konca avgusta potno- rednl IiK>ti (rudnik' 1« vendarle nu jc bil0 dok.čemo. da bo do- šil, le 215 milijonov Kakor ce- Pripravil naročHa). grajena letos. Todarok je U biJ n;j0 bodo letos potrošili skupno Vsekakor j« zelo zapleteno 1B podaijšan na pr.hodnk !eto  Ds.   650     mi,ijonov.     250   milijonov   odgovorno tereči  zadajo  besedo
manj    lcakor   Jim   je   bilo   odo-   0 delu za katerega je ptotrebnih bren0-                                            veL milijard in ki posega v tako
Do zakasnltve Je prišl0 ie v važno področje kakor le proiz-afetku leta Vremenske nepri- v<xin)a premoga. To toliko prej, :ike so povzročile, da &0 grad- k&r je v investicijjtfcih zahtevab V gospodarsk:h organ.zDc-.jab.. bena d?la t&kla ba\< pofasi. Bi- pogosto možnost prihratvkov (prj kj $e okvarjajo s proizvodnjo le so težave tudj s polozitvijo saml separie;]j v Bantovičih bo-lin prjmetom % t-.vlll. n.so do- tamstvenega zneska po okraj- do kakor kaže zaradj vztrajanja volj zagotovijen- v3 Ir.g-.easko- nern Ijudskem odboru. Rasneje banke dosegli do1oLpno rmanj-rdratfsiveru pogoji Zaradi ta- je rudn.k pospešil graditev kar šank Izdatknv). Toda, te so in-kega s-anja prhaja pogasto t pa )e b)!o zamuieno. pa ni bilo vesticije voi milijarci preračune nevarnoii zdr3vje 'državijanov. mosr)^e popolnoma nadomestitl. na 3 leta, pa se v prvih dw<?tih o čemer pričajo pojav ias,tru- sedaj }e položaj tak. da po- mesecih reaiiztra samo 100 mi-. pitve. &p:dem:;e n podobao » ^pSevanje del nad doloieno lijonov to vsekakor ni najbolj-vs?h ijrajih aaie države Zara- mejo n! mogofe Med dru-im ni Si začetek Po drugli strani pa ds nezadosme skrb. » gospodar- mogofe priprav za <7.ro*ii.ev se- s0 nove količme prerruo.ga iz Ba-^kih organvzac-.jah g'.ede h;g en- parac,je 7 obratovan]e Izvršiti novičev jugosiovanskemu goapo-sko-zdravstven:b pcgojev dostl- uarmi o<tane ,e da se p(>dv,a. darstvU ne sam0 nujno potreb-krat   pmpadajo   tivna.   od   k»te-   me]o ukrep,   da b, b(]a gradnla   n6   temveč so mu nujno potreb-
Za boljšo kontiolo živii
dokonfna  vsaj  do novo  do!of<»-  np tinsprej.  V tej  lnfti  se sama
Nepravilnosti v delovnih odnosih
in   na
rih   nekatera   celo   uvažatno.
Po  ^redbah  ,akona o zdrav-   nega rokg                                                   postavlja zahteva, da «,
Slvenem   aadzorstvu   livii   so zb                                                        ^         ,             J     ,   ,        '   ... ,„
kontrolo     isvajan].    predpiaov.     R"<?n tega ima)o BanovIS; Se   sprejmejo vsa^ nekatere rentv«
fci   urejajo   proJzvodnJo   ia   pro-   en  velik investicijsk!  podvlg. ki   v    ?vezl    s  teml    Investicijami
met   t   tivUi,   obwezne   trl   in-  !e tako  najf kakor za  vse go-   ""^P1"6^-
Spekcije:     sanitarna     tržna    In  ^podarstvo posebno važen. Izde-      % blizu  milijon tonami  nove-
v&tertnarska.    Delovanje    samo   'an   )e  bil    načrt  za    razširitev   ga premoga dobre kakovostl bo-
ene   teh    inSpekelj    ce    b[    bllo  zmogljivostj   rudnlka     na   okoll   d0   3anovičj   v   prihodnjih  letih
zadostno  ;n  ufokovUo 'n ne bi  1 milijona ton premoga na leto.   precej  prispevali k  režitvi  ene-
dalo    ttstih    rezultatov,    kd    Jib   ?o prošajl, kl je bila s potrebno   ga fzmed najresneJSih problemov
lahko   da)o   vs3   tr   skupaj.   To  dokiimentacljo     predložena    na   glede  redne [iroizvodnje  In  po-
tem    prej.    ker   nobena  tph   In-  natefaju,    bj    zato    potrebovali   pojnejgG-t  irkorišCanja zmagljl-
Spekcij  nima   ladosti   kadra   «a  približno   5,5   milijarde,   a   v   to   vost,    Kolektiv   rudnika   in   vsa
UspeJno   tzvaianje   tega   zakona   vsoto  nlso    vraiunana stanova-   ta naj3 m0 .,<a najmiajša komu-
Stanie    »    prolzvodnji   tn    na   oja,  od   katerih  Je  v   marsifem   na iahko gtol0o vse   <}a ta nji-
tržišSu  omogo^a  seda)  izvajanje   odvisno   povečanje   prolzvodnje   hov prispevek pride čimprej do
ositrejše kontroie  glede  učinko-  Po?ojllo bj izkoristUi v treh let-   izraza    A   tudi   drugi   ciniteljl,
vitega     spoStovanJa     predpisov   aih obrokih.                                  kolikor Je to od katerega odvls-
saradt  tega   ker s«  zmogljivost!      Zahteva     rudnika    ]e    bila v   nol                                 M. JakW proizvodnje    vse    več)e,   «aloge gotovega     blaga     »    skladišfih pro'.zvodii.l6 m trgov!ne pa stal-no rastejo.  Sedai smo v razme-
Poma    botj    ugodnerrf   poloiajo.      po ^^.^ s katcrimi razp0_   p^jctjen,   »Ju^omontaža«   ii
da   postavlmo   o9*-re!Se    zahteve   iaga   De,ovna   ;njpekcija   Srbi:e>   dc!ov.=sču  »Viskoze«,  kjcr  so  več
fca  kvaHteto  p^vodnje  it» na-   lnaU  Uevi]o  ugotov|jenih   nepra-   m«cccv delali  po 12  ur  na dan,
6!n   prede.ave   Sivfl    za   hlg:en-    ^^    y    dcbvnih    ^^    v   a   o   tem   delovni   in5pektorat   ni
sko-zdravstvene  pogoie   v   pro-   prvem       ,toju   1956     22 775   ^   bi]  obvrfien_
es    i,    '»rinzraBSio    9Vjepo*   P«™  1?55   ko je bilo leh  ne-   dov m dciovmh mvaUdov   kakor
prevoiu   k5kor   tud-   ,   manIpu-   P™^"«'   31"497-                          lu*   «a»«   nosežn.c   >n   doječjh
laciji   biasa   »   Industrljl.   trgo-       Veliko  Itevilo  nepravilnost!  so   j"i««   ie   b'-a   »   prvem   polletju
Vini   in  gostinstvu                         ugotovili   pri   neiv.plačilu   nadur-   'etos  dobra,  kar  kaze   tudi   zelp
Da b!  izvrSUi  te  velike nalo-  nega   dela.   Te   nepravilnosti   so   majhno      stevrlo      nepravijnosti.
ge.  pa   Je  pcvtrebno   sodelovanje  bi!e v primcriavi j  prvim  poflet-   Nijve<f   nepravilnosti   jc   bilo   T
ferganizacij  kot  so   SoclaMstična   jem lani zmanjJane r.a  1.972 pri-   ^vczi z ravporedom  delovmh  In-
Bveza,     svetl     potroSnikov     tn   merov.    G^podarske   organi7.aci-   validav   po   teiesncm     in   zdrav-
zbornice.                                        je  najpogosteje opravi^ujejo neiz-   stvenem   s^anju   (99),   nato   gtcJe
KontroTa   bo   »bsegtia   vse   go-   plačano  nadurno delo  s  tom, da   razpore<Ja    noscčnic     tn   doječih
Ukvarjajo s proizvodnjo in pro-   to  deio ni  bilo  pismt»io ukazano   mater na delo (89). To so hkrati
metom   z   SIvl!1:   žtvilsko   tndu-   po odgovornih  uslužbcncih  v go-   tudi   najve^ie   nopravilnosti   slcda
strijo. obrtne prolzvaialne obra-   spodarslkib   organizacijah.   V   vei   invalidov jn doicčih mater. Števi-
te,      pr;uvajalne      obrate     pr*   primerih   pa   je  delovoa  inSpckci-   lo  ugotovlienih  ncpravilnosti  sjle-
trgovskih   ln   gostlnskih  podi&t-   ja  ugotovila.  da so  podjetja  ve-   de   zaščite   uiJencev   v   sjospodar-'
Jih    miekarne,   pekame,   trgov-   deia   za   opravljanje     nadurnega   stvu   zna?a   skupaj   3.675.      Med
eka   pm3jetja   ln   poslovainlce  v   dela in da so ga celo ustno uka-   temi   je   b:lo   naivc^   nepravilno-
Socialistifnem      m      zadružnern   zala.  To  zmanjšanje  pa  je  samo   <tti  zaradi  na.durnega  de'a  v  de-
sektorju za predelavo  Liv-il   ka-   delno.  ker so  bili  šlevilni  delav-   lavnicah   (933),  nato   818   nepra-
kor tudi tržn'ce, trge na drobno   d   napoteni     na   redno    sodižče.   vilnosti   v  zvezi   z  odtrsovanjem
in debelo. slaščičame, gostiasika   PosamC7.ne    gospodarske   organi-   pri   pla^ah   učcncev   v   gospodar-
podjetja,    sfclad!s5a,    hladikiiqe,   zacije lc vodno ne obvešJajo de-   stvu. (Naivcč teh nep.ravilnosti so
klavnice, kle-ti ter prfvatnl sek-   lovnega iaJpektorja o uvedb! nad-   ugotovil!   pri   zasebniii   oVtnikib,
tor  proizvodaja  m  prometa.        urnega deia. Tak je bii priniei i   Pri katerih  je bilo  522 prLinejov
Dnevul kop t Banovičih
odtrgovan.! pri plačah učetvcev, 128 primerov t^lesnih ilostavljanj in 640 primeroT nadurnega dela T delavnicah.) Teiesnih zlostar-ljanij u^fenceTr v gospodarstvn so agotovili   202   primera.
Nepravilnostd v zvezu % odpo-
ved}o so se letos zmai\)šale za 217. KLljub temu pa so v prvem polletiu ugotovili še vedmo 5131 aezakonitih odpoVedi. Tako rrii-ko število odpovedi je prc-dvsenl posledica tega, ker so podjetja adipu&rala   odveŽno  delovno   silo.
Brez notronje kontrole
Intervcncija tržne inžpekcije ni dostikrat dovolj učinkovita, da bi odkrija mnoge nepravilnosli t delu trgovskih podjellj in poslo-vainic Pa tudi y samili podjetjih ne posvečafo dovolj pozornosti notranji konlroM. Kalco zolo ne-zadostna te notranja fcontrola t trgovskab podietjih nam priSa na-sledn)'. ptimex:
V samostoioi trgovjkl posio-valnJcj »Zadar« v Ni5u so od-krili poncverbe. Organ! trine In-špekcije so odkrili, da je poslo-vodja Aleksa Stankovič Jzvršil tri poneverbe v skupnem znesku 926.846 dinariev. Od tega je v trgovsfei posiovalnici »Zadar« poneverfl za 443.813 dinarjev, ostalo pa v prodajainah trgov-skeg.i podietia »Povrtar«, in sker za 451.833 dinarjev, pri Podictiu za sadje in zelc.niavo v likvida-ciji, kjer je bil prej zaposlen, pa 31.194 dinarjev.
T.ike poneverbe so biile možne zato, ker jc Aleksa Stankovič po-narejai dokumente. Tako je vt-dal navidczni račun za blaso, ki ga je baje proda! sanatoriiu v Knc-7-selu v vrednost! 200 tisoc dinarjev, kar je vknjižfii kot do!g sanarv.riia. Za Stankoviča ie bil normalen pojav, da je jemal od nekaterih pod.jeti) blago v komi-sijsko p.roda)o, ne da bi to izka-za! v svojih knjigah. Denar, ki ga jc tako doln!, je porabil -za kvar-tanije. Za tako niegovo dciova-nje ie vedeJ vcxJJa poslovalnice in tonorarni    kn>igovodija,    toda
nobene ni ukrenil ni&sar, da M onemogočil nadatjnje tako njego" vo delo. Oba sta colo pred or-gani tržne tnšpekciie sknvala ne-ki zapisnik o ugotovljenem pri-manjikilia)u v z.ncsku 358.000 di« narjov.
V deilu trgovskih podjetlj 90 odkrili šc mnoge druge nepravil-no9ti. Opalen je bil po')av pona-rejanta dokumentov o znižanfu cen in količini blaga, ker je ko-misija, ki je popisovala, pustila zapisnfke v podjetju. Tj doku-menti So ostali tu po mescc dnt in še več. Ko pa je komisija p,re-giledovala stanje gledc znižmja cen, so poslovodje na.refcovali ko» ličine prcdloženega blaga, kar pa komisije tega niso preverHe. Ta-ko je bilo možno, da so se samo r neki trgovini v Smcderevu od~ krilj za 215.000 dinariev pci-manjkil jaja,
Značiien je primer trgovdto poslovalnice »Plavi Jadran« T Svetozarevu. Tu so ugotovili za 186.000 dinarjev primajijkl;3ja, ki so ga p«ri vsakem popasu za-io^e prenašali, tako da zdaj sploh ni mogoče ugoloviti, kdaij je na-stal. V tem prlraeru niti dclavski svet podje*tia ni vedel, da obsto« ja primaajkljaj, kar priiča, da se organi samoupravljania v posa-meznih trgovskih podjetjih ne ukvarjaio dovalj j poslovaniecn tn ne kontrolirajo dcla. De;s«vo pa je, da je tajte pojave mogo-le preprečiti z učimkovito koa" trodo znotra.j podjetja.