Brezkoristno sanjarjenje!
Sanjarjenje je neustvarjalen, negativen način mi-šljenja in v danem primeru grt za razne načrte o prihodnosti Barja. Po enem teh načrtov naj bi ga spet ojezerili, kar bi pomenilo docela izničiti dve-sloletna prizadevanja za njegovo osušilev in začeti uresničevati neke nove načrte, namenjene razvedrilu maloštevilnim brodarjem, čolnarjem, veslarjem, plavarjem. Nihče teh načrtovalcev pa ne pove, od kje vzeti denar za izpopolnitev teh zamisli in kdaj bi se vloteni denar začel vračati, torej prinašati koristi, brtčas ad calendas Graecas, ali po kranj-sko: nikoli! Vse skupaj je potem takem samo bolna domišljija nekaternikov!
Res je bila Ljubljanica njega dni vsa tiva ob raznih prireditvah, pa tudi od tovornega, trgovske-ga in potniškegta prometa. Pa so prišli drugačni iasi! Prvi večji udarecje dotivel pomen Ljubljanice ob izgradnji ieleznice, dokončni milostni sunek pa je zadel reki avtomobilizem, ki je preusmeril toko-velivljenja drugam. Načrti o neki zopetni iivahno-sti ob in na Ljubljanici, so tortj brez vsake pod-tage.
Priča pa smo nekemu novemu pojavu, vse po-gostnejšim povodnjim. Barjanski zmaj je sptt po-kazal zobe! Dokler so jarke kopali roino, so bili majhni, plitvi, zdaj ko jih kopljejo strojno, so veliki, globoki, da voda kar plane s pobočij na sredino Barja, ob vsakem večjem nalivu. Ko pa se lej vodi pridruii ie lista s cele Notranjske, je mera polna, poplave dolgotrajne. Vsa ta ogromna mno-tica vode se mora zriniti po ozki Ljubljanici do izliva v Savo. To je prirodna danost, ki je ni moč spremeniti. Pačt Zvrtaii predor od Planinskega polja do morja, tam nekjepri Črnem kalu, pa bi bil pritisk vode na Barje manjši. No, pa smo spet pri sanjarjenju!
S. M.