42, štev,
V Kranju, dne 19. oktobra 1907.
VTIL leto,
Političen in gospodarsKj list.
Uhaja vsak« aoktoto arvaear
in stane ta krtoj 4 K, po poeti ta celo lato 4 K, ta pol leta S t, u druge d rta ve itase 6 60 K. Poaameana Itavilka po 10 rin. — Na naročbe brat iitodobne rpoliljatve naročnina •« ne »tira. — Uredništvo in upravniltvo j« na pristavi goep. K. Floriana v f Zvezdi«.
Mesečna priloga
„Slovenski r«tal(r
laaaratl at računajo u celo itran 60 K, ta pol »traoi 30 I, aa četrt strani 90 K. IneereU te plačujejo naprej. Že maajta otnanile ee plačuja ta peUt-vnto 10 vin., če m Ueke enkrat, aa večkrat aaalaa popust. — Upravnlltvu naj ee blagovolijo potikati naročnina, reklamacije, otnanile. sploh vee upravne tadeve, uredaiJtvu pa doptei in novice. — Oopiei naj nt iavolijo (rankirati. — Hokopisi ae ne vračajo
Politični del.
□ □□□□
4%
Pro domoa
H. '
Kdor temeljito ne potna razmer našega mesta, pa je te česiokrat ćul o naprednem Kranju, bo zmajal z glavo in ae začudil, ako mu povemo, da je v popolni zmoti, če verjame temu. Na zunaj pač izgleda vso drugače, kakor je v istini.
Splošna in enaka volilna pravica je hipoma preobrnila vae javno življenje. Vae te organizira ter demokratizira in najhujši njeni nasprotniki so postali kar črez noč zagovorniki taiste, zakaj preko Širokih maa danes ni mogoče već koračiti. Kdor se ustavlja toku časa, bo pohojen in naj si bo potem Peter ali Pavel. Dandanes ne šteje več, kdor ima malo vee grolev v tepu, kdor je strgal več hlač v loli kakor drugi, in tudi ne, kdor malo bolj vpije, ae povzdiguje in pri vsaki priliki brusi svoj dolgi jezik nad stvarmi, katerih ali niti ne razume, ali pa jim naravnost akoduje. Cul, ko se je koga gledalo črez ramena in ga preziralo zaradi tega na primer, če nima hiše, ali če ni posestnik, ali če ni akademično izobražen, so minuli in se — hvala bogu — tudi ne povrnejo nikdar več,
In vendar ae dobe pri nas še dandanes ljudje, katerim za nobeno ceno noče iti v glavo, da je res tako. So pa strašno omejeni taki starokopitneži, ki tive še vedno v bujni domišljiji, da so samo oni na svetu in da se mora živeti vedno tako kakor pred dvajset ali, če hočemo, še pred več leti. Pravijo pa venomer, da so napredni in moderni, čeprav na njih ne opaziš niti za las
kake naprednosti. Svoje nazore uveljavljajo z ironiziranjem, včaai pa tudi, če ne gre drugače, s surovostjo, samo da njihova obvelja. Ce hočejo koga prepričati o tem ali onem, tedaj govore vedno v pluralu; mi, adi So pa zmeraj one in taiste osebe, pa eno samo mnenje in drugega nič. Gorje onemu, ki se upa jim ugovarjati, tega bi najrajše, ko bi mogli, sramotilno potegnili na vesela, ki pa talibog ne eksistirajo več,
Tako imamo med drugim v Kranju nek odbor, ki ae nazivlja z bombastičnim imenom emeščanski* volilni odbor. Člani tega volilnega odbora so edinole člani občinskega odbora in njih namestniki. Da skupina izgleda malo lepše, pritegnejo tu pa Um le koga, ki ima potem lahko nekaj upanja, da je <aposoben> za občinskega moža, če se da ob tesati in preparirati za tako velevatno mesto. Vsak drugi je seveda izključen in nima pristopa v to odlično korporacijo. Seje tega odbora so zelo redke; kadar jim voda teče v grlo, pa se snidejo t najbolj skritih prostorih. Zdi se, da je ta odbor, kjer bujno cvete protekcijonizem, preenoličen, prevsakdanjen, v njem ni pravega življenja, nobenih pravih misli, uto pa tudi nima nobene življenske sile v sebi. Kaka debata v tem odboru se redkokdaj ali pa sploh nikoli ne vrši, ker ima v njem eden, dva ali kvečjemu trge prvo in zadnjo besedo. Vsi drugi lepo molče in ponižno kimajo. 2e 'ustroj tega odbora nam ne more dati nobenih garancij za uspešno delo. Ljudski glas tod ne pride v poštev. Hoče pa ta meščanski volilni odbor vendarle igrati vsikdar važno in vodilno vlogo.
Ob vsakaterih volitvah izide poziv; Meščani 1 Volila! Meščanski volilni odbor je sklenil pripo-
ročati Vam, da na dan volitve oduaste svoje glasove od meščanskega volilnega odbora postavljenim kandidatom i. t. d. Po domače bi ae reklo: Ju (mi) postavljam(o) sebe u kandidata in ju (mi) Vam priporočam(o) da me (nas) volite . . .
Naposled po končanih volitvah izreka ta odbor meščanstvu prisrčno zahvalo, da je volilo od njega postavljene in predlagane kandidate, z drugimi besedami se to tolmači, da se je dalo izvrstno potegniti. Ubogi volildl To je pravo pravcato paševstvo ... Tako ne dela resnična demokratična in napredna stranka.
«Psevdo - meščanski* volilni odbor naj se vendar enkrat legitimira in naj nastopi javno, zakaj po taki poti se ne pride nikamor. Ljudstvo ima rado čisto vodo I
Dostojna kritika je vsikdar zdrava in dovoljena. Fremnogokrat je na pravem mestu. Naj bi bila tudi tukaj v korist gorenjske metropole. Zakaj le enkrat ponavljamo, mi živimo v dobi demokratizma in dela, vztrajnega, neumornega dela. Kdor ne napreduje, ta nazaduje. Da gremo v Kranju rakovo pot, dokazuje že zgornji izgled, je pa še ena velika rak - rana, ki močno skeli in razjeda naše javno življenje in ovira napredek ter procvit narodno-napredne stranke v Kranju. O tem se zmenimo v tretjem članku. Jeklinov,
Zasedanje državnega zbora.
Prvo usedanje novega državnega zbora, izvoljenega na podlagi obče in enake volilne pravice, ki je trajalo od 17. junija do 23. julija, pač ni prineslo onega vspeha, ki so ga mnogi «politiki» pričakovali.
PODLISTEK.
Maksim OorkiJ;
Človek.
Is ruščine preval Y. Y. Uvod.
Ko bi bile misli, izražene v .Človeku", plavale pred očmi velikemu pesniku, bi se bil rodil iz njih veličasten slavospev, apoteoza človeških misli; ko bi se bilvglobil vanje modrijan, bi jih bil natančno analiziral in poslal v svet debelo knjigo z učenim naslovom. A mislil in čutil jih je pisatelj, ki je spisal dramo .Na dnu življenja". Hotel je tudi tu pronikniti v dno, v globino Človeške duše, v bistvo njenega dejanja in nehanja, spoznati smisel življenja, in iz vsakega stavka odseva, da ga ni pisal samo poet in ne samo filozof, ampak človek, ki hoče, .da se zlije njegov čustveni svet in njegova nesmrtna misel v en sam velik in ustvarjajoč plamen". Slika človeka in njegove nesmrtne misli nam stopa z vso jasnostjo pred oči, kakor da bi Ji ono čustvo, porojeno iz trpljenja, dajalo tretjo dimenzijo ...
Oorkij slika v svojih delih ljudi, ki so več-alimanj odtrgani od človeške družbe, v katerih duši pa le vedno gori iskra človečanatva, in v tej iskri, v tej svetli točki je osredotočeno vse njih dejanje in nehanje. Označuje jih neki duševni nemir, neka strast, neko sovraštvo do družbe, site in zadovoljne, ki ne čuti nikakih vitjih potreb,
Naj le trpijo pomanjkanje, samo da živijo svobodno, da smejo misliti in modrovati I Kakor se je pred osemdesetimi leti zgražal Puškin nad kmetskim robstvom:
,Tu težek jarem vlečejo do groba vsi,
ljubiti, upati, dovoljeno jim nI.
Tu cvetejo dekleta mlada,
da so pohotneiem naslada,
in ljubi lin, očetova opora,
ne sme mu v starih dneh v tolažbo biti,
Dom rojstni zapustiU, 1U mora,
da pomnoži neumna tolpe dvori . . .' (.Vas*.)
tako je Oorkij neizprosen sovražnik duševnega suženjstva in tlačanstva.
A čemu bi kazal samo iskre, ki tlijo in žarijo slučajno v tem ali onem človeku, čemu ne bi predočil onega ognja samega, one plameneče ideje, ki jo zovemo človečanstvo? Storil je to, a njen nositelj ni navaden človek, ampak Človek. Predmet sam na sebi Je veličasten in Oorkega dovolj označuje Že to, da se je lotil tega filozof* skega problema. Podajam delce v prevodu v prvi vrsti radi tega, ker se v njem bolj ko kje drugje zrcali pisateljev značaj in svetovni nazor. Smele primere in elementarna sila izraza imata za čitatelja skoraj neodoljiv mik in čar, a prav to ga na drugi strani nujno sili, da vzprejme marsikaj z neko rezervo in da se skuša sam vglobiti v sicer globoko zajete in zasnovane misli.
Ko si predstavljam, kako hodi .izgubljenec sredi pustinj vesoljstva" .sam — mej ugankami življenja, sam — mej svojimi brezštevilnimi zmo-
tami", se ne morem odtegniti misli, kako bi bilo, ko ne bi bil izgubljenec Človek, ampak le človek. Morda ne bi niti vedel, da se je izgubil. Samo da je pot lepa in uglajena, pa je prava I In če ga vodi na kraj, ki je slučajno posut s cvetjem in krasoto in bogastvom, se tu ustavi, se mu proda in ga uživa — v njem je že ustvarjena in utrjena vera v srečo, samo vera — sreča sama pa beži pred njim kakor fantom, je le nekak pričaran ideal, ki naposled izgine kakor duh, ko je potekel njegov čas. Samo uživanje vodi samo do sitosti, tedaj pa zmanjka življenjske poti, in na* sproti zazija .globoko brezno brez vse resne poti". Zakaj tako? Ker je človekova notranja potreba, da ima nekaj, kar ga povzdiguje nad vsakdanjost, neko stremljenje navzgor, neki ideal. Brez njega živeti v vsakdanji resničnosti se pravi vrteti se kakor v brezumnem plesu okrog stvari, ki imajo privlačno silo, z eno samo sposobnostjo; prodati ae oni, ki nudi več užitka.
In če ta vera, vera v zemeljsko srečo, ni zveličavna, ampak kriva vera ali potem sploh ni tu ideala, ki bi odgovarjal oni najbolj notranji človeški potrebi? Je. Kaj bi sicer pomenil oni Prešernov, menim da najbridkejši vzdih; .Bi ne bila mi vera v tebe vzeta I" .Kdor hoče, je rob, a kdor noče, ta ni," pravi Aškerčev hajduk, in Sorlijev .Človek in pol- pravi še več. Tudi Oorkega .Človek" stopa samozavestno skozi svet s svojo svobodno mislijo, ki ustvarja neodvisno iz trpljenja in izkušenj vse, cel6 bogove. In ne*
t
To, lahko bi rekli »uvodno* zasedanje, je takoj taHo ? oni stari tir, kjer se je nahajal stari perle-meot. Vat delovaoje prvega zasedanja se je menda pač sukalo edino le t vlaganju brezštevilnih, resnih in smeinih mterptucij in peticij, Ttčjt akcije ni pričala nobena stranka.
Vzrok temo delovanju moramo na v tak način pripisovati oni veliki večini novoizvoljenih poslancev, ki jim je bil zrak v zbornici nekako neprebavljiv — bili so pač novinci — in ti so kolikortoliko morali kopirati svoje prednike, start in izkušene parlamtntarce.
Kakor posebnost tega prvega zasedanja, omenjati moramo le dejstvo, da te posamezne stranke niti združile niso tesneje med seboj; kajti po našem mnenju se posamezne stranke niti odloČiti niso mogle, na katero stran bi stopile, na desno ali levo. Toda utajiti se ne da, da pride v doglednom času do načelne ločitve — v parlamentarno stranko pravega napredka, in v parlamentarno stranko najhujšega nazadnje! t? a. Mogoče nas pouči o tem najbližja bodočnost.
Vlada je stavila v novoizvoljeni parlament najboljšo nado, kajti menila je, da ravno vsled obče in enake voLlne pravice pridejo v državni zbor možje, ki bodo posvetili vse svoje delo edino le gospodarskem napredku države, a da bode vsled tega stremljenja stopilo narodnostno vprašanje bolj v ozadje. Računala je v prvi vrsti na mednarodno socijalno demokracijo, posebno na češko.
Vlada se je v svojem računu britko varala, bili so ravno češki socijalisti, ki so zaklicali vladi: Napredek v gospodarstvu, toda edinole na narodni podlagi.
Da je novi parlament bil v prvem zasedanju zvesta kopija starega parlamenta, svedoči nam dovolj jasno obravnava državnega proračuna. Menda ga ni parlamenta na svetu, ki bi s tako brezbrižnostjo obravnaval najglavnejSo točko vsega parlamentarnega delovanja — namreč proračun. Bili so te težki časi, v dobi najhujše obstrukcije — in v onih časih ni bil proračun pravočasno reten. Pravočasno je bil proračun resen v Avstriji menda le dvakrat in to v dobi Taaffejevi. Od 1. 1879 pa se nikdar, In novi parlament je zvesto korakal v sledovih starega parlamenta • . •
fn 16. oktobra se je sešel državni zbor zopet, In jako dvomimo, da reši državna zbornica debato o proračunu do konca decembra tega leta. Vlada ti bode pač morala zopet pomagati z takozvanim •provizorijem* toliko časa, dokler ne reši zbornica •proračuna*.
Sedanje zasedanje nam mogoče poda jasno sliko parlamentarne bodočnosti. Stranke si bodo morale začrtati jasno pot in se na podlagi te združiti v tesne skupine. Posledica te združitve bo vsekakor spopolnitev, oziroma pre-osnova ministrstva.
Ob najhujše težkoče nalete vsekakor nemške
prestano ustvarjanje in prenavljanje in prenavljanje je Človekov ideal, in vera v svojo neizčrpno ustvarjajoča moč, njegova vera.
Psiholog bi morda rekel, da je tu neodvisnost relativen pojem. Svojo samozavest pa opravičuje .Človek" sam, ko pravi: .Spoznanje raste 1 To vem, to vidim, to čutim I" in zato tudi veruje v svojo moč. Menim, da ima malokdo tako neoporečno pravico biti apostol takega idealizma, kakor ravno Gorkij, ki je izšel iz najnižjih slojev, mej trpljenjem in bridkostmi življenja razvil sile svojega duha in postal takorekoč sam iz sebe svetoven pisatelj, ljubljenec milijonov in milijonov čitateljev.
Že stari Pitagorejci so odgovarjali na vprašanje, kaj da je najsilnejše: .Misel (he gneo me)." Ali ti so menili abstraktno misel, ki more pojmiti vesoljstvo, in to enotno pojmovanje se je trudil Pitagora izraziti s simboliko abstraktnih itevil. Gorkij pa proslavlja misel kot nositeljico 1 d ej. Misel, ki neprestano snuje in ustvarja kakor živ, vedno bolj se razvijajoč in spopolnujoč organizem.
Ta samozavest in idealizem sta gotovo potrebna ruskemu narodu. Da je imel pisatelj tudi to pred očmi, je razvidno iz besed, ki jih je izrekel sam v nekem zasebnem pogovoru kmalu potem, ko je knjiga izšla, z ozirom na filozofijo Tolstega: „Rusija bi rabila filozofijo energije/ Rabila bi jo tudi Slovenija. Samo % njo st di
in etike stranke, predao st definitivno združijo v | svoji parlamentarni skupini. Kajti ravno obte in enaka volilna pravica je tako temeljito razdrla vse ntde posameznih voditeljev raznih strank, da jim bo težko — tli pa sploh nt — najti pravo pot do končne združitve njih strank
St li združijo vat nemške stranke v skupen klub, je pač težko prerokovati. Najmočnejša je sedaj pač stranka Lueger-Ebenhochova. In mogoče je, da bodo v posameznih slučajih priskočile tej najmogočnejši stranki ostale nemške strančice na pomoč. Kajti znani kričeč VVolf bo skušal resiti seot popolnega pogina le na ta način, da st bo udinjal kakor spokorjtni grešnik nemškim krščanskim socijalistom. Ntmški agrarci, pomnoženi z ostanki nemških liberalcev, so ravno tako vezani večalimanj na dr. Lueger-Ebenhochovo pomoč. Elina zapreka tej združitvi — če ne uiodepolnega pomena — premoči nemških krlčanskib socijalistov — bo takozvana Hockova strančica. Sicer napreduje ta stranka jako polagoma, toda gotovo, in da je ravno ta stranka hud trn avstrijskemu nazadnjaštvu, priča dovolj živo ono strastno preganjanje Hockovega delovanja, ki ga je pričelo avstrijsko nazadnjaštvo vseh narodov.
Težja bo združitev raznih čeških strank v skupen parlamentarni klub. Kajti — kakor imajo nemške stranke edino nalogo braniti svoje posestno stanje, tako je morajo vse češke stranke smatrati kakor svojo edino nalogo, priboriti svojemu narodu one politične in gospodarske udobnosti, ki jim pripadajo po njih številni in davčni moči. In čim več bo priborila kaka posamezna stranka vidnih uspehov, tembolj bo rastel njen ugled v narodu in ravno vsled tega bo skupna združitev jako težka. —- A upajmo, da kljub tem tako raznim mnenjem pride slednjič do skupnega kluba, kajti mnenja niso nikakor načela, temveč edino le taktika.
Da pa do skupnega parlamentarnega kluba jugoslovanskih poslancev ne pride nikdar, o tem je pa slovenska javnost prepričana. Kajti oseba načelnika « zveze slovenskih poslancev» nam je porok, da mož nikdar no privoli v to. Tej osebi jo bil edini namen ravno s pomočjo obče in enake volilne pravice prilesti na ono lestvico parlamentarne moči, ki jo more doseči vsakdanji človek. Vsled tega si je pa zbral ravno take trabante, od katerih ve, da mu bodo slepo udani, kajti vsaj so bili ti možje poslani na Dunaj vsled tega, ker je njih vodja tako hotel. Ker se mu pa ni posrečil ta manever, zalo bljuje njegovo glasilo ogenj in žveplo na one može, ki so mu spodbili tako, skrbno zgrajeni stolček njegove samogoltnosti. Doživeti znamo edino še to, da se njegov klub zmaujša za nekaj mož.
Kar se tiče ostalih strank, menimo, da so na jasnem. Posebnih zaprek ne bo, ko bode treba zravnati one nepravilnosti, ki so se tuiutam še pokazale pri skupnih nastopih.
uresničiti oni lepi smoter, izražen v refrenu: .Naprej in — navzgor, vedno naprej in — navzgor I" Naprej — prisvojimo si, kar so ustvarile dobrega prejšnje generacije in se ne ustavljajmo ob tem, ampak nadaljujmo; navzgor — z vero vase se vedno bolj in bolj bližajmo svojim vzorom I
Prelagate!],
v    a a
I.
Ob urah duševne utrujenosti, ko oživlja spomin sence preteklosti in veje na sreč njih hlad — ko misel kakor brezžarno jesensko solnce razsvetljuje grozni kaos sedanjosti in zlovešče kroži na istem mestu, ker se ne more povspeti više in poleteti naprej — ob težkih urah duševne utrujenosti kličem predse z močjo svoje domišljije veličastno sliko — Človeka.
Človek I Kakor da bi se rodilo solnce v mojih prsih, in v njegovem jarkem svitu hodi počasi, neobseten kakor svet — naprej in — navzgor tragično prekrasni Človek.
Vidim njegovo ponosno Čelo in smele, globoke oči, a v njih — žarke neustrašne, silne Misli, one Misli, ki je spoznala čudovito soglasje vesoljstva, ki v trenutkih svoje utrujenosti ustvarja bogove, v času čilosti jih pa meče s prestolov.
Izgubljen sredi pustinj vesoljstva, sam na neznatnem koščku zemlje, ki leti z neznansko
In kaj nam prinese tedanje usedanje? Pričakuje te mnogo, kajti zbornico čaka ogromno delo. — Nagodba je že skoro gotova stvar. Baron Beck ne mešetari zastonj. Tam, kjer so osebne koristi močneje, kakor pa stremljenje u občno korist, tam bo igral glavno u I ogo «cvenk», s pomočjo katerega se lahko kupujejo razne grasfine in se hodi lahko v parlamentarnih počitnicah po raznih tujezemskih kopeljih, a v družin slučajih bodo pa odločevale razne narodnostne privolitve i. t. d. — Ves ropot, ki bo nastal pričetkom razprave o na-godbi,bole pesekv oči volilcem, a konec tega ropotanja bo, — korist države je zahtevala to naSo žrtev. — Narod, čakaj!
Dotakniti se moramo še dveh stvari. Govorjenja je bilo veliko, da se ministrstvo preosnovi in da dobe Jugoslovani svojega zastopnika. Ne motimo se, ako trdimo, da ima stvar večalimanj podlage. Zakaj je pa hotelo to vse spraviti s sveta ravno glasilo takozvane 'Slovenske ljudske stranke,* je menda lahko umljivo. Ta stranka dobro ve, da eventualni jugoslovanski minister ne bo nikdar izšel iz njeno sredine, in zato vse zatajevanje teh vesti, da ne pade ugled stranke.
Gospodarski del.
□ □ □ □ □ -
Narodno gospodarstvo.
Nadaljevanju
Karteli so zveze podjetnikov z namenom, da bi v korist združencev oslabile ali odstranile upliv svobodnega tekmovanja in si pridobile ugodnih pogojev za produkcijo ali razpečavanje.
Sprva so nastale kartelne zveze, ki so se nanašale le na postranske stvari pri produkciji nI i razpečevanju, na pr. glede plačilnega roka, glede kredita i. t. d. Pozneje so pa postale take zveze vedno močneje, tako da merodajno vplivajo na raztezanje produkcije ali razpečavanje, kakor tudi na cene pri gospodarstvu. Pri produkciji kartel ali a) omejuje produkcijo posameznih kartcltrancev ah pa b) omejuje skupno produkcijo kartela, ki se razdeli na posameznike. Glede omejitve razpečavanja se ali odkaže razpečavališče (trg) ali se razdele dajajoča naročila po posebnem prodajnem k o u to r j ti na kartelirance ali pa se od vseh kartelirancev vlože ponudbe, toda tisti, ki pride na vrsto, vloži najugodnejšo ponudbo in zato tudi dobi produkcijo (su hm i sij a); ta karteliranec pa more tako produkcijo tudi razdeliti med druge.
Glede cene se more določiti:
a) da ne sme noben ud prodajati pod ugotovljeno ceno;
6) da se del prodajne cene odda v skupno blagajno, iz katere se plačujejo izvozne premije ali odškodnine kartelirancem, ki so iz kakršnegakoli uzroka pri produkciji zaostali.
S karteli se uravnava produkcija, ker se skrbi za to, da se izdeluje le toliko, kolikor se more razpečati, da je produkcija donosna. Pri tem pa trpe tisti, ki hočejo napraviti nove pod-jetbe enake vrste, kajti nasproti mogočni zvezi
hitrostjo nekam v globino neizmernega prostranstva in ko ga muči mučno vprašanje, za kaj da je tu, moško stopa — naprej in — navzgor — po poti k zmagam nad vsemi skrivnostmi neba in zemlje.
Stopa in rosi s svojo krvjo težavno, samotno in ponosno pot in ustvarja iz te žgoče krvi — nesmrtne cvetice poezije; otožni krik svoje nemirne duše umetno pretvarja v glasbo, iz izkušnje ustvarja vede in z vsakim korakom se dviga — više in naprej in krasi zemljo, kakor jo krasi solnce s svojimi neštevilnimi žarki — zemeljska zvezda vodnica , • .
Oborožen le z močjo svoje Misli, ki je zdaj podobna blisku, zdaj hladno-mirna, kakor meč — stopa svobodni, ponosni Človek daleč pred ljudmi in nad življenjem, sam — mej ugankami življenja, sam — mej svojimi neštetimi zmotami ... in vse legajo z veliko težo na njegovo ponosno srce in s tem, da vzbujajo v njem silen stud, ga poživljajo same — naj jih uniči.
Stopa! V njegovih prsih tulijo nagoni in protivi se glas samoljubja kakor navihan berač, ki prosi daru, in tenke niti prisrčnosti se mu ovijajo okoli srca kakor zajedavka, redijo se ž njegovo vročo krvjo in glasno zahtevajo, naj jim odstopi svoje sile ... vsa čustva želijo, da bi zavladala nad njim, vse je žejno oblasti nad njegovo dušo,
k
Prlloja „Goren|cu" It. 42 It I. 1907.
človek se zelo zanima za tuje osebe, sam sebe iu svoje družine ne vidi. Kako so nekateri studirali is njegove družine i. t d., je tudi vsem znano. Jako značilen je za tega človeka sledeči slučaj: Njegova ranjka hči bi bila rada študirala pripravnico, ker pa sama in njen oče nista imela denarja, za to je postaj ta mož za par let liberalec, namreč tako dolgo, da je bila hči učiteljica, takrat pa se je ta gospod zopet prelevil v zagrizenega klerikalca. Jako lepa čednost, prav za klerikalce, je nehvalež-nost in hinavSčina ter opravljanje. Sicer se ne spuščamo radi v osebne polemike, toda ker je ista ravno tukaj značilna za nase « Kitajce*, se moramo spustiti tako daleč. Ako bi nekateri vrlesovlki gospodje klerikalčki reagirali na ta dopis, bi nas )rav veselilo, ker gradiva nam ne manjka, sicer im pa ob kaki lepi priložnosti zopet lahko neko-iko posvetimo, da bodo videli, da se nismo izumrli in da se vedno bolj živimo ter da se ne pustimo teptati od vsakih nemaničev. Sicer nam je pa znano, da se bode cela fara jezila nad tem dopisom razven enega in to je g. Kaiimira, češ: «Dve leti bom vsled tega dopisa preje kanonik.* Čestitamo. Vederemo aput Philippos. Na zdar. — Tra taoski napredni vaščan in velesovski faran.
ll ftkofje Loke. Se dve leti ni, da se je ustanovila živinozdravniska služba v našem mestu, pa nas zapušča že drugi živinozdravnik. Začudeno se Ločani povprašujejo, kako je to, da ni obstanka pri nas za živinozdravnika, ko vendar prejema stalne plače čez 1000 goldinarjev in je živinoreja pri nas kakor ne kmalu kje na Kranjskem razvita. Gospodje, ki imajo vpogled v službovanje živinskih zdravnikov, trdijo, da ima čez našega živinozdravnika kranjski živinozdravnik strogo nadzorstvo. Ta ga ravno tako, kakor nas posestnike, šikanira in mu odvzema, ako le more, vse posle, tako da naš živinozdravnik brez dela doma sedi, a kranjski gospod se pridno vozi k nam na živinske komisije. Na ta način kranjski živinozdravnik pride do dohodkov kakega generala, a naš si zvezuje potno cuUco. Zadnji čas bi že bil, da merodajna oblast napravi konec tem nezdravim razmeram.
Il Vokla, Dne 14. oktobra dopoldne je naznanjal žalosten glas zvonov prestrašenim Vokla-nom, da gori. Pogorele so tri lesene hiše. Najhujše pa je, da je v strašnem plamenu našlo smrt trimesečno dete, ki je bilo zaklenjeno v leseni hiši in ga ni bilo mogoče rešiti. V veliki naglici je prihitelo takoj gasilno društvo iz Vogljan, ki je ostalo do konca požara. Vrli Vogljaoi so neumorno
J;asili in omejevali ogenj. Dokaz, kako so se trudili, e, da so popolnoma rešili pod Martina Lozarja, ki je komaj pet korakov oddaljen od hiše, ki je pogorela. Ce bi se vnel še pod, bi se ogenj gotovo razširil na tik stoječa gospodarska poslopja Janeza Zmrzlikarja in še daljo. Žalostno je, da se je pri tem ponesrečil ognjegasec Aleš Globočnik iz Vogljan. Pri gašenju si je prerezal žile na prstih. To pa hrabrih Vogljanov ni plašilo, ampak so neutrujeno dalje gasili. Hvala in čast jim 1 Tudi gasilno društvo iz Šenčurja je kmalu prišlo na kraj nesreče in se neumorno in požrtvovalno trudilo omejevati po-gubonosni ogenj. Hvala jim 1 Pogorelci bo bili ubogi hišarii in imajo veliko otrok. Sedaj na pragu zime jim je ogenj uničil ves živež, obleko, klajo za živino. Priporočajo se usmiljenim v pomoč.
V Ratečah je v četrtek zaplapolala črna zastava raz šolsko poslopje. Preminul je namreč večletni bivši član kraj. šol. sveta Janez Juvan star., po domače Bandot. On ima zaslugo, da se je sezidala sedanja ljudska šola in da ima ta precej obširen šol. vrt. Krepko se je potezal takrat, ko je nameraval nemški «Schulvcrein> na svoje stroške
zidati v tej vasi nemško šolo — da je raje občina sama zidala slovensko ljudsko šolo. Pokojni je bil naklonjen soli In ljudski izobrazbi. Bil pa je vrl naprednjak. Ravnal se je vedno po nasadsh patnika : — «Ne plaši se znoja, nt straši se boja.* — Počivaj v miru, mož jeklen! Z.
Oklic, Podpisani pripravljalni odbor hotelske družbe «Triglav» se z novim oklicem št enkrat obrača na čaatito občinstvo s pozivom, da omogoči s podpisovanjem deležev ustanovitev hotelske družbe »Triglav*, ki se doslej radi premajhne udeležbe še ni mogla ustanoviti.
Kakor znano, je pripravljalni odbor kupil v Bohinjski Bistrici krasna poslopja, v katerih se je letos hotelski obrat Že izvrševal. Tudi ob Bohinjskem jezeru so že kupljena zemljišča; vat to u jako nizko ceno in da bo imel vsakdo natančno sliko o Unancijelnem položaju, priobčujemo javnosti, koliko ao stali nakupljeni objekti in zemljišča,
I. Dvoje dvonastropnih vil z gospodarskimi poslopji in lepim parkom (bivše Ceconijevo posestvo) je stalo 78.000 K.
II. Bivši hotel železniškega ministrstva z gospodarskim poslopjem in vrtom je stal 15.000 K.
III. Zemljišča ob Bohinjskem jezeru tako na spodnjem kakor na zgornjem koncu v obsegu okrog 35.000 m1 so stala 37.430 K. 39 h. Prenosna pristojbina, posredovanje, notarske in zemljemerske pristojbine za vse skupaj 7489 K 39 h, torej znaša nakup s stroški In pristojbinami 137.919 K in 49 h.
Strokovnjak in sodno zapriseženi cenilec je pa cenil posestvo pod I) 130.000 K, In posestvo pod II) 70.000 K, torej skupaj 200.000 K proti čisti kupnini 93.000 K.
Nakupljena poslopja so se primerno adaptirala za hotel za restavracijo in za letoviška stanovanja in so vsa adapcijska dela z uredbo parka, instalacijo razsvetljavo, vodovoda in hišnega telegrafa stala 28.380 K 32 h. — Popolna oprema vseh poslopij s pohištvom, perilom, gostilniškim In kavarniškim inventarjem in petih kuhinj je stala 44.077 K 43 h. Račun reklame, pisarne, agitacije in uprave hotela ter davka in zavarovalnine znafia pa 6126 K 58 h, torej vsa potrebščina 216.514 K 32 h, pri čemer niso všete obresti za glavnico, i katero se je vse to pokrilo.
Da se torej ustanovi družba, ki bo vse to prevzela, je potrebno, da je podpisanih za 250.000 do 300.000 K deležev, ker se mora Imeti nekaj obratne glavnice. Iz povedanega je razvidno, da se je prav ceno vse nakupilo in da se bo podjetje spričo velikanskega navala tujcev v Bohinj tudi v kunčijskem ozira dobro obneslo in obrestovalo.
Is načrta pravil za hotelsko družbo »Triglav* navajamo najvažnejše točke:
Namen družbe je v prvi vrsti, v Bohinju graditi hotele in kopeli, skrbeti za prometna sredstva in za druge tujski promet pospešujoče naprave. Ima pa pravico razširiti svoje delovanje tudi na druge slovenske pokrajine. Osnovna glavnica sestoji se iz posameznih družbenikov polno vplačanih deležev v skupnem znesku 300.000 K. Deleži znašajo 500, 1000, 2000, 3000, 5000, 10.000, in 25.000 K.
Za vsakih vplačanih 500 K se ima pri glasovanju en glas.
Vsak družabnik jamči samo za svoj delež in so vsaka naknadna plačila iz-klj učena.
Pripravljalni odbor po ureditvi lepega podjetja torej še enkrat vabi vse rodoljube k pristopu In sicer določuje zadnji rok do 15. decembra t. 1. do
kartelirancev ne morejo uspešno tekmovati. Zato je pa tudi vedna nevarnost, da nastajajo s karteli umetni monopoli. Stalnost produkcije tudi pro-vzroča, da imajo delavci stalne delo in da lahko delajo pod ugodnejšimi pogoji, nego v podjetbah, ki so vedno v nevarnosti, da jih zadene kaka kriza. Zato pa nasprotno postajajo vedno bolj odvisni od svojih podjetnikov, ki so zvezani v kartelu in lahko zabranijo neljubim delavcem vstop v vsako podjetbo.
Čim hitreje se je razvijal veliki obrat, tem >reje so nastali karteli v posameznih drŽavah. *Ja Angleškem jih najdemo že na koncu 18. sto-etja, na Francoskem po revoluciji, na Nemškem n v Avstriji pa šele v zadnjem četrtletju preteklega stoletja.
Obroči (Ringi) so združevanja špekulantov v ta namen, da pokupijo blago na trgu in tako zvišajo cene blagu, ker ni več dovolj ponudnikov. Tako postopanje je gotovo kvarno, Ker vede do monopolnih cen. Tako sta bila pri nas in na Ogrskem obroča za turšico in oves ter obroč za
baker. Dalje prih.
Dopisi. BBH_
□ □□CD -
ll Trate pri Veleaovem. «Bog daj norcem pameti* bi vzdihnil kakšen bohinjski kmet, ko bi prišel v našo faro in bi videl našega na podžu-panski stolec (kateri mu je pa zaenkrat odšel v razmerju 69: 18) in avanzement čakajočega žup nika Josipa Brešarja vulgo Kaiimira in njegove trabante, ki so pa sami kimavci, ker kar gospod župnik rečejo, to pa gospodje pristaši S. L. S. v Velesovem potrdijo. Zares pravi vzor pristašev S. L. S. so velesovski klerikalci. Človek jih mora kar gledati in pri tem jeza poč'11 Eden preštudira cel lemenat in potem pa, ko pride na prižnico, nam kvasi o vrabcih, da nimajo pozimi jesti in da jim je mraz. Uljudno bi svetovali g. Tončka iz Ljubljane, da ali vzame g. Kaiimira še eno leto nazaj v lemenat ali pa naj ga vsaj blagovoli opomniti na njegovo dolžnost in smoter sv. katoliško vere, namreč z vsemi mogočimi sredstvi razširjati katoliško neomiko, terorizirati ljudstvo in polniti farške bisage. Opozarjamo pa tudi g. Kaiimira na njegovo dolžnost, na prižnici govoriti o vsemogočih volitvah, govoriti čez «Gorenjca* in •Narod», ter po ovinkih ščipati nas, ne pa govoriti o vrabcih, ker ne vem, alt bi se kaj lepo pogledala s kakšnim naravoslovcem, ako bi kaj takega slišal od g. Kaiimira, češ: »Revček farški, kaj boš ti govoril.* Da res tudi naši klerikalčki delujejo za napredek, je vsakomur jasno. Za ključarje so v naši fari najpoštenejši ljudje v celi fari: eden je bil zaprt radi goljufije, drugi ni niti posestnik in tako dalje, sami cveti velesovških klerikalcev, ali kakor pravi neki Olševčan: Kitajcev (pravo ime zanje). So pa taki možje pri nas za ključarje, ker vsak kaj veljaven človek Kaiimira zapušča. Cerkveno premoženje mora biti v strahovitem letm, ker, odkar je gospod Kalimir pribežal (pribežal pravim) v našo faro, sta bila pri nas že dva računa čez cerkveno premoženje in to je že kakih pot let. Le čudno se nam zdi, zakaj ni postavil g. Kalimir za ključarja nekega farana, poštenjaka (?) ki je bil v preiskovalnem zaporu radi uboja, iz zapora je prišel na Studenec in iz Studenca ga je spravil neki faran, katerega je pa hote) za hvaležnost pred nedavnim časom pretepati, ako bi ne bilo drugih oseb blizu. Ta
A tema raznih življenskih malenkosti je podobna blatu na njegovi cesti in gnusnim žabam na njegovi poti.
In kakor obkrožajo planeti solnce, tako obkrožajo tesno tudi Človeka ustvaritve njegovega ustvarjajočega duha: njegova — vedno lačna — Ljubezen — daleč za njim Šepa Prijateljstvo, pred njimi gre trudna Nada, glej, Zavist razsrjena rožlja z verigami trpljenja na rokah, a Vera zre s temnimi očmi v njegov nemirni obraz in ga čaka v svoje mirne objeme ...
Odete v cunje starih resnic, prepojene s strupom predsodkov, sovražni gredo za Mislijo, ker je ne morejo dohiteti, kakor ne more dohiteti vran orla, prepirajo se ž njo za prvenstvo in le redkokedaj se zlivajo ž njo v en sam mogočen in ustvarjajoč plamen.
In istotam, glej, gre človekova večna spremljevalka — nema in skrivnostna Smrt, vselej pripravljena, da ga poljubi na srce, ki si tako željno želi življenja.
Vse te pozna v svojem nesmrtnem spremstvu ~- In razen teh pozna Še eno — Brezumje.
Krilato, mogočno kakor vihar, mu sledi s sovražnim pogledom, obdaja Misel s svojo silo in stremi po tem, da bi jo potegnilo v svoj divji ples. i,
Vse v svojem žalostnem spremstvu pozna — izrodki so, nedovršena, slabotna bitja njegovega ustvarjajočega duha.
In samo Misel je Človekova družica, samo od nje se ne loči nikoli, samo plamen Misli osvetljuje zapreke na njegovi poti, uganke življenja, somrak prirodnih tajin in temni kaos v njegovem srcu.
Svobodna Človekova družica — Misel gleda povsod z bistrim in ostrim pogledom in brez usmiljenja osvetljuje vse:
— Ljubezni kovarne in podle spletke, njeno željo, da bi dobila v oblast ljubimca, stremljenje, poniževati in poniževati se in — umazani obraz čutnosti za njo;
— strahopetno slabost Nade in za njo Laž — njeno rodno sestro, načipkano in nalepotičeno, pripravljeno potolažiti vselej in vse in jih — prevarati s svojimi lepimi besedami;
— Misel osvetljuje v brezčutnem srcu Prijateljstva njegovo preračunjeno previdnost, trdo, prazno radovednost, gnile madeže zavisti in kali obrekovanja na njih;
— Misel vidi silo črne zavisti in ve, da bi razrušila vse na svetu — če bi ji sneli okove —
I In da na bi prizanesla niti zarodu pravičnosti I
— Misel osvetljuje v nepremakljivi Veri željo po neomejeni vladi, stremečo po tem, da si zasužnji vsa čustva, skrite kremplje praznoverja, slabost njenih težkih kril in — slepoto njenih praznih oči.
V boj stopa tudi s Smrtjo, Ž njo, ki je iz živali napravila Človeka, ž njo, ki je ustvarila množico bogov, filozofoske sisteme, vede — ključe do svetovnih ugank — svobodni in nesmrtni Misli je nasprotna ta sila, neplodna in često neumno-hudobna.
Smrt je za njo podobna cunjarici, ki hodi po hišah in zbira v svojo umazano vrečo, kar je preživelega in gnilega, nepotrebne zavržke, včasih pa lokavo pograbi tudi, kar je zdravo in krepko.
Prepojena z gnilim smradom, zavita v obleko groze, brez čuta in obličja, nema stoji Smrt neprestano pred Človekom kot črna in čemerna uganka, a Misel jo strastno proučuje — ustvarjajoča In svitla kakor solnce, polna brezumne drznosti in ponosne zavesti, da Je nesmrtna...
Tako hodi nemirni človek skozi mučni mrak življenskih ugank — naprej in — navzgor, vedno «- naprej in — nevžgorl Konte prihi
t ** #
časa )•
IHllillUjtO
treba prijaviti pristop m tod vplačati naznanjen dele* Ako tt pokale, da pod-pisana svota ne zadostuje a ustanovite? drutbe, tedaj ne ko druftfa kazalo, nefo kramo osnovano in udobno urejeno podjetje prodati, in kaj lahko aa ifodi, da bi prišlo v tuje roke. Tedaj tudi ne bo pomagalo pritoževanje, da se tujec bogati na natf zemlji, da izkorišča bogate vire tujskega prometa v naši gorenjski Švid, kajti kriti bomo sami, ker smo premalo podjetni
Prosimo torej v prti trsti one denarne savode, U se niso ptietopili, da pristopijo t večjimi mesti, kakor tudi le pristopi vse, da zvišajo stoje desete.
Da])« opozarjamo tudi vse posamezne osebe, da omogočijo ustanovitev družbe z veliko udeležbo. Na cetri podlagi oanovano podjetje in obilen obisk tujcev ta letos (čez 600 iz vseh evropskih držav), ko se je z reklamo sele sredi sezone pričelo, jamči ttem udeteinikom, da je pričakovati tudi dobro ebrestovanje naložene glavnice. Pokažimo vsi malo več podjetnosti in rodoljubja in začetek bo storjen, da si počasi zagotovimo vse pridobitne vire tujskega prometa na svoji zemlji.
Za pripravljalni odbor hotelske družbe «Triglav*. Iv. Hribar. Dr. V. Gregorič.
V ljubljeni, 16. oktobra 1907.
Radovljiške novice.
Vodovodna d e 1 a so pretekli teden prav hitro napredovala, ker je bilo dovolj delavcev in nekaj časa vreme dosti ugodno. Rezervar na Ledevnict je domalega dodelan, tudi pri studencu ae delo bliža koncu. Glavne cevi so položene, samo v mesto Radovljici je zadnje dni nagajal dež, da ■e niso mogle položiti vse cevi. Stranska proga na Poliče je končana, proti Hlebcem in proti Lescam se koplje. Upanje je le vedno, da bo v par tednih vee vodovod dovršen, če le slabo vreme ne bo posebno hudo oviralo dela.
Hi Inih vodovodnih instalacij jo tudi že precej izvršenih. Sedaj se inštalira v|graščini, kjer se voda napeljo v vse trakte in vsa nadstropja. V hranilničnem poslopju je 22 vodovodnih pip, tudi po drugih hišah ae bo večinoma voda napeljala v vsa nadstropja.
Novi zvonik, sezidan v gotiškem slogu, sedaj pokrivajo.
Radi ošpic, ki so se razširile med šolsko mladino, se je tukajšnja ljudska šola za 8 dnij zaprla.
Umetnost in književnost
□□□□□
Knjige drnibe sv. Mohorja.
Pamet in vera. Slovenskemu narodu v potrditev njegove vere spisal J. Bi Seigerschmied. III. zvezek. Knjiga obsega razna dogmatična dokazovanja, prikrojena seveda v smislu katoliške cerkve. Taka duševna hrana je za naše ljudstvo neprikladna, preučena In nepotrebna, ker o takih stvareh čuje več nego dovolj pri pridigah in krščanskih naukih po naših cerkvah.
Zgodbe a*, plima. Slovencem pričel razlagati dr. Frančišek Lampe. 14. snopič. Spisal dr. Janez Ev. Krek. Preden izda Mohorjeva družba celo sv. pismo, jo bo to stalo več stotisočev kron denarja. Vprašamo se: ali se ne bi bilo moglo za ta denar natisniti več knjig, ki bi jih naš narod bolj potreboval za svoj dušni in telesni blagor, kakor sveto pismo.
Godovi prihodnjega tedna: 20. Posvet cerkva, Predislav, Raša; 21. Uršula, Stojslav; 22. Kordula, Zorislav; 23. Severin, Duševlad, Živka, Dalibor: 24. Rafael, Blagota, Mališa; 25. Krizant in Darij a, Zlatija; 26. Edvard, Demetrij.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden: 21. v Ratečah, v Cerkljah in v Lescah.
V Kranju, dne 19. oktobra 1907.
Državni ibor je imel v sredo, 16. L m. prvo Sejo po počitnicah. Na njej je ministrski predsednik baron Beck predložil načrte, ki se tičejo avstro-ogrske nagodbe in je spremil predlogo s daljšim govorom. Razume se, da je hvalil svoje delo. Da se posamezni klubi lahko dogovore glede svojega stališča o nagodbi, se je sklenilo daljši presledek v zborovanju parlamenta. V četrtek je bila pač zopet seja, toda le za Interpelacije in predloge.
Okrog avatro-ogrske nagodbe se suče sedaj največje zanimanje vseh političnih krogov. To je naravno. Posamezne določbe te nagodbe posegajo tako globoko v gospodarsko življenje narodov v obeh državnih polovicah, da je tako zanimanje ne le umevno, ampak naravnost nujno. Doc kova vlada je poskrbela za to, da se je to zanimanje Se umetno povečalo, tzza vseh gledaliških trikov, ki so jih sprožili ministrski režiserji, bi se bilo lahko pričakovalo, da prinese nagodba kdovš kaj posebnega, presenetljivega, Velikanskega* Ali že površen pregled vsega nagodbenega dela pokazuje, da ni nobene čarobije v njem. Vsa nagodba je pač to, )ur mara Mtit Oe is hoče, da imamo sploh na-
godbo: Namreč kompromis med avstrijskimi in ogrskimi interesi.
Kvota je bila ena najprepornejsih točk pri obravnavah. Doseglo aa je toliko, da zviša Ogrsko stojo kvoto za dta odstotka; kar pomeni približno toliko, da bo Ogrsko plačevalo okrog 5 mili ono v na Uto več za skupna potre hačine.
Glede železniških tarifot dobi vsaka državna polovica proste roke. Doslej je bila vsaka državna določba na tem polju odvisna od sogla-šanja druge polovice. Razume še, da je to Avstrijo zalo omejevalo v prometu.
Najdalekoaežnejšega pomena jo seveda gospodarska enota obeh držav. Avstrija potrebuje ogrski trg za svoje induatrijalne, Ogrsko pa avstrijskega za svoje poljedelske produkte. Avstrijski industrialoi izvoz na Ogrsko iznaša miliardo kron na leto; od svobodnega trga na Ogrskem je v veliki meri odvisen razvoj avstrijske industrije. To je pa velikanekega pomena za avstrijsko delavstvo. Toda tudi uvoz ogrskih kmetijskih produktov je velikega pomena ne aamo za ogrsko poljedelstvo, temveč tudi za avstrijsko prebivalstvo. Po uradni statistiki dobiva Avstnja petnajst mili-onov matričnih centov moke in žita ter mnogo stotisoč goved in prašičev s Ogrskega. Avstrija ne producira zase ne dovolj žita, ne dovolj mesa in vsled velikanske carine za take inozemske pridelke je dovoz z Ogrskega velevažen za avstrijsko prebivalstvo. Vlada se je pri sklepanju teh določb prav ponižno ozirala na zahteve avstrijskih agrarcev, ki bi najrajši onemogočili prav vsako konkurenco, da bi tembolj nesramno izkoriščali konsumente. Tako se je določilo, da se sme uvažati prašiče z Ogrskega samo po železnici, da se mora uvoz v vsakem slučaju posebej dovoliti in sicer šele tedaj, če Štirinajstdnevno opazovanje pokaže, da ni nobenega suma glede prašičje kuge.
Glede nove kvote se bo ravnalo tako, da se takoj skliče obe kvotni deputaciji, katerima se predloži novo kvoto. Ta iznaša za Avstrijo 63'6, za Ogrsko pa 36*4 odstotkov. Ako kvotni deputaciji ne bi sprejeli tega razmerja, predloži vsaka vlada svojemu parlamentu načrt o kvoti naravnost
Nagodba in češki radikalci. Napram sotrud-niku Pari. Kor. se je izjavil Klofač, vodja čeških radikalcev: Vsi češki radikalci hočemo glasovati proti nagodbi — razen če vlada ustreže prej vsem češkim postulatom 1 Moje mnenje je, da bi ne smel glasovati noben Češki poslanec za nagodbo, dokler vlada ne ugodi našim terjatvam.
Stališče aooiaJnih demokratov In nagodba. Prvotno namero, da se prt glasovanju nagodbe v plenumu absentirajo, so socialni demo kralje opustili. Od posameznih socialno-demokratičnih poslancev smo čuli, da bodo glasovali proti nagodbi.
Deputacija «Zveze> v Budimpešti. Včeraj na Dunaj se po v rni vsi člani deputacije «Zveze južnih Slovanov pripovedujejo z vidnim veseljem o prisrčnem sprejemu in polnem sporazumu s srbohrvaško delegacijo v budimpeštanskem parlamentu. Njim na čast prirejeni banket je vspel nad vse sijajno. Deputacija si je ogledala v družbi srbohrv. delegacije tudi budimpeštansko zborovalno dvorano, kuloare i. t. d. Vsled medsebojnega soglasja to in onostranskih južnoslovanukih poslancev so madžarski listi vsi po koncu in govore celo o veleizdaji. Član «Zvezine» deputacije so je izrazil: po tem, kakor pišejo sedaj madžarski listi, se je skoro čuditi, da so nas pustili v Pešti vsaj dejanski v miru. — ll Pešte se poroča k temu včeraj zvečer: V tukajšnjih političnih krogih se že resno razpravlja o posledicah, ki jih bo imelo skupno posvetovanje «Z vezi ne» deputacije kot člani tujega parlamenta s člani ogrskega parlamenta. Zadeva pride na razgovor pred vsem v ogrskem parlamentu.
Tedenski sejem t Kranja dne 7. oktobra
1907. Prignalo se je — konj, 176 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje Živine, 12 domačih telet, — hrvaških telet, 99 domačih prašičev, 50 hrvaških prašičev, — koza, —* domači kozli, — hrvaških kozlov, 17 domačih ovac — hrvaških ovac in 213 buš. — Pšenica K 10*50, proso K 7'—, rž K 850, oves K 820, ajda K 9 — , fižol ribničan K 11, mandalon K 8-50, koks 10*— in krompir 4*— za 50 kg
Novičar. a a a
□□□□□
Oiebna veatl. Višji poštar na Jesenicah, g. Alojzij Schrev, je na lastno prošnjo stalno vpo-kojen. — Za okrajnega gozdarja v Skorji Loki je imenovan g. I. Trček, doslej okrajni gozdar v Cerknem.
Nail poslanci na delu, Državni poslanec Ivan Hribar je vložil celo vrsto nujnih predlogov v državnem zboru. Med drugim je interpeliral v zadevi pravočasnega razpošiljanja slovenske izdaje državnega zakonika, glede sramotenja slovenske narodnosti pri vojaštvu, glede državne podpore urada za pospeševanje obrti na Kranjskem, glede delitve I. državne gimnazije v Ljubljani, glede in-terurbanske telefonske proge na Gorenjskem i. t. d. — Poslanec Pogačnik je interpeliral v zadevi uvedbe več vlakov na progi Ljubljana* Trbiž in Jesenice-Boh, Bistrica, sa zboljšanje vozov
tu sa ustanovitev inšpektorata na Jesenicah tet z a razširjenje kolodvora v Kranja še pred otvoritvijo železnice Kranj-Tržič.
ttltfltšat Ifrarfa namerava vaa uradniška mesta na postajah od Dovjega do Bele pači radi zmanjšanja prometa opustiti in namesto uradnikov postaviti podu radnike. Tako je sedsj premeščen posta jena čelnik v Ratečah, gospod žel. pristav, Ogoreutz, d očim sa je asi stensko mesto istotam že poprej opustilo. Tudi dovški postaje-načelnik g. pristav S o k 1 i č zapusti baje v kratkem dosedanje mesto.
C kr. aradboao vodstvo na Jesenicah, ki se je ustanovilo ob začetku gradbe bohinjske ž-leznice I. 1902, se koncem tega meseca opusti. Tudi predstojnik tega urada g. višji nazornik T. Opit z zapusti Jesenice, ostane pa še gg. komisar Ciunvvald in geometer Volf. Ta urad je bil zatočišče najbolj strupenih sovražnikov slovenskega naroda, ki so čeprav državni uradniki, z vsemi mogočimi sredstvi pospeševali germanizacijo na Jesenicah in na Hrušici. Na Hrušici se v predorski restavraciji niti slovensko govoriti ni smelo, ker so se tam zbirali predorski inženirji in uradnik«. Najbolj vroča Germana sta bila na Jeseničan inžener M a z in znani Querch.
Vseslovenski trgovski ahod se vrši jutri v nedeljo. Opozarjamo gorenjske trgovce na ta vele* važni shod. Kdor more, naj pohiti jutri v Ljubljano. O priliki tega shoda je izšla lična brošurica: «Navodila za navajanje kilometerskega kazala in kilo-meterski kazalec za najvažnejše postaje v Avslro-Ogrski in Bosni.* To knjižico je tiskala naša tiskarna. Knjižica stane 60 vin.
- Najboljše sredstvo ta utrjevanje katoliškega pripričevanja Ja žilovka, in sicer volovska. Tako sta zatrjevala dr. Lampu in najnovejši cčastni član* Slomškarije, posestnik Jakob Polda na nedeljskem shodu v Radovljici. Navzočemu profesorju Jarcu iz Kranja se je to sredstvo tako dopadlo, da je sklenil vpeljati ta pripomoček v vse one razrede, kjer poučuje.
- Avstrijska enakopravnost. Nemško doslednost in železno roko ministra dr. Derschate kaj dobro čutimo tu na Gorenjskem, posebno kar se tiče prometa c. kr. železnice. V Radovljici — v onem slavnem kraju, kjer se je pod okriljem vseh mogočih blagoslovov in v navzočnosti mnogih božjih namestnikov pretečeno nedeljo javno hujskalo po posvečenih in neposvečenih ustih preprost slovenski narod, da naj z volovskimi Žiiovkami svoje neenako misleče bližnje — imamo postajališče, kjer se izdajajo «brzojavno*oddajni listi* izključno v nemščini in z izključno nemškim besedilom. In sedaj pa naj bo oni preprosti kmetic, ki bo znal svojo gorjačo prav dobro vihteti po glavah svojih političnih nasprotnikov vsled poziva svojih dušnih pastirjev, toliko prebrisan, da si bo znal raztolmačiti ona pravila, ki se nahajajo v blaženi nemščini na dotičnih listih. Poslanca Pogačnika in malega Lam* peta iz Ljubljane prosimo, da preskrbi ta vsaj do tistega časa, ko dospe potrebno število žilovk za •katoliško politično društvo* v Radovljico po železnici, da bodo železniške «a vizu* izpolnjene v slovenščini in s slovenskim besedilom, da bodo Člani imenovanega društva vedeli, takoj iti po to najnovejše katoliško orožje.
Odbor Dijaške kuhinje t Kranja pravkar razpošilja poročilo o društvenem delovanju v šolskem letu 1906/7 (XIII. društveno leto). Iz vestno, pregledno sestavljenega poročila posnemamo glavne podatke: v Dijaški kuhinji so dobivali hrano le revni, pridni dijaki. Začetkom šolskega leta 1900/7 je bilo na hrani 83 dijakov, koncem šolskega leta jih je ostalo še 56, od katerih je bilo 9 odličujakov, 45 je dobilo izpričevalo I, 2 pa ll. reda. Po svojem domovju je bilo podpiranih 52 s Kranjskega (20 iz škofjeloškega, 12 iz kranjskega, 9 iz radovljiškega, 8 iz kamniškega, po 1 iz idrijskega, kranjskogorskega in ljubljanskega sodnega okraja), daljo po
2 s Primorskega in Štajerskega. Razdelilo se jo 13.646 kosil in 13.467 večerij, kar je stalo 6 ICO 4 J K. Od 56 podpirancev je dobivalo 16 hrano brezplačno, 12 je plačevalo po 1 K, 18 po 2 K, 9 po
3 K in 1 po 4 K mesečno. O kakovosti hrane, katero je pripravljala po določenem jedilniku gospa Marija Jakofčič, so se prepričevali od časa do časa odborniki. — Denarno stanje je razvidno iz tehle točk t v šolskem letu 1906/7 so znašali dohodki 5331-68 K, stroški pa 5852 28 K, torej je ostalo prebitka 79 45 K; premoženjski i/.kaz z dne 81. avgusta 1907 pa izkazuje 27.103 77 K glavnice in 2575 12 K razpoložnine, torej skupaj 29.078 89 K. Odborovo delovanje so olajšale mnoge družine kranjskega mesta s tem, da so delile dijakom zajtrk, kosilo in večerjo, ali jih denarno podpirale. —■ V preteklem letu so umrli tile dobrotniki in podporniki «Dijaške kuhinje*: častni kanonik dr. Matija Leben v Ljubljani; Marija Luznar, zaaeb-nica; ravnatelj Jožef Hubad, Karel VVindischer, trgovec; Karel Florian, knjigotržec i. t. d. in Niža GOtzl, zasebiiicu, vsi v Kranju. — Večje doneske so Dijaški kuhinji naklonili: uiestui zastop v Kranju, Kranjska hranilnica v Ljubljani, posojilnica v Radovljici, kredituo društvo v Kranju, okrajna hranilnica in posojilmcu v Skofji Loki, hranilnica in posojilnica v Mošnjah j občinski sestopit Bohinjska Bistrica, Breznica, Kamnik, Koruška Bula, Križi, Molnjs, Stara Loka, Šenčur, Skofja Loka in A>-
letniki. — Vtem korporacijam, društvom kakor tudi zasebnikom, ki so kaj darovali, bodi izrečena iskrena ubrala. — V odboru -Dijaške kuhinje* t Kranju so tile gospodje: dr. Edvard Savni k, c kr. okrajni zdravnik, predsednik; Vinko M a j d i č, veleindustrijalec, njegov namestnik; Ant Peter lin, c. kr. profesor, blagajnik; kot zastopniki profesorskega kolegija: Bolealav Bloudek, e. kr. nad-inženir; dr. Vladimir Perle, c. kr. profesor in dr. Jožef K u Sar, odvetnik, kot odborniki. — Dijaška kuhinja bodi vsem prijateljem revne srednješolske mladine prav toplo priporočena!
Ženski oddelek Sokoli t Kranja je imel — kakor amo poročali — zadnjo nedeljo izredni občni zbor. Kakor znano, je nastala v tem društvu kriza radi odstopa starotske in podstarostke. Nase uredništvo je poslalo svojega poročevalca na ta občni zbor. Pa ga niso pustili zraven ter ga I vrgli črez prag. To netaktnost si bomo dobro zapomnili in če potreba nanese, I izvajali konsekvence. Is «Slov.Naroda* po- I vzamemo, da je bila Šele v ponedeljek isvoljena sa I starostko gospa Marija Mavrjeva, za podstaro- I stko pa gospica Ivanka Omersatova, blagajni-čarka je sedaj gospica Netka J ager ova.
Treščilo je v četrtek, 17. t. m., okoli tričetrt na 11. uro zvečer v hlev posestnika Franceta Jenko, I po domače «pri Korošcu* v Lipici pri Skofji Loki. I Zgorelo je celo gospodarsko poslopje. K sreči, da I ni bilo nobene živine v hlevu, kajti nesreča bi bila I tedaj Se večja. Na mestu pogorišča doili gasilci iz I sosednih krajev so ogenj kmalu pogasili in tako preprečili razširjenje požara. Lastnik je zavarovan pri škofovi zavarovalnici.
Velikanski požar je bil v Ljubljani v soboto ponoči. V Mesarski ulici so pogorela Predovičeva gospodarska poslopja, ledenica, tehtnice i. t. d. Ker je bilo v poslopjih polno slame, se je ogenj hitro razširil Škode je okoli 100.000 K. Sumi se, da so zažgale 3 osebe, katere so zaprli. Posebno pridno so pomagali gasiti vojski.
Zopet velika povoden). V Preski je potok Persenca pretrgal na treh krajih strugo ter odnesel dva jeza. Poplavil je travnike in njive pod vasjo. V Preski so morali iz dveh hiš bežati ljudje. Škodo je okoli 20.000 K. i
Orginalno Ima je dala <Prva kranjska tvornica testenin* v II. Bistrici zavarovati za svoje izdelke. Vzela je namreč začetne črke svoje tvrdke P. k. L t., katere zgovorjene z alfabetičnim priglasim, dajo besedo <Pekatete». Beseda se nam zdi I prav primerna in vsakdo si jo bode lahko zapomnil, ako se le domisli tvrdkinega besedila. Kakor nam tvrdka poroča, bode nosila vsa embalaža, za-klopnice i. t. d. vidljivo natisnjeno to ime, tako da bode odslej zamenjava nemogoča. Gospodinje in kuharice, ki bodo hotele v testeninah «kaj boljšega* zahtevati morajo tedaj «Pekatete»*
Geato skozi Mojstrano, ki se odlikuje po posebni množini blata, sedaj uravnavajo. Stroški menda znašajo 10.000 kron. Radovedni smo, ali bo kaj bolje, ko cesto urede. Želeti bi bilo gotovo.
Velike porođaji so provzročile po nekaterih krajih Gorenjske mnoge škode. V Ribnem je voda vzela most in odnesla veliko zemlje, v Begunjah je razrušila jez pri Strojevi žagi. V Poljčah je voda vdrla v kleti in hleve in uničila več pridelkov. Tudi na Rečici je vse poplavljeno.
Diplomiranega živinozdravnika namerava c. kr. kmetijska družba v Ljubljani začasno nastaviti proti službeni pogodbi. Nastavljeni živino-zdravnik bi imel nalogo prevzeti vodstvo družbene podkovske šole, jo moderno organizirati, poučevati v družbeni gospodinjski soli, sodelovati pri 'Kmetovalcu*, nadzirati plemenske živali, nakupljene z državno podporo, ki se dajo kmetovalcem, zvršiti pričeto organizovanje živinskih zavarovalnic, snovati In nadzirati živinorejske zadruge ter kmetovalcem pri tem delu pomagati. Ker družba pri svojih sredstvih ne more že sedaj zagotoviti stalnosti te službe in torej ne more jamčiti za bodočnost, zato reflektira le na kakega živinozdravnika, ki je brez službe ali ni v stalni službi, da se ne ispostavi kakemu očitanju. Mesto družbenega živinozdravnika ae podeli le kakemu mlademu diplomiranemu Ži-vinozdravniku, ki je živahen v svojem delovanju, je dober govornik in je popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika ter zna samostojno pisati strokovne liste in pisarniško koncepte. Re-tlcktantje na to službo naj se zglase pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Glede plače se bo ž njim šele pogajalo.
Družba sv. Cirila In Metoda naznanja, da so naročili do sedaj večje število računskih listkov: •Narodni dom* v Ljubljani, g. A. Domicelj na Rakeku in g. A. Merkur pri Sv. Luciji ob Soči. Naj dobe mnogo posnemalcev.
Prememba posesti. Posestvo Fr. UuSteršiča v Vižmarjih je kupil na dražbi lesni trgovec g. Kun-slelj iz Vrhnika za 42.000 K.
- PoHft Načelništvo < katoliškega političnega društva* v Radovljici potrebuje 900 volovskih ž ilov k. Vsled tega poživlja podpisani odbor vse mesarje na Slovenskem, da naznanijo na naslovi Jakob Polda, posestnik v Gorjah, cene in čas, do kedaj lahko priskrbi to blago. Odbor«
Poročilo o nedeljskem oboaeas skoro «Kato* liškega političnega društva v Radovljici* smo mo*
rali odložiti radi pomanjkanja prostora za prihodnjo I številko.
Seja c. kr. okrsjaegs šolskega sveta v Radovljici dne 10. t. m. Reši se neka disciplinarna I zadeva. — Odobri se imenovanje prov. učitelja I Zeherla in suplentinje I. Vilman ta Jesenice. — I Dovoli se dopust nadučitelju I. Medicu na Jese-niča h. — Sestavi se ternopredlog za definitivno I nameščanje na Dovjem. — Stavi se predlog zaradi I nameščanja def. učne moči na Dobravi pri Kropi. I — Prizna sa starostna doklada T. Sterle v Gor- I jah in I. Eisenhut v Beli peči. — Nasvetuje se vse I potrebno zaradi celodnevnega pouka v III. razredu I v Bohinjski Bistrici. — Priporočajo se pomakniti I v višji plačilni razred s 1. januarjem 1908 tele I učne moči: T. Sterle v Gorjah; nadučitelj Franc I Rus na Bledu; Salberger M. in Salberger R. na Jesenicah; Anica Božič v Kamnigorici; K. Damia- I novic na  Breznici; Fr. Zemljan v Bohinjski Bi-strici in Ig. Labernik v Ovaišala. — Prošnja kraj. šol. sveta na Koroški Beli zaradi petdnevnega pouka I se toplo priporoča na višje mesto,  a obenem se I skleno vse potrebno, da se ondotna šola s prihod- I njim šol. letom razširi. Odobri se inšpekcijska poro- I čila o Šolah na Breznici in na Ljubnem. — Po- I trdijo se proračuni krajnih šol. svetov v Zaspu, na I Dobravi pri Zaspu, v Gorjah, na Kropivmku, v Kropi, v Lesah, na Dovjem, v Lešah, v Srednji I vasi, v Mošnjah, v Ratečah, v Ribnem, na Bledu, I v Begunjah pri Radovljici, v Beiipeči in na Ko- I roški Beli.
Gledališki odsek jeseniškega <Sokola* priredi v nedeljo, dne 27. oktobra t. 1., v dvorani I gostilne pri c Jelenu* na Savi štirinajsto predstavo I c2upanova Micika* in «Ne kliči vraga!* Začetek ob 8. uri zvečer.
Loika čitalnica hiti na pomoč naši družbi sv. «Cirila in Metoda*. V nji prid priredi v nedeljo dne 27. t. m. v svojih prostorih koncert s izredno zanimivim vsporedom. Pri tem koncertu sodeluje iz posebne prijaznosti gospodična Mileva Lavrenčič, virtuozinja na goslih in nastopi čitalni-ški zbor, pomlajen in pomnožen. Natančnejši vspo-red priobčimo prihodnjič, a že danes kličemo: Ločeni, kar vas čuti narodno, val na krov, položite velik dar domu na oltar!
Občni zbor slov. bralnega društva v Tržiču se vrši v soboto, dne 26. t. m., ob 8 mi v društvenih prostorih. j
V Dupljah pri Tržiču se je sezidala nova mlekarna, ki je modernejše urejena. Zadnjo nedeljo se je otvorila in je pri tej priliki predaval mlekarski nadzornik g. Legvart o mlekarstvo in živinoreji.
Vinski semenj v Novem mestu priredi za dolenjske in belokranjske vinogradnike mestno županstvo s sodelovanjem kmetijske podružnice v soboto, dne 26. oktobra t. 1., na vrtu Tučkove gostilne v Novem mestu. Začetek ob 11. uri dopoldne. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj prinese v to svrho eno ali več steklenic svojega pridelka za poskušnjo. K mnogobrojni udeležbi se vabi vse vinske trgovce, gostilničarje, dolenjske in belokranjske vinogradnike.
*   * *
Cesarjeva bolezen. Kakor smo že poročali v zadnji številki, je cesar toliko obolel, da ni mogel sprejeti v avdijenci obeji ministrskih predsednikov. Cesar biva v Schdnbrunnu. Samoobsebi je umljivo, da vzbuja cesarjeva bolezen velikansko pozornost ne samo na Dunaju, temveč po celi državi in tudi izven nje, Kolikor se da izvedeti iz uradnih poročil, se je cesar prehladil, pokašljuje, da ga pri pokašljevanju bOde v prsih, da se ponavlja od časa do časa lahka vročina. Pri cesarju sta zdravnika dr. Kerzl in dr. pl. Neusser. Zdravniška poročila so si skoraj vedno enaka. Noč prebije cesar še dokaj mirno, spi po nekaj ur prav dobro, le tupatam ga napade kašelj. Tudi hrani se še dovolj redno. Cesar opravlja skoraj, kakor da ne bi bil bolan, svoje vladarske posle. Privatna poročila govore o večji nevarnosti, če«, da se vladarja oprijemlje lahka pljučnica, ki bi mu znala v njegovi starosti postati nevarna. •
Parlamentarno korespondenco izdaja na Dunaju F. L. Turna, ureja pa Milan Jaklič. Podjetje je le priporočati, ker smo bili dosedaj navezani le na parlamentarna poročila nemških listov,
Otroka raiaekala. V Zagrebu je dekla Marija I Grdenič svojega novorojenega otroka s sekiro raz-I sekala na drobne kose ter potem sežgala.
Svojegs pijanega očeta je nbll Jožef Grmek I is Prošeka na Primorskem, ker je branil svojo I mater. Oče je prišel namreč pijan domov in je I začel pretepati svojo ženo. Sin Jožef ji je pritekel I na pomoč ter zadržal očeta, da se je skrila mati, I a zato je napadel Oče sina. Ta se ie branil s nožem I in nesrečno zabodel očeta, da Je ta drugi dan I umrl.
lutiaaje cen mesu, V Zagrebu so znižali cene I mesu za 4 vin. pri kilogramu. Od 11. avgusta so jih znižali že štirikrat I
Bogata nevesta. Gladvs, najmlajša, 28 letna I hčerka amerikanskoga milijonara Vanderbita, se I poroči z madžarskim grofom Szechenvjem. Nevesta I bo imela 180 milijonov kron dote. i ,.....- - -..... . ^—
Loterijska srečka On* 11 oktobra t.1 Trst It 18 19 80 37
Zahvala.
Podpisaao vodstvo sanka lasa poteas najukranajte ca kvalo vsem onim, ki to pripomogli, da je XIX. glavna skupščina t Zavesa avstrijikih jugoslovanskih učiteljskih društev» da« 14 , 25. hi M. avgusta v Radovljiri uspela tako nepričakovano lepo (a sijajno. Prav po—eao pa s« zahvaljuj« gospodu dr. Vilmnu, lupanu radovljiškemu, ia gospodu And. Ovčarju, prsdaedniku radovljiškega učiteljskega drultva, sa laskav« po-tavava pri sprejemu, ijubeznjivim dušam, ki so nas ob prihodu v Radovljico obdarile s tepki; esnjeoomu pripravljalnemu odboru, posebno g. Ivanu 9egt in njegovi fospej sa obilni trud, ki so sa imeli ■ pripravami ta Za veti no tborovanje, vsem onim, ki to nam kazali simpatija • tam, da so okrasili svoje hite i zastavami; fg. Vlad. Putenjaku, Antonu Peska, Jakobu Dimnika, Dragotinn Pfibilu, Jaaku Likarju sa temeljita In zanimiva poročda; v tam dragim in milim gostom ne-učiteljem, posebno g. Ivanu Hribarju iupaou ljubljanskemu, državnemu in deželnemu poslancu, ki so prihiteli one dal mod naj, vsem onim, U so pismeno sli brzojavne pozdravili naš slu. d, dragim bratom Cehom, Srbom in Hrvatom, ki so nam it svoje domovin« prinesli pozdrave svojih tovarite v in tovariše; g. pevovodji učitelju Karlu Mahkoti, vsem damam pevkam in gg. pevcem za lepo petje pri zabavnem večeru, vsem govornikom pa navdušen« napitnieo in iploh vsem, ki so pripomogli, da je nastopila <Zaveza* tako impozantno.
Vodstvo Zaveze avstr. juge slov. učiteljskih društev.
Išče ae takoj lepo
stanovanje
(najraje na glavnem trgu) s dvema sobama, večjo ter manjšo, kuhinjo in pritiklinamL lil Poizvedbe na upravništvo «Gorenjca«.
Šest mesečni iw
i t o lij tx limiti
Jezikovni pouk
*^»/M*^^ nea&rt jBerllte te*^**«****
se otvarja s I. novembrom
Poučuje se vsako nedeljo in sredo od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne, kakor bodo to zahtevali učenci. Mesečni prispevek 15 K ia osebo. Naznanila do 27. oktobra t. L na naslov •Corso italiano*, Ljubljano, Pod Trančo ste v. 2.
VELIKO PRESENEČENJE!
Nikdar več ? iivljenjul
600 komadov m samo gltt 1H5.
Krasno pozlačena prec. ankerura z verižico, natanko idoča, S letna garancija; 1 moderna svilena kravata za gospode; 8 komade fT. žepnih rut; 1 drazesten prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem; draieetna garnitura za dame, obstoječa iz 1 krasnega kolijoa iz orientalskih biserov, mod. kras za dame z patent, zaponko, 2 elegantnih damskih zapestnic, 1 par damskih uhanov s patent, kljuko; 1 krasno iepno toaletno ogledalo; 1 usojena denarnica; 1 par manšetnih gumbov, 8 kar. doubla tisto s patent, zaponko; 1 najelegantnejSi album za razglednice z naj* lepšimi kraji sveta; 8 predmete za smeh in zabavo, veliko veselje za staro in mlado; 1 jako praktična zbirka ljubavnih pisem za dame in gospode; 20 dopisu valnih stvari ter te čez 600 komadov, ki so neobhodno potrebni v hiti. Vse skupaj c uro, ki je sama denarja vredna, stane gld. 1*95. Razpošilja se proti povzetju sli ako se podije denar raprej po   duna.sk, centralnl razpošiljatvi
H. VVachtel, Krakov it. 518.      177 8-2
NB. Za ono, kar ns bi ugajalo, denar nazaj.
Prostoren lokal
¥ Kranju
na glavnem trgu s šupo, dvoriščem in skladiščem, popolnoma nanovo urejen, pripraven za vsako trgovino, se takoj za več let in po nizki ceni
odda«
Natančneje se izve pri 170-4
Lovrencu Rebolja v Kranja.
pnirinprio liponoo
tpxe|me Itko) W»
nrar Radolf Ras, Kranj.
Meblirana
SOBA
is tako] oMa sa jUva« trgu hit, It, U8,
04
^crlro
6-i
Franckova:: Perl-rž
pridatek In namestek za kavo
dobiva se povsod!
Vsakt ponarsdba In ponatlsek Je kam j ho. Id I no pravi
Thierryev balzam
le i zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica i patentnim zaklepom 11 91 26—10
TUcrryifi ctatifolillao mazilo
proti vtem, Se tako starim ranam vnetjem, poškodbam i. t d, 2 lončka K 3*60. Razpošilja ae le proti povzetju ali za poslani denar.
Ta dve domači idravlll ata povaod ananl in ia od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslovijajo na:
Lekarnar UMerrj f Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice a tisoči zahvalnih pisem zaatonj in franko.
JOS. ITIIBL
j. Spreitzerjov naslednik
LJUBLJANA,
MloaaaatlKOve*   talio** At.
SdTNiB-oittio ii koutrokciiiko MiaCavniCarntro.
Žično omreije na stroj, ograje na mlrodvoru, obmejno omrešje, vezna vrata, balkoni, vsrande, stolpne krile, štedilnike i. t. d.
Specijaliteta: im-i
valjični zastori (Iiolibalken).
Ludovik Borovnik
pnlkar t Borovljah (Terlaeh na Koroškem)
•a priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušk ia ovca in strele« po najnovejših sistemih pod popolnim masivom. Tudi predeluje itare sainokresnice, vspre-ema vsakovrstna popravila, ter Jih točno in dobro svriuje. Vse puike so na c. kr. preizkusevalnid in od mene preitkulene.    181  62—I
lUiatrovmil   o«arailcS Mttstutij.
Samo
6 dni
JtaVre-Jicw-YorK
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
lazil, ?ariz is jiiVrc V AmeriKo.
Veljavne rosne lists ia breiplačna pojasnila daje aamo
Cd. Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
? LJubljani. Dunajska oaaU 18
v novi hiši s Kmetske posojilnice«, nasproti znane fostiine pri eFlgovou*.    iu a*~iQ
tnizfir, KHANJ *t. ««* priporoča si. p. n. občinstvu evojo nalogo
silina oprava iz mehkega in trdega lesa.
U soja si tudi si. p. n. občinstvu naznaniti, da je otvori I sa mesto Kranj in okolico nov —***** nffnd kj^r bo imel vedno na razpolago vsako-bdiUu, vrstne potrebščine sa mrtvaške odre od najbolj priprostih do najfinejših, kakor tudi ko-
vinaste krste, ter vse v to stroko spadajoče potrebščine po najnižjih oenak.
o	D
	
196 10-6
i
a i
Najbolje |e najceneje.
Pod to
znamko je spoznati
prodajalne,
09
r katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
f Singer KO., ako. dru*, sa šivalne stroje 1
|*8A 52-88 Kranj, glavni trg 192.
°* Zaloga oi|a, šivank In posameznih delov. 7
^       Nad 5000 fllljalk po vsem svetu.
Zlalc sBerlin, Pariz, RiaiM.
Najboljše kosmetlčno
ZObOttstllno      * * sredstvo ^
v ^0. Seydl
£jub!jona, Spital.~Stritur.ul. 7
Šivalni stroji in kolesa
t Tovarniška zaloga 180-14
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoma svoje najbolj priznane
šiv. Stroje in kolesa
Ceniki na tahtevanje zastonj.
Prešernova klet v Kranju
je odprta vsak dan po dnevi in zvečer. V njej se točijo.priznano izvrstna vina, kakor dolenjski cviček, rlsling i. t. d, ter koroško in bavarsko pivo iz Fišerjeve pivovarne v Beljaku. Istotam se dobe tudi mrzla jedila.
17!) 3*2
LJubljana, Glavni trg št 5.
Ker je moja zaloga za jesensko in zimsko sezono urejena z najnovejšo in najelegantnejšo konfekcijo za gospode, dame« dečke in deklice, usojam si p. n. občinstvo uljudno vabiti, da si sedaj nakupi, dokler CXCS5XCCS: je zaloga še bogata. gxaCSSgafi
Se uljudno priporočaš
0. Bernatovič.
m
lil
§M9MWma^kM*MwwMmMm
HsVs^DattnHHu t v
70
Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove ul. 7
Svilnato blago, bariuni, pliii in ttnćice
Čipkasto blago, pajćoUni, čipkasti ovratniki, čipke, ▼lolai, svilnate vezenine.
Jabota, Fichua, damski •vratnik! in kravata.
Svilnati In baržunaatt trakovi.
Pozamrnter ia, acrre 1» lm, resice, krepim 11 liort za lapciikt
Krepi in flori aa žalovanje.
Zlate In srebne resice, čipki in žnore.
Nerpo ias nvlie« dl-plc lan volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke.
Jopice, hlačke, otročje perilo in 135-12  odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
mm u bvasjt, eftte* it vizesiB.
Gumbi in različne igle.
Railićne podloge ln potrebščine aa krojače ia Šivilje.
Jdrijske Čipk*, vejent čipke in vložki.
Pajoolanl aa aavaata, mlrtsvl venel,
Damsko perilo, spodnja krila, pred-pasflTki ln kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
$lace-rokavice in rokavic* za uniformirana, pletene, letne in jimsk^e rokavice.
Kopalno perilo, dišave, mi h 11 ustna veda. Krtače aa obleko, glavo in zobe.
Srajce aa gospode ia delke, spodaj« hlače, ovratniki, sapeatn-.ee, naprsniki in zapne rate
Prava Jas/revo normalno parila, trloot-srajoe, jopice Ia hlače.
Mrežute ln potne Jopice, srajce, čepice In šport-pasovl.
/fogavice, naranjnice, odeje m blazine za potovanje.
Kravata, gumbi aa manftete.
Za lovee: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenlce.
Ogrevala ja kolena, meče, prsi. qrbet, trebuh m glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne Cepiče, torbice In drugi domači narodni izdelki I. t. d., i. t. d.
HiiaitAsll BirtU novice, ker ao UUSpUU; sa Vas vaiae ln ko
riataet
fitapeiiljam po postnem povzetja
za 12 K 50 vin.
krasno, dobro in moderno opra?o
kat»ra "Moji iz sledečih predmetov:
Fina bela aUbarvaata arajoa it. ?. Dobre spodnja hlače. Lepa spalna erajoa. 1 ovratnik po ielji. Krasna kravata, lpar trpežnih nogavic Močna brisalka. Isvrstne na ramniee. 3 dobre iepne rate
vss v -kutiji lspo aranžirano. HazpoAiljam z obratno posto. Ako bi kaj ne ugajalo, vrnem densr nazaj.
G. Tonnies
122—17
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v Ljubljani
priporoča kot posebnost i age in vse etroje za obdelovanje lesa. 4 Francis-turbine osobito za 2agine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
128-21
štedilnike, banje za kopeli, kakot tudi kipe, vaze in druge glinaste iadelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peti in glinastih izdelkov v LJubljani.
Šolske potrebščine
kakor šolske torbice, nosila za knjige, knjige za ljudske šole, zvezki ia vlile in nižje razrede, črnile in barve, vsakovrstno pisalno ln risalno orodje ter drage šolske predmete v obill izberi na debelo in drobno dobite pri
Antonu Adamiču v Kranju
naspr. prarja | Sottacrja gasi.
Dalje priporoča
oaspr. orarja g, gjturjj wl.
svojo bogato založeno trgovino galanterijskega, norimberskega, modnega ln drobnega blaga,
pletenin in tkanin, igrač, in papirja.
Kramarsko in krošnjarsko blago v veliki izberi.
Zaloga Igralnih kart.
Največja tovarniška zaloga vsakovrstnih otroških vozičkov od 9 K naprej, ročnih in tržnih talk, potovalnih kovčegov ln korb, nahrbtnikov in palic za hribolazce,
* Prepričajte ae o nizkih oenah in solidni postrežbi. 58 62-29
žepnih ur
vsake vrst«, dalje budilka, ure na nlhalflf prestane in verižice, po najnižjih oenah.
&&t Popravila M
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni akti taji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkili cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 3-20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijssko uro
„INTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako irtlite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajlu takim, ki urarije niti izućeni niso. 17—37
t)
O
►o o
Najcenejša ln najhitrejša vošoja v* UsttcriKo Je s parniki ,Severnonemškegra Lloyda'
iz Bremena v ]Yew-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser VVilhehc IL, Kroaprini Wilhelm, Kalser
Wilhelm der Ctrosse. — Prekomorska vožnja traja 6 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljana edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislorju..
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja ie likajoča po* jasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne drŽave kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington nudi nase društvo posebno ugodno ia Izvan* redno ceno Čez Galdesten. Odhod na te) progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko B alti more in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—49
Ljubljana, Prešernove ulice 9.
!-"      , i ;      ■.       '  ■ .    . . ---S. . i . ...     _ ■      ... j
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kokor v konfekciji za dame popolna in se priporočava za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo
s spoštovanjem
157 6-8
Gričar in Mejač.
i*Mwsjsj|niaee%L*fr
aiiiMiauiuHiij muuni km 17). ^odkrajsck
frizer za daae ia gospode
Izubijana, 8t. Petre oeeU 86. Filijalka na-
147 51—12   sproti hotela „Union44
priporoča ta gojitev iaa in ta umivanj« glive svoj zdrav-niiko priporočani gorko in mrzio zračni sufilni aparat Suši brez nadležne vročine. He proTiroCuje •krčenja las. Vpliva dobro nt pospeševanje rasti laa.
Zaleta vsakevretill »in« imam ti
ZIUMJII lu Oddelek zrn dame s separatnim vbodom.
Kupujejo se zmešani in odstrlienl lasje po najvišjih cenah.
Bfajcsnejt* is največja domača eksportna tvrdka.
Eaipoeiljaaje švicarskih ar aa vae kraje svata t
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, O-mega, Roskopf, Urania i. t. d.
Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-ki, vertiice, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago lares fino in ceno, Je to, da ga raz pošiljam po celem sveta in Imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glavnih mest.
ar-HoakopfrtrueVno RtVUO jO iZŠOl HajBOVeJŠi VOlili CCUlk, j1«™
9l™'^£ kateri se pošlje zastonj in poštnine g
z dvojnaiim triim sre- prOStO.
h^iL6!s^aa^T0" MoSke ure» * tretjini naravne velikosti.
Si 503.  Nikelnasta anker remontoar kolesje,
pravegi
St. 505. Prava srebrna silin-•remontoar, trpežno ko-in moćni pokrovi, gld. ista s dobrim anker-kolesjem gld. 5*95 in naprej.
6- 40
4 £jnbljana (Kollzij) \\, £ang Marije Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva wke vrste 9 vseh oenah. Ogledala, slike r vseh velikostih.
i9 126-17 zaiagatelj društva
o. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki osni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Modrool li žlčna-toga omrežja, afrh čanaka trava aH žima, prva vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne soba, salone, predsobe, cele garniture.
Špeoljalltete v nevestinih balah. Ve-11*1 prostori, pri-tllčno In v l. nadstropju.
:«? sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, ube-š ti I nI k, miza, stensko ogledalo.
ZobOtcbnični atcljl
Oton 5«ydl
pri gf. dr. ZS. Olobočnikn ¥ Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebna plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURA TOR JI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi vae ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 111.18 tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiitrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Denarni promet v letu 1906.:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 6V«Ve ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6Vo. — Eskompti-rajo se tudi trgovske
me niče,
^**iMt1» *m mm
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan
od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop. izvzemši nedelje pop.
Poštno-hranil ničli i račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120-16
Maja konsoretj 'OoremVoaf,
Odfovorni orednlk Lavoslnv Mikul.
Lastnina in tisek Iv. Pr, Umpreta v Kranju,