pummt ImtaM t fotor«. Leto LXI ' T Ljubljani, ▼ nedelj VI. februarja 1933_SteT. 36 a_v,ena 2 Piv »Hip 42 inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 , ... ^ • _ U p r a t a: K opita r- IV. ^^^^ ^ telefon2999 Telefoni srednUtvai daevaa slaiba SOM — ioiH S9N, »NiaMH ---Utaja vsak dan »jatraj, raaea ponedeljka i« dneva p« praznika M Der Fiihrer« Kdor ni v petek zvečer zasukal kazale* m ■vojein radijskem aparatu na nemški val, te je res mnogo zamudil. Za tisto čudovito skrinjico, v kateri vidi človek, rekel bi, nekako esenco vseh tvornih sil človeškega uma in roke. plod miroljubne umstvene konkurence vseh na*-rodov, odkoder se mu navadno valijo na uho zvoki božajoče pesmi ali kvečjemu disonance sodobnega jazza, bi mu vstala grozotna slika današnje Nemčije. Iz hreščečega glasu, ki je zdaj težko padel v moške nižine poveljujočega avstrijskega oficirja, se nato vzpel in končno raztrgal v višinah vikajoče histerične ženske, bi mu bil zrastel lik, morda bolje, prazna figura »Duxa« v dvakrat poslabšani izdaji. In pa _ to je še bolj žalostno, — pred očmi bi mu zalebdel privid strahotne politične in mo^ ralne razrvanosti v današnji Nemčiji. Zakaj tisti »Heil!« in »Hoch!«, ki so od časa do časa »spontano« pretrgali Hitlerjev govor ali padh na ukaz v praznoto, ko jih je Fiihrer pričakoval, ne zavedajoč se, da sc je zdel celo svojt masi na teh mestih prazen, tisti »HelI!« m »Hoch!« so pisali žalostno izpričevalo tretjini nemškega naroda, ki slepo drvi za Hitlerjem, mu ploska in tuli za njim kakor avtomat brez pameti. »Heil!« Iloch!«, četudi je Hitler izbruhnil najbolj obrabljeno demagoško frazo in »pravil v zvezo za logično mislečega človeka najbolj nasprotujoče si trditve. Der Fiihrer. Jaz, ko sem se jaz vrnil s fronte... kaj je mene razlikovalo od drugih... kaj sem jaz ukrenil... zakaj sem jaz organiziral stranko... in nazadnje: če ene vsemogočni pusti pri življenju! Jaz, povsod jaz. Deveta zapoved fašističnega miličnika se glasi: Duce ima vedno prav. FUhrer ima torej vedno prav. Nazadnje prikliči vsemogočnega pred to maso, ne osebnega krščanskega Boga, temveč neko tajinst veno bitje, ki se lahko spoji z mistično zavitimi načrti in obljubami, ki jih neobvezno daješ svojim »Vo!ik»geno«Men«, ki naj bo tvoj bog, kakor je bil Viljem hla,nec in potem tudi bog nemškega naroda, skratka, \Votan. In v vsakem stavku »das deutsche Volk« in zopet »das deutsche Volk« in nazadnje »Deutschland«, »das ewige Deutschland«! Vprašujete me po programu! Povejte mi prej vi, kakšen je bil vaš program, štirinajst let ste nemoteno razjedali Nemčijo in nemfki narod, pustili ste prozne blagajne in ga priti-rali v položaj, da se NeaieC sramuje biti Nemec. Tega nemški narod, ki je žrtvoval svojih 2 milijona najboljših mož. ni zaslužil. (Kakšna logika! Kakor da je bila povojna nemška demokracijo povzročila svetovno vojno in nemško katastrofo. Toda množica se za logiko ne zmeni in rjove »Heil, heil!«). Va5 program je bil razdiranje (Zersetzuncr) naš bo obnova (Auf-bau, »Heil FUhrer! Hoch!«). — Kaj pravi k tenvu maršal Hindenburg, ki je vendar soodgovoren za to razdejanje, ki se je vršilo za časa njegovega vladanja? — Na dveh elementih bomo zgradili novo Nemčijo: to sta kmet in gruda, za katero se naša dvannjstmilijonska organizacija bori (Heil Fiihrer!«). Delavec naj postane zopet Nemec, iztngati ga moramo iz rok zmaja marksizma, ki razjeda nemški narod že desetletje, (grozovitega vpitja Hura!« in »Hoch!« ni konca.) Kaj se to pravi kmet in zemlja? Ali no Hitler razdelil veleposestva? Hitler se na to ne upa odgovoriti, ker se boji, da bi ga ne zadela morda ista usoda, kakor dT. Briininga in generala Schleicherja, ki so ju zrušili baroni in veleposestniku Kadar nanese beseda na socialno vprašanje, na konkretne gospodarske m socialne probleme, tedaj se ti zazdi, da vlečeta Hitlerja za frak veleindustrijec Hugenberg m reakcionarni Papen, tako postane Fiihrer previden. Nič revolucionarnega ni več v Hitlerjevi besedi, odkar prihaja m ust kanclerja. Nasprotno, spoštovali bomo tradicije nemškega naroda, mladina mora zopet zagledati v velikih nemških možeh (Bismarok, Viljem in drugi) svoje vzore, vizkliti mora zopet pristna »deutsche Kultur, deutsche Musik in deutsche Architek-tur.« (Gromoviti »Heil!« in Hoch!«). Edino eno je jasno Hitler povedal, da hoče namreč ja vsako ceno ostati na vladi. O narodnem socializmu pač ni mogoče več govoriti. Kar bruha na dan s prisiljeno strastjo, ki duši že glas sam, je samo še bolestni nacionalizem, sovraštvo, resnično sovraštvo do vsega, kar ni nemškega. To je patos, ki^ ga podžiga morda samo nepremostljivo sovraštvo do nasprotnikov doma in v svetu. Morda žene glas v to neprijetno raztrganost in odvratno krita vost, ki ni več naravna, tudi bojazen pred realnostjo? Morda hoče Fiihrer s strastjo zakriti svojo šibkost? O kolektivizmu tudi ni več govora, celo to priznava Hitler, da je treba prenoviti človeško družbo s prenovljenjecn posameznika! Takrat ko so nemški narod oropali zmage, ko so mu vzeli kolonije in zemljo, ko so mu odpeljali vojno in trgovinsko mornarico, in pobrali vse kapitale, naložene v inozemstvu, novembra 1. 1918. je bilo, ko se je Nemčija potapljala v revoluciji, tedaj ene je samo ena misel točila od drugih, ki so se vračali s fronte, misel namreč, kako bi nemški narod zopet združil, kako bi ustvaril zopet njegovo edinstvo in zatrl za vselej korumpirano (!) strankarstvo — prav Hitler tako govori! — kako bi nvu vlil zopet pogum, stari ponos in trmo pred vsem svetom. , . Hitler ni mogel kot kancler jasno povedati, dn hoče Nemčija kolonije nazaj, sicer bi se iz Anglije dvignili novi protesti; iz njegovega raztegnjenega opisovanja nemške nesreče po vojni, ki so jo bili seveda krivi samo zavezniki, \7. njegovega vzklika, da je sedanje ozemlje Nemčije pretesno ter iiz preroške napovedi: Nemčija ostane večna! zveni jasna beseda, ki so je že davno v Nemčiji ne oklepajo samo narodni socialisti: Revanža, maščevanje! Hitler ne izpregovori stavka, da ne bi pokazal nepoučeni mladini v Pariz, v Varšavo in včasih tndi v I^ndon: Tacn so krivci naše nesreče, ki so ponižuli veliko Nemčijo in ji r vojno odškodnino izpili kri; s temi bomo še obračunali. Če Fiihrer sanx morda drueačse misli, te Trozveza za preureditev Podonavja Hitler nehaj hoče za porušiti vsako ceno - U/. Steedova odkritja London, 10. febr. I Bivll glavni urednik »Tirnesa« Wickham Steed, je še pced nedavnim časom razburil vso Evropo • senzacionalnimi odkritji tajnih političnih pogodb, ki so bile podpisane med Italijo, Nemčijo ln Madjarako ▼ svrho nove porazdelitve srednje Evrope. Wickham Steed fe takrat povedal, da so ti imenovane države nameravale porazdeliti podonavska ozemlja tako, da bi na Balkanu prevladal vpliv Italije, Madjarski bi se »vrnili« deli Romuv/je in Jugoslavije, medtem ko bi padlo pod vpliv Nemčije vse ostalo. Razkritja so bila toliko predrzna, da ikoro-da nikdo ni hotel verjeti njihovi verodostojnosti in Wickham Steedov! načrti so se imenovali »bujne časnikarske izmišljotine«. Najbolj so seveda de-mantirale te vesti prizadete države Italija, Nemčija in Madjarsk^ in nazivale angleškega pisatelja »političnega intrlganta«, ki nalaič ustvarja sovraž-r.o ozračje v Evropi. Zadnji dnevi so pokazali, da so Wickham Steedova odkritja imela zelo materijalno podlago, kajti bivii francoski ministrski predsednik Her-riot sam Je odkritosrčno priznal na vprašanje poslanca Ybarnegary-a, da so mu bila ta tajna poga an a znana a da J« preje izšel iz vlade, predno so bila končana, tako, da o končnem uspehu ni poučen. V zadnjem »Sunday Timesu« nadaljuje Wick-ham Steed svoja raziskovanja glede tega vprašanja in prihaja do novih zaključkov, ki n|egove f»Še fe ca s u da se preprečijo vsaki znoreli poskusi. Hitler je dobil oblast v Nemčiji kot novoletno darilo. Lahko se mu pripeti, da bo na Veliko noč našel samo ie gnilo Jajce. Toda svet ne sme mimo gledati na početje hitlerjanstva v Nemčiji in na njihove simpatije, ki Jih vežejo preko Alp z italijanskim fašizmom in po Donavi dol z MadjarL Nemčija lc pro- Gombos o trozvezi rada posluša nasvete, ki prihajajo od zunaj. Zakaj ne bi Francija in Anglija pokazali enkrat, da so jima ti peklenski načrti, ki se kujejo, neljubi Nobenega dvoma ni, da bi se potem Nemčija pr«' mislila, predno bi se vrtoglavo zapodila v pokret, ki se poslužuje tako strašnih metod, da onemogoči mir v Evropi. Dokler tega migljaja ne bo, bo Hitlerjeva Nemčija poslušno sledila sirenam, ki Ji dajejo poguma, naj nadaljuje uničevalno delo, od katerega nameravajo imeti dobičke tudi drugI* Demanti, hi ni demanti Budimpešta, 11. februarja. AA. Madžarski kor-biro poroča, da je predsednik vlade Julij Gombos dal intervju »Az Estu« o hirteberiki aferi in o vesteh o napadalni zvezi med Italijo, Avstrijo in Madžarsko v zvezi z vestmi o ilalijanskih pošiljkah strojnic na Madžarsko. Gombos ie naglasil da hočejo s temi vestmi nekateri krogi reagirati na že-trtvski sklep o enakopravnosti v oboroževanju, ki pomeni po njegovem velik uspeh. Te vesti, Je nadaljeval Gombos, naj bi samo zbudile neko ner-voznost. Glede hirlenberške alere Je predsednik vlade dejal, da jo smatra za končano z izjavo, ki Jo Je dal po njegovem poblastilu groi Khuen-Hedervary, z njegovimi lastnimi izjavami v odboru za zu-•banje zadeve ter z njegovim odgovorom nekemu socialističnemu poslancu, članu tega odbora. Italija demontira Rim, 11. februarja. AA. Agencija Štefani razglaša, da je pooblaščena demantirati vest o sklenitvi tajne vojaške pogodbe med Italijo in Nemčijo. Naravno, da ne jemljemo doslovno vsega tistega, kar se danes pile o italijansko-madžarskih mahiracijah, toda priznati moramo, da govore ti dve državi neprestano o reviziji mirovnih pogodb in da sta obe sila neprijateljsko razpoloženi proti jugoslovanski državi. Tej državi zamerjajo zdaj, da „Drang noch Osten Pariz, 11. lebruarja. AA. V današnji »tevllld »Echo de Pariš« pie Pertina* o italijansko-jugo-s'< va ških odnoiajih in pravi r tej zvezi med drugim: pomeni zapreko zs Italijarsko prodiranje na jugovzhod. Nekoč so Ji zamerili, da Je ovira oemškem« pokretu »Diang nach Osten«. Hirtenberšha afera Pariz, 11. iebr. tg. »Echo de Pariš« poroča, da se Quai d'0rsay in Foreign Oiiice že osem dni posvetujeta o novi skupni demarti na Dunaju radi hirtenberlke afere. Od Avstrije bosta zahtevala: 1. da se puške in strojne puške, ki se nahajajo v Avstriji, vrnejo poš:ljate!Ju, 2. če bi pošiljatelj sprejem odklonil, da se to orožje uniči, 3. da se z maketo ugotovi, ali so se v zadnjem času enaka dejstva ponovila, in da se bo transport orožja trpel samo v smislu mirovnih pogodb. Dunaj, 11. febr. tg. Kakor iavlja neka tukaji-nja korespondenca, sta danes dopoldne francoski poslanik grof Ciauscl, ki se je vrnil Iz Pariza, in angleški poslanik Phipps obiskala avstrijskega kanclerja dr. Dollfussa in da so pri tem obisku zopet govorili o hirtenberlki aieri. Dr. Dolliuss je dal poslanikoma zaželfena pojasnila K sta poslanika obljubila, da bosta to sporočila svojima vladama. Pol Stični preokret na Balkanu Buharešta-Kladova-Niš-So*un prejšnje trditve le potrjujejo. Njej-ov članek je posvečen Hitlerju in njegovemu prihodu na najvišjo vladno postojanko v nemški državL »Hitler,« tako se bere v tem članku, »Je dobro vedel za vse te načrte, je bil o njih stalno poučen ln ko je maršal Hindenburg Hitlerja odkril in pozval geverala Schleicherja na mesto nemškega državnega kanclerja, JUussofini stoje nejevolje ni prikrivat Mussolini je storil še več. S posredovanjem nekega voditelja bitlerjancev, ki se je takrat nahajal v Rimu in ki je zelo vpliven član sedanje Hitlerjeve vlade (Steed gotovo misli na ministra Goringa, op. ured.), Je svetoval Hitlerju, naj okakor ne odklanja vlad« in naj na vsak način prevzame oblast ▼ svoje roke, ne glede na pogoje, katere bi mu državni predsednik morebiti stavil.« Zato ni več nerazumljivo, zakaj je Hitler sedaj sprejel sodelovanje s Hugenbergom in Papenom, s katerima je svoje dni prekinil vsako zvezo. »V slučaju pa,« tako nadaljuje člankar v »Si.v.-lay Ti-mesu«, »da bo Hitler v volitvah meseca marca odnesel popolno zmago, potem bo lahko nehaj porušil kot se je sam izrazil ob nastopu svoje vlade. Položaj v Podonavju je ugoden za takšne avanture, ker tam se nahaja fašistični general Gombos na čelu madjarske vlade in v Romuniji pretijo notranji nemili.« Hranilnica na lesenrcati poslovalnica »Krekov dom« izplačuje vloge, vložene pol I. 1933, tako brez odpovedi. Bukarešt, 11. februarja, tg. Tukpjšnji listi se pečajo zopet z vprašanjem zbližanja z Bolgarijo. Zanimivo je pa ugotoviti, da je navdušenje, s ka-teriim romunski tisk to vprašanje obravnava, mnogo manjše, kot pa je bilo za časa vlade profesorja Jorge, ko je izgledalo, da bo prišlo do konkretnih političnih in gospodarskih pogodb med obema državama. Takrat je romunska vlada iskala zbližanja z Bolgarijo, nekoliko pod pritiskom Italije, s katero je koketiral takratni zunanji minister princ Ghika, nekoliko pa tudi pod pritiskom maršala Pilsudske-ga, ki je prišel osebno v Bukarešto in prepričal romunsko vlado, da si mora za slučaj vojne s svo-jeti poskrbeti izhodišče na Sredozemsko morje, ker bi Črno morje radi slabosti romunskega vojnega brodovja takoj padlo pod neomejeno oblast sovjetske vojne mornarice. Iz teh razlogov je prišlo že do pogajanj med romunsko in bolgarsko vlado za direktno zvezo romunskih železnic preko Donave z bolgarsko linijo Ruščuk—Stara Zagora—Porto Lagos. Izdelali so se celo že načrti za prekononav-ski most Giurgiu—Ruščuk. Nasledne romunske vlade so ta načrt nekoliko zanemarjale, ker so se romunska pristanišča na Črnem morju uprla zamisli, da bi ves tranzitni promet šel preko Bolgarije. Sedanji zunanji minister Titulescu pa je načrt položil v arhive, češ, »da ima vtis, da bolgarska vlada nima resnih namenov«. Pač pa je v tem pravcu prišlo do konkretnih zaključkov med romunsko in jugoslovansko vlado, kajti na račun prekobolgarskega tranzita je stopil v ospredje načrt prekojugoslovanskega tranzitnega prometa in sicer s tem, da se je sklenila zgraditev donavskemu mostu, ki bi vezal romunsko mesto Turnu Severino in jugoslovansko mesto Kladova. Na ta način bi bila Bukarešta zvezana s Sredozemskim morjem preko Donave—Niša—Soluna. Ta novi načrt bi ob enem za vedno simboliziral trdno povezanost obeh prijateljskih zaveznic Romunije in Jugoslavije za vso bodočnost. Zaenkrat se bodo začela dela za zgradbo široke ceste od Cladova do Niša. Listi naglašajo veliko važnost tega načrta t gospodarskega in političnega stališča, ob enem pa mečejo odgovornost za neuspeh pogajanj z Bolgarijo na bolgarsko vlado, »češ, da je poslušala preveč Italijo, ki je bila nevoljna radi odklonilnega stališča Romunije glede ponudbe, ki jo je stavila Italija ob priliki obnovitve prijateljske pogodbe med Rimom in Bukarešto. to geslo samo preračunjeno uporablja, da bi lažje zbral okoli sebe čimveč lačnega delavstva, propadlih rentierjev in oficirjev ter zapeljane mladine, to vprašanje je danes za nas že brezpomeaibno. Dejstvo je, da vidi skoro polovico nemškega naroda (narodni socialisti, nemški nacionalci in železne čelade) rešitev iz sedanje krize edino v revanži, ogromna večina pa v brezpogojni reviziji meja, pa naj se ta izvrši na katerikoli način. Značilno za sedanjo psihozo v Nemčiji je to, da mora n. pr. prelat Kaas po svojih programnih govorih poudarjati, da je katoliška stranka 1. 1914 storila svojo dolžnost — ko je poslala svoje sinove na fronto in glasovala za vojaške proračune — in sicer v prvi vrsti zato. da bi katoliška mladina ne dezertirala k Hitlerju. Tragika nemškega naroda obstoji v tem, da se v Nemčiji čedalje bolj redčijo vrste mož. ki se upajo povedati Nemčiji resnico, kdo je zakrivil nemško katastrofo v svetovni vojni, in dn te može proglašajo danes ae aa »dajalce. Hitler se je po- lastil omamljivega gesla »Za vstajenje ponižane Nemčije!« in mesto da bi druge stranke pokazale svoji mladini resnico, so se ra^en komunistične in socialistične pričele trgati za Hitlerjev prapor revanže. Ali mora Nemčija in z njo Evropa skozi novo katastrofo zato, da se za vselej reši Viljemove sence? V interesu evropskega miru. v interesu Nemčije same in nemške kulture bi bilo, da bi nemški radio nikdar več ne pošiljal v svet takšnih govorov in tako hrupnih manifestacij, kakor je bila zadnja menda v Sportpalastn. Bili so časi, ko smo Nemčijo zavidali za svobodo, ki je bila vredna takozvanega ponižanja v 1. 1918 in morda tudi milijonov žrtev, ki jih je zahteval pruski militarizem, do, časi so bili. ko smo Nemčijo zavidali za državljanske svoboščine, ki jim jih je prinesla novemberska revolucija, in za socialni napredek, ki ga nobena »zmagovalka« ni mogla poka/.atL In vse pridobitve nemškega naroda visijo zdaj na niti in tisti čari ao morda že za nami --alci Dr. Bauer 78 letnik Zagreb, 11. febr. ž. 7tgrebški nadškof g. dr. Ante Bauer je proslavil ilanes 78 letnico svojega rojstva. Prejel je številne čestitke iz tu- in inozemstva. zlasti mnogo pa jih je picjcl iz Zagreba. Od strani državnih oblasti jc dr. Baucrju čestital ban savske banovine dr. Perovič, od strani mestno občine pa župan dr. Krhek. Nadalje so mu čestitali: upravnik policije Stanoje Mihaldžič, okrajni načelnik Dušan Ribar in številni šefi oddelkov uprave in drugi višji uradniki. Nadalje inu jc čestitala posebna delegacija Jugoslovansko akademije znanosti in umetnos.i, univerzitetna delegacija, delegacija vseh katoliških kulturnih in nacionalnih društev tor gropodarskih organizacij. Db 12 jc prišlo poslanstvo Osrednje katoliške zveze s predsednikom dr. Karkulinom, ki je čestital hrvatskemu mctropolitu i izbranimi besedami k njegovemu 78. rojsinemu dnevu ter mu podaril vezano spominsko knjigo s 1100 lastnoročnimi podpisi. G. dr. Bauer se je zahvalil ra lepo darilo, t katerem vidi ljubezen našega naroda do cerkve in do njega. Rekel je, naj Bog poplača vsem in vsakomur ter izrazil željo, da sveti Cerkvi skrajša čas preizkušnje do čim prejšnjega duševnega triumla. Smuške tekme v fnisb*uc*>u Innftbruck, 11. febr. tg. Danes, šesti dan tekem, so se zaceli skoki na novi skakalnici ua hribu Isel. V prvi tekmi je dominiral Šved Erikson, ki je na najlepši način skočil 63.5 m. V drugi tekmi pa je dosegel celo B7 m. Ker gre pri oceni za kom-binaeijeki tek, to je da se bo skupno eenil včerajšnji tek na dolgo progo in današnji skoki, in ker jo bil Erikson včeraj na drugem mestu, mu jc danes v kombinaciji zmaga gotova. Drugi najboljši skok je napravil Nemec Stoli z 61 m, sledila sta mu Avstrije« Holl in Avstrije« Maier s 58 m, za njima pa je dosogel nadaljni najboljši skok Avstrije« Hauser. V današnji drugi tekmi ho namreč tekači startali 4 m višjo in so za:o dosegli daljše skoke. Najboljši skok je napravil Avstrijec Stoli z 68 m. S pendreki nad akademike Berlin, 11. febr. A A. Republikanska univerzi-letna mladina je hot?la včeraj prirediti manifestacijo v spomin tovariša, ki je padel v Vratislavi o priliki nekega političnega incidenta. Republikanska mladina se je zbrala v izredno velikem številu, naletela pa je na gost kordon j>olicije in na močne skupine hMlerjevskili študentov, nakar sta se sovražni skupini spopadli. Policija je šele z velikim »aporom in t poadraki ru^riila manifestanta. OllaU i »5LOVLNt.Cs aue 1.' dva tabora. V enem trume vernih, ! v drugem nevernih. Dočim se na zapadu vedno večji krogi trgajo od vere. pa doživlja krščanstvo v Aziji in Afriki naravnost čudovit razmah. Naval v krščanstvo je tako velik, da ga misijonarji mnogokrat niti več ne zmorejo ne. In če bi krščanstvo v Evropi tudi propadlo, bo tem krasneje cvetelo v drugih deželah. Tako se izpolnujejo besede Sv. pisma: »Kraljestvo božje vam ho odvzelo in dano narodu, ki bo v njem obrodilo svoj sad.* Spričo sedanjega položaja je treba računati s tem, da bo morala Evropa svojo prednost, kakor domačija in središče krščanstva, odstopiti kakemu drugemu delu sveta.* En korak naprej! \k llf ti/ di Ui ^ kb ^ ^ ^ di O/ Miklošičeva 5 ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼Ti' Miklošičeva 7 Vljudno sporočamo cenj. občinstvu. da smo se preselili i« svojih dosedanjih prostorov na MIKLOŠIČEVI CESTI 5 v palačo VZAJEMNE POSOJILNICE na Miklošičevi cesti 7. V novih večjih poslovnih prostorih nam bo možno cenj. odjemaleem Se hitreje in boljie postreči. Prosimo zato Vašega obiska. Izvolite ogledati naš novi lokal in naše najnovejše aparate. — Naša dosedanja trgovina v paviljonu poleg Uniona deluje še do konca meseca februarja ter nudi senasaclfo: Prodaja aparate in materijal po nezaslišano nizkih cenah, ki ao dale« izpod lastnih! Obiščite jo takoj, dokler blago ne poide. Radio Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7 Upori v nizozemski mornarici Kako so ujeli ,, Zeven Provincien4' Groza in smrt na Saari Nad 10©© mrtvih in ranjenih Saarbrfloken, 11. febr. V Neunkirchenn v provinci Trier se je 10. t. m. okoli 18 zgodila strahovita katastrofa, koje posledice so še ne dajo pregledati. Razletel ne je namreč v zrak gazometer 120.000 fmb. metrov Vsled ogromnega zračnega pritiska so del mesta iii nekateri okoliški okraji utrpeli neizmerno škodo. Ruševine so ogromne in tudi ▼ najbolj oddaljenih delih mesta so razbite vso šipe na hišah, eeste pa so posute z razbitim steklom in opeko. Vse bolnico so polne ranjenrev. Oazometer je bil eden največjih v celem okrožju S'aara. Bil je visok 80 metrov, premer je znašal 45 m, tcmlj pa je moril 1850 kvadratnih metrov. Eksplozija je bila tako močna, da se je čts!i!a 80 km daleč do Karfsruhe Na Hee mesta so prihiteli policisti in ianrlarmi, ki so kraj nesreče obkrožili z gostim kordunom. Sanitetne kolouo iščejo mrtvece in ranjence med ruševinami. Število mrtvih in ranjenih niti približno še ni določeno. Mnogo mrtvih in ranjenih so nahaja še pod porušenimi hišami in zdi se, da so žrtve med civilnim prebivalstvom še večje, nego med delavci. Število onih pa, ki so bili raujcni od šip znaša več tisoč Noben del mesta ni ostal brez škode. Ust« hiše, ki so se nahajale v neposredni bližini gazometra, *o popolnoma razrušene. Veliki pokrov gasometra je bil od strahovite moči eksplozije vržen 600 metrov daleč m se njegovi deli nahajajo na železniškem kolodvoru. Vrhtega se je vnel v delavnici, ki je stala blizu gazometra, požar in plameni se še sedaj dvigajo visoko v zrak. Ce bi se požar razširil na skladišča bencina, ki so r bližini, bi katastrofa zavzemala vprav strahovit obseg. Mest«, ki šteje 40.000 prebivalcev, je danes napol razrušeno. Najprej so čuli kratek in oster pok, kateremu ni nihče pripisoval posebnega pomena, toda kmalu nato s« je zgodila prava eksplozija, rsled katere se je mesto po-grozniln v popolno temo. Pravijo, da se je katastrofa zgodila na sledeči način: Najprej to eksplodiralo nekatero posode bencina ▼ tovarni Stnnun, ki se nahaja v središču mesta. To šele je povzročilo eksplozijo gazometra, ki stoji * bližini. Ves del mesta, ki se nahaja okoli gazomotra, je porušen in ni je hiše, katera nr hi bila poškodovana. Nekatere hišo so se popolnoma podrle, drnge deloma, ponekod pa »o odnesene strehe. V bližini pa m nahaja šo drug gazometer in prebivalstvo živi v vetttti paniki 'la so no bi »godile ie drag« oksplezije. Možje, i,eno in otroci ▼ nepopisnem straha sapaščajo svoje liiše in bole v oknlieo. Velika nevarnost Je, da n« bi zadušil mesta plin. Teiko Je dobiti točna poro- Dnnajskn vremenska napoved: Zjutraj je splošno pričakovati nekoliko mraza, podnevi tra ne bo mnogo nad ničlo. Oblnčmont bo negotova. on severu se bo zmanjšnlo, na jugu pa bo še snežilo, na vzhodnem robu Alp p« no lx> snejr širil nroti uma. čila, posebno po številu mrtvih in ranjenih, ker so vse brzojavne in telefonske zveze z Neunkirchnom porušene Središče katastrofo je nedostopno. Tudi kolodvor Nctinkirrhena je težko poškovan, takn da je ustavljen tudi železniški promet. Glavna prometna žila mesta. Saarbriickcnstrasse, predstavlja samo strahovit kup ruševin. Na razdalji dveh kilometrov so izruvana vsa drevesa in vse hiše druga na drugo pomšene. I>a si samo približno predstavimo silo eksplozije. je treba pomisliti, da so bili kosi železnega oklepa gazometra, ki merijo tO metrov v kvadratu, vrženi več kilometrov daleč stran. 28 poslopij na Saarbriifkcnstrttsse, ml katerih so imela nekatera po dve nadstropji, je enostavno izginilo Toda tudi r bližnjih okrajih, ki so oddaljeni 8—7 kilometrov od središča nesreče, so poškodovane Tse hiše. Število žrtev še vedno ni ugotovljeno. Zaenkrat so gasilci in sanitetni oddelki pospravili več sto mrtvih Seveda jih pa veliko reč Ieli Se ped ruševinami. Uro, kedaj se j« eksplozija zgodila, so ugotovili po uri na poštnem uradu, ki se je ustavila ob 18.5. Ognjegasei so odredili, da naj zapustijo Neunkir-chen še oni prebivalci, ki so še ostali. Vsi posestniki avtomobilov so dali na razpolago svoja vozila za reševalna dela. Skladišče bencola, kjer se je bila zgodila prva eksplozija, je še vedno v plamenih Policija jo ojačila kordon, da se ne bi nihče preveč približal mestu nesreče, ker »e je bati novih eksplozij. Povsod je močan duh po plinu in morajo ljudje bežati ie zaradi tega, da ne bi se zadušili. Policija, kakor tudi reševalni oddelki delaj« t maskami proti plina, Ker so počile tndi vse cevi, ki so rezale med seboj poe&mcgne tovarne in skladišča, se je bati plinske invazije Saj Je treba pomisliti, da gre aa reč tisoč kubičnih metrov plina, ki s« še lahko oprosti ia zaduši ne samo vse mesto, ampak tudi okoliš. Zadnje vesti o katastrofi Neonkirchcu, 11. febr. tg. Do sedaj s« »pravili 57 mrtvecev izpod razvalin. Računa se s tem, da sc to štovilo ne bo več zvišalo bistveno. Vso nož •« švigali visoki plameni s pogorišča in tndi dopoldne šo niso omejili ognja dasi so prišli gasilci in sanitetni oddelki is vsega saarskega ozemlja. Tovarna za beneol gori 8« vedno. Snarbriieken, 11. febr. tg. Vzrok nesreče še vedno ni pojasnjen. Vodstvo rudnika pa Je naknadno opozoril neki rudar, da jo ob istem času, ko jc nastala eksplozija, r rova 500 metrov pod zemljo opnril, kako jo naenkrat planil plamen, na-kair je lakoj alarmiral reševalne kolone. Ni še dognano. ali je ta dogodek v zvezi i eksplozijo. Izmed petih visokih peči tamkajšnje železarne, sta samo dve sposobni za obrat. Po vsej državi so nx.ll j..il. _____r_______*___ —— —™ —iS w jpviiNv yuucBiweiKan, London, 11. februarja. Uporna križarka >De Zeven f>rovincien« stoji že pod poveljstvom svojih častnikov. Potem ko se je en cel teden rogula svoji lastni floti, so se uporni malajski pomorščaki udali svojim zasledovalcem v ranih jutranjih urah v petek 10. t. in. Kapitulncija se je zgodila potem, ko je zasledujoče brodovje vrglo na krov >Do Zeven Provincien veliko bombo iz letala Bomba je povzročila takoj požar na krovu, ki pa ni napravil veliko škode. Pač pa je eksplozija pro-jektila povzročila razen panike tudi smrt in hude telesne poškodbe med uporno posadko, ki ima iS mrtvih in 25 težko ranjenih Med mrtvimi so tudi trije belokoži podčastniki, med ranjenci pa nizozemski častnik Ven Steenivve-gyk, ki se je nahajal na krovu kot ujetnik puntar-jcv. Medtem ko se je letalo pripravljalo na napad, so se križarka »Java« in dva rušilca, kakor tudi podmornice, ki so zasledovale križarko, razpostavile okoli »De Zeven Provincien«, ako bi se ne bila takoj udala. Ko so bili križarko rano ob zori zagledali, kako je počasi križa rila ob jugovzhodni obali Sumatre, jc poveljnik eskadre Seikenboon poslal upornikom sledeče povelje: »Dvignite brezpogojno belo zastavo, če ne boste po 10 minutah napadeni!« Pomorščaki so odgovorili kratko: »Pustite nas na miru!« Nato je poveljnik ukazal hidrovolanu, da naj najprej spusti bombo v vodo, da upornike preplaši, kar pa ni imelo zaželenega učinka. Deset minut potem jc drug hidrovolan vrgel bombo na krov. Šele nato je posadka dvignila belo zastavo Veliko pa so jih je vrglo v morje, ali pa spustilo rešilne čolne, da zbežijo. Na krovu križarke same je seveda prišlo do velike zmešnjave, medtem pn se je moštvo »Jave« približalo ladji na čolnih in se povzpelo na krov, kjer so z lahkoto napravili red. Na krovu je bilo 15 častnikov, ki so bilii ujetniki moštva, 5(5 podčastnikov in evropskih pomorščakov, ki so bili vsaj deloma istotako ujetniki, in 185 malajskih upornikov. Upornike so spravili nn ostale ladje in jih bodo deportirali na otok Unrust blizu Batavije. Uporniki so izpovedali, da so imeli namen pristati blizu Serabaja in osvoboditi tamkaj svoje tovariše ki so zaprti zaradi štrajka. Ce bi jim bilo zmanjkalo živila, so rekli, da bi bili oplenili vsako trgovsko ladjo, ki bi jo bili srečali. Uporniki pa niso samo Malajci, ampak tudi nekateri belokoži pomorščaki. o katerih pravi ministrstvo za kolonije, da so delali pod vplivom komunistične propagande. S kapitulacijo »De Zeven Provincien« je po enotedenski avanturi končana ena najbolj zanimivih modernih dram na morju. Vzrok, da se je posadka vdala šel« potem, ko je bila vržena na krov bomba, je ▼ tem, ker komandant zasledujoče eskadre ni hotel dati upornikom, ki so mu radiotelegrafirali, naj jim zagotovi, da ne bodo smatrani kot astaši tega zagotovila. Iz tega sledi, da bodo sojeni po vojnem pravu, ki predvideva v težkih okoliščinah za upor tudi smrtno kazen, ali pa dolgoletno ječo. Seveda bo ta slvar povod hudim debatam v parlamentu. Osebne vesti Belgrad, 11. fobr. 1. Z redom Jugoslovanske krone V. stopnje je odlikovan Ivan Mehle, orož-niški kapetan I. razreda. Za višjega kontrolorja in šefa postaje Nova Gradiška, je postavljen Krnest j Vajda, dosedanjii višji kontrolor iste položajne sku-' pine ler šef postaje Nova Kapela—Patrina. Za kon-| trolorja šefa postaje Prijedor,je imenovan Maks ! Kosovel, dosedanji kontrolor iste položajne skupine j in šef postaje Sunja. Z odlokom prometnega niini-j sira so premeščeni na lastno prošnjo: Matevž Vovk, prometnik 8. pol. skup. in šef postaje Mokronog— Bistrica, za šefa postaje Kandija, Jožef šoberl, prp-metnik 9. pol. skup. v Grosupljem, za šefa poetaje I Veržej, Leopold štempihar, prometnik 0. pol. s-k., v Zalogu, za šefa postaje Velike Lašče, Anton Rutar, pompžni prometnik 10. pol. skup. in šef postaje Gornja Radgona, za šefa postaje Mokronog— Bistrica. Za višjega kontrolorja 6. pol. skup. v komercialnem oddelku glavnega ravnateljstva drž. železnic sta postavljena Vladimir Linkeš in Peter Von čin n, dosedanja kontrolorja 7. pol. skupine. Belgrad, U. febr. 1. Djakovski škof dr. Akša-movič, ki se mudi te dni v Belgradu, je bil snoča sprejet v avdijenoo pri predsed. vlade dr. Srskiiču. Belgrad, 11. febr. 1. Minister za gozdove in rudnike je določil izpitno komisijo za polaganje državnih strokovnih izpitov za uradniške pripravnike, in sicer za tehnike, geologe in kemike. V to komisijo je med drugimi imenovan ing. Ivan. Kralj, ravnatelj drž. železarne v Varešu. Obenem je bila določena tudi izpitna komisija za polaganje drž. strokovnih izpitov zn uradniške pripravnike računske, ekonomske in administrativne stroke. V to komisijo je bil med drugim imenovan Anton Knr-nik, šef računovodstva pri ravnateljstvu državnega rudnika ▼ Velenju. Belgrad, 11. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra so premeščeni: na p^aito Ljubljana I Leopold Parhakl, reč. uradnik poštnega ravn. v Ljubljani, po potrebi službe; na pošto Kranj Marija Ažman, p. t. I. uradnica v 7. skirp. na poŠti Tržič, na lastno prošnjo; na počto Ljubljana I Marija Kolar, p. t. t. uradnica v 7. skup. na po&ti Kranj, na lastno prošnjo; nn pošto Maribor I Viljem Pupis, poštni uradniik v 6. skup. Ljubljana I, po potrebi službe; na pošto Ptuj Bernard Naglič, p. t. t. uradnik v 7. skuip. na pofiti Maribor I, po potrebi službe, in na poŠto Slatina-Hndonei« Marija Verlič, poštna uradnica v 7. skupini na poeti MoSkanjci, po potrebi službe. Točenje pijač Belgrad, 14. febr. AA. Na podlagi tofike 2 člena 3 pravilnika o trošariuskem pravu je davčni od-I delek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: j Po točki 2 čl. 8 pravilnika o tročarinskem pravu se ! pod točenjem pijač na debelo razume prodaja vina nad 50 1, piva najmanj 26 1. špirita in žganja nad j 100 1, ostalSi pijač, kakor tudi sadnega žganja, pri-I cuhuenegA z destilacijo, pa najmao) 25 k Hrastnik sme prodafati opij Belgrad, 14. febr. A A. Opijski odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o prošnji tovarne ksmičniih izdelkov v Hrastniku, naj bi se ji dovolila prodaja mamil nejKJsredno interesentom. Kakor zuano je dozdaj hra.stniška tovarna smela prodajati mamila samo preko zveze drogerij. Opijski odbor je sklenil, prošnji tovarne ustreči pod pogojem, dn bo vsako prodajo sporočila opijskemu uradu in plačala določeno takso za opij v fond najkasneje mesec dni po izdanju fakture. Ubožna spričevala Belgrad, 1.1 "ebr. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo glede na to. ali je treba plačati takso za priznanje odnosno ne-priznanje ubožnostne pravice. Po tem pojasnilu se za take prošnje ne plača nobena taksa. Prav tako se tudi za rešitev prošnje za priznanje ubožnostne pravice ne plača nikaka taksa, ker na ta sodni postopek v zakonu o sodnih taksah ni predvidena nobena taksa, ne glede na to, ali ee prošnja za priznanje ubožnostne pravice ugodno reši ali ne. § 5 Belgrad, 11. febr. I. Na predlog trgovinskega ministra je ministrski svot odobril," da" se lahko Kudrička hranilnica d. d. v Kudrioi, Izvozna in prometna banka, d. d. v Skoplju in Novoelanka-menska hranilnica, d. d. v Novem Slankanienu, po-služijo v svojem nadaljnjem poslovanju ugodnosti čl, 5 zakona o zaščiti kmeta. Bclgrajftke vesti Belgrad, 11. febr. 1 .Odbor za proučevanje zakonskega predloga o občinah je danes dokončal svoje delo ter je izvršena končna redakcija tega zakonskega osnutka. Svoje poročilo bo odbor pred-ložil narodni skupSčini v ponedeljek dopoldne. Belgrad, 11. febr. 1. Na snočnjem letnem seslan lm srbske akademije znanosti sta bila izvoljena za redna Člana znana srbska pisatelja Branislav Nušič in veeučiliški profesor dr. Jovan Erdeljanovič, pri-znani strokovnjak na polju etnografije. Kavadar, 11. febr. 1. Današnje »Službene No-vine objavljajo uredbo o vsebini prisege po predpisih civilnega tožbenega postopka in svečani obljubi namesto prisege, ki jo je izdalo pravosodno ministrstvo na podlagi čl. 40 uvodnega zakonika zn zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah. Letalske vesti Capetown, 11. febr. AA. AngleSka lelalca Gay-ford In Nicholeite sta odletela iz Sahvisbavn v Ca-petown. . Caravellas, 11. fer. AA. Mollison je odlotol ob 7J30 in misli pristati v Biu do Janeiro ob 13?10 Bio de Janeiro, 11. febr. AA. Francosko tro-motorno letalo »Maurica« je davi ob 3.44 lokalnega časa odphilo proti Natalu. Ob 8.25 so letal« ,„v,,m nad VktariOL Ob M letnici kronanja Pija XI. Papež Uenedikt XK. je 22. januarju 1922 ta vetno zaprl svoje zemeljske oči. Zbor kardinalov je nato 6. februarja izvolil kardinala Rattija za vrhovnega poglavarja Cerkve in dne 12. februarja 1922 je bilo v baziliki sv. Petra v Rimu izvršeno slovesno papcško kronanje. Danes torej katoliški svet obhaja enajsto obletnico papeievanja Pija XI. in ga pozdravlja ter se raduje ob njegovem jubileju. Težko je breme, ki leži nn papeških ramenih. Ko je Pij X. stopil na papeški prestol, je izgovoril pomembne besede: »Če je mogoie, naj gre ta kelili od mene, a ne moja, temveč Tvoja volja naj se zgodi!* V resnici je trojna tiara že za marsikaterega njenega nosilca postala bodeta trnjeva krona. Kdo nosi težjo odgovornost, kakor vrhovni poglavar CerkveP Kdo občuti stiske in preganjanja Cerkve bolj z bridkostjo kakor papež? Vedno je sv. ole tisti, "kj najbolj osebno doživlja in sotrpi v neprestanih bojih krščanstva. Pij XI. nosi 11 lel čast in breme papeštva, razmeroma ne še dolga doba, ki pa je bolj kot kdaj v zgodovini bila izpolnjena z velikimi skrbmi, a tudi uspehi, z neprestanim dnevnim delom in velikimi cerkvenimi dogodki. Za geslo svoje papeške službe si je izbral rek: Pax Christi in regno Christi; — Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. Prav gotovo ni mogoče biti nosilec globljega in pomembnejšega poslanstva v času, ki je tako poln sovraštva in medsebojnih bojev. Kakor njegovi predniki, je ludi Pij XI. posvetil veliko skrb mirovni misli. V mnogoštevilnih svojih okrožnicah je topet in zopet pozival na delo za mirovno kraljestvo Kristusovo. Le škoda, da hrušč prepi-rajočih se narodov tolikrat pregluši mirovni klic glavarja katoliške Cerkve. Tudi v dobi Pijevega papeževanja se je večkrat pokazalo, da je papež pastir vsega kr-ičanstva in da kot duhovni oče stoji nad narodi. Papež je skupni oče vseh narodov, vsi se ob njem združujejo z enako sinovsko ljubeznijo. Zato pa je ustanova papeštva že sama po tebi največja pospeševateljica in poroštvo miru, le da se katoličani sami često premalo tega zavedamo. Preveč buče in butajo valovi splošne krize t človeško družbo, da bi se razločneje slišal božji glas, ki je prav v naših dneh namenjen stiskanim srcem v uteho in pomoč. Vse tehnične pridobitve in iznajdbe potrjujejo našo vero, da stoji za vesoljstvom neskončni Bog. Ne kakor brezčuten opazovalec, marveč kakor oživljajoč ohranjevalec vidnega in nevidnega sveta. Za nas je Cerkev veličasten radioapa-rat, po katerem se zvoki iz neskončnosti prenašajo v sleherni čas in kraj in rod. Za nas je Petrova stolica v Rimu tisti skrivnostni slik, ob katerem se vjameta vidni in nevidni svet, in ob katerem se v človeškem zvoku razodeva božji glas. Zlasti v naših dneh moramo s ču-ječim posluhom prisluškovali, kaj nam govori božji glas na Petrovem prestolu. Tudi v Piju XI. živi Peter, živi od Boga postavljena vekovita zamisel vidnega poglavarja katoliške Cerkve na zemlji. Zato se ob Pijevem jubileju s hvaležnostjo spominjamo bojev, žrtev in uspehov njegovega pontifikata in želimo, da bi tudi v bodoče Bog podpiral in blagoslavljal njegovo vzvišeno nadpaslirsko delo. Pomembne papeževe besede zadnjih dni Skoraj vsak dan nam poroča »Osservatore Romano« o papeževih pismih in nagovorih, ki vsebujejo mnogokaj izredno novega za obnovo sodobnih razmer. Takoj bi morali vsaj mi katoličani sprejeti misli in besede visokega vodnika ter jih kot zanesljiva navodila prenesti v življenje in dejanje. Dokler čakajo vsak dan tisoči in tisoči, da, milijoni, na novo izdajo svojega vodilnega lista, ki jim pove, kako naj presojajo dnevna vprašanja, toliko časa in toliko bolj smejo in morajo čakati in poslušati verna srca, kaj jim pove v življenjskih rečeh višji :las. Ne mislimo v življenjskih rečeh, ki jih more ešiti vsak narod in vsaka država zase, marveč v ečeh, ki se tičejo duše in večnosti. Ali bomo mar v tem pogledu hodili po merodajne nasvete kam drugam? Resnica je nadzemeljska in nadčasovna. V naslednjem podamo tri misli iz nedavnih, človeško družbo zadevajočih govorov Pija XI.: o nepoznanem delavcu, o medsebojnem zaupanju in živo-'vorni skupnosti. »Nepoznan delavec.« Pred nedavnim časom so imeli kanadski katoličani v Montrealu svoj »socialni teden«. Pri tej priliki se je prečitalo tudi papeževo pismo nadškofu v Kvebeku. V pismu opozarja sveti oče na »nepoznanega vojaka*, kateremu se v mnogih deželah postavljajo spomeniki zavoljo njegovega tihega nepoznanega junaštva za domovino. Potem napravi Pij XI. primero in pristavlja: »Je še drugo bojno polje, bojno polje dela. ki zahteva tudi mnogo nepoznanih žrtev, zlasti v sedanji brezupni svetovni gospodarski krizi. K »nepoznanim delavcem« pripadajo vsi brezposelni, ki morajo s tugo v srcu mirovati s svojimi rokami, čeprav bi radi delali 'ase in za svojce. Vsi ti »nepoznani delavci« imajo >u-porušno pravico do dela, do zaslužnega dela, k: bi jih materielno in moralno dvignilo iu bi jih storilo v zadovoljne člane in stebre svoje države. Pravici do dela odgovarja dolžnost državnikov in politikov, da iščejo pota in sredstva, ki bi dala kruha in dela vsem nepoznanim "delavcem. Nekaj ni prav v svetovnem gospodarstvu, če je rešitev delovnega vprašanja tako težka. Navadno je pomanjkanje tam, kjer so nasprotja prevelika: ali v nacionalnem ali kolonialnem bogastvu posameznih narodov, ali v kapitalu in delu, da se glavni del stiske zvrže na rame delavstvu, ki postane tako nepoznana žrtev gospodarske vojne. »Medsebojno zaupanje med narodi.« Pri razgovoru o beatifikaciji častiljive božje služabnice Marije Terezije Jezusove je sveti oče ob sklepu dejal: »Vse hočemo blagosloviti, ki bodo v teh dneh delovali za vrnitev medsebojnega miru med narodi« V Rimu, to se pravi, v Kristusovi cerkvi prihajajo d a svetniške časti osebe vseh narodov in jezikov v dokaz in izraz, da hoče ljubezen božja združiti vse narode v eno saino družino. »1'inodušnost ue enoličnost v katoliški akciji.« | V decembru 1930 je bil pariški kardinal Verdier i z družbo svojih duhovnikov pri svetem očetu, da se pogovori o organizaciji katoliške akcije na Francoskem. Načrt je bil določen in potem pogumno in smotreno izveden. Čez poldrugo leto. 20. maja 1932, je v spremstvu 350 voditeljev iz 60 organizacij, kardinal Verdier vnovič stopil pred papeža z veliko besedo: »V tem trenutku izvršujemo dejanje, ki je edinstveno v zgodovini naše dežele. Prvikrat so se vsi ali skoraj vsi voditelji naših velikih katoliških ustanov kakor ena družina zbrali v hiši očetovi, pred njegovimi očmi in z njegovim blagoslovom. Po nagibu svetega očeta so številna društva zapustila svoje osamljeno stališče in se združila, ne da bi s tem kaj izgubila na svoji delavnosti in samostojnosti. Sedaj predstavljajo organizirano moč, armado, ki je pripravljena, da brani pravice božje in Cerkve,- V svojem odgovoru je sveti oče (»ohvalil novo vzorno celoku|>no organizacijo, ki je pokazala: »da se katoliška akcija nikakor noče postaviti na kogarkoli mesto, noče izsesati in izenoličiti, marveč or-'iinsko spajati in spojiti; tako da ima vsako živo-vorno delo korist od drugih životvornih del v har- | ■noiiiji, skupnosti in ljubezni.« Posebno pohvalno se je Pij XI. spomnil njih »providencijelnega odseka i za tisk, za versko in socialno akcijo«. To so kratki odmevi treh nagovorov, tako da-lekosežnih, da bi njih dejanska izpolnitev mogla in j morala prinesti najboljših sadov v korist človeštvu. , v teh nagovorih se razodeva višji glus, ki kaže ! vsakemu, zlasti katoličanu, kakšne so naše socialne | naloge v sodobnem svetu. Mi kljubujemo prehladu, v'' " - kašlju,katarju itd. 5 Kaiserjevimi rrj\ ) prsnimi karamelami s J jelkami •»' .-.,■■• 2lo0e sav lekamatuitcogusiMjjer so mdru jUakajU. Država oškodovana pri carini za t3/4 milijona Carinska afera Ivrdke Jug o- Sieyer pred sodiščem Ljubljana. 11. februarja. Mnoge velike carinske afere vzbujajo v gospodarskih in tudi drugih krogih veliko pozornost. Pričakovati je bilo, da se bodo za »narodov blagor« se boreči gospodje zganili in na merodajnih mestih zahtevali točnih pojasnil o vseh carinskih manipulacijah, ki znašajo skupaj pri raznih tvrd-kah in tovarnah nad 25 milijonov dinarjev samo v Sloveniji na škodo države. Ze lani se ja vršila pred kazenskim sodnikom ljubljanskega okrajnega sodišča dr. Stojanom Ba-jičem zanimiva kazenska razprava, ki je pač bila iz formalno kazenskih razlogov za obtožence ugodna, ker so bili oproščeni. Gre tu za carinsko afero ljubljanske, pred leti ustanovljene družbe Jugo-Steyer, ki je samo filijala avstrijskih Steyer-Wer-ke. Obtoženi so bili: avstrijski državljan Jožef A n g 1 i n g e r , stanujoč v Gradcu, dr. Feliks Hauer, rodom Dunajčan. stanujoč v Ljubljani, Frankopanska ulica in njegov souradnik dr. Oskar Sohweikhart, ki je sedaj neznanega bivališča, da so podpisovali odnosno predlagali od aprila 1930 dalje odnosno tretji obtoženec od 10. novembra I 1928 do 7. aprila 1930 ponarejene račune kot pri-; loge k earinskim deklaracijam v Ljubljani in Mariboru. S podpisom so jamčili, da so ti računi pravilni in so s tem zakrivili prestopek po čl. 169 kazenskega zakona. Omenjene so zagovarjali advokat i dr. G 1 ti c k s t a 1 e r iz Zagreba, odnosno za njega dr. Fritz L u k m a n , dr. Konstantin Matič iz Zagreba in dr. Dinko Puc iz Ljubljane. Okrajni sodnik je obdolžence oprostil od obtožbe. Državni tožilec pa se je proti tej oprostilni sodbi pritožil na deželno sodišče, ki je v polnem obsegu sicer potrdilo oprostilno sodbo okrajnega sodnika, toda s pristavkom, da je bilo dokazno gradivo v prvi instanci pravilno ocenjeno, pa je smatrati, da spada vprašanja carinskih plačil pred upravne oblasti. V kazenskem postopanju obeh instanc se je ugotovilo, da je bilo postopanje ljubljanske Jugo-Steyer nepravilno in je dejanski stan resnično tak, toda oprostitev je sledila zgolj iz formalnih razlogov. Bivši uradnik omenjene tvrdke Janko Be-drač je namrač sredi januarja lanskega leta prijavil dravskemu finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani, da se fakturiranje materijala, ki prihaja iz Avstrije, ne vrši v redu in to na tak način da carinska faktura ni soglašala r. originalno, ljubljanski tvrdki Jugo-Stejer poslano lakturo, ampak je bila prva za 50% nižja od pravilne vrednosti. V svoji prijavi je uradnik Janko Bedrač navajal več carinskih faktur, pri katerih so se vršile te manipulacije. Finančno ministrstvo je nato odredilo lani praiskavo, ki sta jo vodila carinska kontrolorja Milivoj RadmanoviČ, nedavno prestavljen iz Ljubljane, in pa Jos. K r v i n a. Podala sta o preiskavi obširno j>oročilo proti koncu meseca marca lani in je odsek za carine dravskega finančnega ravnateljstva ugotovil, da je bilo bla«o, ki ga ja dobivaia ljubljanska tvrdka Jugo-Stejer il Avstrije in ki se je carinilo ad valorem, deklarirano za povprečno 50% prenizko, s čemer je bila država oškodovana na carini za 1,779.191 Din. Obdolženci so sicer zanikali vsako krivdo in se izgovarjali drug na drugega. Češ, da oni niso dajali takih nalogov. Nekateri obtoženci so sploh kratko izjavljali, da niso vedeli o manipulacijah pri carini. Po S 169 se kaznuje vsak deklarant, ki navede napačne podatke, z zaporom od 8 mesecev do 1 leta poleg običajnih carinskih glob. Carinski kontrolor Milivoj RadmanoviČ, kakor ja bilo ugotovljeno pri sodišču, jc izpovedal, da so bile v preiskavi ugotovljene dvojne fakture. Prihajali so prvi vagoni 1. 1929 pošiljk za omenjeno tvrdko. ki je vodila jjoscbeii šiling-konto. Centrala v Avstriji pa je pošiljala za carinjenje ponarejene fakture z nižjo vrednostjo blaga. Te fakturo so bile predložane carini in so bile nižje za približno 50%- Teh faktur pa pri ljubljanski tvrdki niso knjižili, marveč fakture, ki so znašale višje zneske. Podjetje je uvedlo celo trojne fakture, prvič carinsko fakturo, drugo licenčno in tretjič polno fakturo. Samo leta 1«J29 je tvrdka oškodovala državo za 414.189.05 Din v srebru ter dalje tako, da je država pri postopanju tvrdka utrpela škodo za znesek 1.779.431.66 Din. Carinska pre-; iskava je zasegla prav zanimivo koresfiondenoo. Tako je bilo ugotovljeno, da sta se podjetji med sabo sporazumeli glede carinskih faktur in da so ustavljala v fakture za carino namesto dva šilinga samo 0.90 šilingov. Sodno postopanje je na podlagi zapienjene korespondenco ugoiovilo. da so računi, predloženi pri carinskem postopanju, netočni, ker s« se izstavljali sistoinatično na znatno nižjo vrednost kot je bila dejanska vrednost, ki se je v ostalem pri medsebojnem obračunu med ljubljansko filijalo in avstrijsko centralo obračunavala v polnem znesku. Sodba se drugače ni spuščala v podrobnejše razmotrivanja nizkega deklariranja blaga. Manjka formalni elemem za kazensko odgovornost po carinskem zakonu. Sodišče je ugotovilo, da so vsi obdolženci vedeli za naznačeno poslovanje med filijalo in centralo, ker so bili vsi na vodilnih mestih tvTdke in je bil gorenji način poslovanja s centralo v Avstriji bistveno značilen za ves obrat ljubljanske podružnice Uljudno se priporoča cenj. damam novo otvorjeni "S£„ni KLOBUČEK" zc7nree solidna postrežba, najnovejši pariški in dunajski modeli. Mihaela Podboj, Cajeva t-IV, nebotičnik. Dva vprežena konja utonila Št. Jernej, 10. febr. Na šentjernejski semenj, ki se je vršil minuli četrtek, je prišlo tudi več tujcev iz bližnjih in daljnih krajev. Tudi neki posestnik iz Brežic je za-pregel svoja čila konjička in se podal na daljno pot. Med |X>tjo je v Kostanjevici nakrmil živali, , potoni ju je hotel pa ;e najx>jiti v Krki. Pri vasi Dobe je zavil s ceste na plitvino Krke, kjer tudi domačini pogostoma napajajo živino. Konja pa ni-i kakor nista hotela piti ob obrežju, um pik sta pohitela dalje proti sredini narasle in globoke Krke. Gosfiodur ju je miril, kričal in vlekel nazaj, a vse ni nič pomagalo. Končno pa, ko je uvidel, da ju ne more več rešiti in |)otegniti nazaj, je naglo skočil z voza in se po blatni, do kolen segajoči vodi še pravočasno rešil na suho. Komaj pa je bil gos|iodar na suhem, je žc pograbila strašna vodna sila konja ln voz v svoj srditi objem, ju tirala nekaj časa dalje, končno pa pogreznila v globino in sprejela v svoj nenasitui in strašni grob... 80ietni fubilej ŽiroVnica, 12. tebruarja. Na matere, katere so nam rodile za narod j>o-žrtvovalne sinove in hČare, ne smemo pozabiti! Danes obhaja 80 letnico svojega rojstva Marija Čop. po domače Gaijierca iz Žirovnice. 40 let že vodi sama gospodarstvo, odkar je izgubila svo- I.. • jega moža Ivana l opa. kateri »e je ponesrečil ni lovu. Vzgojila je tri sinove, dva sla v najlej>šrt letih umrla. Jože pa je profesor v Ljubljani, hčer ka Ana |>oučuje mladino v šoli na Braznici, Ivam I>a je desna roka pri gospodinjstvu današnji slav ijenki. Vseskozi zvesti naročnici naših najtooljitti časopisov, |M>3tre41jivi gostilničarki, kličemo vai znanci: Bog živi blago slovensko mater še mnoga leta! Jubilei siarepa veterana V nedclio, dne 5. febr. je na tih in skromen način proslavilo 40 letnico pravnega obstoja društvo ljubljanskih konusijonurjev. Prvi zji-četek tegn društva sega na'.aj \ leto 1887 in med takratnimi ustunovilclji je bil tudi edini še živeči gosjMid t ilip Smrekur, čegur sliko tu prinašamo. Rojen leta 1859 je moral že z - K njenim šestim letom iz rodne hiše /Ji kru-jom in zaslužkom. S prihranki, delavnimi rokami je premagal vse težkoče. Žc v prvih letih kršč. soc. gibanju srečamo našega Smrekorja v vrstah naših starih borcev v Ljubljani. Bil jc med ustanovitelji prve delavske organizacije »Slovenskega katol. društva«, kakor tudi iz i nje vzklilega, danes krasno prospevajočega I. del. kons. društva v Ljubljani. Skozi več let je bil vnet, zelo delaven član društvenega načelstva, še danes pa je zvest član te zadruge, ; spoštovan od vseh. ki pa bližje poznajo. Dal Bog, da bi sc gospod Smrekar še dolgo vrsto let počutil tako krepkega in zdravega, kakor ga vidimo sedaj! Središče ob Dravi Javna razsvetljava. Z napeljavo falske elektrike v naš trg se je pred leti uvedla po tržkih cestah j javna razsvetljava. Dasi sicer precej [Kinianjkljiva je vondar marsikateremu potniku v veliko olajšavo, ko ga zaloti noč na sicer ne prevač ravnih in gladkih tržkih cestah. Zlasti nam je bilo ustreženo, ko smo v zimskem času ob nedeljah in praznikih šli lahko ob svitu luči v cerkev k rani služlbi božji. To jutranjo razsvetljavo ob nedeljah in praznikih pa v zadnjem času pogrešamo. Z novim letom je bila ukinjena. Prosimo merodajne činitelje, da prepotrebno javno razsvetljavo ob temnih nedeljskih oz. prazničnih jutrih zopet uvedejo. Verska prenovitev. Vrste mož in fantov pri 'btajilni mizi preteklo nedeljo, krasen obisk pri vodi treh cerkvenih govorih, ki jih je imel g. Koleno iz Maribora, je bil pač leip uvod v delo. ki se je začelo z Katoliško akcijo v Središču. Farni odbor je v svoji prvi seji. ki sa je vršila po rani službi božji, sklenil med drugim, da se vršijo prve dni meseca marca tridnevne duhovne vaje za može in fante. Še drugih perečih vprašanj, zadevajočih versko življenje v fari, se bo treba lotiti. Poroka. Danes sa poročita v tukajšnji cc;-»vi g. Ivan Lašič. sin uglednega posestnika iz Gode-ninec, in gdč. Lizika Crček iz znane Crčkove hBe v Obrežu. Vrlima delavcema v kat. organizacijah želimo mnogo sreče na skupno življensko pot. Središka Prosveta pripravlja za prihodnjo ne-nedeljo t. j. dne 19. februarja lopo pradpustno igro. Najdena žepna ura. Pred kratkim so železnišši delavci našli na tukajšnji postaji srebrno moško uro z verižico. Kdor jo je izgubit, jo dobi v pisarni kolodvora Sredi«®. Ljubljanske vesti t Kolodvorski misijon v Ljubljani Letno poročilo 2c nakai let som se je v Ljubljani pripravljala ustanovitev Kolodvorskega mmijona. Razno ženske iu strokovne organizacije so v medsebojnih razgo-v rili ; -.»udarjale in utemeljevale potrebo te socialne naprave tudi za Ljubljano. Do uresničitve te misli je prišlo t. aprila 1938, ko je začel na glavnem kolodvoru v Ljubljani poslovati Kolodvorski inisijon. Dotok deklet z dažele v mesto je bil vedno močnejši in zato je bilo tudi vedno več takih, %i =o nujno potrebovali pomoči, nasveta, navodil. To delo je prevzel Kolodvorski misijon, ki je del mednarodne katoliške zveze za varstvo deklet. Ta internacionala ima svoj sedež Fribourgu v Švici i Ats;vialioii (Jatholique Internationala des Oeuvres de Protection de la jeune fille, Fribourg, 24, Grand Kue). [>o vseli državah pa ima včlanjene organizacije istey:i imena. Delo ljubljanskega Kolodvorskega miril ionu se razteza na vse vlake od 7 zjutraj do •J2.80. Delo na kolodvoru vrši nastavljena kolodvorska pomočnica. V pisarni Kolodvorskega misi-ona, M asa ry kova cesta 12, nasproti glavnega kolodvora, pu je informacijska pisarna, na katero se obračajo vse osebe, ki potrebujejo navodil ali nasvetov za svojo potovanje. Od 18. julija 1982 ima Kolodvorski misijon tudi svoje zavetišče v Marijinem domu, Kotnikova ulica 8. Na delo Kolodvorskega misijona opozarjajo lepaki, ki jih je železniško ravnateljstvo radevolje namestilo ua vseh večjih železniških križiščih. Prav tako so plakati Kolodvorskega misijona izvešeni pri vseh cerkvah in v vseh vaseh na isti način, kakor je za to tam navada. Od 1. aprila do 31. decembra 1002 je izvršil Kolodvorski misijon nastopno delo: informacije v 466 »hJčajih (86 moških, 370 ženskih); pomoč v 252 ZIMSKE SUKNJE črne in v modnih barvah ter najboljše double aukno v veliki izbiri po priznano nizkih cenah pri Drago Scliwab ♦ Ljubljana Palača trgovske akademije .Na oglu Gregorčičeve ulice in Bleivveisove ceste so pričeli z deli za zgradbo Trgovske akademije. Mestna občina načenja s to stavbo velik riziko, ker še niso zagotovljeni prispevki banovine in države in jc nevarnost, da bo moralo ljubljansko prebivalstvo nositi vsa bremena, ki bodo izhajala iz te rjjradbe. Vendar je treba ugotoviti, da je sedaj ikrajni čas, da se Srednja tehnična šola iznebi Trgovske akademije, ki jo preveč dolgo časa uživala njeno gostoljubnost. Poslopje Srednje tehnične šole je namreč že preveč zasedeno in komaj še zadostuje nalogam, ki jim je namenjeno. Trgovska akademija mora čim prej dobiti svoj dom. Poslopje akademije bo dolgo ob Bleiwciaovi cesti okrog 40 m, ob Gregorčičevi ulici pa 30 m. Poslopje bo prav za prav , razdeljeno v dva dela, med seboj strogo ločena. Poslopje ob Gregorčičevi ulici bo namenjeno bolj tr-_govsko nadaljevalnim šolani, medtem ko bo poslopje ob Bleivveisovi cesti namenjeno Trgovski akademiji. Gradbena dela bo izvrševala Ljubljanska gradbena družba. Gregorčičeva ulica bo z novo palačo dobila lep arhitektonski zaključek. Lani so bile zgrajene v tej ulici kar štiri stavbe, od katerih ena še ni dogotovljena. Na vsak način bo to ulico vedno kazila stavba uradniškega fonda Hranilnice dravske banovine, ki je v tej obliki nemogoča. Nova Btavba Trgovske akademije, za katero je napravil načrt inž. arh. š u b i c, upamo, da bo arhitektonsko lice te ulice nekoliko popravila. S to stavbo dobi slovenski trgovski naraščaj tudi enkrat dostojen in lep dom. sluSajfh (40 moških, 166 ženskih, 48 otrok, 11 dru-žin); varstvo 13 mladostnim dekletom; spremstvo v 60 slučajih (9 v bolnišnioo, 7 k policiji, 8 v prometno pisarno, 5 na magistrat, 7 na banako upravo, 4 k sodniji, 6 na konzulate, 12 b karitativnini ustanovam, 4 k drugim); 16krat je bilo klicati reševalni avto; 12 krat na borzo dela, 5 krat oskrbeti prevozno sradstvo, 7 krat obvezovati ranjeno, 2 krat pomagati pri porodu, 5 krat so prosili drugi Kolodvorski misijon i za pomoč. V pisarni Kolodvorskega misijona eo jo oglasilo 15G deklet za službe, ki jih je pa Kolodvorski misijon napotil na druge posredovalnice, ker sam še nima pravice opravljati tega dela. Vložni zapisnik pisarne izkazuje 204 došla in odposlana pisma, medtem 8 od inozemskih Kolodvorskih mi-sijonov. V zavetišču Kolodvorskega misijona je od dne 21. junija do 31. decembra prenočevalo v 191 nočeh 172 deklet in sicer: 100 deklet 1 noč. 20 deklet 2 noči, 13 deklet 3 noči, 11 deklet 1 noči, 0 deklet 5 noči, 4 dekleta 6 noči, 1 dekle 9 noči, 1 dekle 12 noči, 3 dekleta 13 noči in 1 dekle 17 noči. Od l*h je bijo: 150 Slovenk, 3 Hrvatice, 5 Srbkinj, 4 Avstrijke, 2 Nemki, 2 Čehoslovakinji, 4 Italijanke, 2 Madžarki. Morebiti so zdi, da je to delo malenkostno; vendar je treba pripomniti, da je marsikatera tiha skrb in varnostna odredba rešila marsikatero dekle, ki bi bilo brez pomoči Kolodvorskega misijona izročeno v roke brezvestnih izkoriščevalcev. Vse delo Kolodvorskega misijona se vrši brezplačno, prejemajo se le prostovoljni darovi, za katere moremo to napravo le prav iskreno priporočati. Kaj bo danes? Drama: Ob 11: »Ciciban«. Izven. Znižano cene. — Ob 15: »Roksi«. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20: »Slava in njeni mešetarjii. Izven. Znižane cene. Opera: Ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Manon«. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. Šiška: Zvečer ob 8 v samostanski dvorani Br. Nušičeva komedija: »Narodni jioslanec«, Gostuje pevski krožek Vič-Glince. Pro s t ot no društvo Trnovo: »Janko in Metka«, mladinska predstava po znižanih cenah ob 3 popoldne. ♦ Kino Kodeljevo: »Kaj naj rečem možu?« (Renate Mfiler). Ob pol 4, pol 6 in 8. Nočno službo imata lekarni: Mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. KAJ BO JUTRI? Drama: »Celjski grofje«. Red D. Opera: Zaprta. Šišensko prosv. društvo: Ob 8 v samostanski dvorani versko predavanja »O inkviziciji«. — Predava g. dr. Zupan. Kino Kodeljevo: »Ob 8: »Kaj naj rečem možu.« (Renate Miiller). Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Res-Ijeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. S/amič je nek/6 iztakni! imeniten cviček. Kdor bo grlo z njim izplaknil, pel bo kakor ptiček. ,11. F.1 bo rešil dame m\i sli rbi Priklade pri prodaji mesa Ko smo priobčevali prodajne cene mesa na ljubljanskem trgu, smo dobivali od konzuuientov opozorilo, da prodajajo mesarji gotove boljše dele, posebno pa meso brez kosti precej dražje, kakor smo mi navedli. Zato smatramo za primerno pojasniti, da so bile cene, ki smo jih navajali, mišljene kot cene mesa s kostmi in običajno priklado. Da omogočimo občinstvu kontrolo cen za posamezne dele mesa brez kosti in priklade odnosno višino odstotka priklade, priobčujemo obrtno-običajni odstotek priklade oziroma odstotek poviška cene posameznih delov mesa brez priklade. Ta odstotek vetja kot najvišji, ki se sme zahtevati. Pri telečjem mesu se prodaja: 1. vrat z vse-bujočimi kostmi brez priklade; 2. prsi z vsebujo-čirni kostmi in z 10% priklade (bočnik); 3. stegno z vsebujočimi kostmi in z 15% priklade (glava); 4. pleče z vsebujočimi kostmi in z 10% priklade (različne kosti); 5. ledična pečenka z vsebujočimi kostmi in z 10% priklade (nožne kosti). Pri telečjem stegnu, prodajanem brez kosti in privage, očiščenem vseh mren, loja, žlez (zrezek) in pri jetrih znaša pribilek k dnevni ceni 60%, pri očiščenem plečetu brez kosti 50%, pri ledični pečenki brez priklade pa 20%. Pri govejem mesu se prodaja: 1. vrat z. vsebujočimi kostmi brez priklade; 2. prsi z vsebujočimi kostmi brez ali z 10% priklade (srce, jetra); 3. rebra z vsebujočimi kostmi in 10% priklade (srce, jetra); 4. trebušnina z 10% priklade (kosti za juho); 5. pleče, stegno, popolnoma očiščeno mren, kosti, masti itd s 25% priklade (kosti za juho). Goveje meso brez priklade. 1. Pljučna pečenka, popolnoma očiščena, se smo prodajati največ z 80% pribitkom na dnevno ceno zadnjega dela ine-sa. 2. Stegno, pleče in bržola, očiščena, brez priklade in kosti, se sine prodajati s 25% pribitkom na dnevno ceno. Prašičjo meso se prodaja brez priklade, ampak le z vsebujočimi kostmi. Upamo, da smo s temi navedbami ustregli gospodinjam, pa tudi mesarjem, ker bo gotovo odpadlo marsikatero razjašnjevanie. 0 Slovesna zadušnica bo v Križankah v ponedeljek 13. t. m. ob 6 zjutraj za umrlega kardinala Friihvvirtha. Pokojnik je bil protektor križevniške-ga reda pri apostolski stolici. O Pisarna Prosvetne zveze, kakor tudi Ljudska knjižnica se je preselila v sosednjo hišo Miklošičeva cesta 7 a prvo nadstropje. Knjižnica ne posluje v ponedeljek in torek radi preselitve. © Velezaniiniv koncert. Dne 4. marca bo prišel iz Zagreba pevski zbor »Cirilo-Metodov kor« in bo priredil v Unionu v velikem stilu vokalni koncert, ki bo obsegal najkrepkejše skladbe cerkvene ruske glasbe. Zbor je mlad, sestavljen iz prvovrstnih pevcev, ki so vsi preizkušeni po artističnem odseku, vežbajo se s svojevrstno resnostjo v vseh podrobnostih pevske discipline, zato je takoj ob svojih prvih nastopih vzdignil se med najresnejše zbore velikega Zagreba. Na koncert že danes opozarjamo. V prihodnjih dneh o koncertu več zanimivosti. © XIII. prosvetni večer, ki se je vršil v petek, na predvečer 75 letnice lurških dogodkov, je napolnil do zadnjega kotička unionsko dvorano. Ker je veliko udeležencev moralo odrti brez vstopnic, zato se bo predavanje ponovilo v petek 17. februarja ob 8 zvečer. Zobozdravnik med. univ. dr. Sovo Pire otvori 6. februarja lastno ordinacijo v nebotičniku Ljubljana, Gajeva ulica št. 1 Ordinira vsak delavnik od 8.—13. in 15.—18. ure Telefon: 3393 Lift Tod« pm a* mu i« uprl ia m Kotel utopiti na tako odlično pošodrano cesto. Ko je mojster naposled uvidel, da ie ves njegov napor brezuspešen, je pu-atil psa na hodniku pred šolo, sam pa je z velikim trudom prikobacal do mene, da oprosti pasjo trmo, češ: psa sem šele dobil iz Gradca in še ni vajen naAih mastnih moderno tlakovanih cest. Naj mu torej oprostim, ker se mi noče predstaviti. Psu sem aeveda oprostil in sva se kakor Hero in Leander prijazno gledala čez kamenito morje. Iz srca pa se mi je smilil ubogi mojster, ki je moral zopet kobacati nazaj do psa. Uboge punčke, ki morata po tako trnjeVi — pardon — šodrani poti do omike, © Križi in težave ljubljanskega Gradu. Ljubljanski Grad je priznano ona najbolj obljudenih stanovanjskih kolonij. Stanovanja 6o večinoma zasilna, kljub temu draga, in kar najbolj boli, je to, da je stanarina zelo zelo neenakomerno razdeljena, o čem«r smo že poročali in namignili, naj bi posebna komisija proučila in uredila tudi lo zadevo. Kakor znano, preurejajo prejšnje vrtove, kjer 90 stranko negovale salato, rože itd., v park. Nič na rečemo, da je bilo lo potrebno, čudno se nam pa zdi, da je, vrt obdržala le ena mlajših strank brez družine, dočim je odvzet vrt stranki, ki stanuje na Gradu že 33 let. Pa to mimogrede. Če se že ureja park, bi bilo treba misliti tudi na razsvetljavo v parku in drevoredu in bi bilo treba urediti javno stranišče, ki je v spotiko tujcem in domačinom, ki obiskujejo Grad. Grad ko' najideal-nejša razgledna točka privablja vsako leto na tisoče izletnikov in tujcev in noš le! o krat smo že culi glasno začudenje, zakaj mestna občina ne poskrbi za javno, telefonsko govorilnico; edini telefon, ki ga premora Grad, jc v stanovanju požarnega Čuvaja in še ta telefon je starinskega kova in je v direktni zvezi samo z Mestnim domom. Torej moremo govoriti s katerimkoli uiradom ali s katerokoli osebo samo s |>osredovanjem Mestnega doma. Da je to prijetno in praktično, vsak ve. In še nekaj! Na tretjem ovinku iz Študentovske ulica se nad potjo nahaja pravcati kamnolom. V tej južnih dneh, ko zntrzljav vidno pojenjuje, se z višine proži to kamenje in se kotali čez ovinek v globel. Bati se je, da se tak kamen za kot ali v noge temu ali onemu in mu jih zdrobi. Betonska pregraja bi bila tu nujno potrebna. Sicer pa ima Grad Še polno, polno nedostatkov. ki jih bo pa ničelna občina radevolje odstranila. Reklamni leden! Pri tvrdki Novak je vsled znižanja cen vseh vrst blaga za obleke, perilo itd., itd. PRILOŽNOST NAKUPA za vsakogar. Reklamne cene: Bela tkanina 7, 8 in 9 Din Sifoni prvovrstni 11, 13 in 15 Din Molino la, 156 cin, za rjuhe 20 Din Kappentuch Ia, 180 cm 29 Din Datnast za madrace 30 Din Creppe de Chine, dvoj. šir. 35 Din Moški štofi, modni od 45 Din Angleški kamgarni, 150 cm 138 Din Le priznano dobro blago, velika izbira. Specialna trgovina NOVAK, KONGRESNI TRO 15, LJUBLJANA, (nasproti nunski cerkvi). © Stanovanjsko odpovedi. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo do včeraj podanih že 156 stanovanjskih odpovedi. Gospodarji večinoma odpovedujejo stanovanja malim ljudem, ki ne moiejo zmagati povišanih najemnin. Največ odpovedi se nanaša za aprilski termin, mnogo jih je pa tudi za 1. maj. Treba bo enkrat pojasniti na podlagi statističnih podatkov, če ljubljanski gospodarji res zahtevajo od nižjih slojev pretirano visoke cene, a jim zato no nudijo ničesar. © Prizor za bogove. Prejeli smo: V petek, dne 10. t. m. popoldne sem šel slučajno proti Šentjakobskemu trgu. Ko obstojim baš nasproti dekliške šole in občudujem na najmodernejši menda balkanski način pošodrano cesto, me zagleda izpred šole ugleden obrtni mojster z angleškim hrtom poleg sebe. Kot znanec bi mi rad pokazal svojega lepega in pri nas zelo redkega psa. Zlepa in zgrda ga je skušal spraviti s sabo čez cesto do mene. ':ža © Uradni slog. Te dni sem slučajno čital na nekih društvenih pravilih sledečo odobritev. »Pre-osnovo društva po vsebini pričujočih pravil ne prepovem.« Ma kaj čete, Slovenci smo kulturni narod. © Ukradeno kolo. Izpred trgovine Havelka v Zgornji Šiški je bilo ukradeno revnemu vajencu črno Lakirano moško kolo. Imelo je nova pedale in skoraj novo moško kolo s torpedo. Na sprednjem kolesu pa je imelo zavoro. Tatu so opazili, ko je kolo odpeljal. Imel je rjav usnjat suknjič. Okradeni vajenec je zelo siromašen in prosi zato občinstvo, naj mu pomaga izslediti tatu. © Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Ljubljansko vreme preteklega tedna od 4. do 11. februarja. Nadnormalno topli dnevi tega tedna so dali pokrajini že kar pomladansko lice, in sneg, ki je še ostal od prejšnjih dni, je v nedeljo že popolnoma skopnel. To toploto so prinašali 6 seboj zahodni vetrovi, ki so ta teden večinoma pihali. Kakor prejšnji leden se je tudi sedaj zračni tlak hitro menjaval in nam s tem močno otežkočal vremensko napoved. Ko je začel barometer po naglem dviganju, v soboto zjutraj prav tako hitro padati, se je dopoldne jasno nebo kmalu prekrilo z nizkimi oblaki, v katerih je pihal močan jugozahoden veter. Oblaki so bili debeli in megleni, ki se navadno radi spremene v deževne oblake. Tu so padavine izostale, kajti splošna vremenska situacija jih ni dopuščala. Naslednji dan je bil malo slabši od prejšnjega z nekoliko višjo temperaturo in v ponedeljek 6. t. m., ko se barometer ni dosti izpremi-njal, se je nebo skoro popolnoma zjasnilo in temperatura se je dvignila kar na 10 stopinj nad ničlo. Radi jasnega večera se pa je ozračje hitro ohlajalo, čez noč je nastopila megla in živo srebro je padlo pod ničlo. Megla je ležala nad Ljubljano do torka popoldne, nad njo pa so se naredili visoki oblaki, iz katerih je naslednji dan v sredo okoli sedme zjutraj in četrte popoldne malo deževalo oziroma kapljalo. Teh padavin je bilo zelo malo (0.1 mm) i« barometer, ki se je v sredo dvignil kar za 10 mm je navidezno preprečil nadaljnje deževanje. V četrtek se zračpi tlak ni več dosti spremenil in nebo, ki se je čez dan zjasnilo, so zvečer prekrili visoki oblaki. Proti jutru 6e je pojavila megla ter je ležala v petek ves dopoldne nad Ljubljano. Ves la dan je barometer močno padal (znižal se je za 9 mm) in iz oblakov, ki so prekrivali nebo, je začelo v noči na soboto precej močno deževati, tako da se je nabralo v soboto do 9 zjutraj za 13 mm padavin. V tem zelo toplem tednu je padla temperatura samo enkrat pod ničlo in to v torek zjutraj (—1" C), najvišja temperatura je bila v ponedeljek (10°). (Lansko in predlansko leto je bila v tem razdobju najnižja temperatura —11° C, najvišja pa S^C oziroma 4° C.) Barometer je stal ta teden najvišje v četrtek 746 mm, nainižje Da v torek 734 mm. :ir»-.-«v; .v TOGAL SEDAJ MNOGO C E N E J S11 NOVE ZNATNO ZNIŽANE CENE Prej mala škatlica Din 26.— velika škatlica Din 58.— SEDAJ SAMO mala škatlica Dia 21.— velika škatlica Din 45__ TO ZNIŽANJE CEN VAM JE DOBRODOŠLO! Sedaj lahko vsak kupi Togal tablete, ki blagodejno deiujeio proti: revmatizmo I prolinn hripi I živčnim boleznim prehladu | lumbago išiasu in glavobolu. Togal tablete ne ublažujejo samo bolečin, ampak pripomorejo tudi k izločenju mokračne kisline. Vsled tega so bili doseženi odlični rezultati tudi v zastarelih slučajih. Če več kot 6000 zdravnikov, med katerimi je mnogo profesorjev, predpisuje Togal tablete, potem lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal Vam bo pomagal, kakor je že tisočerim drugim, Togal tablete so neškodljive za želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih količinah. Vprašajte svojega zdravnika! Dobe se v vseh apotekah. Odobreno od M. S. P. N. Z. br. Kolektivni čebelnjak Naši čebelarji so postali jako podjetni. V Ljubljani vodijo trgovino za prodajo čebelarskih potrebščin, medu in voska, po deželi so ustanovili opazovalne postaje, uvedli 60 kontrolo medu in letos so ustanovili v Kamniški Bistrici plemenilno postajo za matice, v prihodnjem letu pa nameravajo ustanoviti v Ljubljani skupen čebelnjak, ali kakor ga hočejo imenovati kolektiven čebelnjak. Čebelnjak bo prirejen za približno 80 panjev novejšega sistema. Postavljali bodo tja svoje čebelne družine začetniki in čebelarjii ki čebela-rijo v malem obsegu. Opravljati bo moral svoje družine vsak čebelar sam, le prevažanje čebel na spomladne, poletne in jesenske paše se bo vršilo skupno in na skupne stroške. Ker bodo na ta način čebelne družine izkoriščale razna pasišča in bodo tudi stroški prevažanja razmeroma nizki, je pričakovati najboljšega uspeha. A tudi poučno bo delo v kolektivnem čebelnjaku radi tega, ker se bodo začetniki z opazovanjem lahko hitro naučili praktičnega čebelarstva. Za zgradbo čebelnjaka se snuje zadruga. Delež bo predvidoma znašal na čebelno družino 100 Din. Kdor želi pristopiti, naj se javi na naslov: Pripravljalni odbor zadruge »Kolektivni čebelnjak€ Ljubljana poštni predal 37. mr v« Jeztca Društveno delovanje. Danes popoldne ob 3 bo priredilo Katoliško prosvetno društvo v Društvenem domu filmsko predavanje »Nibelungi«. Film obstoji iz dveh delov in je prenovljen. Kot predigra se bo predvajal film »Slovenski običaji o Veliki noči«. Med temi običaji se bo prikazovala tudi velikonočna procesija na Jezici. Marsikateri bo lahko samega sebe videl v filmu. — Prihodnjo nedeljo, 19. febr. t. 1. ob 3 pop. pa priredi Prosvetno društvo krasno skioptično predavanja s-Od šotora do nebotičnika«. Predaval bo g. profesor dr. Valter Bohinjec. Predavanje bo izpopolnjevalo 70 krasnih slik. Pridite, prijatelji naše prosvete, v čimvečjem številu k omenjenim prireditvam. Pred poroko je naslov veseloigri, katero vpri-zori prosvata na pustno nedeljo, 26. februarja ob 3 popoldne v Društvenem domu. — Za mesec marec je predvideno krasno predavanje »Noči v gorah«. Predaval bo g. profesor Janko Mlakar. Poleg tega je na programu še pevski koncert slovenskih narodnih pesmi. . Joie R&mt špecijalist za zobozdravništvo, čeljustno kirurgijo in ortodontijo. Ordinira od 6. februarja dalje Mubllan?. Gajeva ulica 1/1 (nebotičnik) od 8 — 13 in od 14 — 19 ure. Tel. 33-93. Za filateliste Predsedstvo Slovenskega filatelističnega društva v Ljubljani sporoča vsem odbornikom, da bo seja odbora v sredo, dne 15. februarja 1933 ob 7 zvečer v društvenem lokalu pri »Činkoletu«. Odborniki se naprošajo, da se seje zanesljivo udeležijo, ker se bo definitivno sklepalo o udeležbi društva na fil. razstavi VVIPE in o prireditvi filateli-slične razstave v Ljubljani. Ljubljanske filateliste, ki še niso člani Slov. iilat. društva v Ljubljani, pozivamo, da pristopijo v društvo. Celoletna članarina znaša 40 Din. Prijave se sprejemajo pri članskih sestankih vsako sredo zvečer v gostilni »Činkole« in na filat. borzi ob nedeljah dopoldne v Kongresni kavarni. L. 1?. D. Vse člane lil. društva, ki dobivajo krožne pošiljke, naprošamo, da jih obdržijo najdalje tri dni in jih najpozneje jjo preleku tega roka oddajo naslednjemu v seznamu vpisanemu članu, sicer se krožne pošiljke zavlečejo in nastane pri novih pošiljkah, ki neprestano prihajajo, načelniku krožka zastoj. — Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Fran/-Josci« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josel« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IggSBgB 15. OOO naročnik za ducaj Amhtriz noAhaca. Ko so L1848 v Slovenski Bistrici blagoslovili zastavo narodne garde Tedanja slavnosl je imela slovenski značaj Pogosto se oziramo nazaj v čase, kateri »e nam ■dijo lepi, ker jih pač gledamo samo z lepe, sončne strani. Prijeten oziir v preteklost nam nudi spomin na blagoslov zastave meščanske garde v Slovenski Bistrici. Opisal ga je redni poročevalec vseli slavnosti leta 1818, mariborski profesor R. G. Puff. Blagoslov zastave slovenjebistriške narodne garde se je vršil 4. oktobra 1848. Organizacijo vsa prireditve je vodil predsednik, poštar Formacher. Ze na predvečer so prihajali gostje. Prišli so nekateri Ljubljančani in Rogačani, prišli so tudi Mariborčani; zadnji so se pripeljali z vlakom do Pragerskega, odtam pa z vozovi, katere so jim pripravili Slo-venjebistričani, v mesto. Zvečer pa so Slovenje-bistričani na konjih in s potegnjenimi sabljami spremljali v mesto doSlega poveljnika vseh gard, generala P ur ke rja, katerega je peljala na stanovanje k grofu Atlemsu domača meščanska godba. Iz Attemsovega stanovanja je Purker nagovoril Slo-venjebistričane, v imenu katerih mu je odgovoril Formacher. Navdušenje predvečera za enakost, svobodo in bratstvo je bilo končano šele proti polnoči, ko so Irobači in godbeniki odšli h kratkemu počitku. Ze ob štirih zjutraj je otvorilo slavnost grmenje topičev in turška godba. Ob zarji in ob prvih svitih pa so prikorakale proti Slov. Bistrici okoliške narodne garde h Konjic in iz Ptuja, zadnja z vi-hrajočo zastavo; za njimi pa so prišli — s posebnim vlakom — med zvoki lastne godbe in v sijaju nove zastave Celjani pod Gurnikom. Domačini in gostje so se zbrali k blagoslovu na trgu poleg cerkve. Trije veliki slavoloki so vodili nanj, raz oken so gledale cvetice in pisani trakovi in raz dveh osrednjih oken so se vile v bratskem sporazumu slovenska in nemška ter avstrijska in Štajerska zastava. Ob rotovškem zidu je slonelo staro orožje. Nd sredi trga je bila postavljena bo-goslužna kapela. Na vsaki strani kapele pa je stal Rotor na šestih stebrih in stebri so bili pokriti s slovenskimi barvami. Množica se je postavila okoli kapele v obliki kareja. Na treh straneh garde, na četrti pa dostojanstveniki. V enem šotoru so bili poveljnik gard in načelnik celjskega okrožja s spremstvom, v drugem pa kumica nove zastave gospa Formaoherjeva, obdana od družic, katere so opletali trakovi v slovenskih barvah. Župnik od Sv. Venčesla je imel nemško in slovensko pridigo, nato je imel domači dekan mašo z asistenco, kateri je sledil blagoslov zastave. Za blagoslovom pa eo salve gard pozdravile novo zastavo-tovarišico. Novo blagoslovljeno zastavo je po blagoslovu prevzel zastavonoša Skardonik, stari slovenjebistri-ški veteran, in sledilo je zabijanje žebljev, pri katerem so meščani in deželani tekmovali v znamenju času običajne enakosti in sloge. Medtem pa so delili navzočim Puffovo slavnostno pesem. Defile je zaključil dopoldansko slavnost. Popoldne pa se je množica zbrala okoli poveljnika Purkerja, kumice in družic na Attemsovih grajskih vrtovih. Slovenska Bistrica se more ponašati, da je postavila za to slavnost največjo nvizo, kar jih je videla preteklost naših krajev. Bila je dolga nad 150 metrov in okoli nje je sedelo okoli 500 oseb. Hrunnemu veselju, navdušenim napitni-cam, pokanju topičev in zvokom godbe je napravil konec dež z gromom. Razigrana družba se je zato preselila na vrt grajskega uradnika Lebna, kjer so veseljaki zavzeli vse prostore do gostilne Tivoli. Zvečer pa je bilo vse mesto razsvetljeno, v najlepše razsvetljeni Manhartovi hiši pa je sijajen ples — do ranega jutra — zaključil veliko slavnost. REVMATIČNE BOLEČINE morete zaustavili Neglede nato, so II bolečine v mlSIcah ali v členkih, SI.OAN-OV LINIMENT jih bo odpravil. Brez utiranja — lakoj prodre, greje In umiri. Ne trpite — imejte vedno steklenico pri roki. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatismu, išiasu, bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distorsije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobiva se o oseh LEKARNAH In DROOERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine »Odobrenood Minislritri tocijtl« politike is narodo«g> zdraij« Sanitetsko odelenj« z relenjem S. br. 4497 od 15. mircs 1932.« desetletja vseh naših založb; b) knjige za mladino in otroke; c) šolske knjige, v prvi vrsti slovenske čitanke, prirodopisne (zlasti ilustrirane) in zgodo- j vinske knjige; d) revije. Prepričani smo, da bo j meščanstvo imelo za akcijo »Zara« razumevanje in jo bo po svojih močeh podprlo. Da se društvo Take in podobne slavnosti so bile tudi drugod, i vsaj delno oddolži onim, ki bodo darovali knjige, - — - • - • — - - priobči imena darovalcev in število knjig v svojem mesečniku. Darovalci pa naj imajo zavest, da so storili svojim bratom iz Avstrije veliko dobroto. Knjige pošiljajte na naslov: Srednješolska organizacija »Zar« na drž klas. gimnaziji v Ljubljani. Priobčujemo slovenjebistri&ko, ki nam kaže močno slovenski značaj mesla v letu 1848, in česar se moramo še posebno zavedati danes, ko avstrijski, zlasti graški Nemci, napenjajo vse sile, da prepričajo svet o potrebi izpremembe državne meje v Podravju in da postane Podravje zopet nemško. Slavnost nam kaže nadalje miselnost naših revolucionarjev 1848, ko varujejo in čuvajo pridobljene sadove revolucije z bučnimi veselicami. Slo-venjebistriška slavnost naj bi bila ena od uvertur k odhodu štajerskih gard na pomoč ogroženemu Dunaju in kamor jih je odšlo v potrebnem trenutku le malo. Prav tako nam pa pomaga razlagati možnost, da je Sohvvarzenbergova vlada mogla v tako kratkem času revolucijo zaključiti in uvesti Bachov absolutizem. Sicer pa so slavnosti v zgodovini vedno otvar-jale nove politične dobe; so to propagandne manifestacije, kakor se tudi danes vrstijo po Rimu, Berlinu ali Moskvi. Ce že niso take slavnosti izraz politične zavesti, pa skušajo dokumentirali pridobljeno sigurnost in stabilnost. Vsaka doba pa umre v krizi; in slavnosti. kakor je bila slovenjebistriška. dobijo duška iz pre-stalih kriz in vžigajo upanje v nove, boljše dobe. Spomin na težko preteklost in vera v lepo sedanjost pa sla veTo je Prešeren, največji pesnik dravske banovineU Čast mojemu fantku! Vedel sem dosti. Prihodnjič, ko bom šel mimo Vodnikovega spomenika, ne bom vprašal svojega fantka, kdo je bil la mož, saj bodo v kratkem učili po šolah, da je bil Vodnik največji pesnik Zgornje šiškel France in Anion Vodnik, čestitam vanui, vidva bosta največja pesnika slavnih Dravelj! Samo, kam bomo s Trubarjem, Stritarjem, Levstikom, vsi so namreč iz Velikih Lašč, "vsi so največji. Kdo pa je največji iz Velikih Lašč? Kaj pravite? Koledar Nedelja, 12. februarja (1. predpepelnična nedelja): Obletnica kronanja Pija XI. Ponedeljek, 13. februarja: Katarina Ricijska, devica; Gregorij II., papež; Benigen. Novi grobovi + V Vogljah pri Kranju je 10. t. m. umrl po vsej okolici znani posestnik in bivši gostilničar Janez Molj. po dom. Sekne. Dosegel je visoko starost 84 let. Zadela ga je možganska kap in sicer že tretjič. Pokojni je bil nenavadne krepke narave in močne, velike postave. V življenju je bil le malokdaj kaj malega bolan. Kot gostilničar je bil zelo vesten in natančen ter vseskozi pobožen krščanski gospodar. Pokojni je bil 55 let ključar dnhovnijske cerkve in 33 let župan vogljanske občine. Veliko je storil za lepoto hiše božje in bil ugleden in spoštovan vsepovsod. Naj v miru počiva! V št. Ilju pod Turjakom je dne 10. J. m. umrl Mirko Jaš, 29 letni sin posestnika in lesnega trgovca. Ves dan je pridno delal kakor po navadi, tudi zvečer je bil še dobre volje, ko je pa končal z delom in se odpravil v svojo sobo, je v veži padel v nezavest, iz katere si ni več opomogel. Poslali so takoj po zdravnika, toda predno je ta prišel, je bil mladi Mirko že mrtev. Bolehal je že dalj časa na srčni hibi in bil sploh šibkega zdravja. Bil je tudi občinski odbornik. Naj mu sveti večna luč, žalujočim ostalim pa izrekamo svoje sožalje. -f V Volčjem potoku pri Kamniku je umrl posestnik gosp. Martin Tomšič, star 74 let. Pokojnik je bil zelo skrben gospodar in zaveden kr-iČH.iski mož in oče. Bodi mu ohranjen trajen spomini Žnlniočim nnie iskreno sožalie! fcVHJo » ^^ Mlnlslffrstvo soclialne politika in norojnsjo uirovtl« S. itn JW <4 m umi ■f Marija Knez. Včeraj ob 10 dopoldne je umrla v Ljubljani, Hradeckega cesta 36, gospa Marija Knez, vdova po čevljarskem mojstru. Stara je bila 78 let. Pogreb pokojnice bo v ponedeljek 13. t. m. ob 2 popoldne k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! Osebne vesli i = 60 letnico rojstva obhaja danes gosp. Jožef j Oberžan, posestnik in železničar v pokoju v i Brišah pri Zidanem mostu. Sam dober krščanski i oče je ob strani svoje blage žene Marije vzgojil i osem otrok. Vsi otroci, vzgojeni v krščanskem duhu, so obiskovali oziroma še obiskujejo srednje j šole. Najstarejši sin Drago je izseljeniški duhovnik , v Holandiji; sedaj pa že tretji sin študira v bogoslovju. Pred dvema letoma je zadela Oberžanovo družino težka nesreča ker je smrt pobrala v enem tednu dva sina — novomašnika in učitelja. Jubilant je radi svojih krščanskih nazorov moral tudi marsikaj pretrpeti, a kljub temu je s svojo ljubeznivostjo in odkritosrčno besedo si znal pridobiti povsod prijateljev. Izza časa narodnostnega boja je bil vedno v ospredju med onimi, ki so se navduševali za slovensko stvar. Prehlajenje v službi ter druga bolezen, V6e to je postavilo slavljenca predčasno v pokoj, kjer sedaj mirno uživa na svojem posestvu zasluženi pokoj. Vsi mnogobroVii prijatelji in znanci njemu in cenjeni družini ob tej priliki žele, da ga Bog ohrani še dolgo zadovoljnega in zdravega. = Poroka. V Ljubljani sla se včeraj 11. t. m. poročila g. Ivo R u p n i k in gdč. Mimi U 1 č a r -jeva. Mlademu paru iskreno častitamo. SIVE LASE si ni treba staviti v glavo, dokler lahko za mal denar renovirate svojo hišo ali stanovanje. Vse potrebne barve, lake, firnež, čopiče i. dr., kakor tudi strokovne nasvete dobite v res solidni trgovini barv »L UST R A« V. LAZN1 K, Ljubljana. Gosposvctska cesta 8 (poleg Slamiča). Telefon 2753. Ostale vesti — Zalivala. Ob priliki moje 00 letnice in skupnega jubileja z ženo Marijo sem prejel toliko voščil in izrazov spoštovanja ter naklonjenosti, da mi je ob še vedno prihajajočih čestitkah iz najrazličnejših držav, kjer sem bival in deloval, skoro nemogoče vsakemu posebej izreči priarčno, zahvalo za iskreno pozornost. Vsem voščilcem tem potom najpri-srčnejša zahvala! — Peter Vogrič, Solnica ob Dravi. — Nabiralno akcijo knjig za Korošce je začela srednješolska organizacija »Zar«; njeni akciji pa so se pridružila številna srednješolska društva, V svobodni državi smo in večkrat se niti ne zavedamo, kaj nam pomeni knjiga v materinem jeziku. Naši koroški bratje v Avstriji pa nimajo prilike, da bi se v šoli učili slovenščine, zato jim slovenska knjiga pomeni še mnogo več. In vendar mi lahko vsaj malo storimo zanje, in sicer s tem. da naberemo čim več knjig ter jih pošljemo posameznim prosv. druHvom po mestih in vaseh. Ta društva imajo še iz pred vojnih časov skromne knjižnice, vendar novejših knjig po večini sploh nimajo. Zato prosimo vse meščanstvo, da pregleda svoje predale, kjer ima knjige, ki morda ležijo in bodo ležale nečitane in so mu samo v nadlego. Vse te knjige prinesite, da jih podarimo našim rojakom. Poleg vseh drugih pridejo v poštev zlasti sledeče vrste knjig: a) Leposlovne knjige zadnjega NA RAZPOLAGO KIN0REKLAMA, 1\SERIR\NJE. INFORMACIJE PLAKATIRANJE, GRAFIČNI ATELJE ITD. ITD. VSAKDO LAHKO PIŠE SAM IN NAREKUJE Odškodnina malenkostna - Oskrbuje prevode — Slovenska moderna pesem v rokopisu, je naslov radio-koncerta. katerega izvaja drevi gdč. prof. Milena VerbiČeva. Za svoj program si je izbrala ciklus najnovejših kompozicij slovenskih Komponistov: Bravničar, Osterc, Škrjanc, Šuster-šič in Švara. V nizu svojih nadaljnjih koncertov nam bo podala vso našo »moderno«, zato opozarjamo na njen prvi koncert. — Herschel je imel prav. V petek je bil ščip popoldne in za ta primer je napovedal Herschel — kakor smo v svoji koledarski kroniki omenili _ sneg in dež. Tedaj je bilo še sončno in lepo vreme, mnogim se je zdelo, da je že prišla prava pomlad. Herschel, ki je tolikokrat pravilno napovedal vreme, se pa tudi tokrat ni zmotil in je kljub vsem radijskim vremenskim poročilom, kljub vsem preračunanim napovedim, vendar imel prav. Včeraj dopoldne je deževalo — popoldne pa celo snežilo! Točno tako. kot se glasi skoraj 100 let stara Herschleva napoved: Ce je v prvi polovici februarja popoldne ščipova sprememba, sledi sneg iu dež! legitimacijo za 100 Din, plača za vožnjo polovično ceno. Število voženj s tako legitimacijo je neomejeno. — Mačka, ki molze kravo. Neki kmet iz mariborske okolice pripoveduje o svoji mački, ki nič več ne lovi mi^ii in tudi sploh ne išče več hrane. Ker mačka pri vsem tem ni prav nič shujšala, se mu je zdelo vse skupaj čudno in je začel mačko opazovati. Nekoč je opazil, da se je mačka splazila v hlev. Šel je za njo in na svoje veliko začudenje opazil, da mačka sesa kravo. — Požeruh. Neki uradnik v Županji na Hrvatskem je za neznatno stavo pojedel velikansko por-cijo pečene kuretine, za tem 50 pečenih čevapčičev, 10 ražnjičev in 20 žemelj. Vse skupaj je žalil s par litri vina. Vse to je pospravil v eni uri in izjavil, da bi pojedel še 20 čevapčičev. K sreči ka-varnar, kjer se je vršila pojedina, ni imel več mesa. — V Zgarebu je utonil v dva in pol metra globoki mlaki, 6-letni Josip Mavrič. — Praktični izum mladega trgovca. Današnja evropska kriza je privedla ljudi do tega, da Bi vsak trgovec, obrtnik in kmet zavaruje svojo težko zasluženo imnovino. Imamo zavode, pri katerih se lahko gotove stvari zavarujejo. Izum g. Jakšeta, trgovca v Celju, je malenkosten artikel, toda velike važnosti za gg. trgovce, kateri imajo nove avtomatske tehtnice. Marsikateremu trgovcu se je že pripetilo, da mu je tehtnica, katera stane čez 10.000 Din. padla s pulta in se mu pri tem razbila. Da pa preprečimo take nesreče in denarne izgube, si moramo nabaviti iznajdbo g. Jakšeta, ki se imenuje varnostna naprava za tehtnice in podobne aparate ter je zakonito zaščitena. Priporočamo vsem trgovcem, da si nabavijo to varnostno napravo in jih opozarjamo na današnji oglas v inseratnem delu lista. — Izbor pisateljev iz svetovnega slovstva oskrbuje v svojem književnem programu tudi Nova založba v Ljubljani. Posebno nam je omeniti in priporočiti dve mojstrski drami iz stare grške književnosti, Soplioklejevega »Kralja Oidipa« in Euri-pidov »Bratski spor« (Feničanke) v lepem prevodu A. Sovreta. Izmed Shakespaereovih dram sta izšla »Julij Cezar« in »Beneški trgovec«, ki spadata k mojstrskim delom največjega svetovnega dramatika. Prevod je O. Zupančičev. Cena za vse te knjige je izredno nizka, da si jih lahko nabavi vsak in so zato posebno prikladne tudi za šolsko branje. Sporočilo! ,U. fbo rešil imi yseh skrbi — Strašna nesreča kmetskega delavca. Včeraj popoldne se je pripetila v vasi Hudo v občini Št. Vid pri Stični, huda nesreča. 22-letni delavec Adolf Zupančič je rezal slamo na slamoreznici. Prijel z obema rokama slamo in jo potlačil v stroj. Stroj pa je zagrabil obe roki in ju grozno razinesaril. Slamoreznica je odtrgala Zupančiču obe roki. in sicer eno nad zapestjem, druga pa pri dlani. Zasebni Vedranov avto je nesrečnega Zupančiča, ki je postal tako za vse življenje delanezmožen invalid, prepeljal v ljubljansko kolnišnico. Življenje mu bodo zdravniki pač mogli rešiti, nikdar več pa ne rok. — Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josei« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »I^ranz-Josei« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. naročnikom kot občinstvu se uljudno da se nameravana premestitev lokala Cenjenim sporoča, Konccs. elektro-podjetja HAVLICEK FRAN ni izvršita — Težka nesreča. Pri nakladanju hlodov v gozdu se je v Sajevcu pri Ribnici ponesrečila 69-letna delavčeva žena Emilija Florijančič. Padla je tako nesrečno, da »i je zlomila levo nogo nad kolenom. Z vlakom so jo prepeljali v Ljubljano, kjer jo je s kolodvora v bolnišnico prepeljal reševalni avto. — V Službenem listu kraljevske batiske upra- j ve dravske banovine št. 12 od 11. t. m. je objavljen ; »Zakon o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o i podpori onim, ki jim nedostaja hrane. (Popravek), i dalje »Uredba o uporabljanju odredb zakona o bi- . lanciranju drž. vrednostnih papirjev ludi na vrednostne papirje, po katerih jamči država za izplačilo kuponov«, »Navodila o izvrševanju uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi«, »Popravek v čl. 16. uredbe o posredovalnem postopku«, »Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami«, »Objava o tretjem rednem zasedanju banovinskega sveta«, »Navodila glede registracije bank in zavarovalnic« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933«. — Pomlad v Dalmaciji. V zadnjih dneh je zavladalo v Dalmatinskem Primorju pravo spomladansko vreme. Sonce pri]>ekn že toliko, da so se v mnogih krajih ljudje že kopali v morju. Iz letovišča Kaštel Starega poročajo, dn so predvčerajšnjim vsi gostje hotela »Palače«, večinoma tujci, prebili ves dan v kopalnih kostimih in se sončili ter kopali v morju. Na splitskem trgu se je že pojavil zgodnji krompir. — Zanimiva novost na avtobusih. Iz Pakraca poročajo: Avtobusno podjetje, ki vzdržuje promet na progi Pakrac—Požega—Lipik, je uvedlo zanimivo novost. Kdor si nabavi pri omenjeni tvrdki I kTepi prenavljanje in posveti kri. ter da poslujem kot vedno samo na Sv. Petra cesti št. 5, dvorišče Hotel Soča, telelon št. 3421 ter se cenj. občinstvu v nadalje priporočam v izvršitev vseh elcktro-inštalacijskih del kot popravil tudi najrazličnejših elektro-uporabnih aparatov, od navadnih do najbolj kompliciranih, in to po že priznani strokovnosti, kulantnosti, postrežbi in ugodni ceni. Predpisne formalnosti pri vodstvu Ljubljanske mestne elektrarne za prevzeta dela opravim sam brez naplačila. — Naša pot. (Knjižnica Kat. akcije za mladino št. 1) s prispevki dr. Fr. Grivca, dr. Aleša Ušenič-nika, dr. Jos. Turka, dr. A. Zupana, dr. J. Basaja, ravn. Fr. Gabrovška o najvažnejših sodobnih vprašanjih se še dobi v Misijonski tiskarni (Domžale) za ceno 10 Din. — Beneški trojčki. (Ljudske igre 3. zvezek.) Slovita Collaltova komedija v štirih dejanjih, po- i slovenil Niko Kuret. V lični opremi in lepi obliki. | Izvod 16 Din. Z naročilom pet izvodov si odri pridobijo pravico igranja brez posebne avtorske tan-tijeme. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Ljubljani ali Misijonski tiskarni (Domžale). — Novo knjige. Prus-Koblar, Faraon, II. knjiga — zgodovinski roman (Ljudska knjižnica) 55 Din. vezano 65 Din; Jules Verne, Dvajset tisoč milj pod morjem, povest, nevezano 28 Din, vezano 40 Din; Svensson — Lovrenčič, Nonni, mladinska povest (zbirka mladinskih spisov), vezano 55 Din; Goleč J.Trojno gorje, povest, nevezano 12 Din, vezano 20 Din; Hohnjec, Cerkev, mati narodov, 2 Din; Stanko Vraz, Slovenske pesmi, 15 Din; Vombergnr Vrnitev, drama v treh dejanjih, 22 Din; Collalto-Kurel. Beneški trojčki, komedija " štirih dejanjih, 16 Din; Krasnov, Pri podnožju hožjepa prestola, roman iz ruščine 20 Din; Bednarik, Križem sveta, potopisi in druge zanimive črtice, 10 Din; Satan in Hkarjot, 2. snopič 13 Din; Marčič-Pfeifer, Važnejše določbe zakona o obrtih z dne 5. 11. 1931, 12 Din; Naša pot. Nekaj misli katoliškemu dijaštvu (Knjižnica katol. akcije, I. zv.), 10 Din; Rlondel v. Rosenhag. Vitev naše ljube gospe, misterlj v enem dejanju (zbirka Naše zvezde, I. zv.) 4 Din Vse te knjig" ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Kreditna zadruga dot, trgovcev v Ljubljani sklicuje za v ponedeljek dne 27. febr. t .1. ob 2 popoldne v prostorih Trgovskega doma, svoj V. redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poslovno |>oročilo; 2. potrditev računskih zaključkov; 3. čitanje revizijskega poročila; 4. sklepanje o likvidaciji; 5. slučajnosti. — Načelstvo. — Reklamni teden pri tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu je priložnost nakupa po zelo znižanih cenah za vsakogar. — Urejeno pfebavo in zdravo kri dosežemo r. vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josef o ve« grenčice« ker poživlja delovanja želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, po- Največji muslimanski praznih Nekaj zanimivosti tudi o Slovencih - Pismo iz Mostar ja Mostar, prvi dan bajrama (28. januarja 1938). Leto« »o imen muslimani srečo: ramazan, njih voliki post, ki traja ves deveti mesec njihovega luninega leta, je padel lelos pn večini v naš januar, tako da ni bilo pretežko vztrajati ves dan brez jedi in pijače, da celo brez božje travice, brez katere si Hercegovea in — Hercegovke skoraj misliti ne morete. (Tista slovenska pesem nagajivka, da je »tobak Bog ustvaril samo za moški stan, kadi ga pa tud' baba, katere ni nič sram«, je namreč v Hercegovini strogo prepovedana.) Kajti ko se je bližal kazalec na uri številki pet (oziroma sedemnajst), je naznanil strel iz topa, da se je pričel mrak in da je post končan za toliko časa, dokler se drugi dan ne bo toliko svitalo, da moreš razločiti črno nit od bele. In tedaj so zažarele Serele ininaretov (tisti balkoni, s katerih kliče mujezin k molitvi) v razkošju luči, po hišah so se pa zbirali prebivalci k — zajtrku. Pravijo, da v toplejših mesecih, ko diha nad mestom slovita ■ mostarska noč« (s temno-modrini nebom in jasna, da se ostro odražajo obrisi ikalnatih gora v okolici), po •zajtrku« ožive vse alice; muslimani se sprehajajo po mestu, zahajajo drug k drugemu na obisk in se vesele noči, lepše polovice rauiazanskega meseca. Latos tega ni bilo, ker je burja temeljito očistila ulice ne samo prahu, »mpak tudi — ljudi; in fe je kuka družba hitela nn ►sijelo« (— beseda prihaja od sedeti« in ne po-menja nič drugega ko družbo, ki se sede razgo-*arja) k prijatelju, je pospešila korake skozi samotne ulice, da se jo čini prej izognila neusmilje-»emu brivcu burji. Taka sijela« trajajo še dolgo Sez polnoč, kajti glavni obed je šele ob štirih zjutraj. Jasno je. da more ramazanske noči mirno uživati samo tisti, ki ga vsak dan rano jutro ne kliče v urad ali na drugačno delo. Z zahtevami, ki jih stavi na človeka odgovornosti polna dnevna služba, je težko združljivo, da bi človek spreminjal noč v dan in dan v noč. Za kmeta n. pr. je pa ramazan v januarju kot nalašč: dela ima takrat najmanj, brez ozira na to, da marsikak dan burja skoraj onemogoča trajno bivanje na prostem. Ker štejejo muslimani čas po mesečnih lelih, ki so za kakih 11 dni krajša od solnčnega lala, pade v teku 32 let ramazan prav na vse letne čase. Vsak musliman, ki je star recimo 40 lot, pomni čas, ko je bil ramazan v juniju, v juliju, sredi obilnega dela ob trgatvi, ob setvi itd.; kako neusmiljeno dolg je bil poletni čas od zore do mraka brez jedi in pijače! Kako pa je s šolo v ramazanu? Ali je tudi šola — ponoči? To sicer ne, pnč pa imajo muslimanski dijaki pravico, da pridejo zjutraj v šolo šele tretjo uro, torej nekoliko pred desetimi. Zato profesor noben dan v januarju prvi dve učni uri tie more »tolmačiti«: nove tvarine. Jasno je, da na študiranje muslimanskih dijakov ramazan ne vpliva najugodneje. Čujem sicer, da po nekaterih družinah obedujejo že ob treh zjutraj zaradi dijakov, celo ob dveti, da se mladina do šole nekoliko naspi, a ne motim se, če trdim, da po šoli marsikak dijak popravlja prekratka noč, dokler ga ne zdrami veseli topovski strel. Rainazanska noč ima pa še svojo posebno moč in je v njej študirati težje nego podnevi. Ramazan je čas samozatajevanja, molitve in dobrih del; v vernikih poživi medsebojno zvezo in skupno pripadnost k islamu. V šoli sem to opazoval na zanimivi zunanjosti. Muslimani imajo nam-reč'"'pravico, da obdrže v vsakem uradu in ludi v Soli fes na glavi. Pravi musliman mora biti po koranu vedno pokrit. Nikdar še nisem videl odkritega našega muslimanskega veroučitelja (nazivljenio ga kratko z »efendi«, to je »gospod«), prav tako tudi ne šolskega sluge. In ko ob državnih praznikih pride mostarski župan v katoliško cerkev k oficielni službi božji, zbuja v prvi klopi pozornost njegov fes, ovit z belim trakom. (Ta beli ovoj okoli fesa po-men.ja v veri izobraženega muslimana, zlasti duhovnika.) Toda dasi imam v višjih razredih 32 muslimanskih učencev, sta vendar do ramazana nosila med poukom fes na glavi samo dva. Krivi so tega zanemarjanja koranovih predpisov »drugo-verci«,pred katerih nagajivostjo fes ua glavi v razredu nima miru. Še jaz sem moral dvakrat braniti pravice fesove, ki je mnogo prestal na lastnikovi glavi in — na tleh. V ramazanu se je pa število zvestih nosilcev fesa znatno povečalo. Tudi ramazan ima torej svoje veselje; krona ga pa tri dni trajajoči >ramazanski bajram«, največji praznik v letu. Tu velja ta-le običaj: katoliku »čestitaš?, božič, pravoslavnemu slavo, muslimanu bajram. In če si šel k pravoslavnemu na slavo, ti bo vrnil obisk o božiču, oz. o bajramu. V ostrem zimskem vremenu potekajo slavnostni dnevi. Jasno solnce sije nad mrzlo pokrajino, burja je precej odnehala. Da, burja! Prav te dni stem bral Šukljetove Sodobnike, kjer opisuje pisatelj med drugim tudi kraško burjo, Itako je nekoč metala s konj buzarje, ki so hoteli priti z Razdrtega v Vipavo; od 300 mož jih je menda srečno dospelo na cilj samo sedem! Komaj sem dobro odložil Sodobnike, sem že bral nekaj sllčnega v sarajevskem Jugoslavenskem listu z dne 26. januarja, da je blizu Nevesinja (v Hercegovini) burja pometala s konj — svate, ki so šli po nevesto. V Mostarju smo glede burje na boljšem nego v ostali Hercegovini; mesto leži namreč v nekakem kotlu in ga okoli stoječi hribi kolikor toliko ščitijo. Zato je pa v tem kotlu poleti taka vročina, da se je zgodilo, da se je od vročine začel topiti svinec, s katerim je bila krita neka džamija v Mostarju, in so jo morali prekriti. Sedaj pa še nekaj o Slovencih v Mostarju. Te dni sem bil povabljen na obisk k šolskim sestram, ki oskrbujejo postrežbo bolnikom v tukajšnji banovinski bolnišnici; izvedele so zame, ker sem oskrbel mostarskim Slovencem mohorske knjige, od katerih so en izvod dobile tudi šolske sestre v bolnišnici. Tam vrši naporno službo 15 redovnic, od katerih jih je 13 Slovenk, dve sta pa Hercegovki. Iluda burja mi je metala pesek v obraz, ko sem med ostrini žvižganjem »prodiral« 22. januarja proti bolnišnici, in na vprašanje, kako mi je všeč v Mostarju, sem dal ves premražen izraza trenutnemu neugodju s tem, da sem delal Mostarju krivico in rekel, da je tukaj podnebje zanič pozimi in poleti. Pa sem še isti dan dobil primeren pouk, dasi mi ni bil namenjen. Ko sem vprašal predstojnico, kako njej ugaja mostarsko podnebje, je rekla nekako takole: »Za nas to ne prihaja v poštev. Še rajši sem tukaj nego v Sloveniji, ker smo tukaj bolj potrebne nego doma. Sicer pa prenašamo burjo in vročino skoraj bolje nego domačini.« Pri tem sem se spomnil na neko zgodbo, ki jo pripoveduje Foerster v svojem znanem delu Jugend-lehre. Neki bogatin je odgovoril na vprašanje, kdaj je bil najsrečnejši, to, da se ni nikdar počutil tako dobro kakor — v bolnišnici: opazoval je redovnico, s kakšnim veseljem in mirom, s kako potrpežljivostjo in vdanostjo je vršila svoje neplačano težko delo. In Foerster dostavlja — v kolikor morem to citirati po spominu — da na širokem svetu ni nič lepšega, nič bolj vzvišenega nego podoba »usmiljene ljubezni, ki ničesar noče zase, ki hoče samo služiti in ločiti." Slovenske redovnice so v tukajšnji bolnišnici od 15. novembra 1929. Poprej so stregle bolnikom lajične strežnice. O veliki razliki med poprej in sedaj ti pa ve povedati vsakdo, kdor razmere pozna. Vsekako spadajo redovnice v bolnišnici med najodličnejše predstavnike katoliške kulture v Mostarju. In veste, kateri del prebivalstva jim je najbolj hvaležen? Na tozadevno vprašanje sem dobil odgovor, da — muslimani. Kako to? Nekoliko morebiti zaradi tega, ker so bile lnuslimanke do zadnjega časa povsem neizobražene in je bila za muslimana razlika med domačo oskrbo in postrežbo v bolnišnici tem večja. Razlog je pa tudi drug: Foerster pravi v isti knjigi, da je največja krepost (oziroma najvišja kultura — točno se izraza ne spominjam) hvaležnost, in moram reči, da sem spoznal tukaj tudi med muslimani ljudi, nad katerimi ima Alah res lahko veselje. Odlikuje jih brezpogojna zvestoba in verodostojnost, poštenost kot zlata vaga in neka prirojena plemenitost v zunanjem nastopu, ki je odsev urejene notranjosti. Naša slovenska kolonija se je za božič pomnožila za odličnega člana: " ' - • „•: je bil v Mostar premeščen iz Škofje Loke vojaški zdravnik dr. Janez Gantar, ki ordinira tudi za civilno prebivalstvo v Masarykovi (Liski) ulici 17. Mimogrede Je prišel baš danes v Mostar drag prijatelj iz Ljubljane, ki bo pa jutri nadaljeval svojo pot. Sklenila sva, da bova izjemoma to bajramsko noč preživela tako, kakor muslimani ramazanske noči: na »sijelu« pri prijatelju do štirih zjutraj, ko bo odhajal njegov vlak. Slovenci imamo torej v Mostarju že zastopnike v mnogih stanovih: en Slovenec je rudniški inženjer, eden gozdarski, častnike iinaino v vseh činih do polkovnika, redovnice v šolah in bolnišnicah, rudarje, služkinje... Po vsej Jugoslaviji nas je dobiti, dasi ima Slovenija pri-bliŽ no polovico toliko prebivalstva kakor sama Bosna s Hercegovino. Ta naša številna diaspora nam nalaga prav posebno skrb za raztresene ude našega narodnega telesa in ugotovim naj ob tej priliki, da je ta teden poslala Mohorjeva družba v Mostar še nekaj knjig brezplačno za tukajšnje Slovence. Hvala lepa! Ivan Dolenec. Iz belokrajnshe torbe Afistfon v Metliki in na Suhorju Že trinajsto teče, ko je bila zadnja splošaia duhovna želita v Metliki. Docela so že obledeli oni misijonski spomini in treba je že da sc obnove. Saj je nekaj tudi takih vernikov, kateri od zadnjega misijona kar čakajo in na novega odlašaijo. Pa potreba po misijonu je že splošna — v sedanjem težkem času še bolj, da se v dušah poživi krščansko upanje, ki more človeku trpljenje in križe olajšati. — Saj druge opore sedaj kar odni-koder dobiti ni. Zemlja eama je v zadnjem času skoro docela odrekla, vse okoliščine življenja tirajo človeka v malodušnost, le zvezde še nad nami zlato žare, zato je treba da človek tja gori proti nebu upre svoj pogled in se skuša obogatiti z zakladi nebeškimi. Naj bi k temu vsem pomaga! sv. misijon. Na Suhorju se prične misijon 19. februarja in bo trajal 8 dni. Misijonarji bodo očetje je-zuitje iz Ljubljane, V Metliki pa bo začetek sv. misijona 5. marca in bo trajal 10 dni. Tudi v Metliki bodo opravljali misijon očetje Družbe Jezusove. Vršil se bo misijon po stanovih, tako da bo vsak stan imel določene dneve za svoje stanovske govore: za može in fante, ?a žene in dekleta in za otroke. Vsakemu bo tako dana najlepša prilika, da poskrbi za svojo dušo. KeT je misijon združen tudi s precejšnjimi stroški, zato bo vsak po svojih zmožnostih rad nekaj prispeval v misijonski sklad. Oprostilna razsodba V četrtek 9. februarja se je vrSila pred metliškim sodiščem javna razprava zoper Martina Ger-šiča. in Afcitona Govednika iz Sunorja, ki sta bila obtožena zaradi prestopka po členu 6 zak. o zaščiti države. Martin Geršič je bil obdolžen hujskanja zoper kuluk in proti zidavi novega občinskega doma, Anton Govednik je bi! tožen radi tajne organizacije in radi hujskanja proti zidavi novega občinskega doma. Ker je bila obdolžilev deloma neutemeljena in nedokazana, deloma sta obtoženca kot dolgoletna občinska moža upravičena, da povesta svoje mnenje glede občinskega gospodarstva, zlasti glede zidave novega občinskega doma, ker se da popolnoma primerno stari popraviti, da bo odgovarjal zahievam občinske pisarne, zato ju je sodišče oprostilo vsake krivde in kazni. Res (tabor za slavo Vse se moži in ženi. Tako, da se bo metliški kor kar izpraznil. V nedeljo se je poslovil pevski zbor od svojega dolgoletnega tenorista Tajčmana Toneta, ki se je priženil na Suhor. Omenjeni je bil dolga !eta marljiv in požrtvovalen sodelavec naše prosvete. Za njim stopa v zakonski stan Franc Guštin, tudi tenorist, ki bo pa zboru ostal še nadalje zvest. Nevesta njegova je pa Ankica Bajuk iz Čuril, tudi zvesta članica naših društev. Rekord za svatbe pa ima Slamna vas, kjer bodo samo to nedeljo kar trije pari prejeli sedmi zakrament. Lojze Slane se ženi iz Stihorja. Nemanič Jože se vdaja na Suhor, tretji par ima v Slamni vasi nevesto, Kastelčevo Katko, ki se moži k Da-carjevim na Grabrovec. Tudi Križevska vas ima to nedeljo ohcet. Poroči se Šlefanič Janez (Geršičev). — Pa to še ni vse. Še se bo Slamna vas zavrtela prihodnjo nedeljo, ko bodo svatovali pri Molkovih. Molkova Katka gre namreč v Čurile k Žugljevim. Žugljev France se je namreč tudi odločil k temu, da naj ga vržejo čez prižnico. Še bodo in so že svatovali ta predpust kot drugod, ker je menda res, da že dolga leta ni bilo toliko ženitev kot letos. Pa je vendarle tudi nekaj vasi, kamor je »kobila obrnila kopita:. — No pa: kar ni, se lahko š« zgodi. Nekaj naj ostane za naprej! Narošalte ,S!ovenca'! Vitai Vodniekt Nedeljske misli Zdi se mi, da vte nai« besede za versko pO globitev in versko obnovo današnjemu »vetu, prevedlo zvene. Svet je tako zelo odvisen, v kakšni ubranosti, v kakšni okolici in kakšnem pričakovanju posluša. V petek zvečer sem poslušal po radiu volilni govor voditelja narodnih socialistov Hitlerja. Ni povedal kaj posebnega. A ie vseh njegovih besed je govoril ponos in pogum človeka, ki je kot neznanec potegnil večino nemškega naroda sa seboj. In skoro vse je govoril trdo. divje, skozi stisnjene sobe, tako da je moral vsak poslušalec kat trepetali, ko je reial vanj. Mnolica pa se je kakot plaz divje utrgala za njim. Hipoma se mi je vzbudil star spomin. Kot gimnazijec sem hodil včasih k več pridigam. In nekoč sem poslušal dve. Prvo v frančiščanski cerkvi. Pri-digoval je preprost redovnik. Dobro. A pri odhodu iz cerkve jih je nešteto kritiziralo, da ni bila pridiga za nič in da se sploh ne splača več hoditi poslušali. Sel sem v stolnico. Tam je pridigoval znan, mlad jezuit. In njegovi poslušalci so bili vsi navdušeni, ko so (idhajali iz cerkve. Jaz pa sem opazil, da sla bili obe pridigi skoro dobesedno enaki. Gospoda sla imela oba isti vir, ki sta ga natančno uporabila. Samo ljudem ni enako zvenelo. Danes nešteto prerokov svet nujno kliče k reformi. Mi mu oznanjamo obnovo po Kristusu in veri in Cerkvi. Pri tem moramo vedeli, kako ljudr sivo različno posluša. Zalo mu moramo klicati tako^ da bo sprejelo, kar mu je v rešitev. Zakaj ludi rešitev si dado ljudje samo vsiliti. Seveda ne smemo niti za lup pozabili, do mora za vsako besedo udariti dejanje. Samo tako bo Cerkev res obnovila svet. Dve stvari bom povedal najprej v čisto cerkvenem slogu. Danes je prva prvdpostna nedelja in čez devet tednov bo Velika noč. To ljudem danes več ne zveni. Radi take napovedi se ne zganejo. Oni imajo svoje pomanjkanje, težave, skrbi in prepire po umazanih domovih. Morda jih peče tedanji bridki položaj. Mogoče se današnje nedelje slučajno spomnijo, ko prelistavajo časopis ali koledar. Drugi, imajo z dnevi in tedni omejeno samo svojo zabavo in zapravljanje. Največ pa jih je otopelih in jih ne more raziiveti noben vsakdanji dogodek. Torej jim je treba povedali drugače. Ze čes devet tednov bo vsa tristo milijonska Cerkev praznovala silni dogodek Kristusovega križanja in vstajenja. To dvoje je svetu prineslo prostost in re-šenje. To dvoje je svetu odprlo nebesa. A Kristus ni samo Bog nebes, ampak tndi Odrešenik zemlje, te naše uboge, trpeče zemlje. Ko je bil nu njej, ji je prinesel zdravje, veselje, prostost in ljubezen. Zato mora biti tudi naša letošnja velika noč silen dogodek. Ne samo v cerkvah, pred oltar ji in na prižnicah, ampalc po naših cestah, mestih, vaseh, dolinah in gorah. Zalo se bo takrat, po vseh tek vila kakor v eni vrsti slovenska vstajenjska procesija. Naša letošnja velika noč mora bili praznik zdravja, veselja, prostosti in ljubezni. Velika noč vse trislomilijonske Cerkve! Ali. ne čutite, da je kakor pred potresom':' Temelji današnjemu krivičnemu gospodarskemu in družabnemu redu so itak zrahljani. Vse strašne zujedavce mora pogoltniti zemlja! In vse njihove krivice, radi katerih danes joka in stoka s veli Izginiti mora tok brezposelnosti! In s skrajno brezobzirnostjo je treba odrešiti slradajočega delavca in raztrganega kmetal To so težki cilji. Zato pa mora Cerkev, ne sama. po svojih voditeljih, ampak po slehernem svojentr članu v boj, da si jih pribori. Kako bodo potem na veliko soboto zvečer zapeli zvonovi naših lepih, lepih slovenskih cerkvd! Postanite glasniki tega našega Vstajenja! Vstati i, ljudstvo in pripravi se za svoje novo življenje, ki ti ga prinaša liog zdravja in prostosti! Naj bo s teboj kakor koli ie, in najsi živiš v lepih stanovanjih ali raztrganih domovih, danes čutiš, da je treba prerojenja. Kristus ti ga nosi. Sprejmi tega svojega Boga in z njim svojo prostost. Ža devet tednov se bo Cerkev vrgla na kolena. Devet tednov si moramo trgati dušo. Devet tednov moramo bičati svojo otrplost, od stolne cerkve do sleherne gorske podružnice. Devet tednov se moramo vračati. Devet tednov tvora, od mrzličnega dela prenehali naša pesem, razigrana godba in veselje. A vaše glave, ki bodo nosile potresen pepel, kot simbol vsega, lega »n vse človeške minljivosti, se bodo za veliko noč vzravnale v prostosti in od-rešenosli božjega, ljudstva. Morda sedaj razumele, kaj pomeni napoved posta in velike noči. Kultura! obzornik Parmov glasb eni večer Kaiko velika je tvorna sila posameznikov hi kako občudovanja vredna vztrajnost in neomajna ve'"' v rspeh dela! in ce to de* ne pade na rodovitna tla in ne rodi sadov — kar se prerado dogaja — umre z njimi vred. javnost pa se komaj še zaveda, da je nekdo nekoč živel in delal, vse drugo utone v pozabo. In kadar ob nastopu raznih prilik kdo osvetli njihovo življenje in njega produktivnost, se človek zdrzne spričo žalostnega dejstva, kako redka so dela posameznikov, ki jim je vtisnjen pečat trajnosti. Viktor Parma. Ni še deset let, kar je umrl in vendar razen imena in nekaj lažjih njegovih del. ki so vsled svoje prisrčne lahkotnosti postala )x>pularin, ne poznamo skoro ničesar več. Toda njegovo delo vebuja še zlasti v izredni plodovitosti občudovanje. — Zadnji glasbeni večer je bil namenjen spominu njegovega dela. Pianist in dirigent Heribert Svetel je v daljšem predavanju orisal skladateljevo življenjsko pot in objasnil njegovo sklodateljsko udejstvovanje. Povedal je, da je bil Parma po svojih starih prednikih italijanskega rodu — kar je pomembno z ozirom na njegovo sklodateljsko delo — da pa so bili po raznem mešanju že njegovi starši in zlasti še som iskren Slovenec, ki je prav radi tega, kot ju risi in jiolitični uradnik od bivSo avstrijske vlade zelo tlačen, kar ga je oviralo v njegovem W/.-mohu. Jasno je prednvatelj omejil smer njegovega kompozitornega dela s tem. ko je trdil, dn je Parma gojil iskrene simpatije do italijanske glusbr in njene čutne mefodijoznosti. k»r je imelo neposreden vpliv tudii na njegovo ustvarjanje. Zato se vsa njegova gladiva ir./siv-jja v smislu naturalističnega pojmovanja pred vsem v izrazitih melodijah, ki so akordično le podprte. — Partna je bil zelo plodovit skludu-telj. Ljubil je pred vsem Široko zasnovo h) se zato izražal večinama le v obsežnejših formuli. On je prvi, ki je »tel Slovencem luatno. serijo z no oper«, nackMMitaeps zaočmj*. Pr»i te- ki operi »Urh, grot Celjski«, ki sc je vpriizo-rila koncecn preteklega stoletja, je sledilo še več opernih del, kot »Ksenija«, »Stara pesem«, »Zlatorog« in še druge. Uglasbil pa jc. kot človek veselega značaja tudi nekaj operet, med katerimi so zlasti znane »Caričine amaeonke«. Manj se je izživljal v koncertni glasbi, vendar je tudi tii zapustil dve kantati, godalni kvartet in še nekaj solo-spevov s klavirjem. Kot tedaj izgleda, je bil Parma močno plodovit delavec, važen pred vsem kot oralec ledine, kar je zelo nehvaležno, a zato tem večjega priznanja vredno delo. Na tem glasbenem večeru smo čul i tudi skromno izvedbo nekaj njegovih skladb, ki so nudile možnost spoznati vsaj bistvene sestavine njegovega načina kompozicije. Operni tenorist g. Svetozar Ha novec je zapel nekaj solo-spevov s klavirjem in sicer: -Poslednja noč«, »Projekt«, »Zapoj mi ' ptičica« in »Ptička«. V teh (►osmih se jasno vidi, kako je skladatelj polagal vso važnost za svoje izražanje na pevčevo melodijo. Ta se giblje v izrazilo čuvstve-nih postopih, dočim jo klavir le v celih ali razdrobljenih akordih iiodpira. Pevec je pesmi zapel dokaj občuteno. — Salonski kvintet naše radijske postnje je zaigral nekaj najbol j zna -nih in popularnih lažjih skladb: koračnico ^Mlndi vojaki«, interme-zzo iz opere Ksenija«, ►Petrograjsko |>esem«. »Moj ideal«, barkarolo i 7 oper e »Zlatorog« in koračnico »Ne udajmo se«. Izvedba rudi skromne zasedbe, ki jo ima tp ansambl. ni učinkovala tako prepričevalno, kot bi bilo prav. ker so skladbe komponiranc za obsežnejši orkester. Se ved« pa so se izvajalci lepo potrudili. Prireditev je bil« namenjeno in se je udi radijsko preiiušalu. Prisotnih pa je bilo to pot vendarle nekoliko več poslušalcev V. U. Sergej Rudoliovič Minclov: Ko so hrasti šumeli ... Zgodovinski roman. Iz ruščine prevel B. Vdovič. Založba Družbe sv. Mohorja v Celiu. Natisnila Mohorjeva tiskarna. Str. 328. Cena za ude Ivroi. izvod 30 Dftn, v platno vez. 42 Din, za neude broširan 40 Din, vezan 56 Din, — Minclov je sodobni moki pisatelj, po poklicu profesor za zgodovino. Bival je kot izseljenec nekaj časa v Jugo-slavifi M bal ravnatelj gimnazije v Zemunti. Seda, pa biva na Španskem. Piše zgodovinske romane. Znan je njegov Gusarski monastir (Huzarskj samostan), roman U grozu o ustanovitvi Petrograda, Spon.lini in drugi. »Ko so hrasti šumeli« je roman, ki se godi v srednjem veku, ko sita bila še Pskov j m Novgorod samostojni republiki. Vsaka je imela | častni naslov, gospod (gospod Pskov, gosjiod Nov-jgorod). Vladali so posadniki. Ti so bili nekaki I predsedniki republike. Imeli pa so za sovladanje | od ljudstva izvoljeni narodni svet (veče). Repu-i blika Pskov je obsegala približno sedanjo gube;-nijo in mejila na Estonsko. Gospodarili so tedaj lam kakor na Poljskem nemški vitezi — križarji. Zaeno je seveda tudi Moskva, ki je bila mogočna, kneževina, silila v Pskov in Novgorod ter je imela v obeh republikah svojega namestnika. Povest »Ko so hrasti šumeli« je romantično realistična, hkrati pa nekaka apoteoza Rusije. Zato ima ob vsem realizmu prizvok simbolizma. Glavne osebe: Djakon, Ščekin, Ščenek, Tjurja so poosebljene lastnosti ruskega človeka. Borba se plete zoper Nemce. — To je zgodovinsko in miselno ozadje povesti. Roman sam pa je pisan živo občuteno, prikazana je tedanja doba z vsem vzdušjem tako doživeto, da vsakega zgrabi in mu sedanji svet gine. Značaji so orisani, da re« kar uživaš v glavnih osebah ves ruski narod, kako živi, veruje, čuvstvuje, se bori z vsemi vrlinami in slabostmi vred. Tudi preprosti | bravec, ki o vsem zgodovinskem ozadju ni čisto nič poučen, tudi ta'bo roman užival zaradi dogajanj, močne napetosti in rasti od poglavja do poglavja. Zn nas viša ceno knjige tudi zares odličen pTevod. Skrbno se drži ruskega izvirnika prav povsod, a kljub temu zveni, kakor bi bil slovenski original. Knjiga je prav posebno prikladna za do-i raiščajočo mladino. Dobi sc pri založnici in po vseli knjigarnah Veliki Tomaž, povest, spisal France Bevk. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. Strani 236. Cena za ude broširan izvod 21 Din, vezan v platno 33 Din za neude broširan 28 Din,'vezan '14 Din. — Naš, sedaj najbolj produktivni pisatelj France Bevk, ki načenja res vse mogoče probleme sodobnosti, je spisal tudi Velikega Tomaža. S lo povestjo se je zaril ves in na globoko v naio zemljo, v tolminske gore In v duše in srca tistih gorjancev. Povsod opažamo, da «e leposlovje vrača od sodobne smeri spet nazaj k realizmu, tudi k naturalizmu. Bolnih duš, na kosce razsekljanih erc, sanj in tavanja se je svet naveličal. Hoče spet zdravja, resničnosti. Zato — tako trdijo — spet povrat nazaj h grudi, Ii kmetu, k zemlji. Tudi France Bevk je nastopil to pot z Velikim Tomažem, kmetom iz Ravnice, »Bil ie tako velik, da je skoraj zadeval z glavo ob tram. Svetli lasje, mogočni brki, za spoznanje prikrit pogled izpod košatih obrvi in pleča ko trš, da bi lahko zadela pol Slemena, l ak je bil Tomaž. Saj ni čuda. Na njih je ležal grunt, ki jc silil daleč naokrog.« Tako nam predstavi takoj spočetka Bevk svojega Tomaža. Prerl nami stoji kot v zemljo vkopan hrastov steber. Tak ostane vso povest — vse življenje. Ta kruta zraslosl r. zemljo ga je napravila neizprosnega, trdega, vase pogreznjenega. Ima ženo, dobro, tiho — ki se ga je »nekoliko bala, dasi ni mogla misliti nanj drugače kot s toplo ljubeznijo«. Ima otroke, ima sina Štefana, dediča, — on pa ves v zemlji in borbi z vsemi in zoper vse. Ta priraslost v zemljo je njegova tragika. Iz njo ljubi in sovraži, se drži zemlje kot klop, prežene od hiše sina, zmuči ženo na smrt, se vdaja pijači, se dviga, trpi, pada, dokler se ne pokori celo v jetnišnici in se spet vrne iz nje, na videz strt, v sebi pa kakor je bil, dokler v trdem molku, kakor zroč v večnost, ni izpregovorll zadnjih besed — Tomaževo telo se je vzpelo kot ugašujoč plamen,, oči so se mu izbuljile, kot da so zagledale nekaj neznanega, prsi so dehnile poslednji glas: »Radi — se — imejte ...« Bilo je, kakor da se je nekaj z divjo silo pretrgalo v njem. Morda ni nobena Bevkova povest tako močna, izklesana kot ta. Značaji so v zametku podani — iz njih vse klije in se dogaja, kakor bi jim bila zapisana borba. Za vsako knjižnico bo ta Bevkova knjiga tista, ki bo vedno izposoj «na. Beneški trojčki«, komedija v štirih dejanjih, zapisal A. Collalto, poslovenil Nrko Kuret. — Ljudske igre, 3. zvezek. — Izdala in založila Misijonska tiskarna, GToblje. — Str. 100, cena 16 Din. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Mikloši-Jeva cesta 7. — Uprizoritev prosta pri nakupu 5 izvodov. — Za misierijem Sleherciikom« in božično legendno igro F. Timmermansa »Trije kralji« je izšla v tej ebirki ljudskih iger, ki jih na pobudo Prosvetne zveze v Ljubljani in v uredništvu N. Ku-reta, Fr. Lazarja in dr. J. Pogačnika izdaja ln zalaga Misijonska tiskarna v Grobljah, komedija, prava harlekinsfka komedija v stilu staroslavne komedije deli' arte, — »Beneški trojčki«. Ruski modenni teater, ki denes prednjači svetovnemu Mariborske vesti: Selitev mariborske revščine Nežna koža Vašega sinčka potrebuje posebne zaščite Radi tega nadrgnlte vsak večer roke in obraz Vašega otroka kakor (udi vsa druga občutljiva mesta, z Nivea-Cremo. S tem boste ojačili odpornost kože napram vetru in vremenu, a polt bo dobila ono nežnost in ljubkost, ki napravi dečke In deklice tako dražestne Nioeo-Creme: Skotl/ice in tube Din &— do 25'— Vagonnrji urejujejo svoje stvari. Maribor, 11, februarja. Zadnji četrtek je zavladala v Danjkovi uli-lici neobičajna živahnost. Barnkarji iz ulice Kraljevič« Murka so se selili v novo vagons ko kolonijo, ki je zrastla v nekaj tednih. Dva mestna traktorja sta vee dan prevažala njihovo borno imovino iz Mclja do novih bivališč. Okoli svojih novih sosedov so se zbirali prebivalci žalostnih Danjkovih barak ter radovedno motrili njihovo selitev. Iz mesta pn so dospele gruče radovednih meščanov. Prizor, ki se jim jt; rtu njinovo če radovedni nudil, jim ostane gotovo trajno v spominu. Šele tu, pri selitvi teli brezdomcev v tesne vagone, se je razgrnila vsa neizmerna bedo in revščina, ki je večina mestnega prebivalstva niti slutiti ne more. Selitev v nova domovanja je bila zn bara-karje lahka. Komaj so že pričakovali, da se tzsele iz peklu v ulici Kraljeviča Marka. Nova domovanja pomeujajo napram -stari baraki pravi napredek. Dasi so tesna in stene iz tenkih desk. vendar imajo pod namesto gole, mokre zemlje, ki je bila v baraki. Poleg toga družine ločene, vsaka ima svoj vagon, v baraki pu je bilo vse na kupu, lc nizke pregraje so ločila posamezna »stanovanja«, kakor pregradi v hlevih. Vsak vagon ima dvoje oken n« sprednji strani, opremljen je z mulo železno pečico, notranjost je pobarvana /. belo oljnato barvo. 13 vagonov stoji v dveh dolgih vrstah; v sredi meti vagoni so jim postavili stranišče, napeljujejo tudi vodovod. Le električno luč ljudje Se žele. Morda se jih bo občina usmilila ter jim jo naklonila. Komaj so se ljudje vselili v vagon, že se j je pokadilo iz cevi, ki so izpeljane od peči skozi steno. Proti večeru se je kadilo že iz vseh domovanj, zaibrlele so sko/i okna petrolejko in družine so se pričele obiskati ter si ogledovati stanovanja sosedov. Nekateri, ki so šele pred kratkim zgubili kruli in streho, so si opremili vagone še dokaj udobno; par jih je celo, ki niso mogli spraviti i notranjost niti vsega pohištva. Za to pa so oni. ki so že letu gostje barok, večji reveži. Nekaj je uničila vlaga in mrčes, nekaj je šlo v zameno za borne dinarje, ki so bili nujnejše potrebni od pohištva in tako so prinesli v no\o domovanje le par slamnic, par loncev in stoičenih ix>nev. Pri nekaterih še nekaj sirovo /.bitih stolov in mizica — vse njihovo bogastvo. Zraven pa kup otrok, izpitih, bolnih obrazov. Kako ste zadovoljni s preselitvijo? povprašamo ženico, ki plašno gleda na obiskovalce. »Gospod, tri leta sem stanovala v strašni baraki in morete si misliti, da sem sedaj vesela. Boni živela vsaj lahko v snagi in na otroke malo pripnzila. ki so se mi v baraki čisto izpridili. Kako živimo? Mož dela pri Pomožni akciji in nekaj zasluži. Drugače pa od tega, kar nam do občina iu dobri ljudje.« Isti odgovori povsod, v vgeh vagonih. Težko že čakajo pomladi, zima je najhujša. Na pomlad bo morda tlelo, na cestah, morda na stavbi in zopet se bo životarilo naprej. Beda in pomanjkanje se ju tako zagrizlo v življenje teb ljudi, da si drugučneg* skoro ne more j-• č misliti... Na tajni seji so obravnavali v petek zve- občinski očetje številne prošnje za sprejem V občinsko zvezo, dalje so bile na dnevnem redu perMinalne zadeve, prošnje za dovolilo obrti. Za ^prejem v občinsko zvezo je bilo vloženih 34 prošenj. Večina prosilcev je bila sprejeta, nekaj oseb ^a je bilo odklonjenih, Za zagotovilo sprejema je prosilo 6 oseb, katerim so bile prošnje odobrene proti plačilu primerne takse, ki je v skladu z njihovimi premoženjskimi razmerami. — Stalnost se je priznala ravnateljici »Vesne« gospej Mariji Rapoc; napredoval je tehnični uradnik MEP Anton Benedik. — Upokojila sta se vrtnarska delavca Olepševalnega društva Ivan Krištof in Alojz Lor-bek, podpora pa se je priznala Heleni Požarnik. Dovolilo za gostilniško obrt so dobili Franc Kreuh, Marija Teras, Marija Golob, Franc Šerbinek, za premestitev gostilne pa Marija Žohar in Josipina Lorenčak. Dovolilo za avtotakso je dobil Franc Vrečko. Prošnja Ivana Pečarja za dovolilo za obrt drogerija pa je bila zavrnjena. □ Muhasti Škrat je vrinil v včerajšnje poročilo o občinski seji pri telefonskem prenosu nekaj neljubih pomot. Tako je občinski svet odobril uda-nostno adreso na kralja in ne brzojavke. Za predsednika kopališkega odseka je bil Izvoljen občinski svetnik Roglič in ne Rooič. Tudi predlog za kanalizacijo unionskega gostilniškega vrta je stavil g. Roglič. □ Duhovniški in katchefski sestanek. Prihodnji četrtek, 16. t. m., bo ob pol 16 v fra«č. samo- stanu sestanek duhovnikov in katehetov. Na sporedu je meditacija in predavanie. □ Za soncem — belj možanci. čisto pomladno toplo sončno vreme smo imeli nekaj dvi v Mariboru in v Slovenskih goricah. Izgledalo je, da je pomlad že tu in ljudje so se že pripravljali na rez v vinogradih. Pa je prišel čez noč preobrat, najprej dež in včeraj še «'eg. Pripovedujejo, da na Pohorju že nekaj dni sneži in da je zopet snega dovolj za smuku. □ Krasen Slomtkov kip je izdelala tukajšnja znana podobarska tvrdka Ivan Zorattl, Tattenba-chova ulica 14. Nabavo ras uspelega kipa, ki predstavlja velikega probuditelja slovenskega naroda toplo priporočamo. □ Med Rušami in Muzejskim društvom ni spora. Graška »Tagesposta« z dne 10. t. m. prinaša neko notico o sporu, ki da ie baje nastal med ma- DoUy milo Lavendel, Buttermilk, Idof, Chypre so najboljša za negovanje lica riborskim muzejskim društvom in pa Ruiani. Na-prošeni smo za objavo da o kakšnem sporu sploh nobenega govora ni in da ni bilo tudi doslej nikakib arheoloških izkopavanj, ki bi mogla biti vzrok spora. Q Tovorni kolodvor v Hočah. Znani so dolgoletni napori in borbe prebivalstva vzhodnega dala Pohorja in pa Dravskega polja za postavitev tovornega kolodvora, dasi je tu baš najživahnej-šc središče trgovine z lesom in poljskimi pridelki. Končno sc je po mnogih naporih posrečilo zasigu-rati od železniške uprave zgradbo; vse okoliške občine so se zavezale, da bodo k zgradbi prispevale ter jo tako omogočile. Zlasti velike zasluge si je pridobil za izvedbo načrta velezaslužni in friljubljeni bivši župan šmiklavške občine g. Jakob lorjančič, Kmetje so pričeli nnvažati les, navozili so tudi gramoza za betoniranje podstavka nove stavbe, /.asuli so velike jame od obeh straneh proge, da bo prostora za tire. Vse te predpriprave so požrtvova'ni okoliški prebivalci izvrševali zastonj, samo da omogočijo postavitev prepotrebnega kolodvora. Železniško upravo to dosedaj ni stalo niti dinarja. Ravnotako so gotovi tudi vsi stavbeni načrti. Ljudje so pričakovali vsak čas, da se prične s stavbo, sedaj pa so prišle nepričakovane ovire in to od strani, od katere «c je najmanj pričakovalo, nan*reč od železniške uprave. Železnica bi morala namreč zgradili tir v dolžini 200 m, po katerem bi se na prostor, kjer bi stal kolodvor, do-važal potrebni materijal. Tega lira pa železnica ne more zgraditi, češ da nima kredita. Tir bi moral biti itak zgrajen radi dovoza na rampo, Tako je sedaj radi malenkosl-oega vzroka — tir ne bi stal bogzna koliko — zastalo uresničenje zeljno pričakovanega načrta; kakor izgleda, bodo Hočani še dolgo čakali na kolodvor, med tem pa bode navoženi les segnil in propadel. Odlično belo PLATNO teatru, je šel po masikako pobudo v davno pro-Slost komedije, h komediji deli' arte. Ta komedija vsebuje vso preprosto, včasih nekoliko robato, vsekdar pa zdravo in pristno ljudsko komiko. Ni |i mar težkih duševnih zapletljajev, ne išče umet-ničene duhovite komike. Prav zato pa more kot nobena druga služiti pošteni nabavi, resničnemu oddihu, Oder, ki hoče uprizoriti »Beneške trojčke«, ki so eden značilnih primerov kasneje zapisane igre v stilu komedije deli' arte, mora razpolagati X dobrim igralcem, ki se zna brezhibno pretvarjati, hn pa z dobrim komikom, ki zna povedati na odru tudi več, nego zahteva njegova pisana vloga. Vse ostale vloge (12 moških in 3 ženske) so običajne in povprečne, ki jih zmore vsak srednji oder. — V glavnem gre pri vsej tej komediji za popolno •ličnost trojčkov, bratov Zanettov, ki se sicer razlikujejo le po značaju. Iz te sličnosti nastane polno zmešnjav, ki jih poskuša v lastnem interesu razvozlati sluga Harlekin, kar se pa posreči končmo le visoki oblasti, ki jo predstavlja komisar. Prijetno je tudi, da ostane oder nespremenjen skozi vsa štiri dejanja. Režiser najde v knjižici tudi načrte za kostume in pa točen načrt odra, kar mu bo delo zelo (jiajšalo. — Malo je še časa za ta predpust: zato igro brž naročite in začnite z vajami INe bo vam žal, če jo boste za pustno nedeljo »pravili na oder I Predniki dr. Jan. Ev. Kreka Pravkar je izšla rodoslovna in krajevno zgodovinska monografija »Selški predniki dr. Janeza Ev. Kreka«, ki jo je napisal lion. univ. prof. dr. Rudolf Andrrjka. Razprava prikazuj? predvsem tri-etoletni zgodovinski razvoj Krekove kmetije v Dolenji vasi pri Selcih na Gorenjskem in njenih gospodarjev, opisuje pa tudi razvoj onih kmetskih rodov, ki so prihajali v pravnem, socialnem aH rodbinskem pogledu v ožje stike s Kreki v Selški dolini. V delovanju in nehanju teh rodov, njih rap-plojevanju in ugašanju, njih gmotnem povzdigu in padanju s» odražajo razvojne stopnje socialne zgodovine našega kmetskega stanu v preteklih stoletjih. Celo leto je zbiral pisatelj gradivo iz arhi-valnih virov, ki jih našteva in opisuje ua sir. III do IV. da ie mogel podati to razvojno zgodovino enega naših najstarejših rodov. Z njo je podal zgled za nadaljnja raziskovanja o prvotnih slanicah kmetskega organizma, kmetskih rodovih, ki so potrebna za zgradbo socialne in gospodarska zgodovine naroda. Po'og že omenjenega seznama in opisa arhi-valnlh virov ima knjižica tale poglavja: I. Dolenja vas, domovina selških Krekov (str. 1—8, z mapnim posnetkom Dol., vasi iz 1. 1826); II. Najstarejši predniki dr. Jan'. Ev. Kreka (str. 9—50; od ok. 1638 do konca 18. stol.); III. Razcepitev Krekovega rodu (str. 51—66); IV. Propast Krekove dedne kmetij? (v 10. atol.; str. 67—72); V. Bližje sorodstvo dr. Jan. Ev. Kreka (str. 73—81). Pridejani so trije redovniki v velikosti dveh strani: Najstarejši Kreki v Dolenji vasi 17 (Priloga 1); Rod Valentina Kreka (očeta dr. Jan. Ev. K.; Pril. II); Rod Martina Kreka. — Knjigo je izdala Leonova družba in jo dala v komisijo >Novi založbi- v Ljubljani. Dobi se v vseh knjigarnah. Cena Din 38. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Nedelja, 12. februarja: Ob 11 »Ciciban*. Mladinska predstava Svobode. Izven. Znižane cene. Ob 15. »Roksi«. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20 »Slava in njeni mešetarji«. Izven Znižane cene. Ponedeljek, 13. febr.; ob 20: CELJSKI GROFJE. Red D OPERA Začetek ob 30 Nedelja. 12. februarja: Ob 15 PRI BELEM KONJIČKI! . Izven. Znižane cene. Ob 20 »MANONs-. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. Ponedeljek, 13. februarja: Zaprlo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 12. februarja: Oh 15: PRI BELEM KONJIČKU. Znižane cene. — Ob 20: ŠVEJK — drugi del. Ponedeljek. 13. fsbruurja: Zaprto. Torek. 14. fobr. ob 20; »VIKTORIJA IN NJEN MIZAR-;. Gostovanje Djuke Trbuhovlča. □ Za P. a. Mestno načolstvo ie v zadnjem času zaznalo, da so nekatere stranke vpisale svoje-časno v nabiralno polo pomožne akcije prispevek v razinem blagu, stari ob';ki itd., da pa teh predmetov šc nikdo do seda) ni prevzel. Ker je dana možnost, da so se pri velikem delu, ki ga ie zahtevalo nabiranje, nekatere stranke prezrle, jih naproša mestno načelstvo, dn prijavijo vse predmete, ki so jih namenile Pomožni akciji, svojim okrajnim predstojnikom ali pa socijalno-političnemu oddelku mestnega načelstva, Rotovški trg 9 tel, 27-55. Q Poceni meso. V pondeljek, dne 13, t. m., od 8 zjutraj se bo prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 600 kg svinjskega mesa po 9 Din in sicer na osebo do 2 kg. □ Mariborske kavarne brez revij. Nemalo razburjenja povzroča med stalnimi obiskovalci mariborskih kavarn, kakor tudi med tujci, ki pridejo v mesto, izostanek inozemskih revli, na katere so kavarne naročene. Revije so dosedaj prihajale v redu, zadnje številke pa niso več dospele. Kakor smo doznali, niso tega zakrivili kavamarji, ampak agencija »Avala«, ki edina sme uvažati inozemske revije in časopise. Ker pa »Avala« ni obnovila pogodbe z inozen skimi časopisnimi koncer-ni, ki izdajajo revije, jih naročniki v naši državi več ne dobivajo. Bilo bi na vsak način v interesu tujskega prometa, da bi se take ovire pravočasno odstranile. □ Kaj bo s koncerti. KakoT smo že poročali v poročilu o zadnji občinski seji, jc mariborski občinski svet odložil predstavko zadruge gostilničarjev in kavarnarjev, v kateri zahteva;o znižanje koncertne takse ter bo razpravljal o njej šele po odobritvi proračuna. Med tem pa so že vsi kavar-narji in lastniki lokalov odpovedali koncertnim orkestrom in s 1. marcem ostanejo mariborski lokali brez godbe. Bilo bi vsekakor umestno, da bi občina čimprej ugodila zahtevam kavarnarjev, ker bi trpela gotovo večjo škodo, če se koncerti v lokalih ukinejo, l.akor pa ji prinaša koncertna taksa koristi. □ Na uradnih dnevih Zveze goatilničarskih zadrug za Dravsko banovino, ki se vršijo vsak ponedeljek v Mariboru, uradujeta podpredsednik zveze g. Valjak in zvezin ravnatelj g. Peteln. O Kajna ne bo. Ra li nepredvidenih zaprek se preloži vprizoritev Bevkove drame »Kajn«, ki bi se morala vršiti drevi, v dvorani Zadružne gospodarske banke. Že kupljene vstopnice so veljavne za prihodnjo predstavo, ki jo vprizori dramatični odsek »Nanosa«. □ Mariborski bančni urathviki so imoli v petek zvečer v sejni dvoraini Delavske zbornice svoj redni letni občni zbor, katerega je vodil predsednik Skaza. Občnega zbora so se udeležili glavni tajnik Zveze bančnih uradnikov Kurtagič iz Zagreba, predsednik ljubljanske podružnice Vrančič in odbornik Golmajer. Navzoča sta bila tudi predsednik Zveze zasebnih in avtonomnih nameščencev Doležal in predsednik Zveze privatnih nam«-šencev Petejan. Na dnevnem redu so bila poleg običajnosti zanimiva predavanja o stanovskih vprašanjih. Kurtagič je govoril o zakonodaji kolikor se dotika zasebnih nameščencev, Pri volitvah je bila izvoljena zopet Isla uprava z dolgoletnim predsednikom Fr. Skazo na čelu. □ Hripa šc vedno straii. Val hripe, ki je zajel pred nekaj ledni naše mesto, ie z lepim vremenom nekoliko prenehal, zadnji mokri dnevi so ga pa zopet ojačili. Dočim pa |e prei hripa gospodarila bolj na periferiji, se je sedaj spravila na središče mesta. □ I* mariborske zelene bratovičine. Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, priredi za vs« svoje člane prihodnjo soboto in nedeljo dne 18. in 19. t. m. izlet k Pohorskemu domu. □ Ljudska univer/.H v Mariboru. Danes v nedeljo ob trlčetrt na 11 predava univ. prof. dr. R. Bujas iz Zagreba o dr. Adlerjevl individualni psiho-.ogiji. V petek govori univ. prof, dr. Tumlirz iz Gradca o uporabljivosti psihoanalize in individualne psihologije za pedagogiko. □ Tri ure z zlomljeno nogo na dežju. Huda nezgoda je zadela 59 letnega vpokojenega strojevodjo Alberta Holerja. Ko se jc ponoči vračal po zapuščeni ulici domov, mu je zdrsnilo na ledu ter je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Obležal je na cesti v dežju, ker ni nihče čul njegovih klicev na pomoč ter prebil tako v velikih mukah skoro tri ure. Slučajno je Danesla pot nekoga po isti ulici, ki ju našel ponesrečenca ter ob\ estil reševalce. Holerja so prepaljali v bolnišnico čisto izčrpanega. □ Posestno gibanje. Hišo v Koroški ulici 33 sta kupila Lina Vadnou in Ida Hocl od Rudolfa Zergollern zn 114.000 Din. — Hišo v Židovski 5 je kupil mehanik Divjak Bogomir od Franca Koth-bauer za 53.000 Din. Hišo v dr. Rosinovi ulici 9 je kupil od mestne občine Albin Kosem iz Slovenj-gradca za 190.470 Din. -— Večja zemljiščna transakcija je bila tc dni izvršena v Mclju. Tovarna HutteT in drug je kupila skupino parcel od Viktorije Ar.drcjek, Julijane Leopold, kongregacije šol. sester, Andreja Radlerja, Pavline Tomasi iu Klementine Clodi za skupno 194.150 Din. Del teli parcel, to je skupno 2663, je kupec velikodušno odstopil brezplačno mostni občini za izgraditev Kaci-janarjeve ulice; na ostalem prostora bo tovarna polagoma razširila svoje obrate. □ Plenitelji prekmurskih trgovin pred sodniki. Pred malim senatom se je znašla včeraj zanimiva družba: 7 ciganov in ena posestnica, ki se bavi kakor pravi obtožnica, « prekupčevanjem ukradenih stvari, se je zagovarjalo. Cigani eo bili obtoženi vlomov v dve trgovini, ki so ju izvršili 17. novembra v Dol. Lendavi in 18. novembra lanskega leta v Rogaševcih. Obtoženi so cigani Franc, Štefan in Janez Baranja, Ignac in Josip Cener ter Kari in Jožef Kakaš in posestnica Rozalija Lcpoša iz Ker-medina. Cigani so v noči na 17. novembra lanskega leta vlomili v Dolini Lendavi v trgovino Irene Ci-pot, iz katere so odnesli najraznovrstnejsega blaga v skupni vrednosti 8535 Din. V naslednji noči js sledil uiov vlom v Rogaševcih. Cigani so se spravili nad trgovino Jožefa Rosenbergerja, v katero so vlomili ter jo čisto oplenili. Napravili so trgovcu škode za 30.000 Din, ki pa jc bila deloma povrnjena, ker so našli orožniki del blaga, ki to ga vlomilci odvrgli na begu. Pri delu so bili namreč zasačenl in bi bili skoro ujeti. Beg sc jim je posrečil lc z uporabo orožja, s katerim je eden od roparjev zavrnil zasledovalce. Blago, ki so ga od- „ neslj iz trgovine Irene Cipot, so zlikovci prodali-,*-, še istega dne v Radkovcih soobtoženki Kozalijiio* Lepota za znesek 30(0 Din. Ko so orožniki tolo-or.T vaje iz?ledili, so vsi priznali svojo krivdo in Isto je izvršila tudi Lepoša. Pred sodiščem so pa vse skupaj zopet po pravi ciUanski navadi postavili na glavo ter so sc izgovarali, da so jih orožniki prisilili k priznanju, dasi «o povsem nedolžni. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena. □ Pet požigov na veoti. Pred malim senatom je stal včeraj zločinec, kakor jih sadiSče le redkokdaj vidi. Zagovarjal se je 24 letni kmečki sin Jožef Rajh iz Šardinja pri Ptuju radi 5 požigov, ki jih J« izvršil v času od aprila do novembra lanskega leta. Obtoženec, ki napravi vtis duševno zaostalega človeka ter je po izjavi izvedencev res nekoliko slaboumen toda za dejanje še odgovoren, je zažgal | 16, aprila viničarijo Antona Munde v Šardinju; po lastni izjavi jc izvršil čin iz maščevanja, ker je vinlčarka, ki je stanovala v poslopju, odbila njegove ljubezenske ponudbe. Potem je miroval do 11. oktobra, ko jc zgorelo tfosrodarsko poslopje, ki je bilo last cerkve sv. Trojice pri Veliki Nedelji. Čez dva dni zatem, dne 13. oktobra je izbruhnil požar na stanovanjskem poslopju Viiicenca Kocipra v Šardinju in dne 18. novembra je zgorelo gospodarsko poslopje Ivana Habjariiča v Šardinju. Požigalca je razkrinkal slučajno Mihael Habjanič, ! ki ga je videl v noči, ko je pogorelo gospodarsko poslopje Vincenca Kocipra, kako se je smuka! okoli stavbe. Ko ga ie vprašal, kaj dela. ga ie povabil osumljenec v klet na pijačo. Komaj pn je začel točiti, se je že pojavil pri Kociprovih ogenj. Na podlagi te ugotovitve je bil Rajh aretiran ter je orožnikom priznal vse zločine z vsemi podrobnostmi. Izjavil je, da je zažgal cerkveno po«lopjc j v pijanosti, pri Kociprovih pa iz maščevanja, ker I ga je Koci prov sin svoječasno močno pretepel, j ^ožar pri Kocipru je imel tudi usodne posledice. keT se je pri gašenju ponesrečil sosed Herman Rajh, na katerega se je v h'evu podrl goreč strop ter je ponesrečeni opeklinam podlegel. Pred joodar Bec, začel udrihati po fantih s krepelcem. Tudi Podlogar je dobil par udarcev, da je bit ves krvav. Podlesnik Jakob je hotel iti domov. V temni veži ga je nekdo udaril z ostrorobatim orodjem na glavo ter mu presekal no desni strani čela kožo. Komaj je Podlesnik Jakob odšel, je padel po njegovem bratu Pod lešniku Francetu udarec z motiko, ki mu je presekal levo temenico in poškodoval možgane. Šele ko je Podlesnik Franc po tem udarcu padel iz veže čez prag v sobo, je tejiež prenehal in so se pretepači razbežsla. Nesrečnega Podlesnika Franceta so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je pa vsled otrpnjenja možganov čez nekaj dni umrl. Sum je padel na gospodarja Beca Jakoba, na IPodlogarja Ignacija in Jamška Henrika. Pri razpravi je Bec Jakob vse tajil in prišel v nasprotje s zaslišanimi pričami in soobtoženci. Sodišče je Beca Jakoba spoznalo lfrivega zlo-iinstva uboja na pok. Franc. Podlesniku in težke tn smrtno nevarne poškodbe na Podlesniku Jnkobu in ga obsodilo na 2 leti in 3 mesece strogega zapora, Podlogar Ignacij in Jamšek Henrik pa sta bite obsojena radi lahke poškodbe Podlesnika Ja-Voba: prvi na 1 mesec, drugi na 14 dni zapora. Po izvedovanfm Našla se je na Hrvatskem trgu mala dekliSka torbica, ki se dobi v upravništvu našega lista. Celje .er Predavanje v Domu. Danes ob 10 dopoldne vsi v Dom v Samostanski ulici k predavanju g. dr. A. Breclja »O stigmatizaciji«. J& »Trnjulčica«. Preskrbite si pravočasno še danes dopoldne vstopnice za čarobno mladinsko opero »Trnjulčica«, ki jo uprizore ob 3 popoldne otroci brezposelnih steklarjev iz Hrastnika v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri dnevni blagajni od 10—12 in od pol 2 do začetka predstave. J3 40 letnico poroke obhaja v krogu Svoje rodbine danes zdrav in čil s svojo zvesto družico Marijo roj. Mak, Kari Dobršek, posestnik ua Ostrož-nem pri Celju. Slavljenec izhaja iz stare slovenske rodbine Doberškov iz Zagorja Ier se je v njegovem zakonu narodilo 12, njegovi sestri Mariji por. Ga-beršek na Ostrožnem pa 24 otrok. Slavljencema želimo, da bi zdrava in čila včakala še briljantno poroko. & Smrtna kosa. V tukajšnji javni bolnišnici je umrla 8 letna hči delavca iz Šmarjete pri Celju, Jelene Matilda. — Na Lavi št. 1 je umrla 66 letna zasebnica Neža Višnar. N. v m. p. & Učiteljsko zborovanje. Učiteljstvo celjskega in Vranskega okraja je zborovalo ob skoraj polno-številni udeležbi dne 11. t. m. v Celju. G. predsednik Gosak |e v nagovoru priporočal učiteljstvu, da se v teh težkih časih še tesneje oklene svoje organizacije in posebno polagal na srce učiteljstvu varčevanje. Glede dopisnikov je omeniti posebno nekatere. Stalnega pravnega referenta v itdružepju se odkloni, saj so za to centralni organi, ki naj rešujejo sporne zadeve. Glede stanarine naj sekcija nujno apelira, da ista ostane. O manjšinskih šolali je poročal g. Pogačnik ter priporočal ustanovitev Narodnega sveta, ki naj bi imel v evidenci te šole. Vnela se je burna debata in so zborovalci prišli do zaključka, da bi Narodni svet ne imel nobenega uspeha. Po zakonu nnj_ se prepove Slovencem po-sečati take šole, pa bodo manjšinski razredi izginili. V zadevi kmetijskih nadaljevalnih šol je poročal predsednik g. Gosak, naj se vsled pomanjkanja denarnih sredstev ustanovijo v našem okraju namesto kmetijskih nadaljevalnih šol kmetijski krožki, kjer bi se mladina poučevala o kmetijstvu. Gospa Jankovičeva je v lepih verzih poročala o gospodinjskih šolah. O novih učnih načrtih je poročal g. Roš: Država naj da okvir, potem naj se za posamezne banovine napravijo podrobni učni načrti. 0 Seja krajnega šolskega odbora za Celje se bo vršila v petek, dne 17. t. m. v zbornici osnovne šole za mesto Celje. Na dnevnem redu je obračun za leto 1932. & Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo imel svoj redni občni zbor dne 21. t. m. ob 7 zvečer v klubovi sobi hotela »Hubertus«. V slučaju nesklepčnosti. se bo vršil 1 uro pozneje drug občni zbor, ki bo sklepčen v vsaki udeležbi članstva. .er Tatvine denarja. Ge. Marici Bučarjevi, soprogi šoferja, je bilo dne 9. t. m. podnevi ukradenega iz omare v zaklenjenem stanovanju v Gaberju, Mariborska cesta 28, 1700 Din. Policija je ugotovila tatu, kateri je pa zaenkrat pobegnil. Ruše Osebna vest. Kot učiteljica prida v Ruše od Sv. Jurija na Ščavnici gospa Koruza; njen soprog je tajnik ruške posojiinice. Pretekli teden je bolehala cela »Mladika«, štiri učiteljice so zbolele za influenco, dve pa sla že itak več mesecev na bolezenskem dopustu. Samo moški so še kljubovali boleznim. Poroka. Na Smolniku je bil poročen gospod Josip Tomažič, tovarnar v Mariboru, z gospodično Marico Kluger. prokuristinjo v Mariboru. Ptui Pojdimo poslušat pisatelja Finžgarja. Danes v nedeljo, dne 12. t. m. predava ob 3 po- Eoldne v Narodnem gledališču eden najmor-antnejših slovenskih govornikov in mojstrov reda valile besede, pisatelj Franc S. Finžgar. redaval bo o -»Poti mimo Blatnega jezera« o tamošnjih Slovencih, ki so zapadli pod jarem Madjarov ter njihovi tužni zgodovini. Predavanje spremljajo lepe skiopfične slike. Podlegla... Kakor smo že v petkovi izdaji poročali, se je pripetila na javni cesti pri Hajdini liuda avtomobilska nesreča, pri kateri je dobila Marija Ponikvar, posestnica iz Gorečjevasi, težke poškodbe in so jo morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Nesrečnlca pa je kljub skrbni zdravniški negi po 48 urnem smrtnem boju poškodbam podlegla. Zdravniki so ugotovili hude notranje poškodbe; zlomljeno je imela tudi hrbtenico, kar je neposredno povzročilo smrt. Blag ji spomin. Tedensko službo gasilcev ima od 12. do 19. t. m. druga desetina drugega voda in sicer četo vodja Franc Breznik in desetnik Ignac Vauda. — Reševalna služba: šofer Ivan Omulec in desetnik Jurij šuster. Od moštva Jožef Knielec. in Rudolf Breznik. Zagoneten zločin. Strašen dogodek je razburil prebivalstvo Gruškovja in širne okolice v Halozah. Posestnico Marijo Pernek, ženo Jurija Perneka, so našli v postelji ubito. Imela je na glavi smrtne poškodbe, zadane s toporiščem motike. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Barbari v Halozah, kjer je bilo raztelešeno. V zvezi s tem zločinom so orožniki aretirali moža pokojnice ter ga odvedli v zapore ptujskega okrajnega sodišča. St. Vid pri Ptuju Danes po rani sveti maši ima naša Hranfjnica in Posojilnica svoj občni zbor. Preteklo leto se je morala Hranilnica boriti z velikimi težavami, pa je vseeno prav lepo uspevala. Z novim letom je znižala obresti posojilom in ima v načrtu še veliko znižanje, da bo res za km M a in vinogradnika velika pomoč. Preteklo nedeljo je pri nas gostovalo Prosvetno društvo iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju s prelepo narodno igro »Domen«. Prav lepo so igrali! Dvorana je bila polna hvaležnega občinstva. ki je vneto ploskalo dobrim igravcem. Domače Prosvetno društvo je, pri predstavi palo in igralo na lamburice. Naj ta gostovanja utrdijo medsebojno ljubezen I Se na svidenje! — Na pustno nedeljo priredimo lepo igro — burko Beneški trojčki. — Letos nas smrt kaj rada obiskuje. Imamo že 16 mrličev. povečini starčkov. Oklicali smo tudi že 20 parov. V ponadeljek imamo pet porok. Trbovlje Danes teden, v nedeljo 19. t. m,, se vrši važno sadjarsko pradavanje v Praprotnem ob 4 popoldne. Predava g. višji sadj. nadzornik Humek o sadnih škodljivcih in o obnovi češpljevih nasadov. Sestanek ob 4 pop. pri Božiču v Praprotnem. Vabljeni so vsi, ki imajo veselje do sadjarstva. Podružnica sadj. in vrtn. društva Hrastnik. Kje je uspeh? IPred 14 dnevi smo brali v časopisih, da se je številna deputacija odpeljala v Belgrad posredovat za večji odjem našega premoga. Kaj je opravila, pa še nismo zvedeli od nikoder. Iz razglasov pri rudniku je razvidno, da se bo delalo ta mesec samo 10 dni, torej še mani ko kdaj prej. Slišimo, da vsled teh vesti trgovci omejujejo oddajo živeža na kredit. Po računih naših strokovničarjev, naj bi se rudarji lansko leto zadolžili za 8,736.780 Din in da je narastel njih dolg po prodajalnah z onim od prejšnjih let na 18.227.800 Din. Ali iz vsega tega res ni izhoda? Ponavljanje. Uspelo veseloigro VODA«, bodo ponovili prihodnjo nedeljo v Društvenem domu Ljutomer G. dr. Rožič obhaja v ponedeljek, dne 13. t. m. svoj 97. rojstni dan in 70 letnico svojega doktorata. G. doktor je v Ljutomeru znana osebnost in najstarejši človek v naši župniji. Še vedno je telesno in duševno čil in zdrav. Še na sprehod gre. Za vsa dnevna vprašanja komunalne in velike politike se še zanima. Dnevno si da brati časopise, ker ga je vid nekoliko zapustil. Bil j? svojčas lovec, zdravnik, ki je ljudem rad in zastonj pomaeral, poln humanitarnega duha. Solimo g. dr. Rožiču, da bi v sve-žosti duha in telesa učakal se stoti rojstni dan. Kamnih Vsa društva kamniškega okraja opozarjamo, da si za vsako vprizoritev preskrbijo cenzurno dovoljenje ali pa vsako delo. ki ga nameravajo uprizoriti, pravočasno oddajo v cenzuro okrajnemu na-čelstvu v Kamniku. Zgodilo se je že večkrat, da so društva naslovila na glavarstvo prošnjo za dovolitev prireditve, ker pa so pozabila priložiti cenzurno dovoljenje ali pa delo oddati v cenzuro, niso dobila pravočasno dovoljenja in so morala vprizo-ritev preložiti na poznejši čas. Vse to je zvezano z veliko izgubo časa in s stroški, ker navadno društva že prej izdajo letake za vprizoritev. Tako se je ngodilo društvu >Kamnik«, ki je preteklo nedeljo namaravalo vprizoriti znano veseloigro »Moč uniforme«, pa se ie prepozno preskrbelo s cenzurnim dovoljenjem in je moralo predstavo preložiti na 1.9. t. m. Bratsko gasilno društvo iz Homca je nameravajo to nedeljo vprizoriti znano spevoigro >Kovačev študent«. Odbor je bil prepričan, da 'e igre. ki jo skoro vsak teden igrajo po raznih krajih in ki je skoro tako znana kot »Desati brat« ali pa »Divji lovec«, ne bo treba predložiti v cenzuro. Ker je prošnji pozabilo priložiti cenzurno dovoljenje, mu vprizoritev ni bila dovoljena. Za bratsko gasilno društvo bi bila izguba važnega predpustne-ga termina v veliko materijalno škodo, posebno ker je bil čisti dobiček priraditve namenjen za kritje stroškov novo nabavljene motorne brizgalne. Načelnik društva je zato odšel po cenzurno dovoljenje na bansko upravo. Kakor nam sporočajo, se bo vpri7x>ritev le velezabavne spevoigre, za katero je vladalo že tedne izradno zanimanje, danes popoldne na Homcu lahko vršila, ker si je društvo zdaj preskrbelo dovoljenje. Ker je še več takih zgledov, opozarjamo vsa društva, da v lastnem interesu vsako delo, ki ga nameravajo vprizoriti, pravočasno predložijo v cenzuro. S tem olajšajo oblastim poslovanje, sami pa si prihranijo neljubo zamudo in z njo združene aventuelne nepotrebne stroške. Domžale Drnes, 12. febr. uprizori dramski odsek Godbe« v svojem domu petdejanko »Babilon«. Prihodnjo nedeljo, 19. febr. pa bodo v godbenem domu fostovali člani pevskega društva »Škrjanček« iz marina ob Savi z znano spevoigro »Čevljar-baron«. Vabljeni I m »i v Trztc F Tržič O 4« X m Danes popoldne JL Uldl KranJ Poroke Kranjčanov in Kranjčani;. Na Brezjah se danes poročita gdč. Stoja Crobathova, hčerka g. Fran&i Crobatha, lastnika ugledne in stare veletrgovine z manufakturo, in g. dr. Janko Kosti, (»ravni referent pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. V Trbovljah se poroči danes g. Ivo Sire, tovarnar iz Kranja, z gdč. Marijo Božič iz ugledne trboveljske rodbine. V farni cerkvi v Kranju se poročita danes po]>oldne gdč. Lojzka Šmid in g. Lojze Pogačnik, poslovodja mizarskega podjetja J. Pollak na Farovški loki. Vsem mladim parom obilo sreče! Francoski tečaji »Krožka prijateljev Francije«. ki so zadnjih štirinajst dni odpadli radi obolelosti vodje tečaja, prof. N. Kiireta. se 1k>-onedcl.jek. dne t3. februarja. Zamujene ure se bodo dogovorno nadoknadile, da se ne bo noben tečaj prikrajšal. Klinični asistent dr. Leo Lemez Specijalist za otroške bolezni — v Zagrebu je preselil svojo ordinacijo ter ordinira od 3 do 4: Ribnjak 20/1, telef. 32-89 Jesenice »Grofica Marica«. Drevi ob 8 ponovi dramski odsek Krekovaga prosvetnega društva priljubljeno opereto v treh dejanjih »Grofica Marica«. Pripominjamo da je to že štirinajsta vpri- ti zoritev te operete na odru Krekovega društva, kar je pač rekord in najbrže še nobeno podeželsko društvo ni vprizorilo ene in iste igre tolikokrat. Snega nimamo prav nič, še celo v senčnih krajih je skoroda ves izginil. Smučarji se kla-verno drže, Rovtarji ne morejo voziti lesa v dolino, sankači so letos skoro pozabili kako se po-drične« od jsdtopišarja«, čudna in za gorenjski kot nenavadna zima. Pa pravijo očanci. da ga bomo še dobili in lo v izobilju, saj še sv. Valentina, sav-škega zavetnika ni, niti sv. Matije, vsi ti in še drugi ga bodo dali. Samo obstanka ne bo imel, ker ni podlage. Tudi podjetja, ki imajo svoj pogon na vodo, si morajo pomagali s pogonom na paro, ali bencin, kar jim povzroča vačje obratne stroške. Radovna in drugi manjši dotoki so ali čisto usahnili, ali pa je njih dotok čisto neznaten. JSaLSznanila Izvencerkveni sestanek Križanske moške kor,-gregacije prihodnjo 3. sredo odpade, ker bo isti v nedeljo, dne 19. februarja popoldne ob petih. »Lurška pastirira« na odru Rokodelskega doma. Podporno društvo za služkinje proslavi danes zvečer ob 8 v dvorani Rokodelskega doma, Koinen-skega ulica 12, 75 letnico lurških prikazovanj s tem, da uprizori krasno igro »Lurška pastirica«. Ker je zanimanje za igro veliko, prosimo vse, ki se žele udeležiti predstave, da si kupijo vstopnice že v predprodaji, ki bo danes od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu, Koinenskega ulica 12. — Začetek bo točno ob 8. Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, ima danes ob 9 dopoldne v dvorani Delavske zbornice svoj letni redni občni zbor. Breznica. Naš dramatični odsek vprizori drevi ob 6 Vombergarjevo »Vodo«. Hrušica. Kat. prosv. društvo priredi danes ob 4 popoldne burko s petjem »Davek na samce«. Nastopi tudi z raznimi pevskimi točkami in kupleti. Občili zbor krajevnega odbora društva Rdečega križa v Novem mostu bo dne 17. febr. 1933 ob 18 v posvetovalnici mestne občine Novo mesto. Dnevni red običajen, članstvo naj se občnega zbora udeleži v Sim večjem številu. — Odbor. Dol. Logatec. Kat. prosv. društvo uprizori danes ob 20 v svojem domu Vombergarjevo komedijo »Voda«. Prijatelji našega odra, ne zamudite ogledati si igre, ki se je doslej povsod predvajala z velikim uspehom. Radeče, pri Zidanem mostu. Diletanti Prosvetnega društva »Kmetska knjižnica« uprizore danes ob 4 popoldne v Narodne domu Zakrajškovo tri-dejanko »Pri kapelici«. Na sporedu sta tudi komična nastopa »Stražar in postopač« in »Postrešček Nace pri zaslišanju« ter kuplet »Narobe svet«. — Kdor si želi danes popoldne poštene zabave, naj pride v Narodni doni. — Krajevni odbor Rdečega križa v Radečah ima danes popoldne ob 3 v gostilni ge. Marije Požar občni zbor. — Pevsko društvo Kuni ima danes občni zbor pri »Žanetu«. Naše diiašfvo Akailemkinje! Liturgično predavanje za aka-demkinje se bo vršilo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 4 popoldne v uršulinskeni samostanu v Ljubljani. Predavanja te vrste so zelo zanimiva. Aka-deinkinja, udeležujte se jih! Radio Programi Radio-Ljabljlana i Nedelja, 12. februarja: 7.30 Svinjereja (g. M. Zupane). — 8.00 Nasveti za kmetovalce. — 8.16 Gimnastika (pred. g. Marjan Dobovšek) 8.45 Poročila. — 9.00 Versko predavanje. — 9.30 Prenoa cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10.00 O elektriki (dr. M. Vidmar). — 10.30 Pojem reklame (Trtnik Ivan). — 11.00 Šramel kvartet Pilih: Slovenska glasba. — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15.00 Mlekarske zadruge (Fr. Pavlica). — 15.30 Operetna ura. Sodelujejo gdč. Zupanova, g. Jelačin in orkester Triglav. — 16.30 Ljudska igra: Drzni plavač (St. Jakobski gled. oder). — 20.00 Slovenska moderna pesem v rokopisu, poje gdč. Milena Ver-bičeva pri klavirju dr. Švara. — 20.45 Legende (Dvorak) — štiriročno na klavir, igrata gg. dr. Danilo Švara in Eržen. — 21.30 Salonski kvintet, vmes čas in poročila. Ponedeljek, 13. febr.: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Schubertova ura, izvaja salonski kvintet — 18.30 Esperanto (g. Kozievčar) — 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 19.30 Zdravstvena ura: o hripi (pri-marij g. dr. Meršol) — 20.00 Prenos iz Zagreba: Filharmonični koncert Wagnerjevih del — 22.30 Čas, poročila. Torek, 14. febr.: 11.15 Šolska ura: Sneg in led ter njun vpliv na prirodo (Miroslav Zor) — 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, Radiokvartet, borza — 17.30 Ura francoske glasbe, izvaja salonski kvintet — 18.30 Nemščina (dr. Grafenauer) — 19.00 Dalmatinska krajina (dr. Andrejka) — 19.30 Junaki današnjega časa (Pavel Kunaver) _ 20.00 Večer slovenske sodobne glasbe 21.00 Prenos iz kavarne »Zvezda« — 22.00 Čas. poročila plošče (plesna glasba). Dra{li programi a Ponedeljek, 13. febr. Zagreb: 19.00 »Mojstri pevci iz Nurnbe.rga« — opera (VVagner) — Milano: 20.45 Wagnerjev večer — 22.00 Orkestr koncert — Barcelona: 21.15 | Večerni koncert. — London: 22,00 Koncert B. B. C. i orkestra. — Stuttgart: 19.25 Prenos iz Ino-mosta I 20.05 R." VVagner je v koncert — Toulouse: 23.30 ! Angleška glasba — 0.05 Simfonična glasba. — j Suisse Romande: 21.00 Vokalni koncert. — Bcl-I grad: 20.00 Operni prenos iz Zagreba. — Rim: ; 20.45 Wagnerjev koncert. — Boromiinster: 19.40 i R. \Vagnerjev koncert. — Praga: 20.40 R. Wagner-| jev koncert. — Dunaj: 18.00 »Tritsan in lsolda-, opera _ preno siz Dresdena. — Miinchen: 2100 »Tristan in lsolda«, 3. dej. — Budapest: 19.10 Koncert budimp. filharmonije. Torek. 14. februarja: Zagreb: 20.00 Odlomki iz tragedije vMacbelhc 21.00 Radio orkester. — Milano: 20.30 Operetni prenos. — Barcelona: 21.10 Operni prenos. — Ivondon: 21.00 Pester program— 22.00 Orkestralni koncert. — Stultgart: 19.00 Balalajke. — Toulou-so: 20.30 Večerni koncert. — Bukarešt: 20 00 Simfonični koncert. — Suisse Romande:. 21.15 Gledališka glasba. — Belgrad: 20.00 Prenos iz«, Zagreba. Rim: 20.45 Pester koncert. — Boromiinster: 20.00 Koncert moškega zbora. — l.ansenberg: 20.30 Nemška baročna glasba. — Praga: 19.00 Prenos iz Narodnega gledališča. — Dunaj: 19.50 Operetne kompozicije. — Miinchen: 20.00 Pester večer — Rihard MVagner Oh petdesetletnici smrti Kulturne sledi na Himalaji Zadnje dni se je vrnila iz neraziskanih predelov Himalaje neka ameriška ekspedicija, v kateri je sodeloval tudi ponesrečeni azijski raziskovalec Emil Trinkler. Nekaj nad letom dni je ta ekspe-dicija potovala. Naloga, kat aro .je ekspedicija dala yalska univerza, je bila: Pregled geoloških in bioloških prilik na Himalaji ter Karakoruimu. Vsekakor se je vrnila ekspedicija s prebogatimi poročili, ki deloma presenečajo. Našla je namreč tam ostanke starih človeških selišč iz prazgodovine. Kameno orodje vseh vrst priča o kulturi pračlloveka, ki ja v teh predelih (seveda prijetnejših klimatskih raamerah kot danes) živel. Hkrati je odkrila imenovana ekspedicija v istih zemeljskih slojih tudi ostanke mamuta, to je prva najdba, ki dokazuje, da sta pračlovek in mamut istočasno živela. Ostanki flore, ki so jo našli v izkopinah, dokazujejo, da je bilo podnebje Azije v pred zgodovinski dobi toplejša kot danes. Raziskovalci celo mislijo, da geografski razvoj tega ozemlja ni tako star, kakor se splošno domneva. Orjaške gorske verige in širne pokrajine so učenjaki kartografsko posneli; s tem se bodo izpolnile geografske karte tega predela. Prav tako so se koncentrirali na raziskovanje bioloških prilik ob najvišjih gorskih jezerih, pa 90 dognali, da se je življenje teh pokrajin povečini priselilo iz Osrednje Azaje. Pot te ekspedicije je bila dokaj težavna. Zakaj prepotovala je na udomačenih jahalnih živalih okrog 3000 km in se vzpela v višino 4500 metrov. Pomisliti moramo pri tem, da ne poznajo tamkajšnji kraji nobenih poti in da žive taki odpravniki v večni življenjski nevarnosti. Himalajski predeli pa nam postajajo kljub temu zmerom jasnejši. Fordovi delavci. Prva slika Fordove človekoljubnosti in optimizma, o katerem ima zmerom toliko beseO, je 100,000 delacev, ki so zgubili delo v Fordovih avtomobilskih tvornicah. Razume se, da ne gre tolik» množica mirno v brezup, marveč se gnete skozi policijske vrste, da da duška svoji nevolji. Kitafska uradno priznala katoliške šole Kitajska vlada je nedavno uradno priznala tri katoliške šole v Shanghaju: univerzo »Jutranja zarja«, kolegij sv. Ignacija in Solo Jutranje zvezde. Prv adva zavoda vodijo francoski jezuiti pariške provincije, tretjega pa »Pomočnice duš v vicah«. Kolegij sv. Ignacija, ustanovljen leta 1849, je dolgo časa služil kot pripravnica za kate-histe in učitelje. Danes je ta zavod s srednješolskim poukom; imel je v preteklem letu 516 učencev. Poučuje se na njem v francoščini in kitajščini. »Jutranja zarja« je novejša ustanova kakor kolegij sv. Ignacija .Da ustrežejo želji kitajske vlade, so dprli jezuiti leta 1903 šolo, ki naj bi pripravljala tolmače in prevajalce, toda skoraj istočasno so jo spremenili v zavod z visokošolskim poukom. Pred vojno so ga preuredili v sedamjo obliko univerze s tremi fakultetami: medicinsko, pravno in tehniško; v zadnjih letih pa je bila ustanovljena še četrta fakulteta: filozofska. V preteklem letu jc imela 554 slušateljev. Šola Jutranje zvezde je bila ustanovljena leta 1904 na prošnjo mladih poganov, nekdanjih učencev »Jutranje zarje«, ki so tožili, da za njih setre ni nobene dobre srednje šole. Zavod se uspešno razvija: zadnje leto je štel 304 učenke. Tovarniški rehorrl Neki ameriški tovarnar se je zadnje dni spravil na svojevrsten rekord. Ob 7.35 zjutraj je dal v gozdu posekati tri debla. Ob 9 je bil papir gotov, ob 11 so že čitali ljudje novice na tem papirju. Tako je bilo drevo v treh urah spremenjeno v časopis. Tolažba. — Zdravnik: »Vaša bolezen je sicer smrtna, ne povem vam pa, kako se imenuje, da vas ne bom po nepotrebnem strašil * Skozi pragozde Amaconke Padanje rojstev v Berlina V letu 1932 se je rodilo v Berlinu 36.000 otrok, lo se pravi 7000 otrok manj kakor po znaša povprečno število zadnjih desetih let. To nazadovanje se pozna kajpada tudi v calotneim številu prebivalstva v Berlinu, ki se tudi manjša. Od 1020, ko je štel Berlin 4.360.000 prebivalcev, se je zmanjšalo število za celih 150.000 glav. Gotovo je to prežalo-sten pojav tako naprednega mesta, kot je Berlin. Ameriški luksus Rihard Wagner, ki je eden največjih nemških glazbenikov in prav za prav ustvaritelj nemške moderne opere, je pisal sam libreto za svoje opere, a gradivo je jemal iz nemških narodnih pesmi in tako ustvaril nemško narodno opero. Trideset let je deloval kot dirigent v različnih nemških gledališčih, prepotoval je gotovo vsa evropska središča in prečestokrat živel v zelo bednih razmerah, dokler mu ni Ludovik II. Bavarski poklonil vilo na starnberškem jezeru. Leta 1876 je otvoril v Beyruthu gledališče, v katerem še danes sodelujejo prvi umetniki sveta. Benetke so videle 13. februarja 1883 umirati največjega nemškega glasbenega velikana po Beethovnu. Od takrat je minilo 50 let, ko je Rihard Wagner, genialni glasbeni reformator 10. stoletja, preminul. Ves kulturni svat pozna njegovo ime, zakaj s svojimi deli je zarezal globoke brazde v njivo glasbene umetnosti. V čem je prav za prav veličina Wagnerjevega glasbenega ustvarjanja? V tem, da je reformiral opero. Pre.i njim je dominirala po vsem svetu italijanska opera, kat are bistvo je bilo, da se je dr »mat ski element vše bolj umikal pevčevi ariji. Wagner pa je hotel vrniti operi njen primarni dra-maiski značaj: potisnil je pretiranost gole metodike v ozadje, oziroma zvezal dejanje z godbo v isto vrsto. Nad vse važno vlogo je dal pri tem orkestru, ki ni poslej samo goli spremljevalec onega, kar igralci na odru pojo, marveč naravnost sodeluje v dramatskem dejanju, tako da karakterizira vsako posamezno situacijo in osebo drame. Še več. Wagnerjev orkester ilustrira z glasbeno silo ono, kar se v dušah posameznih oseb dogaja, kakor jih mi v dramatskem dejanju gledamo na odru. — Skozi vse VVagnerjave opere teko brezkončne melodije, ki sicer nimajo arijskega značaja, so pa tem bolj prilagodene samemu dra-matskemu razvoju opere. To je glavno epohalno delo Wagnerjevo v glasbi. Na tem temelju je ustvaril 11 epobalnih glas-beno-dramatskih del. Prva štiri opere: »Rienzit, »Der fliegende HollBndert, »Lohengrin« in »Tann-hauserc so prav za prav priprava k onemu, kar je hotel VVagner s svojo reformo doseči. Šele »Tristan und Isoldec, »Meistersingerc, »Siegfried«, »Rihein-goldc, »Der Ring der Niabelungenc, »GStterdam-merung« itd. naim dajo pravega Wagnerja, ki pa v »Parsifalu«, tej apoteozi krščanskega velikega petka, doseže kulminacijo. Dve leti po prvi izvedbi »Parsifalat je Wagner kot 70 leten starček zatis-nil oči. Tudi žrtev hripe Najstarejša prebivalka londonskega zoološkega vrta, 150ietna želva »Sopac, je postala žrtev divjajoče lnripe. Pred nekaj ledni je obolela ta ogromna, tri centa težka žival. Zadnje dni se ji je stanje zboljšalo in že so mislili zdravniki, da je izven nevarnosti. A prisadila se ji je nenadno pljučnica in stara žival, ki je bila doma z Galapagos otokov v Tihem oceanu, je poginila. Pred kratkim se je odpravil francoski raziskovalec Royen Courteville na posebno misijo v divjino Amaconke. Courteville je znani južnoameriški raziskovalec, ki je že dvakrat prekoračil, seveda z največjimi težavami, Južno Ameriko peš in z avtomobilom. Sedanja njegova pol pa vzbuja veliko zanimanje zato, ker je na sledi stari zlati zakladnici cesarjev Inka. Na svojem predzadnjem potovanju po Južni Ameriki je namreč prišel po nekem srečnem naključju do stare listine, iz katere je raz-voeljal Skrivališče stare zlate zakladnice. Saveda je bilo težko razbrati smisel te listine, saj je bila popisana v neznanem jeziku Inkov. Courteville si je pritegnil za svetovalca nekega angleškega učenjaka za hieroglife — in prevod listina je bil gotov. Venerino svetišče izkopavajo. V okvirju velikih izkopavanj v Rimu so začeli zdaj odkrivali Venerino svetišče. To je zgradil v letih 48—46 pred Kr. Julij Cezar. Julijci izvirajo, kakor pravi zgodovina, naravnost iz Venere kot pra-matere ... Za zimske izletnike na Florido si je priključil pemisilvanski vlak poseben voz, ki ima vse udobnosti tega sveta: plesišče, telovadnico, b-irffet, filmske naprave, celo plavalni bazen. Ta voz vozi med Newyorkom in Miamijem. Seveda je vprašanja, koliko lindj m bo vozijo sa tam vlaku. Deulschland« na Nova nemška oklopna križarka na svoji prvi vožnji '« tu 10.600 iuuska kriiaika, piavo prvi vožnjL v kielskem zalivu, katero je odlično preatala. čudo tehniške iznajdljivosti Listina pove seveda zelo površno za ležišče zakladnice. Edini kraj, ki je dan kot fehodišče za nadaljnje iskanje, je nejasen. Njegovo ime je povsem neznano. Potem je govor o sosednji dolini v Andah. Ourteville pravi, da si bo sastavil pot do dragocenega skrivališča. Šel bo ob veletoku Ama-conki vse do kraja, ki je v dokumentu vsaj malo označen. Tu pa si bo sestavil karavano domačinov, ki ga bo vedla skozi džiunglo po zaznamovani poti. Raziskovalec trdi, da mu je najdba zakladnice postranska stvar. Ni se odpravil zato v džunglo-da bi tarm obogatel, marveč da bi odkril nov kos kulture Inkov. Kako so znali Inki skrivati podobne zlate zakladnice, je znano. Ako si je hotel oesar napolniti svojo državno blagajno, je oborožil karavano, kataro so vodili le nekateri državniki in duhovniki (samo ti so vedeli za skrivnost). Tu so naložili toliko zlata, kolikor ga je cesar potreboval. Ko so svojo nalogo izvršili, jih je dal cesar vse zastrupiti. Tako so bili knezi zmerom brez skrbi, da je ostala zakladnica še zanai[wej skrivnost. In tako se ni do današnjega dne še nikomur posrečilo najti pravljično bogatih zakladov. Slučajno se je zgodilo, da so prišli imenovani dokumenti v roke francoskega raziskovalca. Pa kljub temu ja vprašanje še zmerom odprto, kakšen bo uspeh. Sicer ni Courteville nikak novinec, marveč je najboljši poznavalec južnoameriških ozemelj, ki je na svoji prvi ekspediciji srečal znanega pogrešanca, angleškega polkovnika Favvcetta, vendar je težko verjetno, da bi odkril bogato zakladnico casarjev Inkov. Najmlajši udeleženec berlinskega jahalnega turnirja je štiriletni Ingeborg Pickhau s svojim dražestnim ponijem. Cena človeške krvi Ravnatelji pariških bolnišnic so postavili zadnje čase specialno tarifo za človeško kri, katero kupujejo ob priliki transfuzije. Za kilogram človeške krvi bodo poslej plačevali po 500 frankov. Izjeme so cmi ljudje, ki so imuni proti mnogim nalezljivim boleznim. Tem bo seveda dajati več za kilogram krvi. MLADI SLOVENEC Esčn: i ' K Mariji Devici Bršljanski Na Krasu zime ni, !e burja brenka ua veliko tamburico: drum, dram, drum, drucn, v kučmo zavij si glavo kum — — —! Ko pa sonce zasveti, burja zbeži za Nanoe. otroci hodijo čez kamne k Mariji Devici Bršljanski, romarčki bosonogi. Z bršljainccn ji opletajo oltar — — — na oltarni prt ootroeijo hijacinte, rla je cerkev kot kraški rrt-- Ko je Bog ptice barvat (Pravljica.) Ni ga otroka na svetu, ki ne bi poznal ptic. Kako so lepo pisane — nekatere lepo pojo, druge grdo. Kdo je vse tako uredil? Gotovo ljubi Bog. Poslušajte, kako se je to zgodilo! Ko je Bog ptice ustvaril — seveda iz prsti — so bile vse enake prstene barve, prav nič lepe. Bog se ie zamislil in sklenil, da pobarva vsako ptico drugače. Sklical je vse pticc pred svoj prestol. Pa se je zgodilo, da so večji ptiči prej prišli na vrsto, ker so male odrivali. Prvi je prišel na vrsto prevzetni pav. Hotel je imeti najlepše pobarvano perje. Bog mu je ustregel. Pomočil je čopič v različne barve. Prsi mu je pobarval z modro kovinasto barvo, posebno krasno pa mu je pobarval rep. Zato ga pav na vso moč rad dviguje in se razšopiri, da bi videli vsi, kako se mu sveti. Je pač prevzeten ptič ... Bog pa je ponižal njegov napuh s tem, da mu je pokvaril glas. Namesto da bi grdo kriči. In tako piavijo ljudje še danes: Pav ima lepo perje, pa grd glas. Nato so prišle na vrsto druge ptice. Pelikana je Bog pobarval z belo barvo, krokarja, ki ima opraviti z mrliči, to jc z mrhovino, je pobarval s črno barvo. Golobom je dal biserne ovratnice, ker so drugače krotki in ponižni. Kanarčka je pobarval rumeno, kragulja pa grahasto, ker ima rad grahaste čopke — kokoške. Predzadnji je prišel na vrsto lišček. Tedaj jc Bog videi, da mu je ostalo od vaške barve samo še čisto malo. Pobarval je zato liščka z vsemi barvami. Drobno glavico mu je pobarval rdeče, belo in črno. Perotnice mu je pobarval črno-rumeno in mu jih obrobil z belo barvo. Na prsi mu je narisal dve kostanjevi lisi, trebušček pa mu je lepo pobelil. Dal mu je tudi lep glas. Zadnji je prišel na vrsto slavček. Prepozno, kajti barve ni bilo več! Slavček je bil žalosten: ostala mu je suknjiča prstene barve. Dobremu Bogu se je zasmilil ubogi slavček in potolažil ga je z besedami: »Ker ti nisem dal lepe, pisane suknjiče, ti dam najlepši glas, da bo ves svet občudoval Ivoje petje.« Slavček se je Bogu ponižno zahvalil in zletel na grm. Tam je zapel, da šc ljudje šc danes vsakogar, ki lepo poje, pohvalijo: »Tako lepo poje kakor slavček!'« Opica in ogledalo V lepem in velikem kraljestvu, v katerem je vladal mogočni lev Košatogrivec, je nekoč nastala velika lakota. Nekega dne je sedela opica Skokonoga v kraljevskem vrtu in hrustala gosenice z listov rožnega grma. Od časa do časa se je plašno »zrla na vse strani; ker pa je bilo okoli nje rse mirno in tiho, je nadaljevala svojo skromno gostijo. Nenadoma jc opica zaslišala pod seboj prijazen glas: »I)obro jutro, teta Skokonoga! Zdi sc mi, da hrustaš gosenice?« Opica je pogledala navzdol in zagledala teto lisico, vso onemoglo in mršavo od gladu. Opica se je v zadregi zasmejala in dejala: »Da, dn, gosenice jeni, draga moja. Hudo je pač, če je človek lačen ...« »Pojdi z menoj,« jo je povabila lisica. »Vem, kje lahko dobiva mastno kosilo. Naš kralj Košatogrivec ima v svoji palači privezano papigo. Ta žival ne koristi nobenemu, najinemu želodcu pa se bo močno prilegla. Pojdiva po njo!« Ko sta prišli do kraljeve palače, je lisica dejala: »Splezaj na balkon in odondod v notranjščino ter odkleni vrata, vse drugo bom žc jaz poskrbela.« - Opica je storila, kar ji je velela teta lisica. Splezala je na balkon, odprla vrata in obe sta se prihuljeno splazili v dvorano, kjer jc papiga dremala na svojcai stojalu. Lisica se je tiho splazila do nje, planila nanjo in ji pregriznila vrat. Potem je začela puliti perje iz nje, rekoč: »Ko lev zagleda to perje, bo prepričan, da mu jc papigo usmrtil maček.« Med tem, ko je lisica mrtvi papigi pulila perje, se je opica sprehajala po dvorani in si ogledovala prelepe reči, ki so bile v njej. Tnko je prišla do ogledala in zagledala v njem na svoje veliko presenečenje prav takšno opico, kakor je bila ona. »Kaj pa je to?« jc vprašala lisico. »To jc ogledalo,< ji je pojasnila lisica, »in opica v njeai je tvoja lastna podoba.« In v resnici: opica v zrcalu jc verno posne- mala tbc, kar je opica pred ogledalom storila. Kazala je zobe, se čebljala za ušesi, se smejala — vse natančno tako, kakor ona. »Čudovito!« je šepetala opica. »To sem torej jaz. Nikoli si ne bi mislila, da sem tako lepa!« Med tem, ko je opica nečimurno zijala v ogledalo, je teta lisica tuhtala, na kakšen način bi ogoljufala opico za slastno pečenko in jo pojedla sama. In se je domislila. Stopila je k njej in ji laskavo dejala: »Da, da, to si ti, draga moja prijateljica, in nihče drugi! Pravu krasotica si mi. Čakaj, da se ne utrudiš na trdih tleh — evo ti mehkega perja! Sedela boš na njem udobno kakor na zofi.« Opica se jc v svoji nečimurnosti čutila zelo počaščeno. Sedla je na mehko perje in se jela znova ogledovati v zrcalu. Lisica pa je izrabila ugodno priliko in jo s papigo v gobcu j>opihala iz dvorane... Dolgo je opica sedela pred ogledalom in se ogledovala v njeai. Nenadoma pa je začutila na svojih ramah težko šapo in zaslišala razjarjen glas levjega kralja: »Aha, vendar 6em te enkrat zasačil, tatica! Usmrtila si mi papigo — čakaj, to mi boš drago plačala! Privezal te bom namesto nje nn stojalo. Za kazen boš morala vse življenje gledati v ogledalu svoj neumni obraz!« Od tistih dob je opica dan za dnem cnorala sedeti na stojalu, kjer je nekoč čepela papiga, in ogledovati v ogledalu svoj otožni obraz, s katerega so mnogokrat padale dobcle solze — za izgubljeno prostostjo. Teta lisica pa 6e jc v svojem brlogu škodoželjno smejala, ker je na tako zvit način opeharila opico. Nenasitni martinček Nekoč je ogromna vojska potujočih mravelj napadla mesto Marseille. Dn meščani nepovabljenih gostov niso bili prav nič veseli, si lahko mislite. Mravlje so pojedle vse, kar 6o dobile v mestnih hišah in shrambah. Meščani uiso vedeli, kako bi si pomagali. Pobili so žc na tisoče nadležnih živalc — a bilo jih je čedalje več. Tedaj so se meščani v svojem obupu spomnili martinčkov, ki so največji sovražniki mravelj. Kako pa je ta pomoč zalegla proti ogromni armadi mravelj, vidite na slikah... 1. Neki martinček, ki je bil silno lačen, se je postavil na pot, po kateri so mravlje v nepregledni procesiji romale v mesto. »Holaj,« si je .itislil, »to bo pojedina! Lačcu sem, da bi jih pohrusta! milijon!« In jih je začel požirati s takšno vneino, kakor da že leto dni ni imel ničesar v želodcu. Kmalu ga jc začelo boleti grlo od prehitrega hlastanja. A njegova požrešnost je bila tolikšna, da ni nehal hrustati in požirati mravelj vse dotlej — 4. — dokler ni postal debel in napihnjen kot balon. Tedaj sc jc hotel odstraniti, a se ni mogel; noge ga niso več nosile. Negibno je ob ležal na inestu in pogled nanj jc bil kaj klavrn. 5. In konec? Požrešnost sc jc bridko maščevala nad ubogim martinčkom! — Mravlje, ki jih je bil on požrl, so nazadnje požrle njega.. Profesor risanja je bil na potu v šolo, ko ga zaloti ploha. Avtotnksija nikjer, zato se je moral zadovoljiti z izvoščekom. Ko je hotel stopiti v kočijo, jc opazil, da jc bilo v voz vpreženo strašno klavrno in izmaličeno staro kljuse. »Kaj je to?c jc vprašal profesor. Voznik jc sledil pogledu ter dejal: »To je konj, moj konj.« »Tako, to je konj,« se je začudil raztreseni profesor risanja, »zrndirajte in žc enkrat narišite!« ZA BISTRE GLAVE IIIIIIIIIHHIIIIUimHlllllllllllinillllMIUIlUIIIIIHIIIIIIIMMMIMMIlllHMHIH Rešitev »polnjevalke: Zgodbica Striček jež je sklenil: >Branjevček postal bom! Za denarcev mošnjo iglice prodal bom.« In sc je napotil v daljno tuje mesto. Čvrsto kakor mladec meril, hej, jc cesto. Pa — buu, buuu! — pritulil volk aiu je naproti. Jež se zvil je v klopčič: »Zdaj se me pa loti!« če bi bil brez igel, volkec bi ga haui. Jež zato jc sklenil: »Igel nc prodam!« Pravilnih rešitev je bilo 106, Za nagrado je bila izžrebana Stanislava R o b I e k, učenka lil. razr. v škof ji Loki. Dobi knjigo »Naj- denček Jokec«. J. P.: Modri slavček 438. Dragi Kotičkov striček! — Iz Škofje Loke se :nalo otrok oglasi v Tvojem kotičku. Zato ti pišem jaz. škofja Loka je zelo lepo in prijazno mesto. l)n jc to res, si sc lahko v nedeljo prepričal, če si poslušal radio. Povedati ti moram tudi to, da smo v soboto dobile v šoli spričevala. Pričakovala sem ga s strahom, ko pa sem videla, du imam skoraj v vseh predmetih odlično, seru bila grozno vesela. Potrudila se bom, da boin imela konec leta vse odlično. — Striček. vprašaj no še druge, kako so se učile in kakšna spričevala so dobile. Dozdaj Ti tega še nobena ni pisala. Te pozdravlja Silva Oblak, učenka IV. razr. v škofji lx>ki. Draga Silva! — Predavanja o škofji Loki nisem poslušal, ker radio zvočnika šc do danes nisem prejel, čeprav sem ga že zdavnaj naročil v trgovini, kjer prodajajo take reči. Ne gre in ne gre mi v glavo, zakaj mi ga ne pošljejo. Saj sem jim vendar sveto obljubil, da poravnam račun takoj, ko zadenem glavni dobitek v državni loteriji. Ugodnejšega in zanesljivejšega iamstva jim pač ne more nihče dati, ali ne? No, vidiš, in kljub temu mi radio aparata ne pošljejo! To jc silno grdo in močno nevljudno od njih, bi dejal. Torej, kakor rečeno, predavanja o škofji Loki nisem imel čast poslušati, potrdim pa vseeno nn ves glas, da je Školja Loka prijazno mesto. Saj jo dobro poznam še izza onih dni, ko sem drgnil hlače po njenih šolskih klopeh in sc junaško pretepal s tamkajšnjimi paglavci, ki pa so danes žc ugledni in spoštovani možje. Ah, kje so tisti lepi, zlati 6tari časi...! To, da mi noben kotička r spričevala nc oine ni, sc tudi meni jako, prejako sumljivo zdi. So ta spričevala najbrž take sorte, da močno po leskovi šibi dišijo, zato pa fantiči in punčke (ako vztrajno in previdno molčijo o njih. Da, da, je pač hudo obujati pekoče 6pomine na grbi, na likljih in še kod drugod — to predobro in prebridko vem sani! Pozdravljena! — Kotičkov striček. 459. Dragi Kotičkov striček! — Danes Ti pišem tudi jaz. Zelo bi me veselilo, če bi me prišel poslušat, kako znam igrati na klavir. Najraje igram Mopslčka« in tisto za rojstni dan. »Mladega Slovenca« zelo rada čitam. Včasih so v njem tako lepe povcsticc, da bi jih čitala ves dan. Samo premalo jih je. Te prav lepo pozdravlja Boiana Demšar. učenka IV. razr. v škofji Loti. Draga Bojana! — Vidiš, pa sta se kar dve Škofjcločanki naenkrat znašli v mojem količku. To je gromozanska čast za vaju, še večja pa zame, ki ŠkoFjeločanke silno obrnjtam. Žc zaradi njihovega prelepega dialikta, ki moja ušesa tuko prijetno boža, kakor bi slavčki poli. Sicer sc ne spominjam več natančno, kako že. čudovito lepo »ovijate in naglnšatc besede, toliko pa vendarle še vem, dn pri vas smrti, vrta, krta in prta ne poznate, nego jioznate samo smeri, ve rt, jterta in nert... Kakor sladka godba zvenijo nam, Ljubijaučanoin. te besede ua S Bogal gospod je imel čudovito lepega slavčka, ki ga je zelo ljubil. Slavček ga je od časa do časa razveselil, da mu je sedel na ramena ali ua roko. Zato je bil gospod nanj ponosen in ga je rad hvalil svojim gostom. Spet se ju /.godilo nekoč, da so gospoda obiskali gostje. Ker so bili gostje gospodovi prijatelji, jih je povabil za mizo in pogostil. Sladkega vina in predobrih prigrizkov jc bilo obilo. Veselo so se gostili gostje in gospodar. Kakor navadno je bila tudi to popoldne kletka odprta in slavček je zakrožil po sobi in sedel gospodu na rame. Zmajal je z glavico na desno in levo in pogledal goste drugega za drugim. Gostje so se veselili z gospodarjem prijaznega slavčka. Da bi pa gostitelj še povečal veselje, je vzel v desnico poln kozarec, ga vzdignil in napil svojemu ljubljencu. Nato mu je ponudil z lastnega kozarca in prelepi slavček je pil. Gostje so se že smejali ob pogledu na slavčka, ki je tako ljubezniv in se zna prikupiti, da celo pije gostitelju in gostom na zdravje. Komaj je pokusil par kapljic, že je občutil, da vino ni slabo. Sluboten je postal, se zamajal in odletel v kletko, kjer je kmalu trdno zaspal. — Vino res ni bilo slabo, ker so bili gospodje najljubši gostiteljevi prijatelji. Ne dolgo potem, bilo je čez malo dni, so spet prišli gostje. Ti gostje so bili ludi gospodovi prijatelji, a so bili povsem drugi od zadnjih. Spet jih jc pogostil gospodar in slavec je, ker je bil takn vajen, sedel na ramena svojega gospoda. Zdaj je gostitelj poskusil kot zadnjič. Napil je ljubljencu in mu ponudil. Toda slavček se je od zadnjič zmodril. Globoko se je priklonil gospodarju, razpel krila iu odletel skozi odprta vratca v kletko ... STRICKOV KOTIČEK uho. lludo, hudo smo vam nevoščljivi za ta prelepi dialekt! Klavir jaz, ki imam velik talent za godbo in sem muzikuličeii skorajda tako kakor naš kuža, od sile rad poslušam — najraje pa takrat, kadar molči. O takrat sem tako navdušen za klavir in ujegov milo doneči molk, da ini solze ginjenja oblijejo usahlo lice in 6e mi srce kar topi od blaženosti. Da, da, klavir je re6 prekrasen instrument, imeniten instrument, šc skorajda imenitnejši od orglic! Le to napako ima klavir, da glasuo in grdo zabrenči, če se dotakneš njegovih tipk. Za toliko so orglice boljše od klavirju, kajti orglic se lahko ves božji dan dotikaš z rokami, pa ne zabrenčijo... Kako pu Ti igraš na klavir? Če ga igraš tako, da pustiš one potuhnjene tipke popolnoma pri miru, Ti obljubim, da pridem občudovat Tvoje divno sviranje. Tudi :Mopslčku« bi rad slišal. Saj je to vaš kuža, ne? Sicer si malo nerodno povedala, da najraje igraš »Mopslčka«, ampak jaz Te kljub temu dobro razumem. Si pač hotela povedati, da najraje igrata z Mopslčkoin skupaj, ne? Ti igraš na klavir, Mopslček pn Te spremlja v svojim ubranim tuljenjem... Ali ni tako? Lepo pozdravljena! — Kotičkov striček, nagujivec. 460. Dragi Kotičkov striček! — Slišiš, striček, zadnjič sem čitala v Tvojem kotičku o nekem čudnem mlinu: nu eni strani mečejo vanj sive 6larčke, ua drugi strani letijo iz uje-ga mladi in čvrsti fantje. Gotovo si tudi Ti skočil v tu mlin, kajti na sliki v jubilejnem »Slovencu« izgledaš tako mlud in nc star, kakor trdiš vedno in povsod. Zadnjič sem tudi čitala, da se Ti je neka majhna punčka ponudila za Kotičkovo tetko, m si jo zavrnil, češ, da je premajhna za to. _az sem pa že malo večja od nje in bi me res lahko vzel za tetko. Ni Ti treba misliti, da sem kakšna mila jera in da bi imel z inenoj križe iu težave. Striček, pridi kdaj v Celje, dn si ogledaš to majhno, a vendar zelo le|k) cnesto. Gotovo Ti je znana preteklost tegu mesta. Kajne, da smo lahko ponosni na naše hrabre celjske grofe? Torej le kmalu sc prikaži, kajti z velikim veseljem Tc pričakujemo! Te pozdravlja Zlata Ne ve m kdo, učenka (?) razr. v Celju. Druga Zlata! — Saj veš kako sem skočil v mlin. Svojo zunanjost sem spremenil v jubilejnem ^Slovencu« na čisto drugačen način, kar sem nu doglo in široko razložil že nekemu drugemu kotičkarju. K je imaš pn oči, da si oni moj odgovor prezrla!? Meni — kakor rečeno — mlina prav nič treba ni. ampnk, močno verjetno se mi zdi. da si ga zelo, zelo potrebna Ti! Ni izključeno, du si žc tako stara »punčka« in »učenka«, da Ti oni prečudežni mlin noč in dan [K> glavi roji in bi za vse ua svetu rada izvedela. kje se ta mlin nahaja... Ampak jaz Ti tega nc povem, ker bi bil poleni na ta mlin takšen naval, da bi se rozletcl. Vse ženske bi hotele skočiti vanj. Ubogi mlin! Za Kotičkovo teto bi rada prišla k meni? Pa pridi! Ampak to Ti povem, da sem silno strog gospod. Zu vsako nerodnost, ki bi jo napravila, bi zletela iz kotičku in Ti jaz niti sadijo!« ne bi dejal. Saj eo Požgančev oče tudi zleteli — kur spomni se nanje — in šc kako daleč in visoko: na luno. Ali To nič ne strese groza ob misli, da l>i tudi Ti utegnila zleteti tako visoko? Če kljub temu vztrajaš pri terji, da bi rada postala Kotičkovo teta, sc pa pomeniva. Ali veš, kakšno bo tvoje opravilo? — Brisalu ini boš očala in peresa, nalivala v tintnik črnilo, hodila v trafiko po tobak, česala brado, kupovala Zuliiznikovc torte, pometala kotiček, držala jeziček za zobmi od jutra do večera, le trikrat na dan boš lahko navdušeno zaklicala: »Živel Kotičkov striček!« Prekrasno življenje, kaj? Če si pripravljena pod temi veleugodnimi pogoji sprejeti službo Kotičkove tete pri meni, lahko pridrviš v Ljubljano že danes! Če smo nn celjske grofe lahko ponosni, ne vem. kajti jih jaz prav nič ne poznam. V šoli smo se že učili o njih, v šoli — ampak jaz ne morem priseči, da so bili res takšni, kakor jih opisujejo bukve. Če človeka osebno ne'poznuš. vendar nc moreš trditi o njem, da jc dober ali slab. Pri nas pa se kljub temu najdejo ljudje, ki so prepričani, da jc to. kar oni sodijo o celjskih grofih, edino pravilno in resnično. So v ljubljanskem gledališču dvakrat igrali celjske grofe. Len krat so nam jih igralci prika,zali kot silno hrabre in velczaslužne može, drugič pn kot navadne strahopetce in ničvredneže ... Zdaj pn ucibiij. če hočeš, kdo inm prav! V Celje naj pridem? Če si res tako sililo želile videti mojo skromno imenitnost. Vam rn-devolje ustreženi. Pripeljem se. tja točno nc-keaa dne v letu ob tej in tej uri. Čakajte me na kolodvoru z godbami, zastavami, slavoloki, ocvrtimi piškumi in slavnostnimi govorniki! Na svidenje! — Kotičkov striček. 461. Dragi striček! — V začetku pisma Te vprašam, če <=i zdrav, kajti zdravje je edina sreča za človeka. Mnogokrat sem že čital Tvoj kotiček, toda nihče Te še ni vprašal, kako jc kaj s Tvojim zdravjem. Te lepo pozdravlja Jože Cankar, učenec VI. razr. v Sostrem. Dragi Jože! — Kar ostnniel sem nad Tvojim pismom. Lej ga, lej, sem si dejal, tega me pa res še nihče ni pobaral! In Ti moram odkrito priznati, da niti sam še nisem pomislil na to, da i>i utegnil biti bolan. Še danes pojdem k zdravniku in ga povprašam, kako je z mojo edino srečo: ali jo imam še ali nič več? Če ho zdravnik ugotovil, da jo imam šc, boni gromozansko vesel. Samo to je škoda, moj dragi jože, da človek od samega zdravja — to 6e pravi od edine sreče — še ni sit. Poleg tc »edine sreče« mora pač imeti tudi nekaj cvenka v žepu — drugače je joj! Ali nc poznaš nobenega brezposelnega, ki ima zdravje, drugega pn nič? Daj no, pobaraj ga, kako je kaj zadovoljen s svojo »edino srečo«! Sem močno radoveden, kaj Ti bo odgovoril. Pa šc prihodnjič kaj o tem, ko bo več prostora. Bog Tc živi! — Ko tičkov striček. Gluhi cigan. Neki cigan, ki je slabo slišal, vendar ni bil zalo nič manj prebrisan, je prodal svoje staro kljuse nekenru lahkovernemu kmetiču, kateremu je svojo mrho na vse pre-tege hvalil. Nekaj dni nato je kljuse crknilo. Ves razburjen je kmet tekel k ciganu in je kričal: »Da bi te vrag..pošteno si me nabri-salk — »Da, da,« odvrne cigan, »me prav veseli, da si zadovoljen.« — »Kaj, zadovoljen?« je vpil kmet, »ti me ne razumeš, prevari! si mo s svojo kobilo!c — »Tako, tako,«vje menil oigan, »saj sem vedel, da je boš vesel! No, kaj pa dela sedaj tvoja kobila?« — »Crknila mi je!« je ves iz sebe zatulil kmet. — »Glej, glej,« je malomarno pripomnil cigan, >tervera stroja. Iz Anglije se je širila ideja strokovnega pokreta tudi v druge države, kjer se je industrija in ljudska kultura bolj razvijala. Treba je bilo povsod mnogo žrtev, pu-eden so se uveljavile, ludi pri nas je precej časa trajalo, da so ljudje in razni voditelji razumeli pravi pomen in cilj delavske strokovne organizacije. ŽENA IN DOM Naše stanovanje Prvi uspehi. Obširna socialna zakonodaja, ki danes skoraj povsod obstoja v zaščito delavstva, je delo strokovnih organizacij. Sadovi pol stoletne borbe strokovnih organizacij je zavarovanje zoper bolezen, ne^ode, brezposelnost, starost, smrl, dalje zaščita delovnega časa, zdravja itd. itd. Danes ima delavstvo možnost, da sodeluje in soodločuje na socialnem, gospodarskem in kulturnem polju. Čini bolj raste, lem večjo možnost ima, da svoje pridobitve izpopolni, oziroma pridobi še novih. Nadaljnji borba. Priborjene pravice delavstva nikoli niso tako sigurne, da bi jih ne mogel nihče odvzeti. Delavstvo, ki se zaveda, da so njegove pridobitve v stalni in vedno večji nevarnosti, da jih kapitalizem zopet stre — se Iki znalo braniti z močno strokovno organizacijo. Močne delodajalke organizacije, mednarodni industrijski t r ust i in kar-teli so nam priča, da je kapitalizem koncentriral svoje moči. samo da obdrži neomejeno oblast nad zemoVskinii dobrinami in nemotenim izkoriščanjem delovnega ljudstva. Zato ho in je potrebna borba delovnega ljudstva za njegove pravice; za njegov obstoj. To borbo Im) pa vodila uspešno le močna strokovna organizacija. Delavska strokovna organizacija ne vodi samo zgolj borbo za kruh, temveč je tudi poklicana, da varuje zdravje delavca, njegovo pravico do dela, svobode, izobrazbe, gospodarske osamosvojitve, pravico do družine in do ugleda. V tej borbi ne zadostuje !e velika armada, temveč tudi in to v veliki meri, prava delavska zavest. Danes razpolagajo strokovne organizacija s skoraj 50mi!ijon-sko armado strokovno organiziranih delavcev in nameščencev. Strokovne organizacije /hirajo delavstvo vseh strok in vseh poklicev in tudi nameščence, katere vodijo do socialne ravnopravnosti. do gospodarske sigurnosti po poti. ki je moralna in zato pravna. Ce stopimo v tujo sobo, se nam zdi, kakor dii bi se nam odprla neka duša. Tako je, kakor da bi ua prvi pogled spoznali značaj, dušo stanovalca. Čutimo: tu stanuje ali ura-duje • suhoparen, neprijazen, pedantičen človek Ali nn: tu živi in snuje nekdo, ki jo pri- kake j>riprave ali orodja. Eu sain stol ali naslonjač, postavljen neprisiljeno v kak prazen kot, ob prazno steno, more izpremeniti lice sobe. Tudi v odstranitvi vsega nepotrebnega se kaže mojstrstvo. Vse to ne slane nič, razen malo okusa Čuda moro ustvariti rodno »tp- _____ Kotiček ženske solm Kat. socialna prosveia Vse katoliško organizirano življenje se je javljalo in se še javlja v prosvetnih društvih. Iz te šole so izšli vsi veliki slovenski možje, la sotn nam je dala velike in požrtvovalne žene. Za svoj visok kulturen standard se imn slovenski narod zahvaliti katoliški prosveti. Katoliška prosveia je klesala značaje, ustvarjala pijonirje in borce za kulturne, gospodarske in politične pravice slovenskega naroda. Katoliška prosveta je bila lista, ki je našemu ljudstvu odprla oči, da se je zavedlo vsega svojega bistva, da je vrglo raz sebe vse verige in spone, in da je krepko obračunalo z vsemi svojimi zunanjimi iu notranjimi sovražniki. Katoliška prosveta ima nemalo zaslugo pri lem. da se je osvobodil n;:š krnel iz rok liberalnih oderuhov. VIi pa jc danes žc čas, da se naša slovenska katoliška prosveta vsedc na svoje lavorikc in z zadovoljstvom opazuje to ogromno delo? Nikakor ne! Naša katoliška prosveta ni prišla niti do polovice svoje poli. 'laka jo še ogromno delo. Calta jo delavstvo, to ubogo slovensko delavstvo. ki ga danes brez kazni vsakdo izkorišča, kolikor ga le more. To delavstvo, ki je lačno kruha iti pravice, mora n ki rešiti in dvigniti! Dela-vsko vprašanje ie in mora biti propram naše katoliške prosvete. V naših prosvetnih domovih naj vzcvete novo življenje, tu naj se izšolajo delavski voditelji, katoliški apostoli ia organizatorji. In še to pomnimo, da poglavitno delo ne obstoja odslej več v prosvetnem domu, anvpak izven prosvetnega doma: v tovarni, v rudniku, v delavnici 'in pisarni. Ponavljamo, kar je nekje zapisano: »Prosvetni domovi niso zavetišča za rešene, ampak velike vojaške pisarne, kjer s? delajo načrti za ofenzive na življenjski fronti. Prosvetni domovi niso zidovi, za kalere se skrivamo pred viharji življenja, ampak delavnice, v katerih se opremimo, da bomo prenašali viharje. Prosvetni domovi niso pristanišča, kamor se zatekajo razbite ladje, ampak luke. iz katerih gredo rešilni čolni ven na morje, da pomagajo tistimi, ki se potapljajo.": Katoliška prosveta jc postala delavska socialna prosveta. Še se bo po naših društvih gojil šport iin se bo gojila dramatika in petje in se bodo prirejali prosvetni večeri, sestanki, debata i večeri in govorniške vaje, toda vse lo kot sredslvo in šola za bodoče težka dneve, ko bo morala slovenska katoliška prosveta začeti bolj odločen boj za zmago delavskih pravic. Delavska zborovanja Povsod -po svetil se vrše številni delavski kongresi in številna zborovanja. Delavstvo se sestaja, da se pogovori o svojih težavah in da poišče rešitev in izhod iz skoraj brezupnega socialnega sla-nja. Ta jjborovanja so dokaz, da »e delavstvo zaveda svoje moči in da se zaveda ludi lega. da iwt ne bo nihče pomagal, če si ne bo pomagalo samo. Mednarodna zveza knjigovezov je zborovala na Dunaju. Ta zveza šteje 100.000 članov v 1.4 državah in se po svoji dobri organizaciji približuje grafičarjem. Tudi na tem zborovanju se je zahtevalo skrajšanje delovnega časa in uvedba državnega -posredovanja dela v vseh onih državah, kjer to še ni izvedeno. V Amsterdamu so zborovali pristaniški delavni, v Parizu pa osebje spalnih in jedilnih železniških voz. Ugotovilo se je, da se tem delavcem v nekaterih državah ne dovodi presto udejstvovanje in ovira ziborovalna svoboda. Tem državam je bil poslan odločen protest. V Belgiji sc je vršil kongres katoliških strokovnih organizacij, ki imajo v tej državi 230.360 članov. Zborovale! so odločno protestirali zoper nameravano znižanje brezposelnih podpor. Sestavil se je za bodoče delo nov gospodarski program, Iz poročila je razvidno, dn nam morejo služiti belgijske strokovne organizacije za vzor. Javna dela v Italiji za omiljenie brezposelnosti V italijanskem državnem proračunu je določenih 680 milijonov lir za javna dela. ki se bodo izvajala samo v to svrho, da se omili brezposelnost. 550 milijonov lir se bo porabilo za nova dela, 130 milijonov pa za nadaljevanje žo pričetih del. S tem denarjem se bo dalo zaposliti 50.000 brezposelnih delavcev. Poleg diržave pa innajo v načrtu razna javna dela tudi občir posebno večja mesta. V Milanu so določili za zimska javna dela znesek 150 milijonov lir, Turin pa 105 milijonov lir Edina rešitev Danes gre za to, da se rešimo iz kapitalističnega objema, da si izvojujciuo svobodo, pravo in resnično svobodo, ki je bo deležen vsakdo. Danes gre za to, da si priborimo enakopravnost; toda ne tiste navidezne, pravne in po!ilične enakopravnosti, temveč, da si priborimo ludi socialno enakopravnost. Vsi ljudje smo si enaki v dolžnostih in pravicah. Svet in njegove dobrine so ustvarjene za vse. Zato Imamo tudi o vsem pravico, rla odločujemo. Poleg vsega tega pa gre danes še za nekaj, namreč za lo, kako rešiti sc kapitalistične nadvlade, kako priboriti si svobodo in socialno enakopravnost. kako doscH socializacijo gospodarstvu. To vprašanje, kako, po kateri poli in s katerimi sredstvi bomo dosegli svoj namen, je morebiti eno najtežjih vprašanj vseh časov. Tisoči in tisoči |>o-uujajo svoje predloge, nasvete in rešitve in jih vsiljujejo ljudem z naravnost reklamno kričavostjo. Ljudje se jih oprijomljejo, pa jih kmalu razočarani spet opuste. Toda, ali res ni rešitve, ali snio obsojeni, da živimo v neredu in sovraštvu in trpimo revščino, glad in krivico vse dni svojega življenja? Ali je Kristus zaslonj govoril o ljubezni, pravičnosti m bratstvu, zastonj trpel in umrl na križu? Ali so ob 1000 letnici njegove smrti postali njegovi nauki zanič in nesposobni, da prinesejo hvč v temo in red v ves svetovni nered? Rešitev je — samo ona — v imenu Kristusovem. Razpršimo meglo okoli sebe, d;i nam ne bo zastirala svobodnega razgleda, bodimo samostojni in ne pustimo si vplivati od sovražnih nam htijska-cev. bodimo katoliški Slovenci skozi iu skozi, vedno in povsod! ('rpajino novih sil in moči samo pri svojem vrelcu — v naukih Kristusa in Njegove Cerkve! To je edina rešitev — po svojem svetovnem prepričanju ocenjevati vse dogodke na kulturnem, političnem in tudi gospodarskem polju, v svojem svetovnem prepričanju najti rešitev vseli važnih sodobnih vprašanj. Drobne vesti - v dveh, treh vrstah Po poročilu urada za posredovanje dela v Varšavi je brezposelnost v Poljski padla za 69.860 oseb v letu 1032. Letos januarja je bilo registriranih 231.239 brezposelnih. Sesturni delavnik in petdnevni delovni teden je sklenil uvesti v vse obrale delovni odlbor ameriške poslanske, zbornice. Bomo videli. V industrijskih podjetjih vrbaske banovine je bilo v preteklem letu 781 nesreč pri delu. od teh je bilo 14 smrtnih. Brezposelnost na Švedskem, kakor poročajo, stalno pada in imajo sedaj >samo> 160.000 delavcev brez dela. Na področji: splitskega OUZD je 5000 brezposelnih delavcev. 100.000 Din je bilo nabranih v Osijeku za prehrano brezposelnih delavcev. Zaradi krize je bilo v letu 1932 iz Francije poslanih 309.000 inozemskih delavcev v svoje države. Delovni čas 48 ur na 40 ur tedensko je znižalo veliko optično podjetje Zeiss v Joni (Nemčija). Plače so ostale večinoma nespremenjene. Tudi v Švici brezposelnost stalno pada in imajo trenutno »le< 160.000 brezposelnih delavcev. Tovarna zaves »Štora« d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano je odjavila, oziroma reducirala 60 delavcev in delavk. Delavci severoirskih železniških družb so radi 10% znižanja plač proglasili splošno stavko, kateri se bodo radi solidarnosti pridružili tudi avtobusni uslužbenci. V mestu Saragosi v Španiji .je začelo stavkali 500 železniških delavcev. Stavka bi se razširila na vso Španijo, če ne bi policija pravočasno energično posegla vmes. Proizvajanje koksa v Poljaki je piadlo v zadnjih dveh letih od produkcije leta 1929 1.86 milijonov ton na 1.58 in 1.4. Odgovarjajoče so padle tudi številke pridobivanja surovega lta'trana od 86.900 na 79.800 in 70.000 ton. V Londonu je zborovala mednarodna rudarska zveza, v kateri je včlanjenih 1,362.485 rudarjev iz 14 držav. Zborovale! so poudarjali potrebo socializacije premogovnikov in skrajšanje delovnega časa brez znižanja dosedanjih plač. jazen in dobrotljiv, ki ima zmisel za lepoto, j svetlobo iu veselje. Tak vtis napravljajo navadno sobe, v katerih ravnajo ženske roke in se udejstvuje žeivka duša v ljubezni in dobroti. Ce se [Kitem natančneje oglodamo po sobi, doženemo. da daje prostoru dos i krat tisto posebno obeležje kaka neznatna stvar, malenkost: mizica ob oknu, vaza s cvetjem, svetli, prozorni zastori ali okusne blazine, (zbranost proga — ozka ali široka, novi zastori ali tudi le modema vaza z zelenjem ali cveticami ali pa zbirka kaktej, ki so postale že vsesplošen sobni okras, a niso zato nič manj učinkovite. Pravi čar pa daje vsemu vonj po redu in snagi, ki je odlika ženskega bitja. Ta čar se more v modernem stanovanju uveljaviti tem laže in učinkoviteje, ker modemi slog izključuje vsako prenatriKUiosI iti vso uepo.rebno navlako. Modne novosti Sot vedno roM v ečerna. ovojna bluza i/, modrega umetnega j erčpe-georgetta. Sprednja dela sta podaljšana, se I ovijeta navskriž in ob strani zavežeta v pentljo. Popoldanska natična bluza jz srebrno sivega georgetta, okrašena s pentljami iz enakega blaga. Ali ste že nnrnvnali naročnino? Kaj obeta moda za spomlad? Moda živi od večne izpremembe. Tudi bodoča spoinlndna moda jjrinese precej novosti, a nobenih radikalnih izpreineinb. kar se tiče barv. prevladuje siva v vseh mogočih različicah; nekatere so posebno nežne in se prelivajo v rožnato ali porcelanasto sinjo, druge pa so skoroda bele. Dalje se uveljavlja • beige« v mnogih mehkih različicah, in pa rumenkasto rdeča barva. Obleke bodo nekoliko krajše, /a obalo in šport celo zelo kratke. Vendar je zaenkrat izključeno, da bi se vrnili k čisto kratkim oblekam. kajti popoldanske in večerne obleke ohranijo dolžino treh četrtin odnosno ostanejo čisto dolge. Rokavi ue bodo več tako obsežni iti inehur-justi. marveč se bodo bolj prilegali roki, kar na-pravlja vtis mlndostnosti. Sploh bo moda v vsem zo|H>t korakala pod geslom mlndostnosti. Kroji se bodo tesno prilegali, / blagom se bo varčevalo, krilu se bodo zapenjala tako. dn bo sogln zgornja poln daleč čez spodnjo (po načinu listnice). Značilni za spomladno modo bodo tudi majhni capos-. uporabljeni nn raznovrstne načine. Stus (život) se polagoma, pu vztrajno /.opet daljša. Sicer nikakor ni še pričakovati prekomernih podaljškov, u črta med pasom in kolki se le prav odločno poudarja. Vzorčaste tkanine bodo prevladalo gladke, enobarvne, a v/.orci ne prinašajo cvetlic, marveč križnsto črte, valovito in sik«okaste proge in priže. Pike- izginejo — škoda, kaj ne? Baska ve tkanino odstanejo v modi; ruševini podobno grobo platno in frotte bo tekmovalo s čisto novovrstnimi piquč-ji. Tako javljajo viri iz Pariza. Pri nas sc bodo napovedane novosti seveda le počasi uveljavljale. Sol, ki je prišla v zadnjem času v človeški prehrani, posebno bolniški, zelo oh veljavo, ker jo Škodljiva, jc gos|K«litiji vendarle velika dobrotnim, če se je le zim prav posluževati. V naslednjem le par navodil. Da se nam v pečici ne prežgo -.nrlelj ali drugo pecivo, potrosimo pod obliko nekoliko soli. — \ko hočemo cvreti mesnino, vrzimo n« dno ko/o ščepec soli, s čemer preprečimo, da bi most -»pokula« in škropila čez rob. — Če dode-nemo beljaku nekaj zrn soli, sc nam bo pri ste>-pnnjlt raje strdil v sneg. .Sol je tudi dobro snužilno sredstvo. Železne ponve in drugo kuhinjsko posodo odrgnimo s soljo. — Preproge ohranijo svojo barvo, ako jih najprej posipljeino s soljo, nato skrtačimo in nazadnje zbrišemo « čisto, rlažno hrisnlko. — Okno. zrcala in vsako drugo steklo se posebno lopo umije s slano vodo. — Rob, ki so nnprnvi od vode v kopalnih banjah in drugih posodah, odpravimo, ako nastijemo na vlažno kr|>ico soli in z n jo odrgnemo robove. — Špirit ali snlmin-kovec, v katerem raztopimo soli, jc izvrstno sredstvo za odpravo madežev, uporabno tndi z« najobčutljivejše svilene tkanine. Prav posebno pn nam služi pri čiščenju moškili oblek. — Na svežo madeže rdečega vina ali črnila brž potrosimo soli. kar prepreči, du se madež no razširi.. Ua nam oprano perilo pozimi ue zmrzne, pridenimo pri splakovoiiju zadnji vodi par pesti soli. Sol nam služi v nešteto slučajih kot zdravilno sredstvo. Mlačna slana voda je učinkovito sredstvo za grgranje. Če nas napade nahod, po-tegnimo vsaki dve uri mlačno slano vodo skozi nos. Če nam poide zobna pasta, si /a par dni lahko pomagamo z drobno soljo. Trajno pa zob ne smemo drgniti s soljo, ker so njena zrna pretrdo. — Če nas piči osa, čebela ali drug mrčes, položimo na ubod z vodo ovlaženo sol, kar omili bolečino in prepreči otok. Lepota in zdravje Raz počene žilice v obrazu zahtevajo posebno skrbno nego. Takih mest ne smemo masirati ne trepljati; uporabljati ne smemo nobenih ostrili sredstev ne oblog z ledom. Namesto tega je treba paziti na prehrano: malo mesa, in lo le belega, nobenih vročih, ostrih pijač. Za negovanje polti uporabljamo milo, mastno kremo ali mandljevo olje, nikakor po ne sredstev, ki krčijo. Velo sc zopet nveljavlja, in sicer naj bi segalo zopet neposredno čez nos. To je pa Škodljivo za oT;i in nevarno tudi za čedno zunanjost nosu. Zračna vlaga v zvezi z dihanjem se lovi v velu in mokro velo lepi na nosu, ki pod vplivom mraza pordeči in pomodri. Zato: pozor pred velom! Kako si pomagam Uarvaslp usnjene torbico najprej očistimo prahu, naniažemo s primerno kremo za čevlje ia zdrg-neino. bakaste torbice odgrnemo z. razpolovljeao čebulo. Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, prtiče itd. krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATER & MIKEš, LJUBLJANA (poletf hotela Strukelil Vezenic oprem za neveste moootjrami. gumbniee. entlanje. ažurtranie in predtisfeanie Voltlra »Mr< »«t_____i. ------Xa ao ia ttu m lomit fvtnAuivtal urugiii*3 jc .... — ,~ —... -.....- —i.......— In nama za to obrtne pravice. Vprašajte pri okr. kažete, da je resničen, namreč, da jc dotična oretba ob nakupu stvari vedela, da je stvar ukradena. Če boste kaznovani, boste obsojeni tudi na plačilo stroškov. Če ničesar nimate, va mne bodo mogli nič vzeti. Mož ni dolžan plačevati za ženo tožbenih stroškov. Mati sedmih sinov. F. F. H. Vsak državljan se lahko obrne s prošnjo na Nj. Vel. kralja. Zato tudi vi to smete storiti. V prfcšnji jasno razložite svoje razmere. Morda boste uslišani. Konkurz Kmetijske eksportne zadruge v M. L J. Pri navedeni zadrugi ste zavarovali osebo, ki je umrla in sc vam jc izplačala zavarovalnina. konkurzni upravitelj pa sedaj zahtevo, da vrnete zavarovalnino, češ, dn je pogodba, po kateri ste sklenili zavarovanje, nična in da ste zavarovalnino prejeli brez pravega razloga. Ali je zahteva konkur/.nega upravitelja upravičena? V kakšen namen se bo uporabila evon-tuclno vrnjena vsoto? Ali ste dolžni plačati opominske stroške? — Ne more se še danes docidirano reči, če je navedena zahteva kon-kurznega upravitelja upravičena, ker še ni sodišče izreklo sodbe, če je navedena pogodba res nična. Povedali smo že, da so pogodbe, ki so sklenjene zoper zakonito prepoved ali zoper dobre šege nične. Če pa to .velja z.a vašo zavarovalno pogodbo in druge, ki so se sklepale 7. navedeno zadrugo, more v vsakem konkretnem slučaju, ako pride do pravde, izreči edinole sodišče, ki bo slišalo obe plati zvona in izvedlo eventuclne dokaze. Ako se pogodba proglasi za nično, so seveda neveljavni tudi vsi. iz take pogodbe izvirajoči pravni čini (plačilo zavarovalnine itd.). Zavarovalnina, ki se l>o morda vrnila, pripade v konkurzuo maso. Ta se bo pa zopet razdelila med konkurzne upnike. Ako se spustite v pravdo in jo izgubite, boste morali tudi stroške plačati. Izgubljena pravda. M. P. P. Izgubili ste pravdo, ker so po vašem prepričanju nekatere priče krivo pričale. Vprašate, če smete sodniku v pismu potožiti, da vam je z razsodbo naredil krivico in če lahko zahtevate revizijo sodbe, ako pride na dan. du so priče krivo pričale? — Sodnika s privatnimi pismi le pustite pri miru, da si ne nakopljete še kakšnega kazenskega postopanja. Če je zadnja instanca že izrekla sodbo, se kar udajte v usodo in naj vas tolaži, da niste vi prvi radi krivih prič izgubili prav. de. Take brezvestne ljudi bo že Bog sodil. Ako bi pa te krive priče že na tem svetu dosegla roka pravice in to tekom desetih let, ter bi bile radi krivega pričanja kaznovane, hi mogli sodbo, ki se opira na njihove krive izi|>ovedbe, izpodbijati z obnovno tožbo, lako tožbo bi bilo vložiti v enem mesecu |>o pravomočnosti kazenske obsodbe. Davčna prostost oseb z devetimi ali več otrokL J. T. v. Tudi žena. mati devetih ali več otrok ima po sedaj veljavnem zakonu pravico do oprostitve od plačevanja davkov in dokiad, ako njen davek po vseh davčnih oblikah ne znaša nad 1000 dinarjev. Ako v tem slučaju tudi mož-oče nima nad 1000 dinarjev predpisanega davka, sta oba roditelja oproščena. , Otroci so dolžni vzdrževati starše. A. N. V. Vprašujete, če je otrok res dolžan podpirati starše, ki so mu preskrbeli samo osnovnošolsko izobrazbo in ga pozneje niso več podpirali ter mu niso dali nobene dote. Kateri zakon to dolžnost predpisuje. — Obči državljanski zakonik določa, da so otroci dolžni starše, ki obubožajo, dostojno vzdrževati. Ta dolžnost veže otroke, čeprav jih prej starši niso podpirali ali jim dali dote. Posredovalni postopek. A. Z. K. Predtog, naj se uvede poravnalno postopanje zaradi ureditve vaših dolgov, morete staviti pri okrajnem sodišču, ako ste zašli v težave in ne morete zadostiti svojim obveznostim in če še ni uveden stečaj, nc postopanje /a prisilno upravo izven stečaja. Tega |x>sto:>anja se morete po-služiti samo, ako niste kmet in torej zaščiten po zakonu o zaščiti kmetov. Kmetijski nasveti načelstvu, ki bo najbolje vedelo, kako daleč sega obrt navedenega mizarja. Trgovinska obrt. B. B. Lj. Za samostojno izvrševanje trgovinske obrti je potrebno dveletno učenje kot učenec (vajenec) in dvoletna zaposlitev kot pomočnik v trgovinskem obratu. Dovršeni štirje razredi meščanske šole vam nadomeščajo učni rok in eno leto pomočniške zaposlitve. Ker ste sedaj zaposleni v trgovini (pri o&elu), naj vas oče prijavi zadrugi (gremiju) kot pomočnico in zahtevajte, da se vam izda poslovna knjižica, v katero se vpisuje čas zaposlitve. Šolska spričevala in dokaze o pomočniški zaposlitvi ({>o6lovna knjižica) boste morali predložiti, ko boste prosili, da se vam dovoli samostojno izvrševanje obrti. Provizija od nične pogodbe. I. P. S. Sklepali in sklenili ste več zavarovalnih pogodb za zadrugo, ki je v konkurzu in ste prejeli provizijo. Konkurzni upravitelj pa sedaj zahteva povrnitev provizije, češ da so dotične pogodbe nične, ker nasprotujejo obstoječim zakonom in da ste postopali pri sklepanju pogodb proti prepisom pravilnika. Ker vam grozi s tožbo, ako ne vrnete provizije, vprašate, če se vas lahko sodnijskim potom prisili, da vrnete provizijo. — Ako so razlogi, vsled katerih konkurzni upravitelj zahteva vrnitev provizije, resnični, vam po našem mnenju ne bo drugega kazalo, kakor da ustrežete zahtevi. Gotovo je, da nimate pravice do provizije od pogodbe, ki je nična. Ce so pogodbe, ki ste jih sklenili, smatrati za nične, bo v slučaju pravde v vsakem posameznem slučaju odločilo sodišče. Gotovo je nična pogodba, ki nasprotuje zakonitim predpisom. Ravno tako ludi ona, ki nasprotuje dobrim šegam, kar bo po našem mnenju veljalo za zavarovalne pogodbe, s katerimi se je špekuliralo na življenje in smrt oseb, ki o tem sploh niso bile obveščene. Galantcrist — prirczovalee. S. A. P. Izučili ste se galanterijske-torbičarske obrti. Po končani učni dobi pa ste bili zaposleni kot prirezovalec. Ali se zamore ta doba uračunati v pomočniško dobo za dovoljenje mojstrskega izpita z.a galanterijsko obrt? — Ko boste prosili za dovoljenje mojstrskega izpita, prosite, da se vam navedena pomočniška doba u računa. Ako se bo smatralo prirezovanje za obrt, ki je sorodna galanterijski, po našem mnenju za uračtinanje pomočniške dobe ne bo ovire. Kupna pogodba in plačevanje darka. K. A. S. Dopisov ne hranimo, zato ne vemo, kaj ste vprašali Ako morda niste prejeli odgovora, ponovile vprašanje. Samo sklicevanje na prejšnji dopis ne zadošča. Žnljenje časti. M. N. Neki osebi, ki se je hvalila s svojo poštenostjo, 'te očitali, dn je kupila ukradeno stvar. Sedaj vas dotična oseba toži. A!' je očiteik ka7niiv, knkn ho « stroški!' — Takšen očitek je seveda kazniv, ako ne do- Kmetovatčeva opravila v prihodnjih štirinajstih dneh Na doinn in okrog doma: Napravi si načrt za gospodarjenje v tekočem letu. Preračunaj in pre-udari, kaj se izplača najbolj pridelovati in gojiti v bodoče. Preskrbi si potrebna semena za njivo, vrt in travnik, zagotovi si semenski krompir. Za setev odberi od najboljšega najboljše seme. Uporabljaj za pridelovanje žita in zelenjave vedno le srednje-debelo, težko, popolnoma razvito, dobro kaljivo, čisto in zdravo zrnje. Ako imaš sam slabo seme, zamenjaj ga z boljšim. Pripravi si drva za kurivo. Popravi staro in i zd e La j novo orodje. Ob ugodnem vremenu zrači kleti in shrambe. Poljedelstvo. Zadnji čas smo imeli toplo južno vreme, kar ni bilo posebno ugodno za razvažanje gnoja in gnojnice po njivah in travnikih. Bolj primerno je bilo pa za druga poljska dela. Poljske plotove treba marsikje popraviti, suha sadna drevesa, pa tudi gozdna posekati ali izkopati in pripraviti tla za nasiiditev mladih drevesc. Odvodne jarke je očistiti in izpeljati vodo v potoke. Izpustiti je vodo iz mlak in napajališč ter očistiti jih blata, ki postane na kompostnem kupu izvrstno gnojilo za travnikp. Pripravimo sedaj apno za gnojenje, da ga nam ne bo treba pozneje voziti na njivo ali travnik. Živinoreja: Ob Svečnici je potekla |K)lovica dobe zimskega krmljenja. Zato moraš imeti v zalogi najmanj še polovico zimskih krmil. Preglej svoje krmske zaloge. Ugotovi, če nisi pokrmil že več sena, krmske pese in drugih krmil, kakor si že v jeseni preračunal in določil ali bi vsaj moral preračunati in določiti, da boš dozdaj pokrmil. Vpoštevaj, da je v krmilih, ki so lani trpela vsled suše, premalo apna in fosforove kisline. Zato ue pozabi na pridatek klajnega apna. Vzredi vsa dobra teleta in obdrži zase najboljša teleta z najboljšimi lastnostmi za plemensko rejo. Privošči teletom dolgo in mnogo mleka, navadi jih polagoma na močno krmo in ne varčuj s tem v prvih šestih mesecih starosti, ker le. dobro razvita žival more postati dobičkonosna. Tudi pri odbirj mladih prašičev za plemensko rejo pazi na dobre lastnosti. Lastnosti n. pr. hitra rast, zmožnost ža pitanje, zdravje, rodovitnost, mlečnost svinj itd. se podedujejo od dobrih svinj in mrjascev. Tudi slabe lastnosti se podedujejo. Zato bodi previden pri odbiri. Skrbi, da prideš do zgodnjih piščet in takih kokoši-mladic (jarie), ki bodo začele nesli že jeseni v oktobru ali novembru. Zato z.biraj za va-litev oplojena, kolikor mogoče enaka jajca od najboljših dve- do triletnih kokoši-jajčaric. Zbrana jajca pod loži o prvi priliki dobri koklji. Do pod-ložitve hrani jajca v hladnem in jih obračaj vsak dan. Najbolje je, da jajca za valenje niso stara nad 10 dni. Sadjarstvo. Ako nisi še pretočil sadjevca, stori to čimprej ob lepem, jasnem mrzlem vremenu. Pretakaj tako, da pride sadjevec kolikor mogoče malo v dotiko z, zrakom in da bo čim manj uhajala ogljikova kislina iz sadjevca. Pretočeni sadjevec postane bolj finega okusa, varen pred boleznimi in .stanoviten. — Nadaljuj s snaženjem. škropljenjem in obrezovanjem sadnega drevja. Pomladi ali že zdaj obžagaj drevesa, ki jih nameravaš pre-cepiti spomladi. Izkopaj drevesne jame za spomlad no sajenje sadnih dreves, če nisi tega že napravil. Pripravi drevesne kole, suhe impregniraj v karbolineju, sveže, še sočne ali v mezgi pa prepoji s 5-odstotno modro ali bakreno galico. Vinogradništvo. Na mestu je sedaj dovoz gnoja v vinograde, očiščenje jarkov in vodnih zbiralnic, nadaljevati je popravo škarp iu zidov, navoziti zemljo od spodaj na vrh, da pokrijemo korenine, ki so izprane po dežju in je zemlja odnešena niz-dolu. Rigolanje se tudi nadaljuje in pripravi vse za novi nasad. Kletarstvo. Ce je vreme toplo, je klet prezračiti, vendar je ni pustiti čez ihU *prte. Poglejmo sode in pokušnjmo vina, kako nore, nato jih dopolnimo. Ce pa smatramo, da je primeren čas za to, tedaj lahko vina tudi pretakamo, toda le ob lepem vremenu. Pri čebelah očisti — če bo vreme toplo in tega nisi še storil — dna panjev; mrtvice in drobir skrbno preglej. Ce žival izletava, opazuj obnašanje družin in odstrani vzrok nereda, ako ga opaziš. Panje sedaj toplo zapazi, pripravi naivaialnik. dru- žine pa pusti v [>opolnem mini. Poglej v zapiskih, če imajo dovolj hrane (v6aj 10 kg na panj pri za-zimljenju). Če nimajo, naroči takoj sladkor pri Ceb. društvu. Ako nastopi mraz, včasih prisluškuj pri žrelih. Razburjeno družino si zapiši, da jI o prvi priliki pomoreš. Vrtnarstvo. Pripraviti moramo tople gredice za zelenjavo in cvetlice. Kompostno zemljo iz toplih gred izvržemo, navozimo dobrega svežega gnoja, najboljše konjskega, ga dobro stlačimo in pokrijemo s primerno plastjo presojane kompostne zemlje. Kar je zgodnje zelenjave posejemo, vendar pazimo, da toplake vsak dan zračimo, ker se v njili razvija močna toplota, ki lahko pomori nežne rastlinice. Na vrt navozimo gnoj, ki mora biti dobro vležan, da ga ob času lahko podkopljemo. M. B. — K. — Kako preprečiti odnašanje zemlje po plazu? Plaz vam odnaša zemljo z vašega zemljišča, ne veste pa, kako bi se tega obranili. Zemljo vam odnaša gotovo voda, zato je prvo, kar morate storiti, da odpeljete vodo v taki višini, da vam ne bo delala škode. Če hočete nadalje navoziti zemljo na tisti del zemljišča, kj vam ga je plaz odnesel, napravite tamkaj poševne jarke na obe strani, da se odvisna voda odceja in da se polzenje prepreči. Nadalje zabijte v zemljo ob poševnih jarkih kole in jih povežite med seboj z vrbjem, da bode ta ovira zadrževala zemljo. Tako se najbolje zavarujete proti polzenju zemlje. Sch. L. — SL T. Kako sejemo in krmimo volčji bob. — Želite vedeti, kako sejemo volčji bob ali lupino za zeleno gnojenje, kdaj jo rabimo za krmo in koliko je njeno zrnje vredno. — Volčji bob gojimo največ za zeleno gnojenje na peščenih tleh, manj za pridobivanje -zrnja za krmo. Seno volčjega )>oba je sicer tečno, toda zaradi nekaterih strupenih sinovi manj porabno za klajo. Ta rastlina ne ljubi apnerne zemlje, tudi ne rabi mnogo f os I orne kisline, pač pa več kalija; v peščenih tleh sega do 1 m globoko, zato lažje prenese sušo. — Po cvetju razločujemo rumeni, modri in beli volčji bob. Rumeni da več steblovja in listja, zato je najbolj poraben za zeleno gnojenje; napram apnu je zelo občutljiv, zato na laporni zfemlji ne uspeva. Modri in beli volčji bob dasta več zrnja in lažje preneseta apno. Bela lupina je boljša za ilovnato-peščeno zemljo. _ Ker ta rastlina zbira na svojih koreninah zračni dušik in silno raztaplja druge redilne snovi v zemlji, jo smatramo za najboljšo za zeleno gnojenje; to zlasti na peščenih tleh ter kot predsadež krompirja. Zeleno gnojenje učinkuje v zemlji kakor hlevski gnoj, in sicer za več let. — Za pridobivanje semena ga sejemo že maja, nikdar pa ne prej, ker je občutljiv proti pozni slani. Na hektar ga vzamemo 200—240 kg, posejemo ga in zavlečemo. Do jeseni dozori atrofije, ki ga oberemo z otroci, posušimo in pozimi omlatimo. Poteptano steblovje zaorjemo in si s tem prihranimo gnojenje s hlevskim gnojem. Kjer sejemo bob v večjem obsegu, ga pokosimo, ko prvo spodnje stročje dozori, povežemo v snope, posušimo in pozimi omlatimo. Ker se zrnje počasi suši in rado plesni, ga pustimo v plevah do pomladi, ali ga pa sušimo na peči ali v sušilnici. Na ha pridelamo 15—20 q zrnja. — Strniščno setev za zeleno gnojenje po žitu opravimo najkasneje do začetka avgusta. Volčji bob pustimo, da raste in se razvija do pozne jeseni, nato ga povaljamo in ne pregloboko zaorjemo. Njivo pustimo v odprti brazdi do spomladi, da jo mraz prezebe, na kar jo prevlečemo in posadimo krompir. — Volčji bob se-jejo tupatain za pridobivanje 6ena, ki je vsled beljakovin precej tečno. Ker pa vsebuje strup iktro-gen, ki povzroča bolezen lupinozo pri živini, posebno pri ovcah, ni posebno priporočljivo. Za krmo bolj prikladno je zrnje, ki ima 20—30% beljakovin, torej je precej redilno. Toda radi njegove grenčice lupinin je neužitno. Pred poklada-njem moramo zrnje najprej 1—l Vi ure pariti, potem 24 ur močiti v tekoči vodi, da mu ta odvzame lupulin in iktrogen. Šele potem je primerno za krmljenje govedi in prašičev, ki jih hočemo opi-tati. Edino ribe v ribnikih krmijo z zdrobljenim volčjim bobom. — Odjemalcev za seme volčjega boba je pri nas malo, ker so redki kmetje, ki se poslužujejo le rastline za zeleno gnojenje. Še manj bi jih bik) za krmo, ker imamo pri nas dovolj dnurih tečnih krmiL Ing. K. L. Čitateljem „Slovenca" za nedeljo A. Zorič: NERODNO IME Bili »»mo trije v oddelku železniškega voza. Bazen mene in okrajnega agronoma Kol-hoznikova je ]>otoval še neki debel sniejač z nabasano aktovko iz navadue podloge in s košarico. Iz slednje je vsak trenutek vlekel »vareiiike , nepozabne ukrajinske črešujeve cmoke, in si jih privoščil v neverjetni množini. Slučajno smo pričeli govoriti o ljudeh, ki spreminjajo imena. Debeluhar je našel v duevniku oglas, da se želi Paravskeva Justi-nova Pumpa pisali Romualda Duncan ln po- (Sovjetska črtica) sle morali doživeti slične slučaje: .Dovolite, Pelro Petrovič Šaljapin, navaden knjigovodja J* + rava sorodnike pa znance, da bi v določenem roku oblasti prijavili morebitne pomisleke iu ugovore, ker sicer bo njen sklep zakonito veljaven in neomajen. Trebušnik se je spomnil prastare sniešnice o nesrečnem trgovcu, ki je iz sličnih razlogov nekoč vložil prošnjo na samega carja. Trgovec se je pisal Sedmeronos. Skliceval se je iia svoje zasluge za ruski izvoz in bogata darila za pravoslavno cerkev ter prosil Nj. Veličanstvo, da bi mu blagovolil nakloniti katerokoli drugo ime. Kot dober državljan je vnaprej izjavil, da bo zadovoljen z vsakim dokazom najvišje pozo tn osti. A ko so carju naznanili prošnjo, je T^oral biti razr igran. Napisal je na poli: >Odračunati mu štiri nosove. Naj se piše Trojenosc. To se je zdelo debelnharju -nepopisno zabavno. Dolgo se je smejal, lovil safio, mežikal in stresal trebuh. »Vam se to smešno zdi,« mu je rekel agronom, »a nerodno ime človeku res lahko zastrupi življenje. Tako ime je velika nesreča. Vsi, ki ga slišijo, se začudeno spogledujejo, zaničljivo nasmihajo in se na tihem zabavajo nad obsojencem. To je grozna usoda. S komičnim imenom zaznamovan izobčenec nikoli ne bo postaj ravnatelj ali vojskovodja in še najskromnejše dekle mu ne bo v stanju nakloniti ljubezni. Pri našem okrajnem načel-stvu je na primer služil v pisarni majhen euradnik, ki se je pisal Opisifor Ledvica. Opi- si-for! Vsi so boleli vedeti, kako ga govejo domači. Naposled je nekdo bleknil, da ima zanj sestra, s katero je stanoval, posebno ljubkovalno ime. Rekla mu je baje: Pisja. Ne vem, ali je res bilo tako. Toda ljudetn se je to zdelo imenitno, smešno. Vsi so ga pričeli na tihem tako imenovati. Hehetali so se, če se je obrnil stran, šepetali med seboj. Ljudje so se za njim ozirali na ulici, Po®'.al je prava senzacija v nit-lem mestu. Radovedneži so nalašč prihajali v pisarno, da bi videli moža, ki se tako bedasto piše. No, in Ledvica je postal obupan, se zapil, izgubil službo ter naposled zmrznil kot postopač nekje za plotom. To je storil priimek, a smešno ime je še nevarnejša reč. »Nikar ne pretiravajte! je rekel debeluhar iu se zagroholal. »To pa je vendar pre-smešno: Pi-sja!« »Ne, ne, popolnoma resno. Sicer je lo zopet drugačna zadeva, ampak moje ime me je spravilo v ječo. Zdaj sem se prekrstili in se pišem Kolhoznikov, primerno svojemu poklicu. A poprej sem se imenoval Rikov. Naj mi naš poštni in brzojavni minister odpusti, a ima jako nerodno ime. Posebno nepri pravno je bilo zame kol agronoma lani, ko je bil Rikov ko; notranji komisar predsednik vlade. Vam se to zdi morebiti čudno, ampak navaden smrtnik je vedno ponižan, če mu je naklonila usoda ime velikega sodobnika. Saj v pisarni državnega podjetja ,Obnova' za izkoriščanje surovin...' — ,A ta-ako.' Tn vi že vidite, kako se človek trudi, da bi zatrl smehljaj. Vi se mu nepričakovano in nezasluženo zdite komični, zaničevanja vredni. Knjigovodja šaljapin! Nikomur se ne bi zdel smešen, naj Ik> še tako omejen, če se piše Ivanov ali Petrov. A če je Šaljapin, poem je vse zaman, ker sc mora zdeti smešen, bedast, neTimesten Povprečnost se vedno zdi ničeva v primeri z nadarjenostjo. A takle nesrečen Šaljapin bo vedno spominjal ljudi na slavo in ugled. Zato bo njegova lastna postava videti v sijaju veli kega dvojnika kol karikatura. Ne, noben knjigovodja se ne sme pisati za Šaljapina. No, in jaz sem bil Rikov. Nihče me sicer do zadnjega časa ni smatral za predsednika Sovjeta ljudskih komisarjev v Moskvi. A zato me je vpra šal sleherni bedak, čim se je z menoj seznanil, ali nisem jaz v sorodstvu z ,onim pravim Rikovom' ali pa celo poskušal zbijali šale na račun zabavne enakosti imen. Vedno sem op a zil. da so vsi poslali razočarani ali se holel namuzniti, ko so zvedeli,-da nimam nobenih vezi z ,onim pravim Rikovom'. To je preklet stvo znanega imena. Kot Rikov b: moral biti jaz izredno nadarjena ali vsaj vplivna, po inembna osebnost. A Rikov, kmetijski referent pri okrajnem načelstvu, je pač premalo pomenilo. 0, kako sem se naveličal tega stalnega spakovanja, ki seni ga povzročal kot spačen odmev ,pravega Rikova'... Večkrat sem hotel spremeniti ime, a nikakor se nisem mogel opogumiti za pisanje. Tako odlašamo tudi obisk pri zobozdravniku, ko čutimo zolxilx)l. No, in naposled so me pred meseci poslali v drug kraj ter sem prišel v Andrejevsko cu-krarno.. .< »Andrejevska cukrarna?« je urno vprašal debeluhar. »Ta je pa v našem okraju!« »No, jaz. na vašem mestu ne bi bil vesel, da se nahaja pod vašini okriljem. Zgodilo se jc namreč sledeče. Kaka dva tedna pozneje sem moral v spremstvu asistentinje, slušatelji-ce moskovske visoke šole za poljedelstvo, na kmete ogledat nasade sladkorne pese. Prišel sem v vas Turčajevko. V tem gnezdu niso culi niti o napadih med meščansko vojno. Ustavil sem se pri nekem kmetu, prosil malo prigrizka in vsaj slame ali konjske odeje za postelj. A gospodar je gledal mrko kakor Bismarck, in kmelica je tako jezno ropotala z lonci v peči, ko da bi se razpokavale notri same granate. ,Nič nimamo za jesti,' so dejali, ,krave ne molzejo, kure ne nesejo, kumare je suša vzela in vsa jabolka so se počrvila. Letos ničesar ne prodajamo in tudi za vbogajme ne dajemo, še sami ne vemo, kako bomo živi ostali!' Kaj pomaga? Pohrustal sem zadnji kos .pasjega veselja', kakor les trde konjake salame, lil je smrdela po milu: to je bilo vse, kar sem prinesel iz lačnega mesta. Stegnil sem se potem na goli klopi s pestjo pod glavo. Moj voznik ,je izpregel konje, šel ven, se vsedel na klop pred hišo in pričel zobati sončnice. Mimo je prišel neki kmet: ,Dober večer. Koga ste pa pripeljali?' — ,Rikova.' Kmet je zamežikal od osuplosti in razburjenja: ,Katerega Rikova? Tega, ki ga za glavo imajo?' (.Glava' pomeni na kmetih predsednika.) In naš voznik, morate vedeti, je lenokrven, redkobeseden možak, ki ne mara preveč ugibati. ,Aha,' je bleknil, ,tistega, ki je z.a glavo.' Bogve, kako mu je to ušlo. Ne vem, ali je hotel samo odsloviti vprašalca, ali se je mislil pobahati, ali pa me je res imel za predsednika v mojem uradu. Kmet, ko je to čul (ueveda sem to šele pozneje zvedel), je takoj na vrat na nos stekel v občinski sovjet: ,Fan>:je! Ali veste, kdo je prišel k nam v Turčajevko?' — .Kdo pa?' — ,Rikov sam, glava!' No, zdaj se je pričela zmešnjava. Vse je zavrelo. Jaz nisem ničesar slutil in sem že zadremal. Vrata so se nenadoma odprla nastežaj, in se je prikazal sprevod kmetic z blazinami: ena, dve, pet. osem, enajst blazin! Kaj bi govoril o nesrečnih kmetijskih referentih: prepričan sem, da ni videl nikoli niti nekdanji turški sultan toliko puha skupaj. Utonil sem v tem razkošju, dasi nisem bil v stanju rabiti več kakor pet blazin. Gospodinja, ki je davi od same jeze tolkla lonce v peči, je postala klasično pokorna, vljudna in spoštljiva. Bila jc očitno ogorčena in vedno zopet poskušala zatakniti meni ali moji spremljevalki še eno blazino pod noge, za hrbet in tako dalje. Ko sem se naposled odkrižal nepričakovane pozornosti, seni poskušal zopet zaspati in zaloputnil vrata. A kmalu so se zopet nastežaj odprla. Gospodarja hčerka je prinesla jajčno jed. Prav z.a prav ne vem niti imena temu velikanskemu umoi.voru kmečke kuhinjske umetnosti. Široka ponev bi zadostovala za pečenje odraslega jarca. Ocvrta jajca so naravnost tonila v poplavi sikajoče slanine: gospodinja je morala žrtvovati najmanj eno kilo zaseke. Ce so naju blazine poprej samo začudile, sva zdaj prišla naravnost v zadrego. A velikanskemu jajčniku je kmalu sledil kuhan žilav petelin. Potem so prinesli ribo, ukrajinsko pečeno klobaso s esnom, sladke štruklje s sirom in kislo smetano, domačo češpljevo mezgo in čaj z medom. Takega sprejema ?o zdaj deležni na kmetih samo jako ugledni in redki gostje. A kako, sem obujmo mislil, kako bom plačal to Luku-lovo gostijo? Toda čudeži še niso bili končani. Gospodar mi je nenadno sporočil, da me želi videti predsednik vaškega sovjeta. Čaka zunaj in se ne upa vs»'.opiti, ker se boji, da bi me nadlegoval ... Kaj pomeni lo? Mar sem se prelevil iz revnega sovjetskega uradnika v nekdanjega oblastnega graščaka? Rekel sem, naj vstopi. Obstal je na pragu, se spoštljivo odkril, niti ni mislil na to, da bi mi dal roko. ampak je takoj strogo velel ženskam, ki so se sukale okoli pogrnjene mize, naj se odstranijo v kuhinjo: ,Poberite se. babnice, ker bom imel uraden razgovor!' To je l/il zopet dokaz izrednega, posebnega spoštovanja. Zaman sem ugibal, kaj vse to pomeni. Uraden razgovor je bil kratek. Predsednik me je naprosil, da bi počastil z mojo navzočnostjo shod, ki ga je on seveda (zakaj — seveda?) takoj dal sklicali. Prav za prav je odgovarjalo to namenu mojega potovanja: saj sem prišel, da liom govoril o sladkorni pesi. A nisem razumel, zakaj se je moral zbrati shed takoj, pozno zvečer, sko raj ponoči. Ko sem odgovoril, da sem ga itak holel prositi, naj skliče kmete, da bi predaval o pesi, se je predsednik zvito nasmehnil. Nare dil je lak obraz, ko da bi razumel duhovito šalo, se vljudno useknil v pest in odgovoril: ,Bodite, prosim, tako prijazni, pa nam raztol-mačite tudi mednarodne zadeve. Saj vesle, da morebiti nikoli več ne bomo deležni slične pri like.' Kalere prilike? Odkod je bilo to zanimanje za mednarodno politiko? Zopet nisem ničesar razumel. Vendar sem poskusil govoriti q pesi. Kmetje so me poslušali z nepričakovano vnemo, bili so tihi kakor otroci v razredu, in ko sem končal, je nenadno zadonelo navdušeno ploskanje. Čul sem iz množice začudene glasove: ,No, ta pa res govori ko da bi rožice sadil! Vsaj enkrat v življenju smo ga slišali!' To mi je bilo jako nerodno. Veste, nisem govornik, imam jako neokreten jezik in ljudje, ki so me morali poslušati, mi niso ploskali nikoli v življenju. A nekdo je nepričakovano za-klical: ,Tovariš Rikov, pustite no to peso, dovolj smo že culi o pesi. Povejte nam rajši, bodite tako prijazni, kaj se v Indiji kuha?' Čudna reč! Kaj sem holel z. Indijo, če sem imel nalog navdušiti kmete za razvoj domačih cu-krarn? A hočeš-nočeš sem moral odgovarjati. Dobival sem vedno bolj nepričakovana, čudna vprašanja: o Gandhlju, Kitaju in Japonski, žitnem izvozu, Perziji in Angliji, visokih cenah industrijskih in nizkih cenah deželnih pridelkov. o motornem obdelovanju orne zemlje, svetovni revoluciji, fašistih in Mussoliniju — o moj Bog! Pošteno sem se bil ulrudil in za-pustii shod tako moker, ko da bi prihajal naravnost iz parne kopeli. Postal sem popolnoma zmeden. Zakaj me ni nihče vprašal o pesi, čeprav ,^eni poudarjal, da je to moja glavna briga? Zakaj me je vsa množica v spoštljivem rtiolku sp>emila do prenočišča? Zakaj se je predsednik sovjeta lako s.rumho vzravnal, če sem ga kaj vprašal? Vse to je presegalo moj razum. Ko sem ponoči stopil na dvorišče, so me pozdravili trije z gorj:i-čami oboroženi čuvaji. Izkazalo se je, da jim je naložil predsednik varovali moj spanec: ,Pri nas je lako, morate vedeti, tovariš Rikov, da zavijajo tu pa tam vasovalci, če se vračajo ponoči domov. Predsednik nam je naročil, da moramo vse napoditi v drugo ulico, ker sicer bi vas molili v spanju.' Ko sem zgodaj vstal in gospodarja vprašal, koliko sem mu dolžen za prenočišče z. večerjo, je ta pričel mahati z. rokami kakor mlin na veter: ,Kaj pravile, Bog ne daj. saj bi se mi potem še krave smejale! Samo enkrat s'!o k nam prišli. To res ne gre, da bi še plačali pri nas!' Ni maral nobenega denarja, čeprav seni mu še tako prigovarjal. Naposled je celo zameril, se skril v skedenj in se ni prika?'.! niti za slovo. Odpeljal sem sc ob štirih zjutraj, a k ocm prišel do poslopja občinskega sovjeta, se je izkazalo, da so že zbrani vsi odborniki za mizo. Ulico pred hišo so lepo pomedli in okrasili vhod z jelkami. Potem sem zvedel, da so pričakovali na vse zgodaj predsednika sovjetske vlade v prepričanju, da se bo temeljito zanimal za njihove račune in poslovanje... A kakor rečeno, sem bil ta dan naravnost slep in gluh. šele takrat, ko mi je neka starka z globokimi pokloni izročila prošnjo, sem razumel, da so me vsi imeli z.a Rikova iz. Moskve. Prošnja je bila spisana na Alekseja Ivanoviča Bikova, predsednika Sovjeta narodnih komisarjev Sovjetskih socialističnih svobodnih republik. Zen-ka je zahtevala nazaj petelina, ki ga ji je bil nasilno vzel cerkovnik Proška. Tn Proška je tri lela na up čilal pri maši imena njenih rajnih sorodnikov ter .naposled zahteval plačilo. Ženska je trdila, da mu ni ničesar dolžna. Cerkovnik jo je tožil. A sodišče je izreklo, da je verstvo opij za neuko ljudstvo in odbilo tožbo. Nato si je Proška sani poiskal odškodnino in odnesel petelina. A petelin je bil posebno lep. sličnega ni imel nihče okolici. Njegov rep je baje šlel petnajst peres, kar jamči za blagostanje v kurnilui.. .< Agronom si je oddahnil in globoko potegnil dim iz cigarete. Debeluhar, ki se ni več smejal, je tako nemirno mencal po klopi, ko da bi sedel na samih šivankah. Kaj pa vam je? je začudeno vprašal agronom. Ali vam je kaj na poli? Čakajte, saj lahko vtaknem to mojo torbo v mrežo za prtljago... No, torej. Naposled se mi je zdelo se skupaj samo smešno. Moskovski dopisnik l>i lahko izrabil to zgodbico z.a zabaven podlistek. A predsednik vaškega sovjeta v Turča-jevki je sklenil opozorili oblasti na visoki obisk, čim me je spremil na pot, je takoj poslal po drugi poti sla na konju v okrajno mesto. Ta je pridirjal naravnost k predsedniku okrajnega sovjeta Babenku. Jaz ne poznam tega moža osebno, nikoli ga nisem srečal, a sem kljub temu trdno prepričan, da je obupen bebec. Čehov pravi v neki povesti o sličnih ljudeh, da bi lahko imeli namesto las na glavi osat: lako izdatno je pognojeno njihovo lasi-šče... Babenko je takoj sklical sejo okrajnega sovjeta, mobiliziral vse stražnike in jih poslal na delo. Pred vsem so tlakovali ono veliko mlako pred mestno hišo, kjer je lani ponoči žalostno utonil neki potujoč igralec. Potom so očedili po nadebudni mladini počečkan Mark-sov spomenik na mestnem trgu. Ta spomenik je namreč univerzalen. Meslo še ni naročilo kipa in ima samo podstavek. Poprej je bil namenjen pesniku Koljcovu, zdaj je zapisano na njem ,Marks', a ko so zasedli mesto beli inecl meščansko vojno, so naredili napis .Katarina Velika'. Saj ni težko po platnu naslikati nove črke... No, ne vem, kaj se je govorilo na seji. Najbrž se je ponovil prvi prizor iz Gogoljevega ,Revizorja': ,Poprej, hvala Bogu, so prebrskali druga mesta, a zdaj je tudi naše na vrsti!' Vsekakor so oblasti okrasile mesto, razobesile zastave in poslale tovarišu Rikovu naproti oddelek stražnikov. Najbrž si niso mogli izmisliti ničesar bolj slikovitega. Ta oddelek me je srečal v neki vasi blizu mesta. Poveljnik je takoj videl, da nisem posebno sijajno oblečen. Zahteval je osebno izkaznico: ,Vaše ime, državljan?' — .Rikov.' — ,K-kaj? R-ri-kov? Kaj se to pravi?' Nisem v stanju, da bi vam popisal nadalj-ni razvoj dogodkov, ker žalibog nisem kak Gogolj. Kratkomalo sva sedela jaz in moja nesrečna spremljevalka tri ure pozneje v mesenem zaporu. Zastave so pospravili in z njimi vred — kakor se pravi v stari smešnici — so pospravili tudi naju. ,Kaj? Kako ste se upali zlorabljati vdanost kmečkega prebivalstva sovjetski oblasti? Kako sle smeli zasmehovali uradne osebe in mednarodno politiko komunistične inteniacionale?' Zaman sem se branil: .Saj nisem kriv. Nisem govoril o komunizmu, lemveč samo o pesi. Saj sem vendar agronom, kmetijski referent.' — ,To vemo, da ste agronom in referent,' so mi odgovorili. ,a povejte, od kdaj imate pravico zahtevati brezplačno prenočišče z blazinami in večerjo? Kdc vas je pooblastil sprejemati prošnje, ki so na slovijene predsedniku Sovnarkoma?' Kaj sem hotel odgovoriti? Kralkomalo sem bil štiri dneve zaprt in še zdaj ne vem, kako so me pomilostili. Čim sem zapustil z.apor. me .je že službeno poklical ravnatelj našega sladkornega okrožja. ,l Kej!>: de Konstantin. >0. glej ga, Konstantina!« r-e zdajci oglasi neki znan mu glas. Konč ani in gleda, saj ni bilo mogoče, da je razcapano ('loveče njegov znanec. On, ki je profesor univerze, on, ki je spoštovan operater na kliniki. Ne, to ni mogoče! »Kdo ste. ki me ustavljate?«: »Konstantin, jaz sem, jaz, tvoj stari vajenec Vanuška. Da, Vanuška, tvoj konjederski vajenec v Blatnem selu pri Novgorodu.c Konstantin zardi. »Molči, norec, jaz sem Konstantin Konstantinov, univerzitelni profesor in doktor medicine universalis.« »Glej, glej, Konstantinovič, nikar se ne postavljaj, saj sem tvoj vajenec. Vasilij Vasiljevič Vasiljev. Glej, bratec, kako si napredoval. Ze davno sem te hotel obiskati, tebe in Ivana Ivanova, onega. ki ti je prijatelj in ki je sedaj za inženjerja inšpektorja cest in mostov. Glej no," Konstantin, pravkar sem prišel iz Bolgarije; ni povsod tak okrasno kot v tej prelepi deželi, ni, Konstantin! Drugje so zasedena mesta, ni treba ne inženjerjev ne zdravnikov ...« »Zbogom!« reče Konstantinov in se Abrne... »Le mirno, Konstantin, le počakaj, danes sem razcapan jaz, jutri boš ti in Ivanov; le počasi in ne previsoko 1 Še pomniš čase, ko si bil oličinski konjederec, ko sem bil tvoj vajenec, le počasi, Konstantin! Časi se vračajo in Ivanov tudi |>omni čase, ko je pometal Novgo-rodske ceste. — Konstantin, daj mi obleke, daj mi denarja in stanovanje, sicer grem pri tej priči s tem dokumentom, ki si ga ti davno pozabil, ki jasno priča, kaj si in kaj razumeš, ta moment greni na policijo.« Konstantinov gleda, gleda svojo pozo, žalostno pozo v izložbenem oknu in vzame molče iz žepa vizitko. »Pridi k memi na stanovanje, naslov je na vizitki, sobarici povej, da si moj pacijenit, ker te zdravim brezplačno iz usmiljenja... Zbogom!« Drugi dan so se oglasili na magistratu: Konstantin Konstantinov, doktor medicine in univerzitetni profesor, Ivan Ivanovič Ivanov, inženjer in inšpektor za ceste, oba častna meščana in ugledna ruska emigranta, zaslužna i za narod in državo. Oba sla vedla s seboj ele- j gantno oblečenega človeka, človeka brez listin j in dokumentov, katere so prejšnji dan pri i Konstantinovu sežgali. Potrdila sta s častno besedo, da je ta človek Vasilij Vasiljevič Vasiljev in po poklicu v stari Rusiji železniški inšpektor s fakultetno j izobrazbo. Vzele so se izjave na znanje, Vasilij je prejel dokumente. Nekje v desnem robu časopisa sem pred kratkim čital majhno tiskano: »Vasilij Vasiljevič Vasiljev je imenovan za inšpektorja železnic; s tem je naša mlada železnica pridobila velikega ruskega strokovnjaka ...« Nekje v dnevniku pa: »Mlad jugoslovanski učitelj se uči za dimnikarja, ker nima službe.. .< Gustl ma beseda Abdul Ibrahim: Gospod in njegov vri (Orientalska bajka) Tam v daljni prelestni deželi je živel mogočen gospod. Zemlje je imel in ljudstva, ki mu je bilo na migljaj poslušno. On sam .je prebival v krasnem dvorcu, ki je bil viden daleč na okrog. Blestel je v jutranjem soncu kakor velikanski morski biser, ki se je ob večerni zarji spremenil v sijoče, plamenasto zlato. Okrog tega dvorca se je razprostiral velik in prečudovit vrt. poln najžlahtnejšega sadnega drevja, eksotičnih nasadov in vsako-barvnega cvetja. To cvetje ni bilo, kakor drugo: kdor je vstopil v ta vrt in si utrgal en sam cvet, je vse življenje dublel po istem, omam-1 ju jočem vonju kakor tisti cvet. Povprek po tem vrhi so bile speljane krasne in uglajene stezice, po katerih se je ponavadi sprehajal sam gospod. Tisto leto pa se je zgodilo nekaj čudnega. V gospodov vrt se je zaletelo vse polno ptičjega rodu. Papagaji vseh vrst in barv, rdeči kalini, golovrati kondorji, slavčki, lastavke, srake, vrane in črne žolne, vse to je priletelo v gospodov vrt, posedlo veje in vejice in začelo skakai i od drevesa do drevesa. In so slavčki zapeli svoje sevdalinke in ..a njimi je zapelo vse. Vsak po svoje je razodeval lepoto vrta in se veselil stvarjenja velikega Alaha. Srake so se drle, kolikor so mogle, vrane so krakale, papagaji so nafetežaj odpirali svoje podvite kljune, lastavke so čivkale in žolne so tolkle s svojimi trdimi kljuni ob debla: tok, tok. Vse to se je zgodilo takoj ob sončnem vzhodu. Okna gospodove spalnice pa so bila vsa zastrta, gospod sam je spal sladko in pravično spanje. Nenavaden šum, ki je prihajal čezdalje glasneje na gospodovo uho. pa ga je prebudil. Skočil je pokoncu iz svojih mehkih pernic, si pomel oči in poslušal. Čezdalje glasneje se je čut hrup iz vrta in to vreščanje in prepevanje ni bilo gospodu všeč. Potolkel je z zlatim kladivcem po mizici in vstopil je ; pred njegovo zmrščeno obličje njegov sluga, globoko priklanjajoč se k tlom. »Kaj je na mojem vrtu? Odkod ta hrup?« »Svetli emir, sonce zemlje jasne, na vrtu je ptičji rod. ki je posedel sleherno vejčico. Ptičji rod prepeva in hvali velikega Alaha, ki je poklonil svetlemu emirju tak krasen vrt.« »Pojdi in prepodi jih!« Sluga je padel z obrazom pred gospoda in mu poljubil rob sandal. Stopil je na vrt in z glasnim krikom in z velikimi zamahi palice prepodil vso ptičjo drhal iz gospodovega vrta. Gospod pa se je zleknil v svoje pernice m še dalje spal. Pa glej nesreče! Drugo jutro, še pred «sidom zlatega voza, je priletelo na gospodov vrt čuda ptic. Več kakor včeraj. In ob prvih pramenih zlatega sonca je začel pličji rod prepevati,se poditi z veje na vejo in se med seboj prepirati za čim lepše prostorčke. Okna gospodove spalnice pa' so bila še vedno globoko zastrta in noben sončni žarek ni mogel niti skozi goste zavese. Petje in vreščanje ptičjega rodu pa je postajalo glasnejše in glasnejše in zbudilo drugič gosq>odarja. Jezen je pograbil zlato tolkalo in začel udrihati po mizici. Sluga je v hipu padel skozi vrata tik pred mogočnega emirja. »Kdo vrešči zopet na mojem vrtu? Ho-5em v mini spali!« Sluga je privzdignil lnigate zastore in pokazal s prstom na vrt. »Poglej, svetli emir! Ptičji rod prepeva lil vrešči, prav kakor včeraj.« Tn pluga je dobil isti ukaz kakor prejšnji den. Vzel je palico in z glasnim krikom prepodil iz gospodovega vrta ves zbrani ptičji rod. Ali o groza! Ptičji rod se ni dal pregnati « vrta. Kakor je priletel drugi dan, tako je priletel in priskakljal tretji in četrti, vseskozi polnih šiirinaibl dni. Sluga jili je podil in po- dil ali vselej so se vrnili nazaj v še večjem številu. Pa se je gospod po tistih dnevih razjezil, zagrabil slugo, ga stresel in zavpil: »Pojdi in pokončaj to golazen nemarno! Vzemi limanice in jih nastavi. Kolikor se jih ne bo ujelo, vzemi najboljše strelce iz moje dežele in jih postrelite s puščicama! Jaz hočem v miru vladati!« Sluga je padel s čelom pred gospodarjevo obličje, nato vstal hi storil po gospodarjevem povelju. Od tedaj je imel gospod lxržji mir. Zjutraj, ko je izšlo nebeško sonce, so bila njegova okna pri spalnici še globoko zastrta in taka so ostala še dolgo, dolgo, ko se je zlaii voz prepeljal skoraj do sredine nebeškega svoda. Nekoč pa, od takrat je minilo že dosti dni, odide gospod na vil,'da se od težkega posla spočije in razvedri. Ali — o veliki Alah! Kakšen je ta, še nedavno nebeško lepi vrt?! Cvetje je uničeno, sredi gredic je vzdignjena na neštetih mestih zemlja, listje na vejah najžlahtnejšega sadnega drevja in eksotičnih nasadov je objedeno, veje in vejčice so se posušile in v steblih je odmiralo življenje. Gospod se je zgrozil, udaril togotno ob tla in zaploskal jezno z rokami. Od nekod je priskočil sluga in se zvalil pijed gospodovo obličje. »Kdo je uničil moj krasni vnt? Zberi najboljše moje vojščake in ujemite mi ali pa ubijte zločinca, samo pripoljiite ga pred mene!« Gospodov obraz je bil podoben črnemu, pretečemu oblaku, iz katerega sevajo bliski in strele. Sluga se je tresel in se zvijal pred mogočnim emirjem. >0 svetli emir,« je začel tiho in počasi. »Ni bil to zločinec, ki ti je uničil tvoja zemeljska nebesa. Sam si jih uničil. Dal si postrelitd in ujeti ves ptičji rod, ki ti je sproti čistil vrl podzemnih in nadzemnih Škodljivcev. Ti si odtedaj v miru spal in ukazoval, v vrt pa so se prikradli črni krti, gosenice in sadni zaje-davci, se spravili junaško in nemoteno na delo in v miru razdirali kras tvoje zemlje.« Gospod se je prestrašil in je ukazal: »Hitro izvabi v moj vrt ves ptičji rod, da s svojimi kljuni pobere in uniči te zajedavce!« »Prepozno, svetli emir, sonce zemlje jasne! Uničili smo ta rod in kolikor ga je še, ga ni več moči priklicati na vrt, ki je poslal tolikim žalostni grob...« Gospod je utihnil. Od tedaj je z vrtom vred hiral svetli emir in z njim izbiral. Nad vrtom pa so zagospodarili krti. gosenice in drugi zajedavc-i. Ke sva pršla za-dnč iz mojrau su-sedam Franclnam h Kajleže fo sva ga zlila ta peruga pu liiterčka zad za krogle, se je pa Fran-clne ježek razvezu in je začeu tku strašn jamrat in čez slabe čase toiet, de sa še men stupile souze u uči. »Veš kaj, Gustl. take žajfe, kokr je zdej na svet, pa že nimsa peglal, kar stare babe pekla ja, t je začeu in ga hitr zvrnuše en glašček. »Jest na vem, kua uma pučet, če na u hmal tega konc. Men je kar z ascagat. Saj, tri mesce sm že brez dinsta, mikat b m pa še naš derehtar kmal iz autumubilam po-vozu. A je tu prou?« »Franci, ti pa tku guvoriš, ket kašn kumunist. Le merki, de te nauja nazadne še zamehurl. Pol uš pa mou dinst Preh s reku, de take žajfe še nisma peglal, kar stare babe peklaja. Viš, stare babe sa že ud nekdej peklale in ni nč čudnga, če peklaja še dons. Pa ne sam pr nas. Tu je pu celmu svet. Prauš. de b te vaš derehtar kmal z autumubilam puvozu. Za kua pa na merkaš? T s mu mende fouš, de je derehtar še. u dinst, pa de ma soj autumubil. Buga zahval. Če b še derehtarje na cesta pumetal, b blu še več brezposelneh. In kdu b pa pol brezposelne pudperu? A jih ema mi, ke sami nč nimama? Pa negau autumubil te tud u upi bode, prsmoda. Sej ga je mogu vnder kupt. A misleš, de mu ga je kdu šenitu? S tem je dau tist fabrk, ke autumubile dela, zaslužek, fabrka pa delucem. Ti s tku naumen, de b mou ta narrajš, de b bli uei Ide na celmu svete brezposeln in berači. Zdaj m pa ti puvej, kerga b šli pol tehtat, če b bli usi srumaki? Le vesel hudima. de je tku. De sa tud preniožn Ide na svet, de lohka reveže pudperaja.c »Pena z luč! Taka gespoda nubenemu nč na da. Le enkat puskus in pejd fehtat b kašnmu takmu gespude. Uš vidu, kuku uš pu Sten ga b dol zletu.< »Tu t pa rad verjamem. Ampak za kua taka gespoda tku dela? A na veš? Le posluši. Prveč zatu. de levica na ve, kua je dala desnica, kokr nas naša vera uči. Viš, če b usakmu reveže kej dau, ker b ga pršou fehtat, b kmal usi Ide zvedl, de je dobr člouk. Levica pa tud. Viš, taka gespoda pa na mara, de b se jo hvalil. Drugeč pa tud zatu, de ma ud nhneh dobreh del usak neki, ne sam tist, ke sa že tku na berašk palc, ampak tud tist, ke še uisa na berašk palc, ampak b znal pridet, če b jb na pudperal.« »Gustl, tega pa jest na zastopem.« »Sevede me ti na zastopeš, ke misleš, de se sam tist za reveže žrtvuje, ke vrže berače cela neška u klubuk, če pride fehtat. O, prjatu, tu ni tku. Tu ni nubena žrtu, ke ena neška se bugatine še na puzna, če ja da reveže, reveže pa mende tud ne dost. Ampak recima tkula, če prredi gespoda kašna dobrodelna veselica, Meklaužu ples — kua se pa režiš prsmoda — Meklaužu ples. ja, al pa kej druzga tacga. In mora tam gespoda u dobrodeln namen cela nuč šlampanca žlampat in se z nim nalivat, če ji deši al pa ne. A ni tu žrtu? Še več žrtu pa je, keder ji je treba cela nuč plesat in skakal in se putit, in use Ui sam za tu, de se revežem pumaga. Pr nu-beumu dele se ni treba deluce tku putit, kokr se more gespoda pr dele kršanskega usmilejna. Ti, pa tud druh Ide tega na upuštevate. Praute: tu je zabava. Nč na rečem, zabave je tud neki zraun. Ampak, nazadne ee tud deluc zabava pr dele, sej drgač b mu blu pa ud douzga časa za scagat. Pumislt je pa tud treba, de gespoda pleše pu noč, tekat, ke deluc ali pa en druh revež lepu spi in počiva, če prou ne glih na perncah, pučiva pa le. Le men ver-jem, de se gespoda hedu žrtvuje za srumake in ne sam za brezposlne, tud za druge take, ke sa pud-pore putreben. Lej, pr takmu plese zaslužja tud mojškre, žnidari, šuštari, birti, autotaksati, gortnari, pa tud mestna elektrarna in sam Buli ve, kdu še use. Viš, kar čez ustane, dubeja pa še brezposln. Kua prauš ti h temu? A sm t zadost uči odperu, de na uš več gudernou in šimfu čez gespoda, ker res stri pu sojeh mučeh za reveže use, kar se da etrit.c »Gustl, Gustl! Ti s pa že tku brihten, de b znou gvišn še iz konjskeh fig pumaranče delat. Ti b biu fajn pulit kar. A ni škoda za toj talent? Verjameš, če b se ti začeu iz pulitka obgebat, b t na blu treba dons pu blate caplat. Lohka b mou že ta nar leuš autumubil, al b pa murde lohka že clu pu luft letu. Viš, tku s pa še enga bozga becikla na moreš pr-vošt.« F. G. Sah V »Ljubljanskem šahovskem klubu« je sedaj zelo živahno. Člani igrajo splošni turnir, h kateremu se je prijavilo 28 navdušenih šahistov, število, ki ga v Ljubljani še noben šahovski klub ni dosegel. Ker mora biti turnir končan do meseca marca, so ' oddelili igralce v dve grupi in iz vsake grupe bodo ! prišli igralci, ki bodo dosegli vsaj polovico možnih točk v ožji turnir, ki se bo vršil v mesecu marcu. Udeleženci splošnega turnirja so večinoma mladi ljudje in med njimi več nadarjenih šahistov, tako j da smemo upati, da se bo iz ožjega turnirja izkristaliziralo par novih moči, ki bodo enokovredni nasprotniki prvorazrednim igralcem, ki bodo nastopili v prvenstvenem turnirju v mesecu aprilu. Spomladi se nam obeta tudi nov internacionalni turnir. Športni klub Makkabi v Brnu bo praznoval letos 25 letnico svojega obstoja in je sklenil ob priliki tega jubileja prirediti tudi mednarodni šahovski turnir z 10—12 udeleženci — polovico inozemskih in polovico domačih mojstrov. Izmed inozemskih mojstrov bodo predvidoma igrali Bogoljubov, Njemcovič, Pire ali dr. M. Vidmar. Rubinstein, Spielmann in L. Steiaer, izmed domačih pa\ predvsem Flohr. Kot smo že poročali, je Spielmann v revanž-nem matehu premagal švedskega mojstra Stoltza. Sedaj se je za Stoltza osvetil Lundin, ki je Spiel-manna v eni partiji porazil, v ostalih partijah pa dosegel neodločen rezultat. Iz mateha Spielmann; Stoltz prinašamo danes 4. partijo, v kateri edini je Stoltz zmagal. Odklonjeni kraljevi gambit. G. Stoltz s R. Spielmann 1. e2—e4, e7—e5, 2. f2—f4, Lf8—c5. 3. Sgl — f3, d7—d6. 4. c2—c3, f7—f5. (To potezo je natančno preiskal danski teoretik dr. Krause in jo smatra za najboljši odgovor na 4. c3. Dobro ie tudi 4..... Sf6, na kar Ld3 ne gre radi 5. ,.., 0—0, 6. Lc2, Te8l.) 5. f4Xe5, d6Xe5 (Na 5.....IXe4 bi sledilo 6. Da4+ in nato DXe4.) 6. d2—d4, e5Xd4. 7. Lil—c4l (To je Retijeva poteza. Slabše bi bilo 7. cXd4 radi fXe4.) 7.....f5Xe4. (Zelo riskantno nadaljevanje! Črni namerava žrtvovanje stolpa h8. Rubinstein igra 7. ... Sc6, na kar je Reti igral 8. b4, Lb6, 9 Db3 z dobro igro.) 8. Sf3—e5, Sg8—f6. 9. Se5—f7, Dd8—e7. 10. Sf7Xh8, d4— d3. (To je odločilna pozicija za to varijanto. Sve-nonins, znani švedski teoretik, je mnenja, da ima črni v pešcih d3 in e4 zadostno nadomestilo za trdnjavo, čemur je pa pokojni Reti odločno ugovarjal. Stoltz dokaže v tej partiji, da je imel Reti prav, ker stojita pešca d3 in e4 na slabih nogah.) 10. Lel—g5, Lc5—f2 + . (Spielmann je od tega šaha pričakoval zelo veliko, toda se je motil.) 12. KelX i f2, De7—c5+. 13. Lg5—e3!, Dc5Xc4. 14. h2—h3, I Lc8—e6. 15. Sbl—d2, Dc4—d5. 16. g2—g4l (Hoče z g5 odstraniti branilca pešca e4.| 16.....Sb8—c6. 17. c3—c4! (Takoj g5 ni šlo radi Df5+ in Sd5.) 17.....Dd5—d7. 18. g4—-g5, Le6—g4. 19. Ddl—fl! (Najboljša poteza! Črni sedaj ne more več dolgo zdržati.) 19.....Lg4—e2. 20, Dfl—g2, Dd7—f5+. 21. Kf?—gl, Sf6—d7. 22. Dg2Xe4 + , Df5Xe4. 23. Sd2Xe4, Ke8—e7. 24. Se4—g3, Ta8Xh8. 25. Sg3 Xe2, d3Xe2. 26. Thl—h2l, Ke7—f7. 27. Th2Xe2, Th8—e8. (Pozicija se ie poenostavila in beli je obdržal kvaliteto, kar mu jamči za zmago.) 28. Tal —dl, Sd7—e5. 29. Le3—f4, Te8—e6. (Na SXc4 sledi Td7+ in na Sd4 Te3.) 30. Kgl—fl, KI7—g6, 31. Tdl—d5, Kg6—f5. 32. Lf4—g3, Te6—e7 (proti napadu na konja c6 črni nima obrambe. Sa a5 sledi b3 a4 in b4.) 33. b2—b4 in črni se je vdal. Problem št. 6. A. Bayersdorier. Beli: Kh3, Te7, Ld7, Sd4, Pd2. (5 fig.) Črni: Kf4, P:f7. (2 fig.) Beli matira v 4 potezah. Rešitev problema št. 5. 1. Tf6—f5! N. pr. 1. .. Tdl—hI. 2. Tf5—c5, Del—gl. 3. La4—dl mat. Anton Fuehs kleparska delavnica, Gosposvel« sha c esta 16, „Pri Levu" izvršuie vsa kleparska in lesocement-na dela pri novib zgradbah, kakor tudi pri starih, najsolidneie, po zmernih cenah. A. Rejnike: Gospodarska kriza Živali iz vseh delov sve.a so sklicale mednarodno konferenco, da bi se posvetovale o splošni gospodarski krizi, ki je zajela že tudi živalski svet. »Rastoči nered v gospodarskih odnošajih na svetu je več kakor graje vreden,« je prva spregovorila žirafa. »Visoki carinski zidovi nam vse zakrivajo, celo meni, ki imam dolg vrat.« »Na vsak način jih bo treba preskočiti,« za kliče brezobzirna opica. »Izpodkopafci jih bo treba,« pripomni hudomušno krt. »Jaz zahtevam svobodno mednarodno trgovino,« se razburja krava. »Saj se bomo zadušili v naših mlečnih proizvodih. Razmere so grobne. Ljudje ne kupujejo več niti kravjih kož!« - Ali ni obžalovanja vredno,«; reče čopasta papiga, »da so požgali na stotine kilogramov kave? Zadišalo je celo v pragozd, kar je zelo razdražilo moje živce. Velike množine pa so pometali v morje, tako da so se nesrečni morski volkovi pritoževali radi srčnega razvnetja.« »Meni bi bilo nazadnje vseeno,« zastoka poljska miš, »ko bi le imela polno mošnjo denarja. Potem bi že kako prebolela svetovno krizo.« »To ti prav rad verjamem, ti Nikolisita,« se zarezi trebušasti rak. »Vsakemu stroj za tiskanje bankovcev 1« predlaga ironično osel. Velik smeh. »Jaz predlagam črtanje vseh dolgov in obresti!«, zagodmja medved z groznim basom in udari s šapo tako močno po mizi, da vsi prestrašeno planejo s svojih sedežev. »Svetovna revolucija bo konec pesmi!« izdavi črna puma in njene mačje oči so se zeleno zasvetile kakor vragu. »Ako bi vse nič ne koristilo, potem se pa steuimoU: zarjove jezno I iger. »Ali pa vse brez izjeme pomendratil« zagrmi slon. Zveri so gromovito ploskale. Vidno je raslo razburjenje. Živali so vpile in rjovele vsevprek. Samo ovca je molče sedela v kotu. »Ovca še ni govorila, morda ve ona za kak izhod!« so se norčevale živali. »Vem za sredstvo,« pravi mirno ovca, »ki bi nam vsem pomagalo iz zagate.« »In kaj bi bilo to?« so radovedno poizvedovali vsi. »Ljul>ezen !< Globok molk. Živali so se presenečeno spogledale. Nato pa je nastal velik hrup in žaljive besede so padale na nesrečno ovco, ld je prišla v smrtno nevarnost. Lisica kot predsednica je močno pozvonila in diplomatično izjavila: »Ovca nima tako neprav. Toda to sredstvo je dobro in koristno pač samo za — ovce.« (Prev. Peter Golobič) Razpad solUrnega karteta Čilski soliter kot dušično gnojilo je znan že nad »to let in njegova poraba razširjena po vsem svetu. Kmetijstvo v Sloveniji ga pozna že cxl leta 1905. in pred par leti se ga je pri nas potrosilo že nad -tO vagonov. Poleg tega rabijo soliter tudi smo-dnišnice za izdelovanje razstreliva in druge kemične tvornice. To gnojilo izvira iz južnoameriške države Čile, v kateri so obvladali najobsežnejše ruddkope in na/jveč tvornic dalmatinski izseljenci, ki so seveda imeli tudi največji vpliv na to industrijo. Ko so pa angleški in francoski kapitalisti videli, kako močno se dviga konsum tega gnojila, so pred tremi leti izrinili dalmatinske lastmike rudokopov in tovarn in ustanovili solitrov kartel pod imenom »Companiu de Salitre de Chile«, ali skrajšano »Cosach«. Čilska država sama si je v lein kartelu pridržala polovico akcij. Vsled svetovno gospodarske krize je pa konsum »oli t nt tako padel, da je kartel sCosach« pr išel v resne težkoče. Pri tem je pripomniti, da je gospodarski položaj države Čile v prvi vrsti odvisen od trgovine s solitrom in da je skoro pri vseh nemirih, ki se tamkaj večkrat pojavljajo, iskati vzroka v več al'i manj ugodnem položaju te kupčije. Ko je' družba »Cosach« v prešlem letu zašla v krizo, io od čilenske vlade zahtevala podporo za njeno sanacijo. Toda la je sedaj, kot lastnica večine deležev, odločila proti sanaciji, pač pa za likvidacijo sedanjega trosta. Na poziv vlade je bil izvoljen tričlanski odbor, ki bo pod predsedstvom vladnega zastopnika likvidiral sedanjo družbo .Cosach-,. Likvidacija bo trajala predvidoma dve Ieli in meri lem časom bo la odbor nadalje vodil posle tako. da ne nastane niikaik zastoj nu tržišču čilskega solitra, joda in drugih postranskih izdelkov. Izpolnile se bodo vse prodajne pogodbe tafco, da ne bo nevarnosti kakih dumping-cen. Iz likvidacijske mase se bo pa ustanovila nova manjša družba »Cosach«, ki bo obstojala samo iz čilenske-ga kapitala in bo prevzela realitete sedanje »Co-Šacli«. Ta jc razpolagala z glavnico od 3423 milijonov čilenskih peses "(peso je 14 Din), od katerih je odpadlo na državo 1.5 milijarde. Nova »Cosaclv naj pa ima samo kapital od 1.4 milijarde. Proti odredbam vlade je We>lplej, predsednik koncema Guggenlicim, pravi ustanovitelj solitro-vega Irus^a, protestiral; obenem je pa izjavil, da je pripravljen sodelovati pri likvidaciji, dasi je bi! ve milijoni Ion (30 milijonov stotov), ki je pa že leta 1931. padla izpod j milijona ton. Ta padec je pripisovati deloma svetovni gospodarski krizi, deloma konkurenci umetnih sol i I rov, ki so jih začele izdelovati zlasti industrijske d rži ve. Po podatkih berlinskega zastopnika industrije čilskega solitra leži sedaj v Ervropi od 400.000 do <«00.000 Ion tega gnojila in v Čile blizu 300.000 ton. V teh množinah pa niso vključeni kompenzacijski sklepi. Po podatkih čilskega finančnega ministra so naročile države Francija, Italija, španska in Japonska skupno 200.000 ton. To dokazuje, da Je s ;em gnojilom za letošnjo sezono povsod dovolj preskrbljeno. Za nas je važno vedeti, kako je z uporabo čilskega solitra v naši državi. Od leta 1922. dalje je ta industrija razvila v Jugoslaviji izredno živahnost in propagando za razširjenje tega gnojila, kar ji je pa slabo uspelo. Pri nas je živinoreja močno razvita in da dovolj hlevskega gnoja ter v njem tudi zadostno dušične hrane, zato imajo naše zemlje manj potrebe na dušiku. Dalje je naše poljedelstvo, ' izvaemši Slovenije, bolj ekstenzivno, ne rabi močnega gnojenja, ker je dovolj zemlje, četudi so pridelki maujši. Končno je tudi čilski soliter, kakor večina umetnih gnojil, v primeri s cenami pridelkov predrag, da se kmetu komaj izplača ga kupovati in trositi. Iz teh razlogov se njegova uporaba v Jugoslaviji ni mogla tako razširiti, da bi prihajal 20. februarja KI. dražba 8tc£ Mm&ffi na ueSesejmn Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana, ,.Divja koža", Velesejera vpo&tev za naše kmetijstvo. Saj se naš kmet ne more posluževati niti doma izdelanega apnenega dušika, ki je cenejši, ker mu zemlja dandanes ne povrne stroškov zanj. Ker je čilskemu solitru nastala v umetnih soli-trih močna konkurenca v Nemčiji, mu je cena tako padla, da stane danes 100 kg terja gnojila pri va-gonski dobavi postavljenih na vsako nemško postajo po 118 Din, pri nas pu 240 Din, torej še enkrat toliko. Naravno, da se bo tudi pri nas morala cena prilagoditi svetovni ceni, da bo vsaj nekoliko tega gnojila prišlo do odjema za nekatere rastline, ki so v večji meri nanj navezane. Do znatnega konsuma pa ne bo prišlo tako dolgo, dokler se gospodarske, predvsem agrarne razmere v naši državi popolnoma ne izpremene. U. L. Stanje Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke za 8. februar 1933 kaže v primeri z izkazom za 31. januar te-le važnejše izpremembe: Zlnti zaklad je ostal v glavnem neizpremenjeu, valute eo narasle za 1.5 na 5.9 milij., dočim so devize padle za 1.7G na 173.06 milij. Skupno je podlaga zmanjšana za 0.27 na 1940.97 milij. Devize izven podlage so se povečale za 5.4 na 13.15 milij., ravnotako kovani denar za 7.7-1 na 167.4 milij. Med posojili je eskont padel za 7.7 na 2068.5 milij., lombard pa za 0.36 na 344.7 milij. Din. Prejšnji predujmi državi so se povečali za 0.2 na 1809.96 milij. Končno so razna aktiva narasla za 1.7 na 44.1 milij. Med pasivi je obtok bankovcev narastel za 59.04 na 4046.7 milij., nasprotno pa so se obveznosti po vidu zmanjšale za 52.35 na 792.04 milij. Med njimi šo se zmanjšale državne terjatve za 2.2 na 5.2 milij., najbolj pa eo se znižali žiroraČuni in sicer za 90.7 na 304.0 milij. Kazni računi pa, kjer se vplačujejo vsote za kliring. so narasli za 40.54 na 482.8 milij. Obveznosti /. rokom so se zmanjšale za 24.15 na 1879.18 milij., razna pasiva pa so se povečala za 22.9 na 138.9 milij. Vsota obloka in obveznosti po vidu znaša sedaj 5438.7 milij., kar daje skupno kritje 36.68% (po prejšnjem izkazu je znašalo 35.73), dočim desega samo zlalo kritje 32.38% (prejšnji odstotek zlatega kritja 32.42). Elektrifikacija Notranjske. Kranjske deželne elektrarne nameravajo radi elektrifikacije Notranjske zgraditi eleklrovod 20.000 V od Iransformator-skepoštaje pri opekarni Lenarčič na Vrhniki do Rakeika in Cerknice. Transformator, postaje naj bi se zgradile v Dol. Logatcu, Gor. Logatcu, Lazali, Planini ,Ivanjenn selu, Rakeku, pri Zelšah. v Cerknici in v Dol. Jezeru. Krajevna omrežja nizko napetosti pa se nameravajo izvesti v Dol. Logatcu, Gor. Logatcu, Planini, v Jakovcih, Lazali, Ivanjem selu, Uncu, Rakeku, Zelšah, Dolenji vasi in Dol. Jezeru. Komisijski ogled bo 20. februarja. Društvo industrijeev iu veletrgovrev v Ljubljani sklicuje svoj občni zbor za 20. februar ob pol 11 dop. v veliko dvorano Trgovskega doma. Dnevni red ie naslednji: 1. Nagovor iu poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Predlog odbora za spremembo društvenih pravil. 6. Predlog o:ibora, da se v okvirju društva ustanovi posebc-n evidenčni oddelek o občnem kreditnem stanju trgovskih podjetij v državi. 7. Razni predlogi odbora za ureditev perečih gospodarskih vprašanj. 8. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. pravil). 9. Slučajnosti. Jugoslovansko-italijaiiski kliring. Po italijanskih podatkih je bilo t. s-ept. prijavljenih 21.9 milijonov lir italijanskih terjatev, vplačil pa je bilo izvršenih pri naši Narodni banki 7.84 milij. lir. Ta vsota še ni bila izplačana v lirah, ker se jib še ni nabralo dovolj pri Istituto nazionale. Obveznosti italijanskih uvoznikov so znašale 10.8 milij. lir. Dne 19. januarja 1933 je bilo od italijanskih izvoznikov prijavljenih neplačanih terjatev s plačilnim rokom 1. novembrom 21.5 milij. lir, s plačilnim rokom po 1. novembru pa 27.05 milij. lir. Pri naši Narodni banki je bilo izvršenih vplačil, ki pa v lirah še niso izplačana, ker se vplačil v Italiji še ni nabralo dovolj,, za 14.65 milij. lir. Obveznosti italijanskih uvoznikov, ki se bodo po preteku računale kot protipostavka, so znašale 10.07 milij. lir s plačilnim rokom pred 1. novembrom in 11.3 milij. lir s plačilnim rokom po 1. novembru. Konkurz. Ljubljansko deželno sodišče je razglasilo konkura nad premoženjem Zdenke Lepadat, lastnice penzijoua v Kranjski gori. Konkurani sodnik dr. Stanko Brega r v Kranjski gori, konkurzni upravnik notar Karel Gapek. Prvi zbor 18. t. m. v Kranjski gori, prijavni rok do 17. marca t. 1. in likvidacijski narok 24. marca I. 1. Občni zbor. Narodna banka v Belgradu 5. marca 1933, Celjska posojilnica, d. d. v Celju 24. februarja 1933 ob 17 (bilanca, dopolnilo nadzorstvenega sveta). BELI DNEVI! BELI DNEVI! BELI DNEEEVI! SE ZAČNO JUTRI V PONEDELJEK 15. FEBRUAR. T. I, SOUVAN a MESTNI TRG 24 NASE POSEBNOSTI Šifoni, bele kotenine: 74 cm Sir. Din 6, 8 80 cm šir. Din 12, 14 83 cm šir. Birija Din 15.50 75 cm Sir. Samostansko platno Din 15 Za spodnje rjuhe: 150 cm šir. Din 19. 28 156 cm Sir. Ilirija Din 30 Za zgornje rjuhe (kapne): 176 cm šir. Din 30 180 cm tenkoniten šifon Ia Din 33 180 cm kompakten šifon Ia Din 35 76 cm Ilirija 38 Din Zarobljene rjuhe iz pravega platna 156 X 245 cm Din 115 Naše posebnosti za perilo: Lepa Vida 80 cm šir. Din 14.50 Ljubljanska srajca 80 cm šir. Din 17 Batist šifon Mlada Breda šir. 80 cm Din 19 Pri odjemu celih kosov 3% popusta. Sehroll-ove vrste ter izdelki domače tvornice platnenih izdelkov »Jarše« po novih nizkih cenah. Brisače: Surove meter Din 8 Bele damast 45 cm šir. Din 10 3ele krep z borduro 45 cm šir. Din 10 Platnene »Kranjske« 46 cm šir. Din 12, 13.50 Domače platnene 50 cm šir. Din 19 Damast platnene 48 cm šir. Din 16 Ia bombažast krep 48 cm šir. Din 17 Brisače, odmerjena velikost krep 47 X 100, zarobljene, Din 15 platnene, bele in surove, 45 X 100 cm D 12.50 Frotirke: bele z borduro z in brez franž: 40 X 85 cm vel. Din 10 40 X95 cm vel. Din 11.50 45 X 100 cm vel. Din 19 55 X 110 cm- vel. Din 27 50 X 120 cm vel. Din 29 Kuhinjske brisače, platnene: surove, 60 X 60 cm vel. Din 8.50 bele z borduro 60 X 60 cm Din 10.50 bele križaste 60 X 60 cm Din 11 bele križaste 65 X 65 cm Din 12.50 Cunje za prah 70 X 70 cm, zarobljene D 8.50 Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Povoden Franceta, trgovca z lesom in mešanim blagom v Breznem v Dravski dolini, narok za sklepanje poravnave 20. marca, rok za oglasitev slo 15. marca 1933, nudi 50%. Borza Dne 11. februarja 1933. Denar Ta teden je bil devizni promet znatnejši: znašal je na ljubljanski borzi 2.107 milij. Din v primeri s 1891 milij. v prejšnjem tednu. Največ prometa je bilo v devizi London in v avstrijskih šilingih v zasebnem kliringu. Curih. Pariz 20.245, London 17.76, Nevvvork 518.125, Bruselj 72.50, Milan 26.49, Madrid 42.5375, Amsterdam 208.05, Berlin 123.15, Dunaj 73.08 (59.45). StockLohn 94.75, Oslo 90.95, Kopenhagen 79.10, Sofija 3.75, Praga 15.34, Varšava 58, Atene 2.975, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Dunaj. Podon.-sav.-jadran. 66.65, Mundus 56, Alpine 12.20, Leykam 1.10, Rima Murany 18.35. Žitni trg Nori Sad. Koruza bač., srem.. gar. 67—69, bač. zn marec, april, maj 72.50—75, ban. gar. 60—08. Ostalo neizpremeinjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 71 vagonov. Mizni prti: Ia damast 135 cm šir. mtr Din 32 Ia damast, specialna vrsta, 140 cm šir. mtr. Din 56 Servijeti 60 X 60 Din 10 kom. Servijeti 60 X 60 Din 16 kom. beli s franžami 120 X 120 cm Din 28 beli s franžami 140 X 140 cm Din 38 fini beli poplin 95 X 95 cm Din 29 Krep rožasti indantren 90 X 90 Din 31 Kreton rožasti indantren 135 X 135 Din 70 vz.orčast večbarvni indantren 130 X 130 D 47 Kavne garniture: 6 oseh damast bele in barv. Din 78, 95, 105 6 oseb damast čisto platnene Din 158, 225 Kavni prtički, barvasti: Damast 36 X 36 cm Din 4 Damast platneni 36 X 36 Din 7 Gradel za spodnje hlače: 80 cm šir. Din 15.50, 18, 21 Zastori: 3 delni Din 58, 75, 95 jiardine bele Din 100, 130, 150 Bonfemme Din 60, 80 vitraže Din 18 120 cm šir. museline Din 16, 18, 22 Damast za blazine in pernice: 80 cm šir. Din 16, 18, 20 90 cm šir. Din 23 120 cm šir. Din 28, 32 140 cm šir. Din 36 Robe i beli, šifon, zarobljeni: 33 X 33 cm kom, Din 1.50 44 X 44 cm kom. Din 3 Beli v kartonih: 34 cm ducat Din 44 34 cm ajour, ducat Din 56 45 cm ducat Din 66 45 cm ajour, ducat Din 79 Najfinejši beli batist v kartonih: 36 cm ajour, ducat Din 77 45 cm ajour, ducat Din 104 Modni v kartonih: 34 cm ducat Din 48 34 cm ajour, ducat Din 60 45 cm ducat Din 67 45 cm ajour, ducat Din 85 Chicago. Pšenica marec 47.375, maj 48, julij 49.25, koruza marec 25.875, maj 27.375, oves marec 17.125. Živina Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 10. februarja je bilo pripeljanih 82 svinj. Ono so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad 125—180 Din, 3 do 4 mesece 250—380, 5 do 7 mesecev 450—480, 8 do 10 mesecev 600—570, eno leto 800—950. 1 kg žive ti že 7—7.50. mrl ve 10—11 Din. Prodanih je bilo 54 svinj. Les Kakor smo že zadnjič omenili, se situacija na lesnem trgu polagoma izboljšuje. Sicer se cene še niso popravile oziroma ustalile, vendarle se blago išče in nekaj ludi proda. Do zadnjega čas« se je v lesni trgovini govorilo le o blagu, ki se ga je najnujnejše potrebovalo; takozvane terminske kupčije kakor tudi kupčije v merkantilnem blagu so pa po čivale. Radi malega povpraševanja, osobilo pa radi neugodnih razmer na denarnem trgu tako domu, kakor zunaj je našim producouioni vzdrževanje obratov skoro onemogočeno. Tudi če bi se situacija na lesnem trgu še tako izboljšala, bi se lo vsled omenjenih težkoč ne moglo urediti tako kakor hi bilo želeti. Opaža se pa že sedaj na vseh koncih in krajih močno nazadovanje lesne produkcije. Sedaj, ko bi bila dana možnost izvoza, je pa zmanjšana možnost produkcije. .•'š "S -d.i 'g S-g S o oo B aci 35 «« •—J O i C .-2 « a.*S ■1 B« „ s •sUl ii g g jLJ .5:2. o e(Q m - t: s " EuuS.! sjlj £ ao. P. C. Wren: 36 u •Ol a - 2 o S. a I lf -M O . ■ ° c t=£.S ■ »nogo issšjs —> O Z > 3 > -n P S d .S u ~ CO P ■'2 «» „ S ■N ^ ro •"> •> J2 -I « -- -X o 1 * M g 2 . u jS -O O K > X — o . — C O. ^ F .S o ° . » j e a . « »S v> CQ !fiS ■§ 8.9 t-S °oQ '7? fM -S liift J Btl o- «a. o 5-o Ii^pl Mihael Sedaj pa vem, da mi boš ti prva pritrdila, da i ne morem ostati doma in dopustiti, da bi onadva j nosila krivdo po nedolžnem. Ako pa bi kateri njiju j bil kriv, želim tembolj, da jima kako pomagam. Ako se ne bi bilo treba ločiti od tebe za malo časa, v hipu, ko sem te našel, se bojim, da bi se skoraj veselil te stvari. Kakorkoli, zapustiti bi te tako moral za kratek čas, ko bi odšel nazaj v Oxford, kar bi trajalo kakih osem tednov. Kakor pa zadeve kažejo, se ločim od tebe le za tako dolgo, da bo ta bedasta, klavrna zadeva pojasnjena. Za svojo osebo pričakujem, da bo tat vrnil dragulj brezimno, kakor hitro bo spoznal, da se mi trije delamo tatove in da se ne povrnemo k prejšnjemu življenju, dokler se ,Blue Water' ne najde. Ti veš, da jaz tega nisem storil, in jaz vem isto zate, in to je glavno; vem, da me ti ne bi zadrževala, ko sta nas kapitan in poročnik naše trume zapustila, da obvarujeta nedolžne pred sumom in da osramotita krivca, da povrne tetine lastnino! Kesneje ti bom poslal naslov, da mi boS lahko vse sporočala — toda sprva želim, da ne veš prav nič, kje se nahajam. Ti bi me v srcu prav gotovo zaničevala, ako bi ostal doma, četudi vem, da me boš pogrešala in me želela nazaj. Seveda bom priiel v trenutku, ko mi boš javila, da je zadeva razčiščana. Med tem časom pa tudi kak omejen detektiv ne bo sumničil tebe ali Klavdije ali ubogega nedolžnega Gusta, ker po vsem videzu mora biti tat eden ubežnikov (ali vsi trije). Teta bo seveda šla na policijo, in kmalu nam bodo sledili in nikogar več nadlegovali v Brandon Abbasu. Sedaj pa, najdražja Izabela, najljubša ,zvesta doga', nočem ti več opisovati, kako zelo te ljubim — ti veš to že sama! Toda vse se je od včeraj spremenilo. Zame je svet prekrasen in življenje prelepo! Prav nič me ne skrili, saj Izabela me ljubi, jaz pa njo — za večno in večno! Pel in vriskal bi in naznanjal to vsemu svetu! Za vedno in večno tvoj obožavajoči te John.< Ta odkriti, dasi otročji izliv svojih čuvstev sem dal Davidu in mu ponovil navodila. Pri tem mu je uspelo, da je ohranil obraz miren v spodobni brezizraznosti, četudi se je moral čuditi, kolikokrat bo moral še predajati skrivaj pisma od oseb, ki so odšle. Ko sem zapustil kadilsko sobo, sem srečal Burdona na hodniku. »Ali mi lahko poveste, sir, kje je mr. Mihael?« je vprašal in dodal: »Milostljiva gospa hoče z njim govoriti.« >Ne, ne vem, Burdon,« sem mu odvrnil. »Mr. Digby se šo ni dotaknil svoje postelje, sir,« je nadaljeval. >Ne vem, da gospodje kar odhajajo... Pa brex kovčegov in drugega t« »Meni niso povedali, da gredo, Burdon,« sem dejal nadevfii si videz začudenja. »Mogoče so šli na kak izlet, mislim... Upam, da me bodo povabili, da se jim še jaz pridružim.« »Mogoče k dirkam, sir?« je menil čemerno. »Grdo je to,« sem mu rekel in ga pustil ter se kazal po vseh močeh zlovoljnega ... Tako srno zopet bili le štirje pri zajtrku. Izabeline oči so zažarele, ko sva se spogledala in si nemo zagotavljala medsebojno ljubav. »Je li kdo kaj čul, kako je kaplanu?< je vprašala Klavdija. »Snoči sem hotela k njemu,< je odgovorila Izabela. »pa mi je strežnica, da spi.« »Kje je I)igby?« je vprašal Avgust. »Zakaj?< sem ga zavrnil. >Burdon me je vprašal, ako sem ga videl, in je po vedal, da ga nocoj ni bilo doma. »Ne vem prav nič več kakor ti,< sem mu odkrito zatrdil. »Smešno — ali ne?< se je režal. »Zelo smešno,« sem mu pritrdil. »Mogoče se bo tudi teti tako zdelo.< je zbodel Avgust. »Najprej Mihael in potem Digby, pa po vspm, kar y naročila glede odhoda iz hiše k »Bi bil pač moral prej tebe vprašati za svet, Ciust,< se je oglasila Klavdija. »Vse kaže, da nista hotela vprašati policije za svet, ako hočete vedeti,« je godrnjal Avgust. »Saj nismo tebe vprašali, Gust,< je pristavila Izabela. Tako smo klavrno zajtrkovali. H koncu je vstopil Burdon in povedal: »Milostljiva gospa želi govoriti 7 mr. Digbyjetn.< »Ga ni tukaj, Burdon,« aem rekel gledaje pod mizo »Ne, sir,« je resnobno potrdil Rurdon in odšel. »Sedaj si ti na vrsti, moj dečko,« je izjavil Avgust in me ostro gledal. »Radoveden sem, so li detektivi že tu?< Burdon se je vrnil in dejal meni: »Milostljiva gospa želi govoriti z vami in vas pričakuje po zajtrku v svoji sobi, sir.« »Mar nifftm rekel,c je pripomnil Avgust, ko so vrata zaprla za strežajem. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo iakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka peHtna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov trebe priložiti znamko. Fotelska kuharica Iti je več let kuhala po hotelih za več sto gostov, sprejme službo tudi v pn-vaini rodbini Pišite na uptavo .Slovenca« pod št 1086.___ Trgovska pomočnica dobro izurjena v speče-rijski trgovini, išče službo. Nastopi lahko tako). Ponudbe pod »Poštena« št. 1347 na upravo »Slovenca«. _ Strokovnjak v kmetijskem knjigovodstvu, odličniak kmetijske in zadružne šole, praktično izvežban v kmetijstvu (posebno v sadjarstvu), v pisarniških poslih (lasten pis. stroj), zanesljiv (jam-gtvol) _ želi službo oskrbnika oziroma knjigovodje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1457. (a) Gospodična « petletno prakso v ve-Gkoprodaji tobaka — želi n prvim aprilom nameščen je kjerkoli v Jugoslaviji. Cenj. ponudbe pod Šifro »Vestna* št. 1464 na opravo »Slovenca«. (a) Trgovski pomočnik mešane stroke išče službo v mestu ali na deželi. Zmožen je položiti nekaj kavcije. — Ponudbe pod »Zanesljiv« štev. 1355 na upravo »Slovenca«. (al Prodajalka mešane stroke išče službo. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 1378. a Dekle vajeno vseh hišnih del in nekoliko kuhanja — išče službo. Ponudbe na upravo,i>Slovenca« pod šifro •V''dobro hišo« št. 1377. a Boljše dekle z dobrimi spričevali, ki zna vsa hišna dela in tudi samostojno kuhati, sprejme v stalno službo Vera Vovk, Bled, vila Vera. (h) t Čevljarskega vajenca vzamem takoj z vso oskrbo v hiši. Ivan Snoj, čevljarski mojster, Zg. Kašelj, Dev. M. v Polju. (v) Trgovski, vajenec veliko, renovirano, oddam ne, išče mesto v dobro krščansko hišo. Ponudbe pod »Marljiv« št. 1354 na upravo »Slovenca«. (v) Dva ključav. vajenca se takoj sprejmeta. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (v) Natakarica marljiva, išče zaposlenja na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor — 1940._(a) Mlada prodajalka želi kakršnokoli službo. Prosim pišite na upravo »Slov.« pod »Vedno hvaležna« št. 1518. (a) Dekle poSteno in krepko, ki je dovršilo z odličnim ali prav dobrim uspehom štiri razrede meščanske šole ter ima veselje za trgovino, se sprejme pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29._(v) Krepkega dečka za jermenarsko obrt sprejmem s popolno oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1414._(v) Učenka za prešivanje zgornjih delov čevljev (šteparico) -se takoj sprejme. J. Dolenc, Barvarska steza, (v) Učenka poštena in pridna se takoj sprejme v večji trgovini mešanega blaga na deželi. Ponudbe staršev sprejema: Trgovina Josip Rudman, Krškavas, Brežice. _(v) Učenec se sprejme za vrtnarsko obrt pri T. Šimenc, Še-lenburigova ul. 1, Ljub- 15.000 Din posojila za prevzem obrata proti primernim obrestim in sigurnemu jamstvu v trikratni vrednosti iščem. Dopisi na upravo »Slo- i venca« pod »Jamstvo« št. , 1409. (d) | Posojilo 60.000 Din i se išče na prvo mesto prostega veleposestva; nudi se jamstvo za ev. kurzno izgubo. - Vprašati pri dr. . Skaberne, odvetniku v Ljubljani, Beethovnova 14 (palača »Dunav«). (d) Kdor želi svoj denar naložiti na prvovrstne vknjižbe na nepremičnine, naj javi svoi naslov v upr. »SI.« pod značko »Sigurnost« št. 1533._(d) Posojilo Vam preskrbim na knjižice: Praštcdione, Mestne hran. ljubljanske, Ljublj. kreditne banke in Jugoslovenske banke pod ugodnimi pogoji. Zato ne prodajajte hranilnih knjižic, preden se ne oglasite osebno pri meni. Zore, Ljubljana. Gledališka ul. št. 12.__(d) Kdo posodi 60.000 Din na nove hišo in vknjižbo na prvo mesto, lahko tudi knjižica Mestne hran. ljubljanske, dobi za obresti lahko tudi krasno stanovanje. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 1545. (d) Išče se posojilo od 150 do 200.000 Din v gotovini eventuelno knjižice prvovrstnih zavodov. Knjižba na prvo mesto. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca! pod »Ljubljana«, št. 1554. (d) Prodajalka z dveletno prakso želi službe kjerkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu ali v gostilni. Naslov upr. »Slov.« pod št. 1532. (a) Trgovska pomočnica z dobrimi spričevali želi mesta v manufakturni trgovini. Nastop takoj. Ponudbe pod »Poštena« na upr. »Sl.c št. 1549. (a) Z malimi in velikimi oglasi v „Slovencu"! Kdor išče potnika, kdor hoče kaj vzeti r najem ali dati v najem, kupiti ali prodati, posoditi, zamenjati ali sprejeti koga v službo, najde vse. kar išče. z malimi in velikimi oglasi v »Slovencu« 1 Prazna soba s posebnim vhodom se odda s 1. marcem. - Slap-ničarjeva 9, Moste. (s) Na Taboru se sprejmeta 2 gospoda ali 2 gospodični na hrano in stanovanje. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1486. Opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru oddam. Naslov v »Slovencu« pod štev. 1512. (s) nsBosp IŠČEJO: Delavnico iščem v pritličju na dvorišču od Sv. Krištofa do pošte. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod »De-lavnica-1499«. (m) Javna sodna dražba avtomobila Benz 28 HP, 6 sedežen, dobro ohranjen, pripraven za taksi ali predelavo v tovornega, se proda 14. febr. ob 14 in pol v garaži Stu-pica, Slomškova ulica 6. Droben oglas v •Slovencu. posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim itenarjem pač kupca ti s knjižico da. Posestvo 8 oralov zemlje, lepe njive, travniki, sadonosnik, gozd z debelim lesom, vinograd, hiša, gosp. poslopje, 5 minut do drž. ceste in avtobusne postaje, naprodaj za 46.000 Din. Car Daniel, Globoko št. 8, Studenice pri Polj-čanah. (p) Svarilo trgovceml Neka oseba pobira z društveno knjižico za naše društvo denar in dobitke, za kar pa ni upravičena. Prosi se, da se nabiralca izroči stražniku. Prostovoljno gasilno društvo Lu Ijana. (v) Vložne knjižice kupite ali prodaste aai-boiie pri Komand družbi M JANKOLF,. Liubliana. Selenburgova ulica 6 11. Telefon 30-52 Idi Posojilo 100.000 Din najmanj za 5 let iščem na dobro pod-etje. Dopisi pod »Podjetje« na upravo »Slov.« št. 1293, Maribor. (d) Ženitbe 5e pri Grosupljem. (o) Soba Oddam gostilniško osebno pravico ali kupim na prometnem kraju malo gostilno. Ponudbe na upr. »Slov.« pod št. 30/1491. (m) ODDAJO: Pisarniški ali poslovni prostoril Štiri pritlične poslovne prostore z iz- s kuhinjo se odda za marc * v Oriovi "Uči 7. (č) g^nenaoddiC°' x*2t Stanovanje lepo, 2 sobno in kabinet, v Šiški, oddam. Več se izve Gosposvetska cesta 5. (č) Trgovec star 35 let (vdovec), z lastno trgovsko hišo, se želi poročiti s gospodičfio iz boljše hiše. Cenj. p» mem v najem. Ponudbe nudbe na upravo »Slov.« , na upr. »Slov.« pod št. pod »Sreča v domačem ! "42.__(c) (ž) IŠČEJO: Stanovanje dveh do treh sob tiklinami in vrtom iščem v Ljubljani. V ta namen kupim tudi manjšo vilo z vrtom oziroma jo vza- Dvosobno stanovanje jem. — Naslov v upravi »Slovenca« št, 1468. (n) Kolarskemu mojstru samostojnemu, dam takoj v najem delavnico in sta- ■ i | novanje v najbližji ljub- s prvim aprilom name- ljanskj okolw ofa držayn; cesti. — Naslov v upravi »Slovenca« št, 1467. (n) s pri- maia blizu tramvaja v Udmatu za 360, lepše za 480 Din. Predovičeva uli-ca 11._(č) Trisobno stanovanje 6 kopalnico in pritiklinami oddam takoj v I. nadstropju, Streliška ulica 29. ognjišču« št. 1493. f llužbodobe Služkinjo vajen že nekoliko trgovi-me Mihael Štrukelj, Za-puže 4, Št. Vid nad Ljubljano. (b) Viničarja marljivega in poštenega, samo z dobrimi večletnimi spričevali, sprejme posestvo Prosekov dvor — Breslernica, Maribor, (b) Sprejmem starejšo žensko osebo s kapitalom na stanovanje. Vpraša se: Strašek, Celje, Kovaška ulica. (b) Prodajalko dobro izvežbano v trgo-jvini mešanega blaga, za-inesljivo in vestno takoj •sprejme trgovina Josip 'Rudman, Krškavas, Bre- Ižice._ (b) Modni salon »Klobuček« sprejuie va jenko in modistkotakoj. Nebotičnik 4 nadstr. (b) Sprejmem žensko snažno, zelo natančno, za pospravljanje v finih parketiraniii sobah, katera je zanesljivo poštena. Poizve se od M8. do It. ure. Celovška ce Posojila podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Sprejme poverjenike. (d) Trgovino dobro vpeljano, kjerkoli, kupim ali pristopim kot družabnik. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 100.000« št. 1401. (d) 75.001) Din za dobo 1 leta proti 14% obresti ter vknjižbo na prvo mesto. Cenj ponudbe na upravo Slovenca pod »Izvan-redna prilika 1940« Družabnika sprejme kovinska tvornica pri Ljubljani. Ponudbe na šifro »Inžener 200.000« pri ■ Slov.« št. 1511. (d) 135531 Instrukcije za izpite za zidarske mojstre prevzame Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Gru-barjevo nabrežje 8. (u) Šoferska šola E. Čeh i bi vsa Canieruikova šoferski šota) Ljubljana, Dunajska c. Šola «a poklicne Šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj in tranko. Drugi spomla. nski prikrojevalni tečaj Družina dveh oseb išče stanovanje, kuhinjo in sobo (ev. 2 sobi), v ljubljanski okolici za 1. marec 1933. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »2 odrasla« štev. 1500. (c) Stanovanje stalno, dvosobno s pritiklinami - tudi podstrešno - v Šentpeterskem okraju, Kodeljevem ali Vod-matu išče za takoj ali za pozneje mirna stranka. Cenj. ponudbe z navedbo cene prosim poslati na upr. »Slov.« pod »Stalna« št. 1536. (c) Stanovanje eno ali dvosobno v mestu iščem za dve odrasli osebi. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »1 ali 2« St. 1538. (c) damska in moška oblačila se prične 20. II.—-11. III. 1933, i Trisobno stanovanje Poleg običajnega tečaja 1 s kopalnico, poselsko so-bom poučeval modele bo in ostalimi pritikli-na podlagi spomladanskih nami bolj v centru me-modnih listov. Vsled ve- sta iščem za majski ter-like spremembe v modi mm. Ponudbe na oglasni je ta tečaj jako priporoč- [oddelek »SI.« pod zna-ljiv. Krojni vzorci se iz- čko »Solnčno in snažno« vršujejo po meri. T. KUNC, lastnik konc. strok, šole, Liubliana, Sv. Petra 4/U. št. 1555. (c) ODDAJO: 800.000 Din posojila se išče. Popolnoma varno kritje z navedbo obrestne mere in vračilnih pogojev. — Ponudbe na Jos. Štempihar, poštno ležeče, Ljubljana. (d) Družabnika s 50.000 dinarjev iščem za vjveljano podjetje. Vknjižba no prvo mesto. Družabnik postane polovični solastnik. Vidov- sta 14. 0») 1 danska 6. L (d) Oglejte si zalogo svile v raznih barvah za večerne, plesne ter poročne obleke pri OMačilnici za Slovenijo v Ljubi ani Tyrševa cesta št. 29 (Gospodarska zveza) Na račun vzamemo tudi hranilne knjižice članic Zadružne zveze v Ljubljani. Stanovanje eno trisobno, drugo štiri-sobno, z vsem komfor-tom — se takoj odda. Breg 20. Lesno skladišče v Ljubljani z dobro vpeljano trgovino, telefonom in železniškim tirom se odda. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1341. (n) Prodam hišo z vrtom, v trgu blizu Ljubljane, primerno za upokojenca — proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro 135.000-1458. Ip) Izredna prilika! V naiem se da takoj njiva v jako dobrem stanju, nahajajoča se poleg »Tovarne za klej«. Eventuelno se tudi oroda. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 1446. (p) Hiša z gostilno in vrtom, nad postajo Zagorje, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1322._(p) Parcela lepa, solnčna lega, ob Dolenjski cesti, naprodaj. Eventuelno tudi hiša naprodaj. Poizve se: Dolenjska cesta 25. (p) Kupim posestvo do 50 oralov arondira-nega gozda, travnika, sa-donosnika — blizu železnice in šole, v okolišu Maribora. Agbaba, Zagreb, Gortanova 27. (p) Večje posestvo, lepa lega, z dobro zemljo, sposobno tudi za vi-nogradstvo in sadjarstvo, z vsemi odgovarjajočimi stavbnimi in gospodarskimi poslopji, kupim. Obširne ponudbe na upravo »Slovenca« št. 1461. (p) Enostanovanj. hišico z večjim vrtom vzamem v najem, eventuelno isto kupim na Gorenjskem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Od Kranja do Bleda« št. 1444. (p) Posestva, hiše, parcele, lokali v veliki izbiri pri Realitetni pisarni, Wolfova 1. (p) Stanovanjsko hišo veliko, davka prosto, z električno razsvetljavo in vodovodom in 14.000 m2 zemlje (stavbišče, vrtovi, njive, travniki), prodam. Letni donos je 40.000 Din. Potreben kapital 420.000 Din. Pojasnila: Vinko La-šič, Maribor, Tržaška cesta 98a. (p) Stanovanje enosobno, solnčno, z vsemi pritiklinami, se odda z marcem. - Rožna dolina c. VIL št. 4. (t) Restavracijo s stanovanjem in vrtom, na najprometnejši točki v ({) Samoboru, oddam v najem po najnižji ceni. Pojasnila daje Dulčič, Satu ob or. (n) Stanovanje dvosobno, solnčno in suho s posebnim vhodom v podpritličju v novi vili v Streliški ulici 19, z vodovodom in elektriko ter souporabo pralnice, oddam z majem za Din 500 mali družini odraslih oseb, najraje kakemu upokojencu, (č) Podpritlič. stanovanje oddam, z eno ali d večna sobama in kuhinjo. Zg. Šiška, Kosovopolje 159. Stanovanje eno- ali dvosobno, lepo, V zakup oddamo za sezono 1933 svoj PLANINSKI DOM v Logarski dolini Ponudbe do 1. marca na Savinjsko podružnico SPD v Celju. Tovarna kovinske stroke, na zelo ugodni točki v Ljubljani, se proda ali zamenja za drifgačno posest v Ljubljani. Vrednost 800.000 dinarjev. Dopisi pod »Tovarna« št. 1048 na upravo »Slovenca«. (p) Trgovina mešanega blaga na najprometnejši točki se zaradi bolezni ugodno proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Najboljše« št. 1442. (p) Ena ali dve parceli naprodaj na Kodeljevem le proti gotovini Informacije: Ivan Slokan, Ljubljana, Kolezijska ul. 7, (p) Posestva — gostilne mline, trgovine, hiše, vile ugodno prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ul. 21. (p) Posestvo na 30—40 johov s stavbnimi in gospodarskimi poslopji med Celjem in Zagrebom kupim. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na dr, Dražič Marijan, odvetnik, Zagreb, Gajeva ul. 21-11. (p) Tri hiše ob Dunajski cesti proti Ježici in več parcel poleg, ugodno naprodaj. V Restavracijo _. _ . x.i : i,; .. eni hiši dobro vpeljana s točilno pravico - blizu , ___v- Ljubljane - m lokai ca. trgovino oddam v najem. Dopise na upr. »Slov.« pod »Gotovina potrebna« it. 1489._(n) Trgovino z mešanim blagom v trgu v novi hiši, se odda mir- Kozje na Štajerskem, od-ni stranki za marec blizu dam v najem u pre„ mitnice. Zg. Šiška 230 — vzemu blaga . Potreben Jančigajeva pot. (č) Trisobno stanovanje lepo in solnčno, s kopalnico, oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« štev. 1301. (č) Petsobno stanovanje z vsem komfortom oddam za maj pri sv. Jožefu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1302. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, v podpritličju, pri sv. Jožefu, oddam za maj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1303. (u) Trisobno stanovanje s pritiklinami in vrtom se odda s L marcem po ugodni ceni Šmartinska Opremljeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima (gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava • Slov.« pod »Soba«. Is) Dve boljši osebi sprejmem v krasno sobo, event. z vso oskrbo. Cena zmerna. Ogledati od 11—12. Jegličeva c. 1. (s) Meblirana soba lepa, zračna, s posebnim vhodom, v pritličju, na ulico, v centru, se odda. Naslov v upravi »Sloven-ca« št. 1410._(s) Lepo sobo opremljeno, jako snažno, elektrika, strogo poseben vhod - oddam boljšemu ] skoraj novo — znamke gospodu. Naslov v upr. j A. J. S., 98 HP, katero Slov.« pod št. 1543. (s) se nahaja v hrambi pri kapital 40.000 Din. Podrobnosti se izvejo pri lastniku Ernestu Bezen-šek, Podsreda. (n) Lokai primeren za mlekarno se takoj odda. Poizve se v trg. čevljev Kopitarjeva ul. 1._(n) 2 pisarniška prostora sredi mesta na promet-kraju oddam takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1523._(n) Garažo mesečno oddamo v najem. — Vprašati: vratar hotela Slon. (n) I Auto-mofor Motorno kolo I Soba lepa opremljena, blizu Evrope, s separatnim 1933 ob 2 popoldne po- Gospodarski zvezi, Ljubljana, Dunajska-Tyrševa cesta, se bo dne 13. febr. pekarija. Pojasnila: Ko pališče Ježica. (p) Hišo novo preurejeno, pet sob, kuhinja in pritikline z lepim vrtom, mirna lega, oddam takoj v najem, Pavel Knaflič, Šmartno pri Litiji. Dražba nepremičnin v Mojstrani. Dne 16. februarja t. 1. ob 9 se bodo prodale na javni sodni dražbi vse nepremičnine pok. Ambrožič Cecilije v Mojstrani, in sicer hiša v Mojstrani št. 21 z mlinom, gospodarskim poslopjem, električno centralo, sren-skimi in vodnimi pravicami ter s pritiklinami; hiša v Mojstrani št. 72 t dvoriščem, gozdne parcele, travniki, vrt, njive in stavbišča. Dražba se bo vršila na licu mesta v Mojstrani št. 21. Natančne informacije daje advokat dr. Janko Vovk na Jesenicah. (p) Visokopritlično hišo 3 stanovanja po 2 sobi, kuhinja, vrt, vodovod, pralnica, elektrika, kanalizacija, vse novo in v najboljšem stanju, oddam. Vzamem tudi hranil, knjižice »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1465. (p) Hišo dvostanovanjsko, novozi-dano prodam. - Gubčeva št. 43, Pobrežje pri Mariboru, (p) Menza dobro idoča, se radi kom-panjonskih razmer jako poceni proda v najprometnejši ulici Zagreba. -Vprašati v Narodni kuhinji, Zagreb, Petrinjska št. 25. jp) Več stavbnih parcel ______ r °b tramvajski progi v eesta 21 (nasproti Kolin vhodom, se odda. Nnslov tom javne sodne dražbe ; Dravljah prodam. Poizve ske tovarne). Več se i/ve v upravi -Slov.« |kkI šle- prodalo. Interesenti vab- se v trgovini Kušar, Drav-i s to I i i.ui. (čl I vilko 1559. (e) Ijetti. UJ Ue. fo) Parcelo v Zg. Šiški, v bližini šole, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1515. (p) Lepo posestvo rodovitno, 22 ha, s prav dobrim gospodarskim poslopjem naprodaj blizu Rajhenburga. — Natančna pojasnila daje Rihter Matija, krojač v Rajhenbur-gu št. 82. (p) Hišo obstoječo iz dveh sob, kuhinje, shrambe za živila, drvarnice in svinjaka ter 150 m2 vrta, dam s 1. marcem v najem. Bližina železniške postaje Orehova vas ter ob glavni cesti. Vprašati pri Vin-diš. Rače 157. (p) Pekarna enonadstropna, z vrtom in tremi stanovanji, gospodarskim poslopjem -naprodaj. Plača se lahko s knjižicami. - Pojasnila: Anton Satler, Velenje, p Še dve parceli naprodaj pri novi Šišenski cerkvi (pn novem parku). Več se izve pri gospodarju: Verovškova št. 53. V poštev pridejo tudi knjižice. (p) Posestvo z vodno močjo prodam ali zamenjam za posest ali zemljišče v Liublja ni ali okolici. Obratni lokal s stanovanjsko hišo, hlevom in njivo v lepem kraju \Vi km od postaje. Vidovdanska cesta 6. I. (p) Lepa parcela v Dravljah ob glavni resti se proda za gotovino. Naslov v upravi »Slov.« pod ši. 1560. (p) Hišo v Dev. Mar. v Polju prodam ali zamenjam za hišo na periferiji Ljubljane. • Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Brez posredovalca« št. 1544. (P) Glasba i Klavir črn, kratek, strune navzkriž, pancerplošča, skoraj nov, krasen glas, prodam. Vprašati Holobar, Maribor, Taborska 7. (g) Klavirje, pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke -Muzika, Ljubljana, Sv. Petra c. 40. (g) r^sjje /» F> PRIČAKOVANJA bodo nodkHljlto izvrstna laabila domače odprorme tvrdke kmmevski fcvafeHi bomtitsio CHNEIDER PROIZVOD sh priboru XA6R£B, Hikolidava ul.13/c Tiatino-ad DtnftrMj. Crliapa-" -15 o - -MaitdcOne-lOa.- -Hcoroantk* •• 7S. - » Ud. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE bpesplacni poučni Jedilnica kompletna, orehove barve dobro ohranjena radi selitve po najnižji ceni naprodaj. Ogled od 9-11 dop. od 5-4 pop. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1548. (š) Najugodnejši nakup pohištva! Spalnice plesk. 2000 Din omare pleskane 400 Din postelje pleskane 200 Din kuhinje komplet. 950 Din Imam veliko izbero vsakovrstnega modern. pohištva po najnižjih cenah. Andlovic strojno mizarstvo Komenakega ul. 34. Gramofon Jcovčeg), dober s par norimi ploščami, prodam za 300 Din (hišnik, Nunska ulica 7). (g) Kupim kratek klavir dobro ohranjen. Plačam takoj. Ponudbe s točnim opisom ter ceno na naslov: Josip Pratnekar — Brus, Moravska banovina. Tovarna glasovirjev Iran Kacin< Domžale, izdeluje prvovrstne pianine — večletna garancija — od 10.000 Din naprej — harmonije od 2000 Din. Zahtevajte cenik! Naročila se sprejemajo: Ljubljana, Tabor 6. (g) Kratek klavir prodam ali zamenjam za pianino, eventuelno še nekaj doplačam. - Hudnik, Celovška cesta 43. (g) Partitnra »Venček slov. pesmi« od Šimunaci ter druge par-titure, kakor tudi najboljše tainburice dobite pri J. Stjepušin, Zagreb, Frankopanska 16. (g) Vrednost vašega denarja najboljše naložite, če Vam opremi Vašo spalnico, obednico, delavno sobo, poslovne prostore itd., s vojimi priznano solidnimi izdelki po najugodnejših pogojih tvrdka Remec - Co., tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija, Ljubljana, Kersnikova ul. št. 7.__(š) Spalnice smrekove, pleskane 2000 Din, omare pleskane 420 Din, postelje, pleskane 225 Din, nočne omarice, pleskane 130 Din, stoli, navadni 23 Din, kompletna kuhinja 850 Din, kuhinjska miza 170 Din, kredenca, kuh. 470 Din zaboj za premog 120 Din zaboj za smeti . 50 Din štokerli za kuhinjo 40 Din Spalnice iz trdega lesa, solidno izdelane in poli-tirane, od 4000 Din naprej. Šperane spalnice, moderne, od 4500 Din naprej, kakor tudi v kav-kaškem orehu in drugih eksotičnih lesovih v najmodernejši izdelavi od 8000 Din naprej — Vam nudi edino Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, Vegova ulica 6. (š) Sode od bencina in petroleja, dobro ohranjen« kupim. Ponudb« na Ant. Ster-gar, Kamnik. (k) Kupujem vse vrste koz divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Fischer, Gunduliče-va 3 i 4, Zagreb. Vsakovrstno zlato kopale po naivlšllh cenah CERNE, iuvelir, Ljubljan«. WoI!ova ulica št 3- Volna, svila, bombaž (talno * bogati Izbiri v vseh vrstah. M »troloo pleteni« is ročna d«la. po najnižjih oenab pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska al io Stari trg. Na prodaj novo srebrno jedilno orodje in železna nova blagajna. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1389. (1) Spalnico nova, 9 komadov za Din 1700 prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1542. Več spalnic različnih, priznano solidno delo, po znižani ceni proda Ccrne^ Avgust, mizar, Zg šiška. Vodnikova cesta 122. (š) » Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN ■ Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. I Pohištvo i Spalnica nova, 7 kosov za 2400 dinarjev naprodaj. Celovška cesta 41. (š) Cunje tekstilne odpadke, krojaške odrezke, ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št. 15 Konja ki je še par mesecev za rabo, kupim. Jože Knez, Vižmarje, St. Vid. (k) Ročno brizgalno malo rabljeno, srednje velikosti, kupi Prostovoljno gasilno društvo Vrhpolje, p. Moravče, Ponudbe s točnim opisom in navedbo cene je poslati na gorenji naslov. (k) Kupim psa! Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čuvaj« štev. 1466. (k) Jabolka kupuje vseh vrst gostilna pri >Roži«, Maribor, Glavni trg. nffimn Črne suknje najboljši nakup. - Anton Presker. Sv. Petra c. 14, Liubliana. (1) Puhasto perje 15 Din, čohano 32 Din, puh 140 Din kg, ter volno in žimo za madrace pro daja izredno poceni Sega, Wolfova 12. dvorišče. (1) Moko pšenico koruzo dobite (vagon blaga) iz prve roke po rorzni dnevni ceni, ako pišete dopisnico na naslov: Hotel Miklič, Ljubljana, soba št. 61. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik Tržaška cesta št. 16. Te lelon 33-13. Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki mno žini, dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec. Kcdeljevo 10 • Ljubljana. Telefon 2591. 1 Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika Prst presejano (humus) za vrtov« Vam dobavi gradbeno podjetja A. Mavrič, ana, Tyrševa 38 — Perje puhasto . . kg 32 Din belo ... Ig 45 Din beli puh , kg 140 Dir. razpošilja tudi povzetjem; lepo volno in žimo poceni prodaja SEVER Marijin trg št. 2. Moško kolo skoraj novo se poceni proda v garaži hotela -»Union« (1) Fotografski atelje hišo in vrtom odda v najem foto Verderber v Kočevju. (1) Pave in staroštajerske peteline ugodno prodam. Graščina Freistein, oošta Prager-sko. (1) Dve peči ena Lutzova, ena lončena — naprodaj. — Ivan Kogovšek, Dravlje 109. 1 Prodam jajca Leghorn-kokoši za valjenje in dva petelina iste vrste. Gasilska 8. (1) Najnovejše navodilo za kuhanje terpenti-novega mila za perilo, kakor vse potrebščine, ki spadajo zraven, dobi se v drogeriji Hafner, Šiška, Celovška cesta 44. 1497 Ljubljana telefon 33-82. (1) 20.000 kg detelje in najboljšega sena prodam po 75 par kg. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1357. (1) Belo vino izborne kakovosti ima naprodaj po zmerni ceni Jožef Simončič, Vratno št. 13, p. St. Jernej, Dolenjsko. 0) Obrt Posteljne mreže izdeluje in popravlja najceneje po naročilu Alojz Andlovic. Komenskega ul. 34. (t) modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoraa-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Galoše popravlja najboljše Gu-miklinik« Dunajska c.9 1F. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trti št 32 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. \mm tropine to druga krmila nndi oajcenet VelelreoTina lita io moke. A, VOLK, LJUBLJANA Reelteve ceetn 24. Za preobiBHo zof foteljev i. t. d. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri: R. SEVER Marijin trg št. 2. Zavese, odeje, perje, puh. Najfinejše mazilo za parkete ki odstrani vse madeže na podu, po 15 Din pol kg in 8 Din Kkg škatlje. Prazne škatlje prevzamem po 2 D % kg in 1.50 Din K kg. -Drogerija Hafner, Šiška, Celovška cesta 44. 1447 Širite »Slovenca«! Vreme je spremenljivo Preskrbite se z DIANA francoskim žganjem. Priporočamo Vam najtop- ljeje: Izpirajte usta in srlo pogosto z D3ANA francoskim žganjem. novo nastale, vsake vrste, na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoj izginejo, ako jih namažete s poznano »LJEKOVITO BARTULIČEVO MASTJO« Cena zavitku samo 10 Din. Proizvaja in v promet jo daje stara, leta 1599. ustanovljena Kaplolska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Dolac kraj Tržnice. Dobi se v vsaki lekarni. 150 q sladkega sena naprodaj. J. Vozlič, Loče pri Poljčanah. (1) Zasipni materijal in humus, večja množina, se odda. Poizve se pri Ljubljanski gradbeni družbi, Slomškova ul. 19. (1) 6 cevni radio aparat z okvir, antenami (kratki, normalni in dolgi valovi, priključi se tudi lahko gramofon), z anodnim aparatom na 220 volt — ugodno naprodaj. Aparat se odda samo v vešče oziroma v dobre roke. —• Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ra-dione 6« št. 1469. (i) Elektromotor 3 Ks, transmisijo in stroj za rezanje mesa prodam. Josip Sirk, Ljubljana, Poljanska cesta 64. (1) Perje kg 9 Din, belo čohano 36 Din kg, 6ivo čohano 34 Din in 24 Din kg. čisto belo puh perje 130 Din kg. Razpošiljam po piš.necn povzetju. L. Brozovič, Zagreb Ilica S2. Vljudno naznanjava cenjenemu občinstvu da prevzameva z dnem 20. t. m. staroznano, dobro renovirano specerijsko in delikatesno trgovino od gospoda Egona Sclrvvaba v Gregorčičevi ulici. Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se priporočata Slavko, Jožefa Fabjan, Aleksandrova c. 31, Maribor. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je nad vse ljubljeni sin in brat MIRKO po kratkem, mukepolnem trpljenju, dne 10, t. m. v svoji najlepši dobi, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se bo vršil v ponedeljek, dne 13. t. m. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Št. Ilj pod Turjakom, dne 10. februarja 1933. Žalujoča rodbina Jaš-eva. Zelo dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom na prometnem kraju Ma ribora — naprodaj. V potrebnem slučaju dana možnost povečanja trgovine. — Ponudbe pod »Ugodno 40.000« na upravo »Slovenca« Maribor. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB P HEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE Lepa bo vsaka dama ki bo uporabljala Klein & Sohu-ovo Violette des Karpates Pompeji Gold Rose Lanolin toaletno milo Dobe se v vseh trgovinah. Proizvaja: Prva Jugosiovenska kemična fabrika d. d , Novi Sad GOSPODINJE, Plemenske krave (breje) marijadvorske pa sme, kakor tudi prvovrstna vina 1930, 1931 in 1932, prodaja upr. gradu Sve-čina p. Gornja Sv. Kun-gota pri Mariboru. (I) Nekaj preparatov kemičnih D. R. P., kateri so v večjih deželah že najboljše upeljani za pivovarne, vinske kleti, industrijo brez alkoholnih pi-|ač, mlekarne, sirarne itd., se odda v samoprodajo ali v izdelavo tvrdki ali gospodu z odgovarjajočim Kapitalom za Jugoslavijo. Tvrdke, ki imajo sličen obrat že upeljan, imajo prednost. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »F. M,« št. 1485. (1) Sekire garantirane kakovosti, lopate, krampe, motikc, cepine, kladiva, macole, pile, žage ter drugo orodje, prodajam vsled ugodnega nakupa po nepovišanih cenah, dokler ta zaloga trafa. Odon Koutny, sedaj Ljubljana VII, Medvedova 28 (Siika). (I) samo enkrat le poskusite očistiti in povoščiti vaša parketna tla, linoleum etc. s »SERVITOR«-vošči-lom za parkete in nikdar več ne boste uporabljale kaj drugega. Tla dobe izreden blesk in sijaj — nobenih črnih prašnih madežev, ker se prah ne prijemlje, — Doza 'A kg 18 Din sc dobiva pri glavni zalogi »SERVITOR« v Ljubljani, Prrfžakova 10/11 in to v popoldanskih urah med 16—19. Na željo predvajam čiščenje v vašem stanovanju, pisarni, lokalu itd. Izdelujejo se najnovejši modeli otroškR} m igrainih vozičkov, triciklji, razna .novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlorska cesta it. 4. 191 >anje srečaka državne Masne lutrije Državna klasna lutrija na osnovi zakona o državnom računovodstvu i odobrenju gospodina ministra poljoprivrede br. 5507/1 od 2. februara ov. g. raspisuje drugu ofertatnu licitaciju na dan 24. februara ove god. u svojoj zgradi Vasina ulica br, 20 u 11. časova pre podne za izradrv 3,700.000 komada srečaka za 27. i 28. kolo srečaka. Oferti snabdeveni sa propisnom taksom primače se pom. dana do 11 časova pre podne. Kaucija se polaže na dan 24, februara 1933 god. na blagajoici državne klasne lutrije najdalje do 10. časova pre podne i to: 40.000 dinara u gotova ili 200.000 dinara u državnim hartijama nd vrednosti a prema § 88 zakona o državnom računovodstvu. Uslovi se mogu videli svakog radnog dana od 8.—12. časova pre podne u administrutivnom odc-lenju državne klasne lutrije. Iz kancclarije državne klasne lutrije K. L. Br. 2109 od 10. februara t. g. u Beogradu. Važnol Času primerno! Važno! Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga in svile jemljemo v račun (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov A. & E. SKABERNE LJUBLJANA > Varnostna naprava zakonito zaščitena. Tako izgleda tehtnica, ako je zavarovana z Jakfrc pasom. Gg. trgovci pozor! Zavarujte si Vaše tehtnice, ki Vas stanejo 8000 do 10.000 Din, z Jakfre pasom; najmanjša neprevidnost in 2e Vara pade s pulta. — Pasovi so iz najfinejšega jekla, ponlklani, vdolbne ploščic« in vijaki medeni. — Cena garnituri 90 Dm. Zahtevajte prospekte. Franc Jahše trgovec, Celje Plesni čevlji iz satena in baržuna Mehanična tuornica opanft Peter IH.Dumitrov, Pančevo imni lOOMLAD/INSHi VELESEJtM 1933 Začetek dne 5. marca Vse informacije daje L I P S K I S C I n S K I UPAD ali: častni zastopnik Ing. G. Tonnies, Ljubljana. Dvorakova ul. 3, telefon 2762 A A Za vsa zavarovanja nride v poštev ie Vzajemna zauirooalnica L|ubl|ana t lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, jamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavsirovalnici. Zahvala Vsem, ki so nam ob težki, nenadomestljivi izgubi naše ljube mame Frančiške Masteh stali ob strani, vsem darovateljem cvetja, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, prav posebno še g. dr. Hoeglerju za ves njegov trud, dalie čč. bolniškim sestram sv. Vincencija za njih požrtvovalnost, naša najiskrenejša zahvala. Ljubljana, Maribor, Livermore U. S. A. ŽALUJOČI OSTALL Priporočamo Vam naiboljše šivalne stroie in kolesa Adler - GRITZNER Švicarski pletilni stroji DUBIED Zaloga v Kranju: edino le pri tvrdki Trgovina Uvičnik Jos. Peteline, Ljubljana Teler. St. 2913 ■» Todo- Brezplačen pouk v vezenju. Telof. it. 2918 Večletno jamstvo. PERJE Hit Din IO'—. 14'—. sivo skubljeno Din 24—, 32—, bele skubIjenoDin44,T-, belo skubljeno gosjes puhom kg Din 64 -96 —. Beli puh Din 160'—. Vtgiavnlca. polnjena dober gosti inlet 45 X 60 Din 20 —, 60 X 80 Din 35 -, s skubljenim 55 —. Pernica- polnjena 120 X 180 Din 135 —, s skubljenim Din 198 —. Vzorci brezplačno Pošlje se po povzetju. Naročila nad Din 350 — pošljemo franko Neprimerno blago zameniamo ali vrnemo denar. .,POSTUJINA" <■ ««.. ZAGRfB, ILICA 76 a Dober zaslužek prinese zastopstvo za zavarovanje. Zaties ljivi in agilni poverjeniki naj se zglase pri domači zavarovalnici Herceg- Bosna Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1. Raznovrstne knjigoveške potrebščine platno usnje, marmor papir, zlato, Kukanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah A. Janežič Ljubljana, Florfansua ul. 14 TELEFON 3220 TELEFON 3220 S/GRJD UNDSET ★ KRISTINA LAVliANSOVA HČI 1 - VENEC IZ NORVEŠČINE PREVEDEL JOŠKO PREZELJ Ta težko pričakovana knjiga /e pravkar izšla v „Leooslovm knjižnici". Naročnikom /o bomo začeh razpošiljati sredi prihodnjega tedna. Za nenaročnike vel/a broš. 70'-, vez. 80'- Din. Jugoslovanska knjigarna Novosti v KNJIŽNIH ZBIRKAH JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE Prvs • Faraon Druga Knjiga Prevedel iz poljščine prof. Fr. Koblar Zahtevajte prospekt naših knjižnih zbirk za Ul. letnik! Pošihamo ga na zahteoo brezplačno f Prvi del kn/ige „Faraon" /e povsod zbudil največ/e zanimanje in napetost, s katero /e pričakovala publika nadal/evan/a, se zrcali v mnogih aopisih, ki /ih je založba prejela. Drugo knjigo smo že začeh razpošiljati naročnikom „L/udske knnžnice". Cena za nenaročnike broš. Dm 55'-— vez. Din 66'—. Važno! KUPUJETE Važno! lahko tudi na hranilne knjižice vsakovrstno pohištvo in tapetniške izdelke. Izdelava v lastni delavnici. Prvovrstni izdelki I Zaročenci imajo prvovrstno ugodnost. Ernest Zelenka, trgovina, Maribor, Ulica X. oktobra st. 5 Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene takoj v vsakem znesku. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Inserirajte v ..Slovencu" i Zahvala Vsem, ki so nam ob bolezni in smrti naše predrage mame, gospe Antonije Koutny izkazali svoje sočustvovanje, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 10. februarja 1933. Žalujoči ostalL Zahvala Vsem, ki so nam ob smrti ljubljenega očka, deda, tasta, gospoda Martina Tomšiča posestnika izkazali svoje sočustvovanje, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo častiti duhovščini, č. o. frančiškanom v Kamniku, požrtvovalnim možem in fantom v Volčjem potoku, in sploh vsem onim, ki so dragega očka spremili k večnemu počitku. Volčji potok, dne 12. februarja 1933. Žalujoče družine: Tomšič, Adamič, Sfiligoj, Bezenšek, Frey, Jagrič, Nardin. Zahvala Ob prerani smrti naše srčno ljubljene mamice in soproge, gospe Minite Senica roj. Benhovič smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Vendar pa naj nam bo dovoljeno zahvaliti se na tem mestu g. dr. M. Hočevarju za res požrtvovalen trud, da bi nam ohranil našo nenadomestljivo mamico in in soprogo, številni častiti duhovščini, tako duhovnemu svetniku č. g. F. Berniku za žalni govor in tolažbo, provincijalu gg. misijonarjev č. g. Leopoldu Smidu za udeležbo pri pogrebu in izrečeno sožalje, č. g. J. Godini za vso skrb, sočustvovanje in naklonjenost napram blagopokojni ter napram nam v teh težkih dneh, vsem društvom in številnim predstavnikom javnega in kulturnega življenja za udeležbo pri pogrebu, trgu Domžale, ki je med pogrebom zaprl trgovine in na ta način počastil spomin naše ljube mamice, dalje vsem številnim darovalcem prekrasnega cvetja in sv. maš in vsemi, ki so naši nepozabni na kakršenkoli način izkazali ljubezen in spoštovanje ter jo spremili v tolikem številu na njeni zadnji poti. Našo predrago blagopo-kojno ponovno priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Se enkrat vsem srčna hvalal Domžale, dne 12. februarja 1933. Žalujoči družina Senica. Im. »Jugoslovansko tiakarno< v Ljubljani: Karel Coi. Izdajatelj: Ivaa Rakave«. Urednik: Frane Kremž&r,