M) glasilo ravenskih železarjev
informativni
Leto XXXVIII	Ravne	na	Koroškem,	februar	2001	št.	2
INTERVJU Z GLAVNIM DIREKTORJEM METALA PETROM PRIKERŽNIKOM
Metal na poti k odličnosti
I "Čeprav zaključni račun za lani v tem trenutku (ko se pogovarjava) še ni izdelan, pa verjetno že lahko okvirno poveste, kakšno je bilo poslovanje Metala v letu 2000."
"Obrisi zaključnega računa kažejo - tako v primerjavi z letom 1999 kot s planom, še bolj pa s sanacijskim načrtom , da smo cilje presegli. Ne sicer za toliko, kot smo to pričakovali še v tretjem četrtletju, saj se je konec leta zmanjšala vrednost ameriškega dolarja, izpolnjevati pa smo začeli tudi dogovore o
plačni politiki v okviru Slovenskih železarn. Kljub temu je bil dobiček iz poslovanja skoraj za več kot 350 milijonov SIT večji kot v letu 1999. 740 milijonov SIT dobička iz poslovanja v letu 2000 je več, kot smo načrtovali. Enako velja za čisti dobiček. V letu 1999 je znašal 19 milijonov SIT, za leto 2000 smo ga planirali 266 milijonov SIT, kaže pa, da bo presegel 300 milijonov SIT. Ker so bili naši cilji višji od zahtev iz sanacijskega programa, ugotavljamo, da smo presegli tudi le-tega; morda se bo tudi pokazalo, da smo v letu 2000 v okviru metalurške proizvodnje v Slovenskih železarnah dosegli najboljši rezultat.
Dober poslovni rezultat Metala je rezultat notranjih ukrepov, konjunkture na trgu in sanacije; slednja je pripomogla, da smo se v veliki meri osvobodili bremen iz preteklosti za Jeklo Štore. Stroški sicer še nastajajo - zaradi reklamacij, tožb in OD za trajne presežke -, vendar pričakujemo, da bomo letos te probleme dokončno uredili.
Z notranjimi ukrepi, kjer je bila bolj kot minimalni denarni vložek odločilna racionalizacija oziroma drugačen način dela, smo predlani prihranili za 5 milijonov DEM, lani pa 3,6 milijone DEM. Ugotavljamo pa, da v prihodnje ti ukrepi brez vsaj minimalnih investicij, npr. v odpravljanje ozkih grl, ne bodo tako učinkoviti.
Medtem ko so bile prodajne cene naših izdelkov v prvem četrtletju lanskega leta nekoliko prenizke, jih je komerciala kasneje uspela povišati. Predvidevamo, da jih bomo uspeli zadržati tudi v prihodnje, upamo pa, da nam bo naklonjena tudi tečajna politika. Decembra smo žal že izgubili pri tečajnih razlikah zaradi padca vrednosti ameriškega dolarja.
Ker smo nekonkurenčni v proizvodnji navadnih, konstrukcijskih jekel, smo se usmerili v proizvodnjo specialnih, orodnih in hitroreznih jekel. Usmeritev ostaja: ob manjši proizvodnji (blagovna proizvodnja je lani znašala skoraj 60.000 ton) z več dodanega dela do boljšega rezultata."
I "Kateri so najpomembnejši cilji iz gospodarskega načrta za letos?"
"Načrt je bil pripravljen v okviru projekta prestrukturiranja Slovenskih železarn - za približevanje EU. V poslovnem delu je še zahtevnejši kot lanski. Problem pa lahko pomenijo stroški za plače, ki so narasli v zadnjem kvartalu leta 2000. Morali bomo izkoristiti vse notranje rezerve, da bomo načrtovane količine izdelkov izdelali pravočasno in po ustrezni ceni.
V finančnem delu načrt še ni dokončen, uskladiti ga moramo še v okviru Slovenskih železarn.
Število zaposlenih konec leta 2001 naj bi bilo po planu 1015 - zdaj nas je okoli 1130. Število se bo zmanjšalo zaradi normalne fluktuacije, upokojevanja in morda tudi zaradi izločevanja posameznih dejavnosti.
V programu, poslanem v Bruselj, je predvidenih tudi 500 milijonov SIT za dokapitalizacijo, kar je za nas zelo pomembno zaradi investicij."
I "Decembra je bila slovesna otvoritev nove kovaške stiskalnice. Ali naprava daje pričakovane rezultate?"
"S STO smo že opravili prevzem strojnega in elektro dela, zdaj še vnašajo tehnologije, potrebne za program za avtomatizacijo. To bo trajalo nekako do aprila, odtlej pa bomo agregat izkoriščali v celoti. Že januarja je zaradi okvare stare kovaške stiskalnice delo na novi kovaški liniji potekalo v štirih izmenah, sicer še
ne avtomatsko, lahko pa rečem, da smo dosegli ustrezne hitrosti, oblike in dimenzije ... Zato predvidevamo, da bo ta agregat naša pričakovanja izpolnil prej, kot pa smo načrtovali. Naročil za novo kovaško stiskalnico zdaj pravzaprav še ne sprejemamo. Načrtujemo pa, da bomo izdelali 4000 ton novih izdelkov ter prekovali celotno proizvodnjo 1800-tonske stiskalnice. Odločitve o usodi stare stiskalnice še nismo sprejeli: STO jo želi posodobiti, a zanjo primanjkuje ogrevnih zmogljivosti, zato se ji bomo najbrž morali odpovedati. Odločili se bomo na podlagi študije."
I	"Letos naj bi se investicijski ciklus
nadaljeval s posodobitvijo valjarne."
"Za letos velja usmeritev, da lahko v Metalu za vlaganja potrošimo le sredstva v višini amortizacije, to je do 8,4 milijona DEM. Kar je manj od naših načrtov, kijih bo zato treba spremeniti. Katere naložbe se bomo najprej lotili, še ne vemo, vendar bo odločitev kmalu sprejeta. V planu je sicer prva faza modernizacije valjarne, mogoča pa je tudi odločitev za investicije, ki hitreje povrnejo vloženo. Obseg naložb je odvisen tudi od pričakovanih sredstev za dokapitalizacijo. Glede na to, da se v preteklosti za naložbe ni namenjalo dovolj sredstev, smo v Metalu za letos ocenili, da potrebujemo 12 milijonov DEM za posodobitev strojnega parka."
I	"Metal je na začetku letošnjega leta
podjetju Litostroj ulitki oddal v najem 10-tonsko elektroobločno peč, kar je predvsem pri sindikalistih (SKEI) sprožilo precej polemik. Lahko pojasnite odločitev za zaprtje Jeklarne I?"
"Že dolgo smo ugotavljali, da so stroški v tem obratu zelo visoki, ker je tam obratovala le 10-tonska EOP. Zmogljivosti te peči že dlje časa niso bile v celoti izkoriščene zaradi pomanjkanja naročil za avstenitna jekla, izdelana po VOD-postopku. V proizvodnji teh jekel smo bili vedno manj konkurenčni. Proizvodnjo jekel - tudi hitroreznih smo prenesli na peč UHP, kjer je proizvodnja bistveno cenejša - v povprečju za 200 DEM za tono.
Izdelali smo tudi projekt o prenehanju proizvodnje na I0-tonski EOP. Ugotovili smo, da ta proizvodnja za Metal ni stroškovno ugodna. Od vseh naročil predstavljajo naročila do 20 ton le en odstotek. A ta odstotek obsega kar 23 vrst kvalitet. Veliko teh proizvodov je ostajalo na zalogi, konec leta pa smo jih odpisali. Analiza naročil v komerciali je tudi pokazala, da se obseg naročil za 10-tonsko peč iz leta v leto zmanjšuje.
Seveda so se pojavila vprašanja, zakaj peč za Metal ni rentabilna, za Litostroj ulitki pa bo. Tudi zanj proizvodnja v takšnem obsegu, kot je bila naša, verjetno ne bo. V Metalu smo imeli že vrsto let probleme s STO zaradi nivoja cen tekočega jekla - če bi upoštevali vse stroške, bi ugotovili, da bi bilo treba ta agregat zapreti že prej.
Odločili smo se, da 10-tonsko EOP damo v najem. Tam zaposleni so imeli možnost, da ostanejo v Metalu, kjer bi jih prerazporedili glede na potrebe, ali pa se zaposlijo pri najemniku. Osem se jih je prijavilo na razpis in so se zaposlili v Litostroju, preostali pa so bili prerazporejeni znotraj Metala.
"Lani ste dejali, da bo Metal do konca leta 2000 pridobil certifikat po standardu ISO 14001. Kdaj predvidevate, da se bo to res zgodilo?"
"Ob koncu leta je potekala presoja. Nekaj pomanjkljivosti moramo še odpraviti, predvidevamo pa, da bomo certifikat pridobili v treh mesecih. Metal bo tako eno od prvih podjetij z ekološkim certifikatom v tej proizvodni panogi. S tem smo si zadali tudi nekaj nalog, kijih bomo morali v prihodnosti uresničiti - ena od teh je čistilna naprava, ki seje bomo lotili v sodelovanju z občinama Prevalje in Ravne na Koroškem, pri tem pa računamo tudi na sredstva, namenjena za ekologijo v okviru programa EU."
"Sanacija v Slovenskih železarnah se uspešno zaključuje, začenja se obdobje prestrukturiranja. Kaj se bo v okviru tega procesa zgodilo letos v Metalu?"
"Zahtevo po privatizaciji je postavila EU. Slovenija mora do 14. februarja pripraviti predlog privatizacije Slovenskih železarn. Pripravljamo ga v Slovenskih železarnah, skupaj z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti RS. Predlog predvideva
najprej privatizacijo koncerna, ki ji bo sledila privatizacija posameznih jedrnih družb.
V Metalu smo se na ta proces želeli tudi organizacijsko pripraviti, zato smo povečali poslovodstvo. Poleg predsednika ga zdaj sestavljajo še član za proizvodnjo, član za tehnični razvoj, članica za komercialo in član za privatizacijo, strategijo, kadre ter ekonomiko. S področjem privatizacije se bo podrobneje ukvarjal spec. menedž. Andrej Gradišnik. Sicer pa je naša usmeritev, da bi strateški partnerji pridobili manjšinski delež, v veliki meri pa naj bi bili lastnik Metala koncern Slovenske železarne in zaposleni preko družbe pooblaščenke. Usmeritev pa še ni dokončna, saj jo bosta ocenila še ministrstvo za gospodarske dejavnosti in evropska komisija."
I	"Metalu ni tuja beseda organizacijska
kultura. Kaj boste na tem področju postorili letos?"
"Projekt organizacijske kulture teče že tretje leto, vodi ga član poslovodstva Andrej Gradišnik. Večino aktivnosti bomo nadaljevali, med novimi pa naj omenim interni časopis. Vse aktivnosti so usmerjene v spodbujanje za Metal ključnih vrednot: pripadnost, zaupanje in odličnost. Le s skupnimi močmi lahko dosežemo zastavljene cilje; tako bomo bolje živeli in lahko bomo poskrbeli tudi za razvoj okolja."
I	"Gospod direktor, najlepša hvala za
odgovore."
Andreja Čibron-Kodrin
POGOVOR Z DIREKTORJEM PODJETJA LITOSTROJ ULITKI MAG. MIROSLAVOM GNAMUŠEM
Lepši časi za Težko livarno
• "Gospod direktor, predstavite, prosim, podjetje Litostroj ulitki."
"Podjetjeje naslednik livarske proizvodnje, ki seje v Litostroju začela že leta 1947 in je obsegala jeklolivarno, sivo livarno ter specialno livarno. V najboljših letih, torej konec 80. let, je livarski del skupaj z modelno mizarno zaposloval okoli 800 ljudi. V 90. letih je Litostroj zašel v krizo zaradi storniranih turbinskih poslov, izgube tržišč in morda tudi zaradi napačnega vodenja. Po prestrukturiranju je steklo lastninjenje holdinga, ki je bil stoodstotni lastnik hčerinskih podjetij. Kapital je bil prencšen na Slovensko razvojno družbo (SRD), kapitalski, odškodninski in pokojninski sklad, okoli 20 odst.
delnic je bilo namenjenih za notranje lastništvo, delni lastnik so postale tudi banke. Po zaključku lastninjenja v začetku leta 1997 Litostroj ni bil sposoben poslovati, saj ni imel kapitala. Po analizi tržišča je zato prišlo do odločitve, da se livarski del izloči iz koncerna Litostroj, kar se je zgodilo aprila 1997. Kapital podjetja Litostroj - Tovarna ulitkov je bil prenešen na SRD oziroma na podjetje Hermes, ki je bilo v stoodstotni lasti SRD. Nato smo izdelali program sanacije in bili v okviru prestrukturiranja podjetij leta 1998 izbrani za dodelitev državnih obveznic kot podjetje s perspektivo. Poiskali smo strateškega partnerja, izvedli finančno prestrukturiranje, s prisilno poravnavo rešili izgubo iz preteklosti in z dokapitalizacijo s strani strateškega partnerja v
začetku leta 1999 postavili novo lastniško strukturo. Strateški partnerje imel sprva v lasti 65-odstotni delež podjetja, SRD 26-odstotni, preostanek pa zaposleni in še nekaj podjetij. Kasneje je večinski lastnik -holandsko podjetje IHC - odkupil še nekaj deležev in s pogodbami, ki so bile sklenjene 23. 1. 2001, postal lastnik 99.5-odstotnega deleža.
mag. Miroslav Gnamuš
Zakaj se je holandsko podjetje IHC odločilo postati družbenik podjetja Litostroj ulitki? Z njimi smo poslovali že osem let in postajali ključni dobavitelj strateških komponent za njihove črpalke. Razvili smo nov dizajn, ki ga IHC ni želel širiti zunaj kroga, ki je sodeloval pri tem razvoju. Litostroj ulitki je uspešno sodeloval tudi pri razvoju materialov in postopkov. Holandski partner je želel to sodelovanje na dolgi rok zavarovati, hkrati pa podjetju omogočiti prenovo opreme in finančno stabilnost. To so bili motivi za partnerstvo, kije bilo do zdaj uspešno.
Podjetje IHC Holand je sicer delniška družba, ki kotira na amsterdamski borzi. Ima približno 2500 zaposlenih, njen letni promet znaša dve milijardi DEM. Ukvarja se z ladjedelništvom in izdelavo črpalk, sedaj dejavnost širi še na izgradnjo predorov in temeljev na zahtevnih terenih.
Livarna Litostroj je tako kot večina slovenske industrije utrpela izgubo tržišč - zamenjala jih je več kot 80 odst. Izvoz se je v 90. letih nenehno povečeval, zdaj izvozimo od 80 do 90 odst. izdelkov, skoraj izključno na zahodna tržišča. Proizvodni program obsega modelno mizarno, v livarski proizvodnji pa je podjetje specializirano za izdelavo plinskih, parnih in vodnih turbin, njihovih delov, črpalk in obrabno odporne litine. Trenutno podjetje zaposluje 280 ljudi, daje pa še delo 20 do 30 kooperantom, ki delajo v njegovih prostorih. Največ izvažamo v ZDA, pa tudi v Kanado, Nizozemsko, Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo, prodajamo pa tudi v Sloveniji. Tu so naši naj večji kupci Litostroj El, STO Ravne in SCT Ljubljana. Lani je 220 zaposlenih (to je povprečno
število) ustvarilo za 2,5 milijardi SIT prometa, dobiček je znašal 50 milijonov SIT. Letos naj bi podjetje prodalo za 3,5 milijarde SIT izdelkov, dobiček pa naj bi bil večji od lanskega. Podjetje ima sedež v Ljubljani, v Šiški, kjer ima na 70.000 m2 zemljišča okoli 33.000 m2 proizvodnih prostorov. Na Ravnah imamo 10.000 m2 pokritih površin v lasti in 5.000 m2 v najemu. V zadnjih letih je podjetje za posodobitev namenilo 12 milijonov DEM, le-ta pa še ni zaključena."
• "Julija lani je vaše podjetje kupilo Težko livarno na Ravnah. Kakšen je bil motiv za nakup?"
"Glavni motiv je bil zagotovitev dodatnih kapacitet. S Težko livarno smo sodelovali že pol leta pred nakupom, saj smo tu naročili nekaj izdelkov. Ocenili smo tudi, da za to proizvodnjo lahko zagotovimo tržišče. V drugi polovici lanskega leta smo tako že uspeli regulirati naše dobavne roke, zato je z večino kupcev sodelovanje boljše kot prej. Motiv za nakup je bil tudi diverzifikacija programa -predvsem področje proizvodnje ventilov in splošnih strojnih delov, s čimer smo želeli povečati našo fleksibilnost in zmanjšati odvisnost od dveh ali treh velikih kupcev."
• "Ali ste po nakupu v Težki livarni uvedli kakšne bistvene spremembe?"
"Obrat je imel dokaj podobno proizvodnjo, kot jo imamo v Ljubljani. Bistvene spremembe niso bile potrebne in jih na začetku tudi nismo uvajali, ker nismo želeli motiti dela. Da bi se proizvodnja čim prej začela, smo se dogovorili za podporo posameznim poslovnim funkcijam, to je prodaji, nabavi in kontroli. Tuje zdaj način dela drugačen, medtem ko v pripravi dela in organizaciji dela v obratu doslej nismo nič spreminjali. Ukinili smo le nekaj t. i. papirnate vojne.
V primerjavi s prej je obrat zdaj polno zaseden z delom in izdeluje težke ulitke. Proizvodni program zdaj res ustreza imenu obrata.
Določene spremembe bodo, ko bomo uvedli skupen informacijski sistem, kar se bo zgodilo še letos. Predvidevamo nekaj organizacijskih sprememb, spremembe bodo tudi v načinu priprave proizvodnje in v njenem sledenju. Spremembe bodo potrebne tudi v ustroju obrata, da bomo dosegli bolj rentabilno poslovanje oziroma znižali stroške. Vse spremembe bodo potekale paralelno z uvajanjem informatike in tehnološkega posodabljanja."
• "Kakšno je bilo poslovanje na Ravnah ob koncu leta in kakšni so letošnji cilji?"
"Ko smo prevzeli obrat, je bil skorajda brez dela -razen nekaj naših naročil. Nismo‘podedovali’ kakšne omembe vredne nedokončane proizvodnje. Zato smo
imeli julija in avgusta dokaj slabo realizacijo, stroške pa visoke zaradi začetne faze proizvodnje, dopustniških mesecev in motenj pri dobavi taline zaradi remonta na pečeh. V zadnjih lanskih štirih mesecih pa je bilo poslovanje bolj normalno. Lani smo tako na Ravnah skupaj s povečanjem vrednosti zalog ustvarili 420 milijonov SIT bruto donosa, presežek pri stroških pa je znašal 40 milijonov SIT. V tem obdobju so bili stroški višji kot bruto realizacija.
Letošnji cilj je bruto promet v višini med 950 milijoni SIT do ene milijarde SIT. Zmanjšati želimo stroške na tej lokaciji, zato pričakujemo, da bo letošnji letni poslovni rezultat pozitiven. Nameravamo izboljšati strukturo naročil, uvedli bomo bolj donosne programe in nove izdelke, ki sodijo v višji cenovni razred. Ravenski proizvodni program dosega namreč nižji cenovni razred kot tisti iz matičnega podjetja. Letos bomo začeli tudi z optimizacijo tehnologije.
Ob nakupu obrata smo zaposlili 72 delavcev, kasneje smo zaposlili še tri. Z najemom modelne mizame v novembru smo število zaposlenih povečali še za 7. Januarja smo vzeli v najem 10-tonsko EOP in zaposlili posadko peči. Vseh zaposlenih je zdaj 90. Prihodnje zaposlitve bodo odvisne od naročil."
• "Litostrojeva ponudba za nakup Težke livarne je bila od ponudbe drugega interesenta ugodnejša tudi zaradi zagotovila o investicijah - v prvih dveh letih naj bi Litostroj ulitki v Težko livarno vložil štiri milijone nemških mark."
"Res smo dali zagotovilo, da bomo v dveh letih od nakupa vložili 400 milijonov SIT za opremo, tehnologijo in obratni kapital. To je izjemno kratek rok, ki se ga bo težko držati. Začeli smo že z analizo posameznih sklopov opreme, na osnovi le-te bodo izdelani projekti. Od trajanja projektne faze pa je odvisno, kako hitro bomo lahko začeli uresničevati naše zamisli.
Mislim pa, daje bila naša ponudba ugodnejša tudi zaradi zagotovila o tržiščih in zagotovila o ohranitvi delovnih mest."
• "V začetku letošnjega leta je Litostroj ulitki pri Metalu najel 10-tonsko elektroobločno peč in zaposlil osem delavcev. So proizvodne zmogljivosti podjetja na Ravnah zdaj zaokrožene?"
"V Metalu so ugotovili, da je proizvodnja na tej peči dražja kot na večji, zato sojo ukinili. Ob tem se je postavilo vprašanje, kaj bo s tam zaposlenimi in kaj bo potem z livarno, saj je odvisna od dobave taline. Ob nakupu Težke livarne smo namreč dobili zagotovilo o kontinuiteti dobave taline iz jeklarne. Pravzaprav nismo imeli druge izbire, kot da agregat vzamemo v najem. Ob tem naj povem, da smo z obratom kupili tri peči, ki pa so bile v takem stanju, da
z njimi ni mogoče delati. Na dveh visokofrekvenčnih pečeh zmogljivosti 1500 in 1800 kg je namreč prišlo do okvare na napajanju in sta neuporabni, na 5-tonski EOP pa so bila opuščena vsa vzdrževalna dela in je pravzaprav v razsulu. Peči smo kupili, ker to ni bistveno vplivalo na ceno, želeli pa smo imeti vsaj kakšen zasilen izhod, če bi bilo kaj narobe.
V proizvodni hali Težke livarne
Z najemom modelne mizame v lanskem novembru in z najemom talilne peči smo zaokrožili livarsko proizvodnjo na Ravnah. Obrat ima zdaj vse najosnovnejše, kar potrebuje jeklolivama: modelno mizamo, pripravo dela, formarijo, čistilnico in izdelavo litine.
Moteč dejavnik pa je kapaciteta. Glede na želen program bi potrebovali večjo zmogljivost izdelovanja taline, in sicer okoli 30 ton. Na primer: če bi želeli tu izdelovati ventile za parne turbine z neto težo 13 ton, bi bilo treba naenkrat izdelati okoli 28 ton litine. Tega pa agregati trenutno ne omogočajo. Potrebne bi bile rekonstrukcije, morebiti usposobitev 5-tonske EOP ali kakšna drugačna organiziranost proizvodnje."
• "Kako ocenjujete kolektiv na Ravnah?"
"Kolektiv livarjev na tej lokaciji je dovolj homogen, dovolj motiviran. Ljudje so predani svojemu delu, kar lahko potrdi tudi vodja OE Gustav Lajmiš, z njihovim odnosom do dela sem zadovoljen. Preživeli so hude čase, a so vztrajali, želim, da bi še naprej.
Zadnjega pol leta smo se trudili, da je proizvodnja stekla, komunikacija med nami se je vzpostavila. Napori bodo potrebni tudi v prihodnje. Spremeniti bo treba miselnost, sprostiti zavore. Ob uvajanju nove tehnologije bo treba naše sodelovanje še okrepiti. Mislim pa, da so ljudje usposobljeni, poznajo svoje delo in ga večina tudi želi opravljati."
"Gospod direktor, najlepša hvala za intervju."
Andreja Čibron-Kodrin
OSKRBA Z ENERGIJO
V DECEMBRU 2000
Analiza proizvodnje in distribucije energentov za december kaže glede na njun trend in obseg v zadnjem kvartalu še bolj opazno zmanjšanje proizvodnje in distribucije energentov. Izjemoma je večja proizvodnja in distribucija pitne vode, zemeljskega plina in toplote za centralno ogrevanje. Zmanjšanje proizvodnje in distribucije energentov je - glede na primerjave v enakem obdobju v prejšnjih letih - v pričakovanem obsegu, saj se v decembru glavnina proizvodnih procesov planirano ustavi pred božičnimi in novoletnimi prazniki.
V decembru je bila distribucija električne energije 10.363 MWh in je za 15,1 % nižja kot novembra (12.209 MWh). V zadnjih štirih mesecih je še naprej opazen trend rahlega enakomernega upadanja distribucije tega energenta. Decembra 1999 je znašala distribucija 9.899 MWh oziroma je bila letošnji december v primerjavi z lanskim višja za 4,7 %.
Distribucija zemeljskega plina je bila v decembru (4.641.290 Srn3) za 0,8 % nižja od planirane količine, glede na planirane količine za leto 2000 pa smo v dvanajstih mesecih presegli plan za dobrih 12,5 %. V enakem opazovanem obdobju v letu 1999 je znašala dejanska distribucija tega energenta glede na planirane količine 91,07 %. Količinska primerjava distribucije za
Pregled distribucije el. energije za leto 2000
500.000
450.000
400 000
350.000
300.000
250.000
•* 200 000
150.000
100 000
50.000
|	|	Ustn«	j	j	lezoči	kisik
obdobje lanskega (40.095.669 Snr’) in letošnjega leta (48.560.562 SmJ) pa kaže na 21,1 % rast v letošnjem letu.
Vpliv izjemno mile zime je tako kot v novembru tudi v decembru narekoval nižjo proizvodnjo toplote za centralno ogrevanje. Proizvodnja toplote je znašala le 11.890 MWh, od tega je bilo 4.177 MWh porabljenih za ogrevanje objektov v železarni in 7.713 MWh za mesto Ravne, kar je precej manj kot decembra lani, ko smo je proizvedli 14.658 MWh (5.285 MWh za železarno in 9.573 M Wh za mesto).
Proizvodnja pare (9801) seje v primerjavi s prejšnjim mesecem (1.309 t) znižala za 25,3 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v decembru 3.272 mJ in je bila za 34,3 % nižja kot v novembru (4.981 m3), glede na december lani (5.064 m3) pa je nižja za 35,3 %.
Distribucija hladilne vode v tem mesecu (338.545 m’) je v primerjavi z novembrom (325.042 m3) višja za 4,15 %, glede na december lani (421.337 m3) pa je bila distribucija tega energenta v tem mesecu nižja za slabih 20 %. Distribucija pitne vode je bila v decembru (66.351 m’) višja za 14 % v primerjavi s prejšnjim mesecem (58.117 m3). Glede na distribucijo v decembru lani (57.998 m3) pa je večja za dobrih 14 %.
Proizvodnja komprimiranega zraka je bila v decembru 5.031.371 m3 in je glede na prejšnji mesec (4.857.856 m3) večja za 3,6 %, glede na december lani (5.074.845 m3) pa je bila na enakem nivoju.
Proizvodnja in distribucija tehničnih atmosferskih plinov, kisika, dušika in argona je bila v decembru količinsko nižja kot prejšnji mesec. Proizvodnja kisika je bila v decembru (299.667 kg) za 7,7 % nižja kot v novembru (324.700 kg), proizvodnja dušika pa je bila za 14,1 % manjša kot prejšnji mesec. Distribucija argona je bila v decembru 8.910 kg in je glede na november (14.930 kg) nižja za 40,3 %.
Tehnični vodja v Energetiki Ravne: Anton Vučko
INTERVENCIJE
PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V JANUARJU 2000
17. 1. 2001 je ob 22.14 v PE Težka livarna prišlo do požara zaradi brušenja v neposredni bližini kalilnega bazena. Ogenj je zajel prostor pod bazenom, kjer sta elektromotor in napeljava za hlajenje kalilnega olja. Materialna škoda zaradi pravočasne intervencije ni nastala.
Za družbe je bilo opravljenih 6 prevozov, 2 zaradi poškodb pri delu in 4 zaradi obolenj.
Ostale intervencije:
3.1. 2001 pri požaru ograje ob kontejnerju in kovinskem kontejnerju med stanovanjskima blokoma na Čečovju,
dvakrat 3. 1. 2001 pri požarih v trgovski hiši v Prežihovi ulici na Ravnah,
18. 1. 2001 so nasilno vstopili v stanovanje na Leški cesti v Mežici zaradi poskusa samomora,
22. 1. 2001 so na Čečovju pogasili ogenj, ko je občan, kljub opozorilom drugih občanov, v gozdu in v bližini stanovanjske hiše kuril odpadke.
V. d. direktor: Branko Čas
20.000.000
18.000.000
16.000.000
14.000.000
o 12.000.000 $
E 10.000.000
Š 8.000.000 6.000.000
4.000.000
2.000.000 0
Pregled distribucije kisika za leto 1999 in 2000
v
Čezmejno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja
S SODOBNO OPREMO IN Z IZKUŠNJAMI SOSEDOV DO KAKOVOSTNEJŠEGA POUKA
Konec leta je bil končan projekt »PHARE PREKOMEJNO SODELOVANJE - sodelovanje med poklicnimi šolami iz Slovenije in Avstrije«.
Prijavitelj in nosilec projekta je bila v imenu občin Slovenj Gradec, Muta in Velenje Občina Ravne na Koroškem oz. takratna Občina Ravne-Prevalje. Projekt smo izdelali in vodili v podjetju SMERI, d.o.o., Ravne.
Namen projekta je bil izboljšanje kakovosti pouka v naših poklicnih šolah, to pa naj bi dosegli s prenosom pozitivnih izkušenj iz avstrijskih poklicnih šol, z izboljšanjem materialnih razmer za pouk ter z navezovanjem dolgoročnega sodelovanja med poklicnimi šolami v obmejnem območju Slovenije in Avstrije.
V projektu so na slovenski strani sodelovale naslednje srednje oz. poklicne šole:
• Srednja strojnokovinarska šola Ravne na Koroškem,
• Srednja šola Muta,
• Šolski center Slovenj Gradec (Srednja gostinska in lesarska šola Slovenj Gradec),
• Šolski center Slovenj Gradec (Poklicna in ekonomska šola Slovenj Gradec),
• Šolski center Velenje (Poklicna in tehniška elcktro in računalniška šola).
Na avstrijski strani je potekal zrcalni projekt v okvira INTERREG II z naslovom »PROJEK T ARBEITNEHMER MOBILITAT INTERREG PROJEKT KARNTEN SLOWENIEN«. Vodila gaje Slovenska gospodarska zveza Celovec, vodja projekta sta bila mag. Josef Picej in ga. Elizabeta Hobel. Sodelovale so poklicne šole iz Celovca, Beljaka, Velikovca, Wolf'sberga in Obenvollaniga.
Projekt je potekal v dveh delih. V prvem delu (Phare CBC - Mali projekt 1996) smo poiskali in vzpostavili stike z avstrijskimi šolskimi oblastmi na Koroškem, preučevali avstrijski sistem poklicnega izobraževanja, s posebnim poudarkom na izvajanju dualnega sistema poklicnega izobraževanja, se medsebojno spoznavali in ugotavljali možnosti, kako in na katerih področjih bi kihko šole sodelovale.
Po zaključku prve faze so šole podpisale sporazume o sodelovanju. Sodelovanje so vzpostavile na področju izobraževanja za poklice trgovec - prodajalec, mizar,
gostinec (kuhar, natakar), zidar, gradbinec, elektrikar, avtomehanik in za poklice na področju obdelave kovin in za monterska opravila.
V dragem delu projekta (Velik projekt PHARE - CBC 1998) smo pripravili in izvedli razpisa za investicijsko opremo v vrednosti okoli 217.000 evrov. PHARE je zagotovil 145.000 evrov, preostanek pa Ministrstvo za šolstvo in šport RS, občine (Muta, Ravne na Koroškem, Prevalje), gospodarstvo in šole z lastnimi sredstvi.
Vzporedno pa je potekalo sodelovanje učiteljev in učencev partnerskih šol.
Na področju posodobitve oz. investicijske opreme je vsem sodelujočim šolam omogočena povezava in komuniciranje prek sodobnih elektronskih sredstev, poleg tega pa so šole dobile še drago didaktično opremo, ki je sicer ne bi mogle pridobiti ali pa veliko let kasneje.
V srednji strojnokovinarski šoli na Ravnah imajo odslej novo, sodobno opremljeno avtomehanično delavnico. V projektu so sodelovali Phare, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, občini Ravne na Koroškem in Prevalje ter Metal Ravne, ki je poskrbel za brezplačen prenos lastništva stavbe na srednjo šolo, v kratkem pa bo zaključen še postopek brezplačnega odstopa zemljišča (šolska stavba in zemljišče sta bila last Železarne Ravne).
Tako je SREDNJA STROJNOKOVINARSKA ŠOLA RAVNE NA KOROŠKEM novo avtomehanično delavnico za praktični pouk avtomehanikov opremila s sodobno opremo (tester, optična naprava, naprava za montiranje gum, dvigala in drage naprave ter pripomočki za praktični pouk).
SREDNJA ŠOLA MUTA je pridobila novo računalniško učilnico (računalniki, pohištvo, sodobna AV-sredstva).
POKLICNA GOSTINSKA IN LESARSKA ŠOLA SLOVENJ GRADEC ima odslej zelo zmogljiv CNC-stroj za obdelavo lesa.
POKLICNA IN EKONOMSKA ŠOLA SLOVENJ GRADEC je dobila opremo za učno trgovino (računalniška oprema za trgovinsko poslovanje in ureditev posebne učne trgovine).
ŠOLSKI CENTER VELENJE, POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO ŠOLA je dopolnila opremo v elektrotehniškem laboratoriju.
Projekt je zajemal tudi sodelovanje učencev in učiteljev partnerskih šol v strokovnih aktivnostih in v športnem ter kulturnem dogajanju. Tako so skupaj razstavljali na sejmih, imeli skupne ure teoretičnega pouka in praktične vaje ter podobno.
Rezultati projekta so spodbudni in v skladu s pričakovanji. Sodelujoče šole so dobile opremo, ki je sicer ne bi. Še pomembnejše pa je medsebojno spoznavanje in sodelovanje učiteljev in učencev poklicnih šol v obmejni regiji.
Ana Pavše, vodja projekta
KULTURNA KRONIKA ZA JANUAR
■ Tradicionalna Kulturna srečanja na Uršlji gori so bila spet dobro obiskana. PD Prevalje je v svoji postojanki 13. 1. gostil MPZ Vres, 14. 1. pa MPZ Mežiški jagri. Brali so pesmi Veronike Viltužnik.
■ Mlajši mladinski in mešani pevski zbor ravenske župnije ter MPZ PGD Ravne so v cerkvi sv. Egidija 13. 1. pripravili božično-novoletni koncert.
■ Na tretjem koncertu v okviru Glasbenega abonmaja 2000/2001 je 20. 1. v Glasbenem domu Ravne nastopil Zagrebški kvartet saksofonov. Sestavljajo ga: Dragan Sremec (sopran saksofon), Goran Merčep (alt saksofon), Saša Nestorovič (tenor saksofon) in Matjaž Drevenšek (bariton saksofon).
■ V Narodnem domu v Celju je 24. 1. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti slovesno podelil tradicionalna priznanja za najodličnejše dosežke v ljubiteljski kulturi. Zlato plaketo je dobil za življenjsko delo gledališki (znan predvsem po monodrami Svetneči Gašper), glasbeni (ustanovitelj in zborovodja Šentanelskih pavrov) in literarni ustvarjalec (avtor pesniške zbirke Oporoka in romana Šentanel, moje življenje) Mitja Šipek s Prevalj.
■ V Likovnem salonu so 25. I. v organizaciji Koroškega muzeja odprli slikarsko razstavo Mojce Kovač Šepet narave. (Avtorica je bila sodelavka
Mojca Kovač, Domačnost Šentanela, olje
Metala Ravne.) Kustosinja Simona Javornik je zapisala, da v jasno, tradicionalno vsebinsko shemo platen Kovačeva vnaša romantičen pridih z nenavadnim, skorajda pravljičnim koloritom, ki ustvarja dekorativna in hkrati avtorsko prepoznavna dela.
■ Gledališka skupina Prevalje-Mežica KD Prevalje je pripravila komedijo Štirje letni časi, ki jo je 5. 1. predstavila na Prevaljah, 19. 1. v Mežici in 26. 1. v Črni.
Zbrala: A. Č.
HOROSKOP
ZA FEBRUAR
OVEN: Nekoliko bolj se potrudite na delovnem mestu. Cilj je dosegljiv. Tudi na ljubezenskem področju boste uspešni. Srečna številka: 7.
BIK: Razgiban delovni mesec se vam obeta. Prevzeli boste zanimive projekte. V ljubezni skušajte najti pravo razmerje. Srečna številka: 14.
DVOJČKA: V februarju vam ne bo primanjkovalo energije. Po napornih obveznostih boste našli čas tudi za zabavo. Partner vas bo težko dohajal. Srečna številka: 32.
RAK: Vaše življenje bo polno sprememb. Ne bodite neučakani.
Energija, ki ste jo vložili v posle, se vam bo obrestovala. Za partnerja imejte več posluha. Srečna številka: 21.
LEV: Lepo se boste počutili, predvsem na delovnem mestu. Izboljšali boste odnose s sodelavci. Čaka vas tudi nagrada. Srečna številka: 27.
DEVICA:	Uspešno boste
dokončali projekt, kar bo izboljšalo vaše finančno stanje. Pazite na odnose s prijatelji. Večjo pozornost posvetite družini. Srečna številka: 4.
TEHTNICA: Preveč dela in odgovornosti ste si zadali. V delo vključite tudi sodelavce. Naj vas ambicije ne zanesejo predaleč. V ljubezni suša. Srečna številka: 16.
ŠKORPIJON: Delu dodajte nekoliko adrenalina, pa se ne boste dolgočasili. Ne bojte se
čustev, ki jih gojijo do vas, sprostite se in sprejmite izziv. Srečna številka: 36.
STRELEC: Zelo dinamičen in zanimiv mesec se vam obeta. Poslovno boste napredovali, v ljubezni vas čaka presenečenje. Finančno si boste opomogli. Srečna številka: 12.
KOZOROG: Uspešno boste zaključili projekte, čakajo pa vas novi. Tudi v ljubezni in družinskem okolju se boste dobro počutili. Srečna številka: 3.
VODNAR: Ne dopustite, da bi vas delovne obveznosti prehitele. Zavihajte rokave, da boste želi sadove. Finančno stanje je slabo, pazite, da tudi v ljubezni ne bo tako. Srečna številka: 43.
RIBI: Zelo sproščujoč mesec, a dokaj razburljiv na delovnem mestu. Čaka vas daljše potovanje. Čustveno boste razdvojeni. Srečna številka: 9.
ŠPORT
PLAVANJE
Letošnjega, že 28. po vrsti, mednarodnega mitinga »Ravne 2001« se je 13. in 14. januarja udeležilo 192 plavalcev iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Pozornost sta vzbujala dobitnika medalj z zadnjega evropskega prvenstva v kratkih bazenih Ljubljančan Peter Mankoč in Kranjčanka Anja Čarman. Najboljša Fužinarjeva plavalka Lidija Breznikar zaradi bolezni ni sodelovala.
Tekmovanje je potekalo v štirih starostnih kategorijah, najuspešnejša plavalca pa sta bila Ljubljančan Roko Čoko in Radoveljčanka Anja Klinar, ki sta kar petkrat stala na zmagovalnih stopničkah. V vseh štirih svojih nastopih je pričakovano zmagal Peter Mankoč (Ilirija), medtem ko je Čarmanova trikrat štartala in osvojila dve zlati odličji in eno srebrno. Med najboljšimi je bila s tremi zmagami tudi domačinka Tanja Kumprej, medalje pa so osvojili še naslednji plavalci in plavalke Fužinarja: Damir Dugonjič, Robi Marin, Rok Oto, Lovro Šuler, Iztok Martinčič in Suzana Tahiri. V seštevku treh najboljših rezultatov sta bila najboljša Peter Mankoč in Anja Klinar.
Organizacijski odbor, ki gaje vodil predsednik PK Fužinar Miran Kos, je izvrstno izpeljal odmevno prireditev.
V nemškem Bad Reinchenhallu so 28. januarja na mednarodnem mitingu v konkurenci 500 udeležencev iz sedmih držav uspešno nastopili ravenski plavalci. V absolutni kategoriji je bila Lidija Breznikar tretja na 200 m mešano. Med mladinkami je Tanja Kumprej štirikrat zmagala, med mladinci pa je Robi Marin osvojil eno prvo in eno peto mesto. Med kadeti sta osvojila Aleš Logar tretje in Simon Strmšek četrto mesto.
ODBOJKA
V prvi tekmi drugega dela prvenstva 1. državne lige so bili odbojkarji Fužinarja gladko poraženi v Kamniku s 3:0, doma pa so z veliko težavo odpravili zadnjeuvrščeno Brezovico s 3:1.
Tudi na polfinalnem turnirju za mladinsko državno prvenstvo v Žužemberku so bili mladi igralci športne šole OK Fužinar uspešni. Premagali so vse svoje tekmece: Kamnik in Merkur Bled z 2:1 ter domači Žužemberk z 2:0 v nizih. Tako so se mladinci Fužinarja, varovanci trenerja Branka Goloba, uvrstili v letošnjo finalno A ligo.
KEGLJANJE
Po štirih krogih je bilo sklenjeno letošnje prvenstvo koroške regije. Med moškimi dvojicami sta si naslov prvaka Koroške pridobila kegljača Elektrarne Dravograd, oče in sin Silvo in Vojko Belaj, pred dvojico Korotana (Vinko Sonjak, Bojan Golob) ter dvojico Elektrarne (Slavko Hanžekovič, Rajko Podojsteršek). Med posamezniki je bil prav tako najboljši Silvo Belaj pred Vojkom Belajem in Hanžekovičem.
Med ženskami sta prvakinji postali kegljačici Korotana Majda Verbole in Darinka Petek pred dvojicama slovenjgraškega kluba Gradnje 1GEM
Žvikart-Verhovnik in Kumer-Repanšek. Med posameznicami je bila najboljša Verboletova pred Verhovnikovo in Žvikartovo.
ALPSKO SMUČANJE
Ravenčanka Vanja Vravnik, ki smuča za prevaljski klub Korotan, je 23. in 24. januarja uspešno nastopila na dveh mednarodnih FIS tekmah na snežnem stadionu pod mariborskim Pohorjem. Osvojila je 2. mesto v slalomu, v veleslalomu pa je zmagala pred Niko Mulej z Bleda in hrvaško smučarko Niko Fleiss. Med fanti je obakrat slavil naš reprezentant Jernej Reberšak, ki je kasneje nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v St. Antonu. Vuzeničan Jernej Osrajnik je bil osmi v slalomu in šesti v veleslalomu.
Darjan Čekon, doma iz Kotelj, sicer pa zaposlen v Energetiki Ravne, je med redkimi Korošci, ki se preizkušajo v telemark smučanju. Na tekmi za slovenski pokal na Rogli je osvojil odlično 3. mesto. Zmagal je Tržičan David Primožič.
ROKOMET
Fužinarjevi rokometaši, ki vse tekme igrajo v dvorani na Prevaljah, so osvojili drugo mesto v jesenskem delu vzhodne skupine 2. slovenske lige in se skupaj s prvouvrščeno ekipo Radgone uvrstili v enotno drugo ligo. Ravenčani so v prvih dveh preizkušnjah »doma« iztržili eno točko, v tekmi z Novomeščani (25:25), medtem ko so izgubili z Ivančno Gorico z 21:29. Odigrali so že tekmi v Ajdovščini in na Prevaljah z Grosupljem.
NAMIZNI TENIS
Igralka Fužinarja Inter diskonta Ivana Zera je 6. januarja zmagala med mlajšimi kadetinjami na turnirju v Zalogu pri Ljubljani. Nastopilo je 150 igralcev in igralk iz Slovenije, Hrvaške ter BiH. Od 3. do 4. mesta sta se uvrstila med mlajšimi kadeti Tilen Mlinar in Manca Fajmut, od 5. do 8. mesta pa med kadeti Jure Dretnik. Zala Šetina si je priigrala odlično 2. mesto med kadetinjami.
Na Ravnah je 21. januarja potekalo prvenstvo severovzhodne regije Slovenije v namiznem tenisu za kadete in kadetinje. Dretnik je bil med posamezniki tretji, v dvojicah pa skupaj z Luknerjem z Mute drugi. Med dekleti sta se v paru igralki Fužinarja Zala Šetina in Nina Rupnik uvrstili na 2. mesto, dvojici Mute Katja Tomažič-Zala Miklavc in Fužinarja Ivana Zera-Manca Fajmut sta osvojili 3. do 4. mesto.
Zala Šetina je nastopila v naši reprezentančni vrsti na članskem mednarodnem prvenstvu Slovenije v Velenju, kjer je bil v vlogi sodnika tudi njen oče Božo Šetina. Skupaj s hrvaško igralko Žuličevo seje uvrstila od 9. do 16. mesta.
LOKOSTRELSTVO
Na tekmi za slovenski pokal v Škofji Loki, 20. januarja, so se tekmovalci LD Koroške z Raven odlično uvrstili: med kadeti je s sestavljenim lokom ali v compoundu zmagal Urban Ravnjak, peti je bil Dejan Pešl. Med članicami je 1. mesto pripadlo Ravenčanki Tanji Hodnik. Med člani, ki so nastopili v olimpijskem slogu (okrivljeni lok), je zmagal tekmovalec LD Koroške Davorin Meršak, četrti je bil Matjaž Škafar, šesti pa Denis Štebih.
Ivo Mlakar
MARIJA
PLACET
1948-2001
V mislih, da se bomo v kratkem skupaj s tabo veselile tvojega odhoda v zasluženi pokoj, nas je toliko bolj pretresla novica o tvoji prezgodnji smrti. Se pred kratkim si bila v službi, opravljala si svoje delo kot vsak dan, in niti slutile nismo, daje bil tisti novembrski dan, ko si odšla iz službe domov, tvoj zadnji delovni dan v ravenski železarni. Kmalu zatem si odšla na zdravljenje in, kot smo izvedele, tam tudi zaključila svojo življenjsko pot. Čeprav so te že leta pestile zdravstvene težave, ne moremo doumeti, daje bilo tokrat zate usodno.
Mojca seje kot šestnajstletno dekle zaposlila v Železarni Ravne leta 1964 v takratni Komunali. Naslednje leto je začela opravljati delo v Kontroli, kjer je ostala deset let, nato pa je bila iz zdravstvenih razlogov premeščena v Obratni obračun, kjer je delala še zadnji delovni dan.
V službo si vedno prihajala nasmejana in dobre volje. Nič ti ni bilo pretežko narediti in se nikoli nisi pritoževala ali jezila.
Sodelavke bomo pogrešale tvoj smisel za humor in šale, ki si jih ob vsaki priložnosti znala povedati in nam s tem popestrila tako delovni dan kot tudi vsako zabavo.
Mojca, ustvarila si si tudi družino, ki je bila tvoje največje veselje in ponos. Zato se toliko bolj zavedamo, da je tvoja smrt še posebej velika izguba za tvoje najbližje, ki jim ob tem izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavke Obračuna Stroji
ZAHVALE
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE HOČEVAR se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni	zadnji poti, ji darovali	cvetje, sveče,
nam pa ustno	ali	pisno izrekli sožalje.	Prav tako	se
zahvaljujemo	za	finančno pomoč.	Posebej	se
zahvaljujemo	Patronažni službi KZD	Ravne	na
Koroškem, podjetju A.L.P. PECA, pevskemu zboru PGD Ravne, g. kaplanu za opravljeni obred in g. Primožiču za organizacijo pogrebne svečanosti.
Družina Hočevar
IVAN
v v
ROŽIC
1954-2001
Rodil seje junija 1954 v Slovenj Gradcu. Do petega leta starosti je bil na maminem domu pri Gradišniku. Ob očetu Janezu, materi Antoniji, bratu Zdravku in sestrah Majdi ter Miri je živel mirno otroštvo. Po osnovni šoli je Ivan sicer pomagal očetu na kmetiji, imel pa je željo po lastnem zaslužku. Začel je delati v Intesu v Dravogradu, po odsluženju vojaške obveznosti pa je odšel v ravensko železarno: najprej v vzmetarno, kasneje pa v valjarno. Kljub delu doma je znal ohranjati svoje življenjske radosti. Težko se je sprijaznil z dejstvom, da je bil zaradi reorganizacije podjetja premeščen v Logistični center. Težave, kijih niti sam niti s pomočjo matere in svojih najožjih ni znal premostiti, so se vse bolj kopičile. Pod njimi, tako seje sam odločil, je potegnil črto.
Ivana bodo njegovi močno pogrešali, ostal jim bo v spominu kot dober, delaven in tudi nekoliko igriv.
D. P.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in babice MARIJE PLACET se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. Primožiču, godbenikom, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste z nami ohranili v lepem spominu.
Mož Hugo, Tatjana, Andreja in Ines
Vsem, ki so pospremili na zadnji poti pokojno GRETO GLAVICA ter darovali cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujemo.
Družina Glavica
UPOKOJENCI NA OBISKU V STO
Potem ko so si člani DU Ravne na Koroškem oktobra ogledali Metal, so bili 22. januarja gostje v STO. Vodja vzdrževanja Laz.o Savič je dobro stotnijo upokojencev in upokojenk popeljal po obratih STO in jim predstavil proizvodnjo. Obiskovalci so bili nad razlago in sprejemom navdušeni in so povedali, da jim je bilo tudi tokrat v železarni lepo.
A. Č.
Obiskovalci so se zbrali v avli upravne zgradbe železarne.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače. Tel.: (02)-82-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02)-82-23-013. Elektronski naslov:	Andreja.Cibron@sz-
metal.si
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Glasilo je obdavčeno z 8-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
KADROVSKA GIBANJA
V DECEMBRU
V Slovenskih železarnah je bilo konec lanskega leta zaposlenih 4.792 delavcev. Število zaposlenih je bilo po skupinah podjetij naslednje:	metalurgija	-	2.548,
reprodukcijska veriga - 1.079, energetika - 294, ostale proizvodne družbe - 192, ostale družbe - 70, invalidska podjetja - 342, namenska podjetja - 236 in koncem -31.
Konec decembra je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 2.527 zaposlenih; v zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo zaposlenih 456 ljudi.
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
METAL	1.113
STO	730
NOŽI	191
OPREMA	158
LOGISTIČNI CENTER	122
ENERGETIKA	107
STAN. PODJETJE	18
ZIP CENTER	88
STYRIA VZMETI	140
TRANSKOR	49
T. K. RAVNE	7
VOGARD	73
ŠERPA	121
GASILSKI ZAVOD	16
EUREST	50
FLUKTUACIJ A Sklenitve delovnega razmerja
V železarskih družbah so decembra našteli 27 sklenitev delovnega razmerja: 25 v Logističnem centru (razporeditev znotraj koncerna iz Armatur Muta) ter po 1 v Nožih (zaposlitev za določen čas) in Metalu (vrnitev iz Slovenske vojske).
Od drugih podjetij na območju železarne, ki so vključene v to rubriko, so nova delovna razmerja sklepali le v podjetju Styria Vzmeti: za določen čas so zaposlili 1 iskalca dela.
Prekinitve delovnega razmerja
Decembra je bilo v železarskih družbah prekinjenih 67 delovnih razmerij: 28 v Metalu (večini je potekla zaposlitev za določen čas), 26 v Armaturah Muta (večina je bila razporejena v Logistični center), 7 v ZIP centru, po 2 v STO in Logističnem centru ter po 1 v Opremi in Nožih.
Vzroki za prekinitve delovnega razmerja so bili: potek delovnega razmerja za določen čas (33), razporeditev znotraj koncema (25), starostna upokojitev (1), invalidska upokojitev (2), sporazumna prekinitev delovnega razmetja (1), potek pripravništva (4) in odhod v Slovensko vojsko (1).
V drugih družbah so prekinitev delovnega razmerja zabeležili le v Vogardu: enemu delavcu je poteklo delovno razmerje za določen čas.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 65
Nagradna križanka št. 64	-	REŠITEV
VODORAVNO: STISKALNICA, TRANSPLANTAT, RESE, RANA, RI, ANIT, ANONA, NT, IM, OSARIJ, AS, AN, ALA, TAROK, KROM, GORTINA, LAVA, RTI, CITRE, IR, BONSAJ, ATON, ANAT, KITA.
Žreb je določil, da darila STO (stenski koledar in rokovnik) prejmejo: MARIJA MELANŠEK, SŽ STO Ravne, d. o. o., PETER ČERNJAK, SŽ
Metal Ravne, d. o. o., TEREZIJA ČERNJAK, Stražišče 66, 2391 Prevalje.
Nagradna križanka št. 65: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. 2. 2001 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	ZVEZDA PO ANGLEŠKO	PRIMOR- SKI DEDEK	SLABA UČENKA	GRŠKA BOGINJA VESOLJA	IKO	VISOKA PLANOTA	LITIJ	INDIJSKI BOG OGNJA	ŽALOSTI-NKA PRI RIMLJANIH	GRŠKA BOGINJA MAŠČE- VANJA	LJUBKO- VALNO ATI	
ZIMSKA PADAVINA					VESOLJ- SKO TELO			A	N			KAZALNI ZAIMEK
SLOVENSKI pisA-rEU SELIŠKAR					PISATELJ, PISEC SLO EKONOMIST			T	E			
MESTO V TURČIJI							AV. SMUČ. VVACHTER ATLANTSKI OCEAN	A	N			
KUBANSKI MINISTER RAUL				PRVA SLO. FILM IGRALKA REKA V ARMENIJI				R	1			
IF	MEŽIŠKA, DRAVSKA	AVTOMAT GOSPO- DAR		0				JOSIP IPAVEC	J		GEORGINA	DOI.GOR ll-PA PAPIGA
PRED- STOJNIK FAKULTE- TE				A		LITER		VRSTA ŽITA	A			
						SAMICA GOVEDA JAKA		VISOK GORSKI VRH				
K.RAL! C NA OKARINO				R					GERMAN- SKI OREL			
13 IN 16 ČRKA			SREDOZ. RASTLINA ETIOPSKI KNEZ	A					V	LANTAN DRUŠTVO INŽ. IN TEHNIKOV		
HRVAŠKO NAFTNO PODJETJE				URADNI SPISI					KONJSKI TEK			
				ANDREJ NAHTIGAL					DOKTOR			
PISAR						DRŽAVA V AZIJI						
NAJVIŠJE EGIPČAN BOŽANS- TVO						VSTOPNI- CA						
Tokratnih knjižnih nagrad se bodo gotovo razveselili otroci ali vnuki reševalcev križanke. Mednje bomo razdelili naslednje knjige: Prežihov Voranc: Solzice; Primož Suhodolčan: Ranta vrača udarec; Tone Pavček: Deček gre za soncem.
IME IN PRIIMEK:
PODJETJE OZ. NASLOV: