GORAZD MAKAROVIč 
PANJSKE KONČNICE LJUDSKE SLIKARSKE DELAVNICE IZ SELC 
V strokovni literaturi je že opisano delo ljudske slikarke Blaževčeve 
Micke iz Selc,' ki je slikala slike na steklo, izdelovala zrcala, bridke martre 
in poslikovala panjske končnice. 
Marija Pavlic, po domače Blažcvčeva ali Podiiartovčeva Micka, je bila 
rojena leta 1821. Umrla je leta 1891 v Selcih v hiši št. 19, po domače pri 
Blaževcu, tam je tudi slikala. Barve si je trla sama. Panjske končnice je 
slikala s šablonami.'' Trgovec Dolenc je prodal v Ljubljani v enem letu tudi 
po 500 končnic, ki jih je dobil iz Selc. Te končnice so prodajali po Selški 
in Poljanski dolini, v Bohinj in gorenjski kot, na Sorsko polje in na trgu 
v Kranju.^ Slikarkti Micka je imela »unietnoobrtno delavnicos% saj ji je pri 
delu pomagal oče, ki je slikal tudi že pred njo.'' 
V literaturi je delo in obseg produkcije selške slikarske delavnice v 
dobršni meri osvetljeno. Ne zvemo pa. katera dela so bila naslikana v Selcih. 
Namen tega sestavka je, ugotoviti, katere panjske končnice so bile nasli 
kane v selški delavnici, motiviko, ki jo je delavnica uporabljala in ana 
lizirati njen delež v slikarstvu na panjskili končnicah. 
Iz javnih in nekaterih privatnih zbirk smo izbrali tista dela, ki kažejo 
stilno sorodnost s slikami na steklo, izdelanimi v selški slikarski delavnici.' 
Pclcliuu pfljfla medveda. Z lelnico 18W). (I'"'"g'''''''^' niii/rj \ l.juliljaiii.l 
119 
Ker nosijo najmlajše med temi končnicami letnico smiii Blaževčeve Micke 
iz Selc, ne moremo več dvomiti, da so ta dela izdelek njene delavnice. 
V tekstu opisujemo značilnosti, po katerih spoznamo dela selške delav 
nice, navajamo motive, ki jih je upodabljala dehu iiiea in ugotavljamo 
pomembnost delavnice v okviru slikarstva na panjskih končnicah. 
Stilne značilnosti selške delavnice 
Dela selške delavnice najlaže spoznamo po značilni obliki polbalustrov, 
ki mnogokrat obrobljata končnice (glej si. 1 in 2), Polbaluster. ki ga upo 
rablja selška delavnica, je ozek in stisnjen ali okrogel in trebušasi. Po pol-
balustrih in letnicah je najočitneje, da sta slikali \ .selški delavnici dve 
roki. Na končnicah s trebušastima polbalustroma je številka 1 pri letnici 
dvojna. Na končnicah s stisnjenima jiolbalusironia je številka 1 pri letnici 
/.i\ali iiesn lovca k pogrebu. Z letnico 1947. (Etnografski muzej v Ljubljani.) 
enojna (glej si. 1 in 2). Vedno gre za dve roki, ki sta slikali z istimi šablo 
nami, torej za Blaževčevo Micko in njenega očeta. Redki so primerki, 
katere sta slikarja skupno naslikala. Pri teh se izjemoma s trebušastim pol-
balustrom druži enojna številka 1 ali obratno. Polbalustri so vedno rdeče 
barve, rjavo ali indijskordeče obrobljeni. 
Na delih, kjer obdajata svetniško figuro na levi in desni strani po en 
dekorativni cvetlični šopek, praviloma ni polbalustrov. Selška delavnica 
uporablja več vrst cvetličnega okrasja. Šopek lahko stoji v kanelirani vazi 
hru.škaste, ovalne in trapezaste oblike. Cvetovi so rozetne. zvezdaste, vrt-
ničasle ali tnlpaste oblike (glej si. 3, 4, 5. 6). 
Delavnica uporablja rdečo, indijskordečo, rjavo, modro, oker in zeleno 
barvo v raznih odtenkih. 
Delavnica slika vedno isti tip obraza, po katerem izdelke z lahkoto 
identificiramo (glej slikovne priloge). 
Motivika 
Selška delavnica je upodabljala naslednje motive:" Adam in Eva; 
sv. Andrej: sv. Anton Padovanski: sv. Anton puščavnik: sv. Ana z Marijo; 
Abrahamova daritev; sv. Barbara: babji mlin: bitka: Bog ustvari Adama 
in Evo; bratje prodajo Jožefa v sužuost; beg v Egipt; božji grob: baba podi 
120 
hudiča, ki je ukradel lonec; boj za moške hlače; cirkus; človekove starostne 
dobe; sv. Duh; sv. družina; Danijel v zverinjaku: David in Golijat; evange 
listi; sv. Florijan; prizor iz legende sv. Genovefe; godec in komedijant; 
Genezareško jezero; gostilniški prizor; hudič skuša Jezusa: hudič babi jezik 
brusi; izgubljeni sin; sv. Izidor; iniciacija Mandana Indijancev; Indijanci 
ugrabijo beli dekleti; Izraelci zidajo tempelj (?); Judita s Hololernovo 
glavo; Jesen; Job ua gnoju; sv. Jurij; sv. Janez Nepomuk; sv. Jožef; križev 
pot; kanonada; kalvarija; križanje; kralj David; kristjani podijo Turke; 
kozel trka krojača; kmeta se pulita za kravo, ki jo molze advokat; konje 
nik; konjeniška bitka; konjenika se bojujeta: komedijanta (?); kegljanje; 
krst v Jordanu: kamnjanje sv. Štefana: krojač obnietuje žensko z orodji; 
ladjo delajo (Noetova barka?); lovec strelja jelena, ki je ukradel panj; 
lovec strelja jelena; lovca z uplenjenim jelenom; lovci; lev; s\. Luka; lev 
Marija z detetom. (Etnografski muzej v Ljubljani.) 
in tiger; Lutra in Katro peljejo živali: Lutra in Katro peljejo hudiči; lisica 
in zajec plešeta, lovec strelja jelena; lisica brije lovca; lisica se je naredila 
mrtvo in ugriznila lovca: lisica in zajec; lov na tigra: Lazar in bogatin; 
Marija; Marijino kronanje; Marijino oznanenje; Marijino vnebovzetje; 
sv. Matej: sv. Mihael; sv. Martin; nionStranca in dva angela: Mojzes obudi 
vodo iz skale; mož in žena si nazdravljata; Noetova pijanost; Noetova da 
ritev; Noetova barka: nosača: ogrebanje roja: oficirja se rokujeta; Ozej in 
betelski dečki; oznanenje na gori Tabor; papež Lrban; ples; Pomlad in Po 
letje; poslednja sodba; ples okoli zlatega teleta; sv. Peter: sv. Peter in Pavel; 
peklensko žrelo; pokol nedolžnih otrok; poklon treh kraljev; poklon v 
Betlehemu; prikaz čudežev Kristusove krvi; poroka; petelina peljeta med 
veda; polž podi krojača; pieta; razsvetljenje apostolov; smrt pride po pivca 
v gostilno; svatba v Kani; s polja gredo; s košnje gredo; svatba; Šaloma; 
slon z jahačem; spoved pravičnika in grešnice; slikar slika portret; usmi 
ljeni Samaritan; Salomonova sodba: Samson nese vrata; tovornik vozi sode; 
Turek kadi pijio; Turek se ženi; trije fantje in eno dekle; ura; smrt; hudič; 
ura s stražarjema: umivanje nog; vojaška godba; \ojak na vozu; vojaki 
se streljajo; vhod v Jeruzalem; vstajenje; >nebohod; sedem zakramentov; 
zveri; živali-lovca; živali v raju; živali plešejo; ženi vlečeta moža od kar 
tanja; živali neso lo^ ca k pogrebu. 
121 
Naštejemo "O posvetnih in 71 svetopisemskih in nabožnih motivov. 
Skupno 141 različnih motivov, kar predstavlja nekako petino vseh motivov, 
katere so upodabljali na panjskih končnicah. Motivi so bili slikani v več 
primerkih, saj je delavnica uporabljala šablone. Poznamo okoli 300 končnic, 
ki so bile naslikane v selški delavnici, kar je skoraj sedmina vseh znanih 
ohranjenih končnic. 
Večino motivov je delavnica prekopirala ali prevzela s končnic drugih 
slikarjev. Del motivov pa je delavnica sama vnesla v slikarstvo na panj 
skih končnicah. Med temi so: kralj David: cirkus: godec in komedijant; 
iniciacija Mandana Indijancev; Indijanci ugrabijo beli dekleti; kmeta se 
pulita za kravo, advokat jo pa molze: s polja gredo; s košnje gredo; krojač 
obmetuje ženo z orodji; lov na tigra; Samson nese vrata: Ozej in betelski 
A ^t^itfmmr /j, 
\y 
"•^ ^"^^ 
: ^.jS, 
Kom lijjHCii l'l. /. Irlniio IS40. (Ktnograf>ki muzej \ l.jiibljuiiiJ 
dečki: petelina peljeta medveda; smrt pride po pivca v gostilno; slon z ja 
hačem: Furek kadi pipo; Turek se ženi; slikar slika portret itd. 
S končnic je razvidno, da je delavnica uporabljala razne predloge; sli 
kanice in lu^ko bidermajerske tiske. 
Pomen delaonice iz Selc o oknirit slikarstoa na panjiikili končnicah 
Delavnica v Selcih je nastopila v slikarstvu panjskih končnic razme 
roma kasno.' Delovala je nekako od 1840 do 1891.* Posebnih novosti v to 
slikarstvo selška delavnica ni prinesla. Večina motivov, ki jih slikajo v 
Selcih, je bila že znana. Pred selško delavnico so že drugi končničarji upo 
rabljali kompozicijo, pri kateri obdaja svetniško figuro na levi in desni 
strani po en cNciličen šopek in so ol) pokončnih stranicah končnic slikali 
polbalustre. 
Kompozicija cvetličnih šopkov ob svetniški figuri ustreza dvein težnjam. 
Za upodobitev ene figure je podolžen format končnice nekoliko neprimeren, 
ker ostane na slikarski jjloskvi praznina, ki jo slikar kompozicijsko napolni 
z dekorativnima šopkoma. Druga, važnejša tendenca pa je zahteva jjo polni 
in sočni barvni ploskvi, ki se odlikuje na pročelju čebelnjaka. Tej ten 
denci dekorativni cvetlični šopki s svojo barvitostjo idealno ustrezajo. 
122 
Smisel polbalustrov postane jasen, če si predočimo končnice v njihovi 
funkciji na pročelju čebelnjaka, kjer ležijo končnice druga ob drugi in 
druga na drugi. Polbalustra imata simbolično tektonsko funkcijo; »nosita« 
gredo, na kateri leži zgornja končnica oziroma panj.'' Polovične balustre 
uporablja končničarstvo zato. ker tvori polbaluster s ])o]balustrom sosednje 
končnice cel opornik in ker primerneje ^objame naslikani prizor in logično 
zaključi slikano ploskev. 
Selška delavnica je te znane načitie prevzela in nekoliko po svoje modu 
lirala. Zato je njena zasluga bolj v množični produkciji kot v ustvarjal 
nosti, zlasti če pomislimo, da je v drugi polovici 19. stoletja v veliki mori 
•obvladovala trg na Cioren jskeni.'" 
Sv. Jurij. / lotuif« IH58. (Ktnograf^iki nni/cj \ t-jvililjiuii.i 
\ interpretaciji snovnosti na delih selške delavnice ne opazimo ničesar 
kar ne bi poznali že s starejših, drugih del. Slikarstvo na panjskih konč 
nicah je neosebno. Kdor išče na teh delcih iskanja in odgovorov na vpra 
šanja, ki težijo človeka v vsakokralni družbeni in individualni situaciji, 
kot smo vajeni pri visoki iii7icttiosti. bo močno razočaran. O umetnostni 
vrednosti slikarstva na panjskih končnicah lahko govorimo le, če pojmu 
jemo ljudsko umetnost kot oblikovanje preprostega ljudstva, ki prevzema 
oblike iz umetnosti višjih slojev in jih nato v izoliranosti po svoje inter 
pretira, preoblikuje in ob tem ustvari neke svoje vrednote. Kljub temvi pa 
obdrži ali tistvari nekatere značilnosti prave umetnosti. Na panjskih konč 
nicah so številne zabavljive. smešne in resne pripovedi in svetniški prizori 
upodobljeni na specifičen likovni način, to je s sredstvi, ki jih ni mogoče 
ustrezno nadomestiti z drugim izraznim ali pripovednim načinom. Slikar 
stvo na panjskih končnicah je umetnost pripovedi v slikah, zato je tudi 
razumljivo, da so motivi skoraj izključno figuralni. 
Kakor večina slikarjev j)anjskili končnic tako tudi slikarka iz Selc ni 
imela posebnega anatoinskega, perspektivskega ali drugega slikarskega 
znanja. Imela pa je znanje, ki ga je pri svojih ciljih potrebovala. Za člo 
veško figuro si je ustvarila šablono. Ljudje, ki nastopajo na njenih konč-
nicali, se razlikujejo predvsem po noši in opravkih. Torej to niso indivi-
123 
(liiaini ljudje, ampak simboli. %endar simboli pravih kmetov iz selške in 
loške okolice, saj so oblečeni v prave kmečke gorenjske obleke, kar pa ne 
velja takrat, kadar je upodobljen svetniški prizor, ali kadar slikarka di 
rektno kopira kako bidermajersko predlogo. Slikarstvo na panjskih konč 
nicah je neke vrste Ijudskoumetnostna piktografija, ki nima posebnih sli 
karskih pretenzij, razen te. da hoče biti pripovedno in razumljivo \sakonuir. 
Ta aspekt pa se spremeni, kadar ne opazujemo vsake končnice posebej, 
ampak nekoliko oddaljeno celotno pročelje čebelnjaka s poslikanimi konč 
nicami. Takrat je namen končničarstva, ustvariti barvno sočno ploskev, ki 
sredi naravnega okolja učinkuje kot pisana preproga ali mozaik. Opraviti 
imamo torej z neko dvojno umetnostno strukturo tega slikarstva, pre-
-S»-~ • A' 
Sv. Martin. {Ktnografski muzej v Ljubljani.) 
računano na dva pogleda, detajlni pogled iz bližine in kompleksni pogled 
iz dalja\e. 
S tega vidika moramo ocenjevati pomembnost končničarske produkcije 
selške slikarske delavnice, ki je izdelala veliko število teh malih podob, ki 
so polno pomembne le kot množični jjojav. 
O J) o Ml b e 
1. Avgust Bukovec. Na.še panjske končnite. Slovenski čebelar XLV. 1942, št. 11-12. 
Janez Dolenc, O ljudskih umetnikih v .Selški in Poljanski dolini. Slovenski etno-
graf iri-JV, 1951. Karel Plesteiijak-Fiance Planiua. Etnografski oddelek Škofjeloškega 
muzeja, Slovenski etnograf II. 1949, — 2. Gornji podatki po j. Dolenc, o. c. ^ 3. Gor 
nji podatki po A.Bukovec. Slovenski čebelar .XLV. 1942, št. 9-10. str. 86. ~ 4. K. Pleste-
njak-F. Planina, o. c, str. 126. — 5. Glej CJoiazd Makarovič, Slikanje ljudskih slik na 
steklo na Slovenskem. Slovenski etnograf XV, 1962, str. 112—113. — 6. Pri sestavljanju 
tega seznama so bile pregledane naslednje zbirke _panjskili končnic: Etnografski 
muzej v Ljubljani, Kranjski muzej. Loški muzej. Čebelarski muzej v Radovljici, 
Mestui muzej v Celju, Pokrajinski uuizej^ v Mariboru, privatna zbirka G. F. v Ljub 
ljani, privatna zbirka P. .Mihelič v Olševku, privatna zbirka Galob v Mežici. 
Motivi so urejeni pa abecednem redu. — 7. Kot je znano, nosi najstarejša zimna konč 
nica letnico 1758. — S. Do sedaj najstarejša znana končnica selške delavnice nosi 
letnico 1840 (Etnografski muzej. inv. .št. 585). najmlajše nosijo letnico 1891 (Umivanje 
nog. Loški muzej. s. n., itd.). Končnica z letnico 1850 (Etnografski muzej. inv. št. 5172) 
124 
je nekoliko dvomljiva. — 9. Motiv naslikanih balustrov na nekaterih oltarnih pre 
delali, ki so podobnega formata kot panjske končnice, je poznala n. pr. že renesansa. 
Prim. predelo Marijino oznanenjc oltarja Kronanje Marijino Sandra Botticellija. 
Uffizi. Firenca. — 10. Prim. podatke v nvodii tega sestavka, zaključek poglavja o 
motiviki in dejstvo, da zbirke na Štajerskem, ki so bile nabrane na lastnem terenu, 
skoraj ne hranijo izdelkov selške delavnice. 
R e s u m e 
I.E.S DEVANTS DE RUCHK DE i;.4TETJER DE .SELCE 
T,'auteur cherche a dčfinir le stvle des devant.s de mehe j)eints dans Tatelier dart 
populaire qui existait de 1840 a 1891 au village de Selce. Les demi-balustres bordant 
ces planciiettes ont une fonction tectonicpie purement symbolique. tandis cine le decor 
floral cree des taches de couleur hnnincnscs. faciles a distinguer sur la iac^ade d'ii]H' 
rnche. Ces elements et la plupart des moti Is ne sont pas une creation originale de 
!'atclier de Selce qiii les a seuiement popnlarises; ])ar sa production en masse de cet 
articie, il jouissait d'une sorte de monopole dans toute la Haute-Carniole. L"anteur 
etudie ensuite Telement narratif de ces devants de rnche et souligne la donble fonction 
esthetiqne de cette peinture: la fasade diine ruche viie de loin represenic un mosai'que 
de taches lumineuses qui se marie harmonieusement a son cadre natnrel. fandis que 
chaque jilanc hette vue de pres racontc qMclque cpisode comique. ou bicn presente 
une scene de legencfe. 
125