GORAZD MAKAROVIč PANJSKE KONČNICE LJUDSKE SLIKARSKE DELAVNICE IZ SELC V strokovni literaturi je že opisano delo ljudske slikarke Blaževčeve Micke iz Selc,' ki je slikala slike na steklo, izdelovala zrcala, bridke martre in poslikovala panjske končnice. Marija Pavlic, po domače Blažcvčeva ali Podiiartovčeva Micka, je bila rojena leta 1821. Umrla je leta 1891 v Selcih v hiši št. 19, po domače pri Blaževcu, tam je tudi slikala. Barve si je trla sama. Panjske končnice je slikala s šablonami.'' Trgovec Dolenc je prodal v Ljubljani v enem letu tudi po 500 končnic, ki jih je dobil iz Selc. Te končnice so prodajali po Selški in Poljanski dolini, v Bohinj in gorenjski kot, na Sorsko polje in na trgu v Kranju.^ Slikarkti Micka je imela »unietnoobrtno delavnicos% saj ji je pri delu pomagal oče, ki je slikal tudi že pred njo.'' V literaturi je delo in obseg produkcije selške slikarske delavnice v dobršni meri osvetljeno. Ne zvemo pa. katera dela so bila naslikana v Selcih. Namen tega sestavka je, ugotoviti, katere panjske končnice so bile nasli kane v selški delavnici, motiviko, ki jo je delavnica uporabljala in ana lizirati njen delež v slikarstvu na panjskili končnicah. Iz javnih in nekaterih privatnih zbirk smo izbrali tista dela, ki kažejo stilno sorodnost s slikami na steklo, izdelanimi v selški slikarski delavnici.' Pclcliuu pfljfla medveda. Z lelnico 18W). (I'"'"g'''''''^' niii/rj \ l.juliljaiii.l 119 Ker nosijo najmlajše med temi končnicami letnico smiii Blaževčeve Micke iz Selc, ne moremo več dvomiti, da so ta dela izdelek njene delavnice. V tekstu opisujemo značilnosti, po katerih spoznamo dela selške delav nice, navajamo motive, ki jih je upodabljala dehu iiiea in ugotavljamo pomembnost delavnice v okviru slikarstva na panjskih končnicah. Stilne značilnosti selške delavnice Dela selške delavnice najlaže spoznamo po značilni obliki polbalustrov, ki mnogokrat obrobljata končnice (glej si. 1 in 2), Polbaluster. ki ga upo rablja selška delavnica, je ozek in stisnjen ali okrogel in trebušasi. Po pol- balustrih in letnicah je najočitneje, da sta slikali \ .selški delavnici dve roki. Na končnicah s trebušastima polbalustroma je številka 1 pri letnici dvojna. Na končnicah s stisnjenima jiolbalusironia je številka 1 pri letnici /.i\ali iiesn lovca k pogrebu. Z letnico 1947. (Etnografski muzej v Ljubljani.) enojna (glej si. 1 in 2). Vedno gre za dve roki, ki sta slikali z istimi šablo nami, torej za Blaževčevo Micko in njenega očeta. Redki so primerki, katere sta slikarja skupno naslikala. Pri teh se izjemoma s trebušastim pol- balustrom druži enojna številka 1 ali obratno. Polbalustri so vedno rdeče barve, rjavo ali indijskordeče obrobljeni. Na delih, kjer obdajata svetniško figuro na levi in desni strani po en dekorativni cvetlični šopek, praviloma ni polbalustrov. Selška delavnica uporablja več vrst cvetličnega okrasja. Šopek lahko stoji v kanelirani vazi hru.škaste, ovalne in trapezaste oblike. Cvetovi so rozetne. zvezdaste, vrt- ničasle ali tnlpaste oblike (glej si. 3, 4, 5. 6). Delavnica uporablja rdečo, indijskordečo, rjavo, modro, oker in zeleno barvo v raznih odtenkih. Delavnica slika vedno isti tip obraza, po katerem izdelke z lahkoto identificiramo (glej slikovne priloge). Motivika Selška delavnica je upodabljala naslednje motive:" Adam in Eva; sv. Andrej: sv. Anton Padovanski: sv. Anton puščavnik: sv. Ana z Marijo; Abrahamova daritev; sv. Barbara: babji mlin: bitka: Bog ustvari Adama in Evo; bratje prodajo Jožefa v sužuost; beg v Egipt; božji grob: baba podi 120 hudiča, ki je ukradel lonec; boj za moške hlače; cirkus; človekove starostne dobe; sv. Duh; sv. družina; Danijel v zverinjaku: David in Golijat; evange listi; sv. Florijan; prizor iz legende sv. Genovefe; godec in komedijant; Genezareško jezero; gostilniški prizor; hudič skuša Jezusa: hudič babi jezik brusi; izgubljeni sin; sv. Izidor; iniciacija Mandana Indijancev; Indijanci ugrabijo beli dekleti; Izraelci zidajo tempelj (?); Judita s Hololernovo glavo; Jesen; Job ua gnoju; sv. Jurij; sv. Janez Nepomuk; sv. Jožef; križev pot; kanonada; kalvarija; križanje; kralj David; kristjani podijo Turke; kozel trka krojača; kmeta se pulita za kravo, ki jo molze advokat; konje nik; konjeniška bitka; konjenika se bojujeta: komedijanta (?); kegljanje; krst v Jordanu: kamnjanje sv. Štefana: krojač obnietuje žensko z orodji; ladjo delajo (Noetova barka?); lovec strelja jelena, ki je ukradel panj; lovec strelja jelena; lovca z uplenjenim jelenom; lovci; lev; s\. Luka; lev Marija z detetom. (Etnografski muzej v Ljubljani.) in tiger; Lutra in Katro peljejo živali: Lutra in Katro peljejo hudiči; lisica in zajec plešeta, lovec strelja jelena; lisica brije lovca; lisica se je naredila mrtvo in ugriznila lovca: lisica in zajec; lov na tigra: Lazar in bogatin; Marija; Marijino kronanje; Marijino oznanenje; Marijino vnebovzetje; sv. Matej: sv. Mihael; sv. Martin; nionStranca in dva angela: Mojzes obudi vodo iz skale; mož in žena si nazdravljata; Noetova pijanost; Noetova da ritev; Noetova barka: nosača: ogrebanje roja: oficirja se rokujeta; Ozej in betelski dečki; oznanenje na gori Tabor; papež Lrban; ples; Pomlad in Po letje; poslednja sodba; ples okoli zlatega teleta; sv. Peter: sv. Peter in Pavel; peklensko žrelo; pokol nedolžnih otrok; poklon treh kraljev; poklon v Betlehemu; prikaz čudežev Kristusove krvi; poroka; petelina peljeta med veda; polž podi krojača; pieta; razsvetljenje apostolov; smrt pride po pivca v gostilno; svatba v Kani; s polja gredo; s košnje gredo; svatba; Šaloma; slon z jahačem; spoved pravičnika in grešnice; slikar slika portret; usmi ljeni Samaritan; Salomonova sodba: Samson nese vrata; tovornik vozi sode; Turek kadi pijio; Turek se ženi; trije fantje in eno dekle; ura; smrt; hudič; ura s stražarjema: umivanje nog; vojaška godba; \ojak na vozu; vojaki se streljajo; vhod v Jeruzalem; vstajenje; >nebohod; sedem zakramentov; zveri; živali-lovca; živali v raju; živali plešejo; ženi vlečeta moža od kar tanja; živali neso lo^ ca k pogrebu. 121 Naštejemo "O posvetnih in 71 svetopisemskih in nabožnih motivov. Skupno 141 različnih motivov, kar predstavlja nekako petino vseh motivov, katere so upodabljali na panjskih končnicah. Motivi so bili slikani v več primerkih, saj je delavnica uporabljala šablone. Poznamo okoli 300 končnic, ki so bile naslikane v selški delavnici, kar je skoraj sedmina vseh znanih ohranjenih končnic. Večino motivov je delavnica prekopirala ali prevzela s končnic drugih slikarjev. Del motivov pa je delavnica sama vnesla v slikarstvo na panj skih končnicah. Med temi so: kralj David: cirkus: godec in komedijant; iniciacija Mandana Indijancev; Indijanci ugrabijo beli dekleti; kmeta se pulita za kravo, advokat jo pa molze: s polja gredo; s košnje gredo; krojač obmetuje ženo z orodji; lov na tigra; Samson nese vrata: Ozej in betelski A ^t^itfmmr /j, \y "•^ ^"^^ : ^.jS, Kom lijjHCii l'l. /. Irlniio IS40. (Ktnograf>ki muzej \ l.jiibljuiiiJ dečki: petelina peljeta medveda; smrt pride po pivca v gostilno; slon z ja hačem: Furek kadi pipo; Turek se ženi; slikar slika portret itd. S končnic je razvidno, da je delavnica uporabljala razne predloge; sli kanice in lu^ko bidermajerske tiske. Pomen delaonice iz Selc o oknirit slikarstoa na panjiikili končnicah Delavnica v Selcih je nastopila v slikarstvu panjskih končnic razme roma kasno.' Delovala je nekako od 1840 do 1891.* Posebnih novosti v to slikarstvo selška delavnica ni prinesla. Večina motivov, ki jih slikajo v Selcih, je bila že znana. Pred selško delavnico so že drugi končničarji upo rabljali kompozicijo, pri kateri obdaja svetniško figuro na levi in desni strani po en cNciličen šopek in so ol) pokončnih stranicah končnic slikali polbalustre. Kompozicija cvetličnih šopkov ob svetniški figuri ustreza dvein težnjam. Za upodobitev ene figure je podolžen format končnice nekoliko neprimeren, ker ostane na slikarski jjloskvi praznina, ki jo slikar kompozicijsko napolni z dekorativnima šopkoma. Druga, važnejša tendenca pa je zahteva jjo polni in sočni barvni ploskvi, ki se odlikuje na pročelju čebelnjaka. Tej ten denci dekorativni cvetlični šopki s svojo barvitostjo idealno ustrezajo. 122 Smisel polbalustrov postane jasen, če si predočimo končnice v njihovi funkciji na pročelju čebelnjaka, kjer ležijo končnice druga ob drugi in druga na drugi. Polbalustra imata simbolično tektonsko funkcijo; »nosita« gredo, na kateri leži zgornja končnica oziroma panj.'' Polovične balustre uporablja končničarstvo zato. ker tvori polbaluster s ])o]balustrom sosednje končnice cel opornik in ker primerneje ^objame naslikani prizor in logično zaključi slikano ploskev. Selška delavnica je te znane načitie prevzela in nekoliko po svoje modu lirala. Zato je njena zasluga bolj v množični produkciji kot v ustvarjal nosti, zlasti če pomislimo, da je v drugi polovici 19. stoletja v veliki mori •obvladovala trg na Cioren jskeni.'" Sv. Jurij. / lotuif« IH58. (Ktnograf^iki nni/cj \ t-jvililjiuii.i \ interpretaciji snovnosti na delih selške delavnice ne opazimo ničesar kar ne bi poznali že s starejših, drugih del. Slikarstvo na panjskih konč nicah je neosebno. Kdor išče na teh delcih iskanja in odgovorov na vpra šanja, ki težijo človeka v vsakokralni družbeni in individualni situaciji, kot smo vajeni pri visoki iii7icttiosti. bo močno razočaran. O umetnostni vrednosti slikarstva na panjskih končnicah lahko govorimo le, če pojmu jemo ljudsko umetnost kot oblikovanje preprostega ljudstva, ki prevzema oblike iz umetnosti višjih slojev in jih nato v izoliranosti po svoje inter pretira, preoblikuje in ob tem ustvari neke svoje vrednote. Kljub temvi pa obdrži ali tistvari nekatere značilnosti prave umetnosti. Na panjskih konč nicah so številne zabavljive. smešne in resne pripovedi in svetniški prizori upodobljeni na specifičen likovni način, to je s sredstvi, ki jih ni mogoče ustrezno nadomestiti z drugim izraznim ali pripovednim načinom. Slikar stvo na panjskih končnicah je umetnost pripovedi v slikah, zato je tudi razumljivo, da so motivi skoraj izključno figuralni. Kakor večina slikarjev j)anjskili končnic tako tudi slikarka iz Selc ni imela posebnega anatoinskega, perspektivskega ali drugega slikarskega znanja. Imela pa je znanje, ki ga je pri svojih ciljih potrebovala. Za člo veško figuro si je ustvarila šablono. Ljudje, ki nastopajo na njenih konč- nicali, se razlikujejo predvsem po noši in opravkih. Torej to niso indivi- 123 (liiaini ljudje, ampak simboli. %endar simboli pravih kmetov iz selške in loške okolice, saj so oblečeni v prave kmečke gorenjske obleke, kar pa ne velja takrat, kadar je upodobljen svetniški prizor, ali kadar slikarka di rektno kopira kako bidermajersko predlogo. Slikarstvo na panjskih konč nicah je neke vrste Ijudskoumetnostna piktografija, ki nima posebnih sli karskih pretenzij, razen te. da hoče biti pripovedno in razumljivo \sakonuir. Ta aspekt pa se spremeni, kadar ne opazujemo vsake končnice posebej, ampak nekoliko oddaljeno celotno pročelje čebelnjaka s poslikanimi konč nicami. Takrat je namen končničarstva, ustvariti barvno sočno ploskev, ki sredi naravnega okolja učinkuje kot pisana preproga ali mozaik. Opraviti imamo torej z neko dvojno umetnostno strukturo tega slikarstva, pre- -S»-~ • A' Sv. Martin. {Ktnografski muzej v Ljubljani.) računano na dva pogleda, detajlni pogled iz bližine in kompleksni pogled iz dalja\e. S tega vidika moramo ocenjevati pomembnost končničarske produkcije selške slikarske delavnice, ki je izdelala veliko število teh malih podob, ki so polno pomembne le kot množični jjojav. O J) o Ml b e 1. Avgust Bukovec. Na.še panjske končnite. Slovenski čebelar XLV. 1942, št. 11-12. Janez Dolenc, O ljudskih umetnikih v .Selški in Poljanski dolini. Slovenski etno- graf iri-JV, 1951. Karel Plesteiijak-Fiance Planiua. Etnografski oddelek Škofjeloškega muzeja, Slovenski etnograf II. 1949, — 2. Gornji podatki po j. Dolenc, o. c. ^ 3. Gor nji podatki po A.Bukovec. Slovenski čebelar .XLV. 1942, št. 9-10. str. 86. ~ 4. K. Pleste- njak-F. Planina, o. c, str. 126. — 5. Glej CJoiazd Makarovič, Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem. Slovenski etnograf XV, 1962, str. 112—113. — 6. Pri sestavljanju tega seznama so bile pregledane naslednje zbirke _panjskili končnic: Etnografski muzej v Ljubljani, Kranjski muzej. Loški muzej. Čebelarski muzej v Radovljici, Mestui muzej v Celju, Pokrajinski uuizej^ v Mariboru, privatna zbirka G. F. v Ljub ljani, privatna zbirka P. .Mihelič v Olševku, privatna zbirka Galob v Mežici. Motivi so urejeni pa abecednem redu. — 7. Kot je znano, nosi najstarejša zimna konč nica letnico 1758. — S. Do sedaj najstarejša znana končnica selške delavnice nosi letnico 1840 (Etnografski muzej. inv. .št. 585). najmlajše nosijo letnico 1891 (Umivanje nog. Loški muzej. s. n., itd.). Končnica z letnico 1850 (Etnografski muzej. inv. št. 5172) 124 je nekoliko dvomljiva. — 9. Motiv naslikanih balustrov na nekaterih oltarnih pre delali, ki so podobnega formata kot panjske končnice, je poznala n. pr. že renesansa. Prim. predelo Marijino oznanenjc oltarja Kronanje Marijino Sandra Botticellija. Uffizi. Firenca. — 10. Prim. podatke v nvodii tega sestavka, zaključek poglavja o motiviki in dejstvo, da zbirke na Štajerskem, ki so bile nabrane na lastnem terenu, skoraj ne hranijo izdelkov selške delavnice. R e s u m e I.E.S DEVANTS DE RUCHK DE i;.4TETJER DE .SELCE T,'auteur cherche a dčfinir le stvle des devant.s de mehe j)eints dans Tatelier dart populaire qui existait de 1840 a 1891 au village de Selce. Les demi-balustres bordant ces planciiettes ont une fonction tectonicpie purement symbolique. tandis cine le decor floral cree des taches de couleur hnnincnscs. faciles a distinguer sur la iac^ade d'ii]H' rnche. Ces elements et la plupart des moti Is ne sont pas une creation originale de !'atclier de Selce qiii les a seuiement popnlarises; ])ar sa production en masse de cet articie, il jouissait d'une sorte de monopole dans toute la Haute-Carniole. L"anteur etudie ensuite Telement narratif de ces devants de rnche et souligne la donble fonction esthetiqne de cette peinture: la fasade diine ruche viie de loin represenic un mosai'que de taches lumineuses qui se marie harmonieusement a son cadre natnrel. fandis que chaque jilanc hette vue de pres racontc qMclque cpisode comique. ou bicn presente une scene de legencfe. 125