Ptuj, torek, 15. julija 2008
letnik LXI • št. 55 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
Po Sloveniji
Iz DZ • Pokrajinska zakonodaja spet v čeljustih poslancev O Stran 2
Reportaža Tolmin •
Metalcamp - pekel ali raj?
O Stran 15
Črna kronika
Župečja vas •
Požar uničil veliko delavnico
O Stran 24
oddajamo že
45 let
Šport
Nogomet • Turnir v Stojncih, prvo mesto Labodu Dravi
O Stran 11
Štajerski TED
Mala Nedelja • Poletni gusarski tabor
Gusarska posadka pristala v naravi
Športna šola Juhuhu letos že tretje leto zapovrstjo organizira poletne tabore. Za razliko od prejšnjih let, ko so na taborih prevladovale športne aktivnosti, so letos športne aktivnosti del zgodbe o gusarjih.
Kolesarstvo •
Fajt oblekel rumeno majico, Stare drugi O Stran 12
Vsem otrokom, ki so se že ali se bodo v prihodnjih dveh tednih udeležili poletnega tabora, ki ga organizira športna šola Juhuhu, bo to poletje ostalo v prav posebnem spominu. Pet dni taborjenja si bodo malčki zagotovo zapomnili kot pravo gusarsko avanturo. Kapitan Banana in njegovi podkapitani poskrbijo za nepozabno doživetje v zavetju prave gusarske ladje. V teh dneh otroci pozabijo na računalnike, televizijo in mobitele ter živijo v naravi in z naravo. Osrednja letošnja tema, ki je vpeta med številne športne aktivnosti, je zgodba o gusarjih. Otroci se takoj po prihodu prelevijo v pravcate gusarje, ki skupaj s svojim kapitanom branijo ladjo in zaklad, vse njihove ostale aktivnosti pa so neposredno povezane s tem. Tako, kadar se ne borijo za zaklad, izdelujejo meče in pripomočke za lažji boj z nepridipravi, učijo se angleških gusarskih izrazov in, kadar ni nevarnosti na obzorju, skočijo s krova v morje - v Bioterme. Patricija Babosek
Foto: Črtomir Goznik
Haloze in Slovenske gorice • Močna neurja s točoM Ptuj • Z načelnikom UE Ptuj
Strelstvo • Majce-novič ne bo tekmoval O Stran 12
Razkrite strehe, uničen pridelek, poškodovane ceste ...
V nedeljo pozno popoldne je Osrednje Slovenske gorice zajelo neurje z močnim vetrom, nalivom in točo, ki je največ škode povzročilo v občinah Lenart, Benedikt in Sveta Trojica. Hudo neurje s točo pa ni udarilo le po Slovenskih goricah, ampak se je v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah razbesnelo tudi po Halozah.
Dogovor je še mogoč
Po novem je razlastitev bolj zapletena zadeva, kot je bila včasih, je uvodoma povedal mag. Metod Grah, načelnik UE Ptuj.
Nedeljsko neurje, ki je trajalo nekaj minut, je popolnoma uničilo pridelke, precejšnja škoda je nastala tudi na objektih. Močan veter je odkrival strehe, toča pa je lomila okenska stekla in poškodovala precej fasad. Med drugim je veter poško-
doval stavbe OŠ Lenart, Vrtca Lenart, Kulturnega doma, Zdravstvenega doma Lenart, cerkve sv. Lenarta in številne druge. Tudi v občini Sveta Trojica je toča poškodovala fasade, strehe in okna. Ogromna materialna škoda je nastala tudi na vozilih.
Močan veter je ruval in lomil drevesa. V nekaterih predelih so drevesa, drogovi javne razsvetljave ter električne napeljave padali tudi na stanovanjske hiše in gospodarska poslopja.
O Stran 3
Obiskali smo ga, da bi izvedeli nekaj več o tej temi, ki je postala zanimiva tudi za širšo javnost, potem ko se je MO Ptuj odločila za postopek za razlastitev za zemljišči, ki ju potrebuje za širitev CERO Gajke. Kljub številnim poskusom o nakupu zemljišč se nikakor ni mogla dogovoriti z lastnikoma, zakoncema Bolcar. Zadeva se je še bolj zapletla, ko je prišlo na dan, da je bila za zemljišči sklenjena ku-
poprodajna pogodba s kupcem, ki je ponudil za m2 površine 40 evrov. MO Ptuj bi plačala osem evrov po m2. Razlastitev ureja zakon o urejanju prostora, ki je v zvezi s tem postavil ostrejše pogoje. V teh zadevah mora biti predvsem izražena javna korist. Ta je izkazana, če je neka zadeva izkazana v ustreznem prostorskem aktu in je nujno potrebna, da se nek objekt zgradi.
O Stran 6
Slovenija • Pokrajinski zakon spet v poslanskih čeljustih
Popolnoma različna stališča ostajajo
SDS in SLS podpirata predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je vlada seji pripravila za obravnavo v DZ, vodja poslancev NSi Jožef Horvat pa je dejal, da bodo predlagani zakon v državnozborski proceduri skušali še izboljšati. Opozicijske stranke in DeSUS nasprotujejo zakonu.
v v
Vlada je na četrtkovi seji za obravnavo v državnem zboru pripravila zakon o ustanovitvi pokrajin. Predlagani pokrajinski zemljevid bistveno ne odstopa od tistega, ki je bil podlaga za odločanje na junijskem posvetovalnem referendumu. Zaradi delitve Osrednjesloven-ske pokrajine na dve manjši pa je sedaj skupno predvidenih 14 pokrajin.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, je vlada predlog pripravila na podlagi posvetovalnega referenduma. Predlagajo 13 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana, ki bi prevzela tudi izvajanje pokrajinskih nalog.
Za osrednji del, kjer so na referendumu zavrnili predlagano Osrednjeslovensko pokrajino, je predvidena delitev na severni in južni del oziroma Kamniško-zasavsko in Notranj-sko-dolenjsko pokrajino. Na Primorskem ostajata dve pokrajini, poimenovani Severno-primorska in Južnoprimorska pokrajina. V slednji je bil sicer referendumski izid negativen,
Uvodnik
a je po Žagarjevih besedah pozitiven izid v severnem delu »jasen signal, da ni soglasja o enotni Primorski«.
Ustanovljeni naj bi bili Severnoprimorska in Južno-primorska pokrajina in ne Goriška ter Obalno-kraška. V severovzhodnem delu države pa bi pokrajine poimenovali Osrednještajerska, Vzhodno-štajerska ter Pomurska ne glede na alternativne predloge Mariborska, Ptujsko-ormoška in Prekmursko-prleška.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na novinarski konferenci pojasnil, da je pokrajinski zemljevid v »največji možni meri« usklajen z referendumsko voljo, zato bodo v tej poslanski skupini predlagan zakon podprli. Po Tankovih besedah bodo v PS SDS predlagali sklic izredne seje državnega zbora v drugi polovici avgusta in »takrat se bomo vsi odločili tako, kot mislimo, da je za to državo najbolje. V naši PS bomo projekt podprli«.
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je poudaril, da predlagani zakon zagotovo ni končna rešitev, saj ga bodo
Vse poti iz Srebrenice vodijo v Haag
Te dni m ineva 13 let od genocida v Srebrenici, v katerem je življenja izgubilo okrog osem tisoč bosanskih muslimanov. Nepojmljiva realnost, za katero je težko verjeti, da se je lahko zgodila, še najmanj pa v sodobnem modernem svetu, v katerem se tako radi ponašamo z vrednotami, kot so mir, svoboda in demokracija.
Iz dneva v dan se potrjuje dejstvo, da človeška zloba nima meja. Da je za sovraštvo in pokol dovolj le drugačna barva kože ali verska pripadnost. V Bosni je samo zaradi tega, ker so se rodili kot muslimani, umrlo več kot 100 tisoč ljudi. Podatek, ki te ne more pustiti ravnodušnega. Tako kot to, da bi se vse to dalo preprečiti. OZN, ki je bila zadolžena za preprečevanje pobijanja civilistov, je v tej vojni dokazala, da je popolnoma neučinkovita. Zastavljeni cilji so ostali le mrtva črka na papirju. Ne samo, da je mednarodna skupnost dokazala, da je bila njena misija v letih vojne na bosanskih tleh polom na celi črti; še celo huje - namesto, da bi onemogočila pokol bosanskih muslimanov, jih je celo predajala krvoželjnim četnikom. Tistim, ki so na eni strani pobijali muslimane, na drugi pa popivali z modrimi čeladami.
Danes, 13 let od pokola v Srebrenici, svet žaluje. Vsi tisti politiki in vojaki, ki so nekoč nemo opazovali, kako tisoče in tisoče ljudi mučijo, posiljujejo in ubijajo, danes hinavsko sočustvujejo s svojci žrtev. In čeprav bi vsaj sedaj lahko dokazali, da obžalujejo, da takrat niso intervenirali, še vedno ostajajo le sladke besede. Sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji, ki se ironično nahaja ravno v Haagu na Nizozemskem, odkoder je bilo največ vojakov v Bosni, se še ni dokopalo do Ratka Mladiča in Radovana Karadžiča. Dveh, ki nosita največjo krivdo za pokol, izvršen v imenu čiščenja ozemelj z nesrbskim prebivalstvom. Njuno prijetje, ki bi lahko bilo izvršeno že pred leti, umorjenim ne bo pomenilo ničesar, njihovim svojcem pa, upoštevajoč dejstvo, da v Haagu sedi le peščica vojnih zločincev, le delno zadoščenje. Pravega najbrž ne bodo dosegli nikoli, vsaj ne, dokler se po ulicah Bosne srečujejo z morilci svojih prijateljev, mater, žena, hčera, možev in sinov.
Dženana Bečirovič
Foto: in-parlament
Poslanci v DZ tudi po rezultatih referenduma ostajajo na nasprotujočih stališčih glede vprašanja uvedbe pokrajinske zakonodaje.
v državnozborski proceduri še »izboljšali v smislu iskanja optimalnejše rešitve«. V poslanski skupini NSi po Horvatovih besedah podpirajo vlado, da je »relativno hitro« pripravila zakon. Po njegovih ocenah »je v tem mandatu še čas, da pokrajinsko zakonodajo tudi sprejmemo«. SLS bo podprla predlog zakon o ustanovitvi pokrajin, je dejal poslanec SLS Josip Bajc. Poslanec SLS pričakuje, da bo v 30-dnevnem roku, kot ga je za posredovanje mnenj določil državni zbor, in ko bodo svoja mnenja podale še občine, predlog zakona o ustanovitvi pokrajin do konca avgusta oziroma v začetku
septembra že v parlamentarnem postopku.
Opozicija : Vladi ne bo uspelo speljati pokrajinizacije v tem mandatu
Vladni projekt pokrajin ne omogoča odgovornega ravnanja in ne ustvarja zaupanja, da gre za modro oblast, je na novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine SD Miran Potrč. Kot je poudaril, upa zagotoviti, da vlada tega projekta v tem mandatu ne bo končala.
Poslanec LDS Aleš Gulič je na novinarski konferenci dejal, da so v njegovi stranki pričakovali današnjo odločitev vlade, pa vendar so upali, da vlada in koalicija ne bosta »šli tako globoko in da ne bodo rinili v to močvirje«. Poslanec LDS še meni, da bo vlada sklicala izredno sejo v DZ, ki bo v tistem času, ko bodo pričakovali, da bodo dobili dvotretjinsko podporo prisotnih v DZ.
Sprejemanje pokrajinske zakonodaje v času počitnic tik pred volitvami služi izključno volilni kampanji, je dejal poslanec Zaresa Vili Trofenik in dodal, da »tako kot ni nič novega v predlogih, tako tudi pri naših
odločitvah ne bo nič novega«. Kot je zagotovil, bodo poslanci Zaresa prisotni ob glasovanju, tudi če bodo morali za to žrtvovati dopust. Dodal je, da se »računa na odsotnost nekaj poslancev, da bi se zmanjšala osnova za dve tretjini«.
Poslanec SNS Bogdan Baro-vič je na novinarski konferenci dejal, da se v njegovi poslanski skupini ne strinjajo z delitvijo Slovenije na pokrajine, ker »je to brezglavo hitenje brez vsebine«. Dodal je, da bi »v najboljšem primeru« pristali na tri pokrajine, in sicer vzhodno, zahodno in osrednjeslovensko pokrajino. Po njegovem mnenju predlagani zakon o ustanovitvi pokrajin v državnem zboru ne bo sprejet.
Sprejemanje pokrajinske zakonodaje glede na katastrofalni izid referenduma, ki je pokazal, da skoraj 90 odstotkov državljanov pokrajine ne zanimajo, je za DeSUS sicer teoretično možno, ni pa smiselno. Zaradi tega nasprotujejo rešitvi, ki bo zagotovo za tretjino Slovencev vsiljena, je za STA dejal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič.
Poslanec Lipe Sašo Peče pa je na novinarski konferenci poudaril, da bo njegova stranka naredila vse, naj si bo z obstrukcijo ali z glasovanjem proti, da v DZ zakon o ustanovitvi pokrajin ne bo sprejet. STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Premier za odlikovanje najzaslužnejših v reševanju pri HE Blanca
Predsednik vlade Janez Janša je danes v posebnem pismu predsedniku republike Danilu Turku predlagal, da vodji in najzaslužnejšim posameznikom med sodelujočimi v reševalni akciji na spodnji Savi pri hidroelektrarni Blanca podeli ustrezna državna odlikovanja, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Vlada je sklenila izreči posebno zahvalo in priznanje vsem, ki so sodelovali pri reševanju ponesrečencev ob tragični nesreči 3. julija letos. Priznanje je izrekla pripadnikom slovenske policije in Civilne zaščite ter še posebej tistim posameznikom iz vrst potapljačev, policistov, gasilcev, reševalcev ter domačinov, ki so s prisebnostjo, požrtvovalnostjo in osebnim pogumom priskočili na pomoč takoj po tragični nesreči. Hkrati je vlada izrekla priznanje tudi prebivalcem občine Sevnica in občinskemu vodstvu, ki je s pravočasnim ukrepanjem ter solidarnostjo naredilo
vse, da bi bile posledice tragične nesreče čim manjše. (sta)
Slovenski državljani iz venezuelskih v slovenske zapore
Venezuelski predsednik Hugo Chavez je odobril prošnjo slovenskega predsednika Danila Türka, da bi slovenski državljani v venezuelskih zaporih preostanek kazni lahko prestajali v domovini. Türk je venezuelskega predsednika za to zaprosil med njunim srečanjem 4. aprila v okviru predsednikovega uradnega obiska v Latinski Ameriki. Slovenski predsednik je med aprilskim srečanjem Chave-zu izročil seznam štirih slovenskih državljanov in ga osebno zaprosil, da bi preostanek kazni prestajali v Sloveniji. Venezuelski predsednik se je pozitivno odzval na prošnjo in odobril takojšnji transfer za vse štiri zapornike, so danes sporočili iz urada predsednika republike.
Kot so v uradu zapisali v sporočilu za javnost, slovenski državni organi trenutno usklajujejo še zadnje podrobnosti in listine v luči dogovora o tehničnih okoliščinah transferja. Türk se je v današnjem pismu venezuelskemu predse-
dniku zahvalil za njegovo razumevanje in pomoč pri razrešitvi tega vprašanja. (sta)
Anketa Mladine: Na volitvah zmaga SD
Socialni demokrati pod vodstvom Boruta Pahorja bi prepričljivo zmagali na parlamentarnih volitvah, če bi o izidih volitev odločalo javno mnenje ta teden, ocenjujejo v tedniku Mladina na podlagi raziskave javnega mnenja na reprezentativnem vzorcu 1337 anketirancev, ki jo je pripravila agencija Ninamedia. Na vprašanje, katero stranko bi anketiranci volili na državnozborskih volitvah 21. septembra, je 18,9 odstotka vprašanih navedlo SD, 14,4 odstotka anketiranih pa je napovedalo podporo SDS. Na tretje mesto se je uvrstila stranka Zares, ki bi jo podprlo 5,9 odstotka anketiranih, na četrto pa s 5,2 odstotka LDS. Na petem mestu sledi stranka DeSUS z 2,8 odstotka anketiranih, 1,8 odstotka anketiranih pa je napovedalo podporo SNS. SLS bi dobila 1,7, NSi 1,5 odstotka, Lipa pa 0,8 odstotka glasov. Ob tem je kar 32,2 odstotka anketiranih odgovorilo, da še ne vedo, katero stranko bodo volili, 14,5 odstotka anketira-
nih pa, da ne bodo volili. (sta)
Notarska zbornica za povišanje cen svojih storitev, ministrstvo proti
Notarska zbornica Slovenije je ministrstvu za pravosodje predlagala povišanje notarske tarife. Kot so zapisali na ministrstvu, se s predlaganimi spremembami ne strinjajo, ker bi povišanje cen notarskih storitev lahko vplivalo na zvišanje cen drugih storitev in posredno tudi na inflacijo v Sloveniji. Izvršni odbor notarske zbornice na osnovi rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od avgusta 2003 do maja letos je sprejel sklep o zvišanju vrednosti točke iz 0,459 na 0,546 evra. Po mnenju ministrstva bi povišanje cen notarskih storitev lahko vplivalo na zvišanje cen storitev, ki so povezane z opravljanjem notarske dejavnosti, kar bi lahko imelo posredno tudi negativen vpliv na inflacijo v Sloveniji. »Cene notarskih storitev se zato ne smejo in ne bodo povišale,« so še zapisali na ministrstvu in dodali, da so s tem že seznanili notarsko zbornico. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Haloze in Slovenske gorice • Močna neurja s točo
Razkrite strehe, uničen pridelek, poškodovane ceste ...
V nedeljo pozno popoldne je Osrednje Slovenske gorice zajelo neurje z močnim vetrom, nalivom in točo, ki je največ škode povzročilo v občinah Lenart, Benedikt in Sveta Trojica. Hudo neurje s točo pa ni udarilo le po Slovenskih goricah, ampak se je v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah razbesnelo tudi po Halozah.
Foto: ZS
V Lenartu je neurje poškodovalo tudi občana, ko je na njega padlo steklo s strešnega okna.
Nedeljsko neurje, ki je trajalo nekaj minut, je popolnoma uničilo pridelke, precejšnja škoda je nastala tudi na objektih. Močan veter je odkrival strehe, toča pa je lomila okenska stekla in poškodovala precej fasad. Med drugim je veter poškodoval stavbe OŠ Lenart, Vrtca Lenart, Kulturnega doma, Zdravstvenega doma Lenart, cerkve sv. Lenarta in številne druge. Tudi v občini Sveta Trojica je toča poškodovala fasade, strehe in okna. Ogromna materialna škoda je nastala tudi na vozilih. Močan veter je ruval in lomil drevesa. V nekaterih predelih so drevesa, drogovi javne razsvetljave ter električne napeljave padali tudi na stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Neprevoznih je bilo kar nekaj lokalnih cest, brez električne energije pa je ostala slaba polovica območja občine Benedikt.
Neurje je sprožilo tudi plaz na hitri cesti pri izvozu za Lenart, plaz pa je tudi oviral promet na državni cesti Lenart-Gornja Radgona v Benediktu. V Lenartu je neurje poškodovalo tudi občana, ko je na njega padlo steklo s strešnega okna in ga poškodovalo. Slovensko-goričani pravijo, da takšnega neurja ne pomnijo, saj je padala toča v velikosti jajca. Največja ledena kaplja je tehtala 80 gramov. Občanom so na pomoč priskočili številni gasilci, v občini Benedikt so aktivirali
tudi štab Civilne zaščite ter pridružili so se jim prostovoljci, ki pomagajo prizadetim pri odpravi posledic neurja. Voda pa je zalila tudi nekaj kleti.
Minister Mate obljubil pomoč
V nedeljo zvečer je občino Lenart obiskal minister za no-
tranje zadeve Dragutin Mate, ki se je sestal z županom mag. Janezom Krambergerjem in skupaj sta si ogledala stavbo OŠ Lenart, na kateri je veter odkril del strehe. Po ogledu je minister povedal, da je po njegovih prvih vtisih neurje na območju od Lenarta preko Benedikta do Prekmurja in Zgornje Savinjske doline povzročilo veliko škodo. Po besedah ministra
Mateja pa bodo v prihodnjih dneh strokovnjaki obiskali prizadeta območja. Dejal je, da se bo zavzel za sprostitev vseh mehanizmov, ki bi pripomogli k čimprejšnji odpravi škode po neurju. Škoda po nedeljskem neurju je zelo velika, vendar jo je težko oceniti. Podrobnejše analize in ocene škod bodo znane v naslednjih dneh.
Uničujoče jutro nad Halozami
Neurje s točo in vetrom je v ponedeljek, 14. julija, okoli pol sedme ure zjutraj udarilo tudi po Halozah. Najhuje je bilo v okolici Leskovca, Zavrča in Žetal, kjer je med dežjem in močnim vetrom padlo tudi precej toče, tako da je močno
oklestilo poljščine, sadovnjake in vrtnine, na mnogih krajih je hudourniška voda zalila ceste ter nanje spravila gramozne nanose.
Kot smo kmalu po uničujočem neurju izvedeli od domačinov v trgovini sredi Leskov-ca, je bilo za te haloške občine najhuje v okolici Repišč, Male Varnice, Velikega Okiča in tudi v samem Leskovcu. Hudo neurje z vetrom in točo je v ponedeljek zjutraj prizadelo tudi Žetale in bližnjo okolico. Kot je povedal Jože Krivec, tajnik občine Žetale, je bilo po do tedaj zbranih podatkih iz terena najhuje v okolici Čermožiš, Dobrine in samih Žetal. Toča je močno oklestila pridelek v vinogradih in sadovnjakih ter številne vrtnine. Deroča hudourniška voda je na mnogih mestih na ceste nanesla kupe gramoza, vejevja, listja ter potrganih sadov, zaradi močnega in sunkovitega vetra pa je podrlo tudi nekaj dreves. Neurje s točo pa ta dan ni prizaneslo niti občini Zavrč; najhuje je prizadela vinograde in nasade na Belskem Vrhu, Korenjaku, Pe-stikah, Turškem Vrhu ter v Hra-stovcu, Goričaku in Drenovcu.
Vsekakor je tudi ponedeljkovo neurje s točo hudo prizadelo območje Haloz, na črti od Žetal, prek Leskovca in Cir-kulan do Zavrča, podrobnejše ugotovitve pa bodo po vsej verjetnosti kmalu pokazale, kolikšna je dejanska škoda in koliko letošnjega pridelka je uničenega.
Zmago Šalamun, Martin Ozmec
Foto: M. Ozmec
Hudourniške vode so na ceste nanesle kupe gramoza, listja in vejevja, takšen je bil v ponedeljek zjutraj nekaj po osmi uri pogled na lokalno cesto od Leskovca proti Podlehniku.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Janez in Frida Kmetec iz Spodnjega Leskovca ob vrtu, ki ga je toča popolnoma oklestila, tako kot sadovnjak za hišo.
Dokaz v rokah, da je bilo še dobro uro po neurju v Leskovcu še vedno veliko toče, ponekod debele kot češnje.
Ptuj • Proračunski sklad za izgradnjo kulturne dvorane
Najučinkovitejši in najtransparentnejši način za zbiranje sredstev
■ ■ |V| ■
Ptuj • Mestni vrtnar več kot potreben
Po tekmovanju Entente Florale veliko novih mestnih
cvetličnih gred poniklo
MO Ptuj nadaljuje aktivnosti za pozidavo najelitnejše lokacije v mestu, to je območja ob Potrčevi cesti, kjer je bilo nekoč vojaško skladišče. Potem ko so lani na mestnem svetu sprejeli Akt o javno-za-sebnem partnerstvu za izvedbo projekta izgradnje kulturnega centra z garažno hišo ob Potrčevi cesti in poslov-
no-stanovanjskega objekta z vrtcem ob Osojnikovi cesti, bodo na julijski seji razpravljali o ustanovitvi proračunskega sklada. Ptujski župan dr. Štefan Čelan ocenjuje, da je ustanovitev proračunskega sklada, najučinkovitejši in najtransparentnejši način za zbiranje sredstev za izgradnjo kulturne dvorane v okviru
projekta Evropske kulturne prestolnice leta 2012. Ključni element izbire zasebnega partnerja in hkrati ključen vir za gradnjo bo tudi denarni vložek le-tega v proračunski sklad, ki se bo ustanovil za obdobje do zaključka gradnje kulturnega centra z večnivoj-sko garažno hišo.
MG
Najstarejše in za nekatere tudi najlepše slovensko mesto nujno potrebuje svojega vrtnarja, nekoga, ki se bo celovito ukvarjal z ocvetličenimi in zelenimi površinami v mestu. V zadnjih letih se gre mestnega cvetličarja bolj ali manj le Turistično društvo Ptuj, po zaslugi katerega je tudi Mestni park dobil več cvetličnih gredic ob njegovi 120-letnici, ki pa so se začuda ohranila.
Ni se zgodilo tako kot v letu 2002, ko je po tekmovanju Entente Florale veliko novih mestnih cvetličnih gred poni-klo, saj so cvetele le eno poletje. Na hortikulturno preureditev že dolgo čaka tudi Sončni park, da o grajskem hribu niti ne govorimo, kljub emu, da so tudi za to območje že bili v preteklosti izdelani številni dobri projekti. V samem mestnem jedru je cvetličnih
gred bolj malo, izjema so korita. Na eno v Lackovi ulici (na fotografiji) pa so vsi pozabili, zemlja se je že tako presušila, da skoraj ni več sledu o tem, da so tu nekoč rasle cvetlice, le drevesi še kljubujeta. Morda pa bo moralo ponovno iniciativo prevzeti Turistično društvo Ptuj, ki v tem trenutku išče tudi rešitve za javna stranišča.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Vodni grad vse bolj propada
Spuhlja • Gradnja večnamenske dvorane po planu
Vse je ostalo le pri papirjih Veliko slavje septembra
Grad Ristovec v Budini iz leta v leto bolj propada. Pred leti je bila sicer izdelana študija, ki je nakazala neke rešitve, kako naj bi se pristopilo k njegovi sanaciji in s tem ohranitvi, a je vse skupaj ostalo le pri papirjih. V vseh teh letih pa ni bil opravljen noben poseg, ki bi nakazoval takšno ali drugačno rešitev. Glede na to, da naj bi prišlo ob gradu do novogradnje, je vse več
vprašanj o tem, kakšne bodo njene posledice, še pred tem pa je prišlo tudi do zasipanja vodnega jarka okrog gradu. Na dogajanja okrog gradu Ristovec opozarjajo tudi v ČS Jezero, še posebej mestni svetnik dr. Marjan Janžeko-vič, ki je prepričan, da je za nastalo stanje kriva MO Ptuj, ki mora tudi poskrbeti za sanacijo. V ČS Jezero zahtevajo jasne odgovore od pristojnih,
MO Ptuj in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Maribor, ki kljub vsem opozorilom skupnosti in dr. Marjana Janžekoviča, niso preprečili nekaterih posegov, ki še dodatno ogrožajo ta kulturni spomenik, ki bi ga že zdavnaj morali sanirati, že zato, ker naj bi bil edini grad te vrste v Sloveniji.
MG
Investitor večnamenske dvorani v Spuhlji je na podlagi podeljene stavbne pravice GP Project ing, d.o.o., Ptuj, ki bo dvorano predal namenu septembra letos. Gradnja kljub spremembi projekta v športnem delu - dvorano so v tem delu podaljšali za 4,5 metra - poteka po planu. Ob njenem odprtju bodo pripravili veliko slavje, povezali ga bodo s krajevnim praznova-
njem in 80-letnico PGD Spu-hlja. Tudi v novi ptujski četr-tni skupnosti so se odločili, da bodo vsako leto zadnji teden v avgustu pripravili krajevno praznovanje oziroma srečanje krajanov, društev, četrtnega sveta oziroma celotne četrtne skupnosti. Drugi praznik bodo zaradi izjemnosti dogodka, končno bodo namreč dobili večnamensko dvorano, ki bi morala biti po
pogodbi za CERO Gajke končana že v letu 2007, prestavili v september. V novem objektu, od starega doma gasilcev so se poslovili te dni, bodo imeli svoje prostore gasilci, Društvo gospodinj Marjetica, šahovska sekcija, društvo upokojencev, Etnografsko društvo koranti in ČS Spu-hlja.
MG
Gorišnica • Ob 13. občinskem prazniku
„Vstopamo v čas največjih naložb v zgodovini občine!"
V občini Gorišnici že od minulega petka vsakodnevno potekajo različne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Med njimi sicer ni slavnostnih otvoritev kakšnih infrastrukturnih naložb, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je bila investicijska dejavnost občine v preteklem letu kaj manjša od preostalih let; prav nasprotno.
»V preteklem letu od lanskega do letošnjega občinskega praznika smo uspešno izvedli več naložbenih projektov. Največji med njimi je gotovo celovita rekonstrukcija ceste Moškanjci-Muretinci v dolžini dobrih 7,5 kilometra. Projekt je zahteval 1.096.000 evrov, v njegovem okviru pa je bila preplaščena omenjena cesta, deloma tudi razširjena, v naseljih, skozi katera poteka, pa so se zgradili pločniki in javna razsvetljava, deloma je bilo zamenjano tudi vodovodno omrežje. Ob tem smo zaključili tudi izgradnjo kanalizacije v spodnjem delu Za-mušanov, hkrati je to naselje v naši občini dobilo tudi del nove ceste in pot za pešce do nadvoza in razsvetljavo. A to so le največje cestne naložbe, saj je bilo ob teh delih poskrbljeno tudi še za številne druge manjše odseke in vzdrževanje celotne cestne infrastrukture v občini,« je o finančno »najtežjih« naložbah povedal gorišniški župan, ki občino vodi drugi mandat, Jožef Kokot.
Poleg modernizacij cest je bil del naložbenega denarja občine namenjen še v dokončno ureditev industrijske
cone, kjer so asfaltirali še večino notranjih cest (znotraj cone) ter uredili kanalizacijsko omrežje v sami coni, kjer danes že rastejo poslovni objekti kot »gobe po dežju«. Po besedah Kokota je cona praktično razprodana: »Res je, saj je odkupljenih oz. rezerviranih že 5,5 hektarja zemljišč, kar pomeni, da je ostalo na voljo le še okoli 30 arov. Tri podjetja so te dni že v aktivni izgradnji hal oz. objektov, še trije podjetniki bodo začeli gradnjo v teh dneh.«
Sicer pa je občina Gorišni-
ca v tem letu na pragu največjega investicijskega obdobja v svoji zgodovini: »Dejstvo je, da čakamo na začetek gradnje skupnega primarnega kanalizacijskega omrežja v okviru konzorcija. Hkrati pa se bo že poleti pri nas začela izgradnja kanalizacijskega sekundarja v sami Gorišnici, za kar smo tudi že dobili odobrena sredstva iz RRP. Skupna vrednost teh del znaša 774.000 evrov, izvajalec je Komunalno podjetje Ormož kot najugodnejši ponudnik. Prav tako se bodo v teh dneh začela velika re-konstrukcijska dela na cesti v
Zamušanih, kjer imamo prav tako zagotovljeno soudeležbo razvojnih sredstev. Projekt obnove te ceste je vreden dobrih 750.000 evrov,« je prve naložbe, ki se že začenjajo, povzel župan Kokot.
V občini pa so že pripravljeni tudi na začetek izgra-
dnje vrtca; čaka se namreč le še (pozitiven) sklep s šolskega ministrstva. »Pred pridobitvijo tega sklepa ne moremo začeti delati, saj lahko potem izgubimo najmanj 60-odsto-tni delež državnih sredstev, to pa je pri vrednosti projekta, ki znaša 1,2 milijona evrov, ogromna cifra. Drugače pa smo mi že pripravljeni na start gradnje; izbrani izvajalec je podjetje Holermous iz Ormoža, vrteški otroci pa bodo v času izgradnje nastanjeni v šolskih prostorih, kar je že dogovorjeno. Šestod-delčni vrtec z oddelkom jasli se bo namreč gradil na lokaciji sedanjega, starega, ki ga bomo porušili.«
So pa v občini Gorišnica že porušili staro policijsko po-
stajo, kjer bo Gradis po načelu javno-zasebnega partnerstva postavil nov poslovno-stanovanjski objekt, občina pa bo v zameno za vrednost zemljišča in dokumentacije dobila urejen trg na tej lokaciji.
»Vsekakor so pred nami velikanske investicije, kakršnim doslej še nismo bili priča in upam, da se vsi občani tega tudi zavedajo. Seveda pa bomo kljub temu podpirali pisano društveno življenje v naši občini, tako kot smo ga doslej; še zlasti precej denarja je bilo namenjenega posodobitvam naših gasilskih društev, ki jih je kar devet,« je še povedal Jože Kokot ter povabil vse občane na osrednjo slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo v petek ob 18. uri na osrednji ploščadi pred občinsko stavbo.
V Gorišnici so sicer že v soboto izvedli tradicionalno, 10. vaško olimpiado, svoj dan so v nedeljo praznovali gasilci, v ponedeljek so s turnirjem prišli na račun ljubitelji tenisa, danes popoldne pa se bodo na Dominkovi domačiji predstavile še domače lukar-ce. Jutri, v sredo, bodo svoje izdelke na razstavi pokazali člani DU Gorišnica, v četrtek bo dan nordijske hoje in teka, v soboto dan kolesarjenja, v nedeljo pa še zaključek praznovanja s farnim žegnanjem pri sv. Marjeti.
SM
*	STROJNI OMETI
*	TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKE FASADE
*	ZAKLJUČNI SLOJI
Vlado KELENC s.p. Gsm: 041 778-451
ZamuSani 79a, 2272 GORIŠNICA tel.: 02/719 25 03
Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Gorišnica in se priporočamo s svojimi storitvami.
m
KO KOT s .
plin - ogrevanje - vodovod - prezračevanje - klima
Kokot Boštjan s.p., Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 02 26, Faks: 02 743 02 27, Gsm: 041 676 822, e-mail: kokotbsp@siol.net
PONUDBA SVETOVANJ, STORITEV, SERVISIRANJA IN MOŽNOSTI UGODNEGA KREDITIRANJA: VODOVODNIH IN PLINSKIH INSTALACIJ, CENTRALNEGA OGREVANJA, INSTALACIJ KLIMA NAPRAV IN PREZRAČEVANJA
Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje občinskega praznika! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje!
VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Donaj S.P.
Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instalacije, | kanalizacije, popravilo vodovoda.
Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Gorišnica.
.119
m m s

j GASIL
/ V ,
Drage občanke, spoštovani občani.
§Ob 13. prazniku Občine Gorišnica vam iskreno čestitam in vas hkrati vabim, da se udeležite prireditev v počastitev praznika.
Jožef %okpt župan občine Gorišnica
2009
Ptuj • Z načelnikom UE Ptuj o razlastitvah
Dogovor je še vedno mogoč
Po novem je razlastitev bolj zapletena zadeva, kot je bila včasih, je uvodoma povedal mag. Metod Grah, načelnik UE Ptuj. Obiskali smo ga, da bi izvedeli nekaj več o tej temi, ki je postala zanimiva tudi za širšo javnost, potem ko se je MO Ptuj odločila za postopek za razlastitev za zemljišči, ki ju potrebuje za širitev CERO Gajke.
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Metod Grah, načelnik UE Ptuj: »Zadeva Bolcar je prva razlastitev, ki jo je na območju UE Ptuj zahtevala ena od občin.«
Kljub številnim poskusom o nakupu zemljišč se nikakor ni mogla dogovoriti z lastnikoma, zakoncema Bolcar. Zadeva se je še bolj zapletla, ko je prišlo na dan, da je bila za zemljišči sklenjena kupoprodajna pogodba s kupcem, ki je ponudil za m2 površine 40 evrov. MO Ptuj bi plačala osem evrov po m2.
Razlastitev ureja zakon o urejanju prostora, ki je v zvezi s tem postavil ostrejše pogoje. V teh zadevah mora biti predvsem izražena javna korist. Ta je izkazana, če je neka zadeva izkazana v ustreznem prostorskem aktu in je nujno potrebna, da se nek objekt zgradi. Opraviti je potrebno test sorazmernosti. Korist, ki jo ima občina oziroma država, mora biti sorazmerna s posegom v zasebno lastnino. Ob tem pa je potrebno presojati še tudi vse ostale pogoje, tako je potrebno ugotoviti, ali občina ne razpolaga s kakšno drugo ustrezno nepremičnino, ugotavljati je potrebno lokacijo,
dostop, ali je ta zadeva nujno potrebna. Obstajati morajo tudi določeni roki, v katerih je potrebno zgraditi objekt. V preteklosti je država ali občina sprejela neki akt, potem pa se je to vleklo pet, deset ali tudi dvajset in več let, da človek v teh primerili sploh ni vedel, do česa je upravičen, ali je lahko razpolagal s svojo nepremičnino ali ne. Sedaj so določeni roki, če na primer pride do razlastitve, mora investitor pričeti gradnjo v določenem roku, sicer se lahko prične postopek za vrnitev nepremičnine. S tem so občani malo bolj zaščiteni, kot so bili včasih.
Javni interes je izkazan takoj, ko je nepremičnina zajeta v območju, ki ga pokriva ustrezni prostorski akt, in če se izkaže, da je določena parcela nujno potrebna, da se zagotovi izgradnja potrebne infrastrukture ali objektov, ki so potrebni za izvajanje javne dejavnosti. MO Ptuj je v primeru zemljišč, potrebnih za izgradnjo oziroma širitev Gajk, že
podala na UE Ptuj vlogo, zahtevo za razlastitev nepremičnine. Kot je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah, se bodo v tej zadevi najprej odločali o tem, ali se bo posto-
pek sploh uvedel. Za to bodo potrebovali mesec ali dva, v tem času bodo sklicali ustno obravnavo, na katero bodo povabili obe stranki v postopku, težnja je, da pride med
strankama do sporazuma. Na ustni obravnavi se še enkrat poskuša doseči nek dogovor, če do njega ne pride, se izda odločba o uvedbi postopka, tega v drugih postopkih ni, razen pri komasacijah. Uvedba postopka ima pomembne posledice na pravicah občana do razpolaganja z nepremičnino. Ta odločba se namreč vpiše v zemljiško knjigo, to pa pomeni, da z njo lastnik več ne more razpolagati, ne more je ne prodati, ne zastaviti, na njej tudi ne more nič graditi. Lahko jo proda, in to izključno tistemu, ki je zahteval razlastitev. Sam postopek razlastitve traja po izkušnjah, ki jih imajo v UE Ptuj, štiri mesece. Odvisno pa je tudi od tega, kje nepremičnina leži, pogosto je potrebna tudi parcelacija, delitev, ugotavlja se tudi, ali je v resnici potrebna celotna parcela za razlastitev ali samo del. Sporazum pa se poskuša doseči tudi v postopku razlastitve, da se postopek lažje konča. Če je vse to neuspešno, pride do izdaje od-
ločbe o razlastitvi. Postopek ponavadi končajo hitro, ker ne odločajo o odškodnini, o kateri odloča sodišče. Ko je postopek pravnomočno končan in se stranki nista dogovorili o višini odškodnine, se ju napoti na sodišče.
V zadnjih letih so imeli v UE Ptuj precej opravka s postopki za razlastitev. Trenutno jih je odprtih okrog 30. Zahteve za razlastitev lahko vlagajo le občine in država. Največ jih je zaradi gradnje avtocest, predvsem na trasi do Gruškovja in na območju mejnega prehoda Gruškovje. Zadeva Bolcar pa je prva zadeva, ki je vložena s strani ene od občin. Doslej v UE Ptuj še niso imeli primera, da bi občina vložila zahtevo za razlastitev nepremičnine. V drugih upravnih enotah po Sloveniji so se s takšnimi primeri že srečevali. Ko ima občina že več izkušenj, se takšne zadeve ponavadi uredijo že v pripravi prostorskih aktov in zahteve po razlastitvi niso potrebne.
MG
Benedikt • Praznovali deveti občinski praznik
»Vesela sem, da se je vaš župan odločil kandidirati za poslanca!
«
Tako je na osrednji slovesnosti v Benediktu dejala predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina Kresal. Osrednja slovesnost ali županov večer je potekal v petek, 11. julija, v prireditvenem šotoru v Benediktu.
Na njem je zbranim o dosežkih občine Benedikt v zadnjih letih spregovoril župan občine Benedikt Milan Gum-zar. Za kulturni program so poskrbeli člani in članice Slo-venskogoriškega pihalnega orkestra KD MOL iz Lenarta.
Na osrednji slovesnosti sta župan Milan Gumzar in predsednik komisije za priznanja Jože Maurič podelila tudi občinska priznanja. Na predlog
OŠ Benedikt je plaketo občine prejela Božena Wolf, ki se je v OŠ Benedikt zaposlila leta 1971 in se bo s 1. septembrom upokojila. Že na začetku se je aktivno vključila v družbeno življenje v kraju in ni bilo kulturnih prireditev, ki jih ne bi soorganizirala. V zadnjih letih je režirala šest dramskih del in je članica več društev v kraju. Plaketo občine je prejel tudi Zlatko Borak
na predlog Vinogradniškega društva Benedikt. Bil je pobudnik ustanovitve društva in je že drugi mandat predsednik. Bil je tudi pobudnik za ureditev platoja za posaditev vinskih trt pri Svetih treh kraljih. Na pobudo PGD Benedikt je plaketo občine prejel tudi Franc Rajter, ki je član društva od leta 1967 in v njem aktivno deluje. Je pa aktiven v več društvih v občini
Benedikt.
Na pobudo župana pa so bronasti grb prejeli člani Kluba malega nogometa Benedikt, ki ima v Benediktu več kot 30-letno tradicijo. Igrali so v drugi državni ligi in uspel jim je preboj v prvo državno ligo, v kateri so edini klub iz štajerskega konca. Skrbijo pa tudi za razvoj športa, saj v mlajših selekcijah pridno trenira več kot 100 otrok. Srebrni grb občine Benedikt je na pobudo PGD Benedikt preje-
la Ljudmila Zimič, ki je v PGD Benedikt aktivna vse od svoje mladosti. Delovala je tudi na kulturnem področju, bila je članica SIS-ov in bila upravnica pošte od leta 1960.
Občina Benedikt ima tudi prvega častnega občana, to je postal farni župnik Ivan Zajnkovič, ki je vodenje župnije prevzel leta 1970 in je zaslužen za številna poso-dobitvena dela na cerkvenih objektih, kar nedvomno
dviguje ugled in turistično privlačnost kraja. Dokazal je tudi, da je možno združiti vodenje župnije z razvojem kraja. Osrednje slovesnosti so se udeležili številni župani iz sosednjih in prijateljskih občin ter predstavniki podjetij, s katerimi občina Benedikt poslovno sodeluje. Med gosti pa je bila tudi predsednica LDS Katarina Kresal, ki je zbranim čestitala ob občinskem prazniku in dodala, da ji župan Milan Gumzar rad razloži, kaj vse so dosegli na področju investicij v zadnjem času in tudi v občini se vidi, da se hitro razvija. Dodala je, da je zaradi tega še toliko bolj vesela, da se je župan občine Benedikt Milan Gumzar odločil kandidirati za poslanca DZ na listi LDS.
Po končani slovesnosti je sledila pogostitev za vse zbrane, županov večer pa so zaključili s tradicionalnim ognjemetom.
Zmago Šalamun
Dobitniki občinskih priznanj skupaj z županom Milanom Gumzarjem in predsednikom komisije za priznanja Jožetom Mauričem
Častni občan občine Benedikt farni župnik Ivan Zajnkovič
Zupan Milan Gumzar in ravnatelj OŠ Benedikt Milan Gabrovec skupaj s predsednico LDS Katarino Kresal
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Ptuj • Z dr. Marjanom Lebrom o intelektualnem kapitalu
Znanje je pomemben kapital vsakega podjetja
V hotelu Primus na Ptuju je 7. in 8. julija potekal sestanek razvojne skupine za evropski projekt InCas, na katerem so sodelovali predstavniki Španije, Velike Britanije, Francije, Avstrije, Poljske in Nemčije, ki so bili prvič v Sloveniji, ter dr. Marjan Leber kot edini predstavnik iz Slovenije - sicer pa je domačin s Hajdine.
»V tem projektu gre za popolnoma nov pristop merjenja intelektualnega kapitala v organizacijah, za katerega smo izdelali model ter ga testirali v podjetjih petih evropskih držav, tudi v Sloveniji. Model in rezultate smo že predstavili na junijski konferenci Gospodarske zbornice Slovenije, septembra pa bomo konferenco izvedli v okviru Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru,« je uvodoma povedal naš sogovornik dr. Marjan Leber.
Kaj razumemo pod izrazom bilanca intelektualnega kapitala oziroma kaj je projekt InCas?
»Upravljanje lastnega intelektualnega kapitala postaja v razvojno usmerjenih podjetjih vse pomembnejše. Tradicionalni instrumenti nadzora niso več zadostni, ker ne upoštevajo specifičnega znanja in izkušenj ter dobrih poslovnih povezav. Bilanca intelektualnega kapitala predstavlja orodje za oceno, poročanje in razvoj intelektualnega kapitala organizacije. Intelektualni kapital je kategorija, ki je v Evropi že dlje časa cenjena, vse bolj pa tudi v Sloveniji. Intelektualni kapital je neke vrste mehki kapital, ki ga ima vsako podjetje in ga običajno ne prikazujemo v standardnih bilancah, tam je zabeležen samo 'trdi' kapital opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev ter finančni kapital (aktiva in pasiva) in podobni računovodski pokazatelji poslovanja.
Projekt InCas je bil s strani Evropske komisije zagnan tudi zaradi potrebe po podrobnejšem obravnavanju področja intelektualnega kapitala. Organizacijski koordinator projekta je Združenje evropskih malih in srednjih podjetij iz Bruslja (CEA-PME) in Fraunhofer iPk - oddelek za menedžment. Cilj projekta je obstoječe mednarodne izkušnje narediti uporabne za evropska mala in srednje velika podjetja.«
Projekt InCas se je razvijal v treh nivojih. V prvem v okviru razvojne in ekspertne skupine, v njej iz Slovenije sodeluje dr. Marjan Leber s Fakultete za strojništvo v Mariboru, ki tam predava proizvodni me-nedžment, iz Avstrije sta dve svetovalni podjetji, iz Berlina Fraunhoferjev institut, iz Londona ekonomska univerza, univerza iz Barcelone, prof. Lief Edvinsson, pionir bilance intelektualnega kapitala, iz Švedske ter predstavnik iz Poljske. V drugem nivoju je projekt potekal v obliki usposabljanja trenerjev. Trenerje so usposabljali v okviru vsake posamezne države, ti pa so pozneje razviti model uvajali v podjetja. Dr. Marjan Leber je bil odgovoren za dva trenerja. Pilotska podjetja pa predstavljajo tretji nivo pro-
jekta InCas. V Sloveniji jih je izbrala Gospodarska zbornica Slovenije.
Kakšen bil osnovni namen sestanka razvojne skupine v Ptuju?
»V bistvu smo opravili nek pregled izvedbe uvajanja bilance intelektualnega kapitala v podjetja. Ugotovili smo dosežene rezultate v vseh petih podjetjih iz vsake države - Slovenije, Poljske, Francije, Nemčije in Španije. Gre torej skupaj za 25 podjetij, za katera se bo izdelala primerjava, iz katere se bo videlo razmerje obravnavanja intelektualnega kapitala v petih državah.«
Kako se obravnava intelektualni kapital v bilancah podjetja, za katere smo navajeni, da se predstavljajo bolj ali manj v številkah? Kako se v bistvu ta kapital lahko predstavi?
»Bilanca intelektualnega kapitala je v bistvu dokument, ki se sočasno izdela ob ostalih bilancah, ki jih že poznamo. Prilaga se k bonitetnemu poročilu. Ta bilanca izkazuje neko vrednost podjetja, ki predstavlja t. i. mehko vrednost, mehki kapital. Bilanca se izdela ob poprejšnji določitvi vrste kapitala: kapital človeških virov, kapital povezav in strukturni kapital.
Kapital človeških virov je znanje, ki ga imamo zaposleni v glavah; gre tudi za kapital, ki se kaže v obliki motivacije zaposlenih. Če so zaposleni dobro motivirani, bodo dali več od sebe, boljši bodo tudi rezultati. H kapitalu človeških
virov sodijo tudi vodstvene sposobnosti in strokovne kompetence. Če je nekdo zelo dobro strokovno podkovan, predstavlja za podjetje izredno velik kapital. Strukturni kapital se predstavlja s tem, kar ima podjetje. To so denimo patenti, licence, programska in strojna oprema. Tretji kapital je kapital povezav, ki tudi ni zanemarljiv. To
so dobri odnosi z bankami, investitorji, kupci.
Po določitvi vrste kapitala v podjetju sestavijo delovni tim, s katerim opravijo vrednotenje za vsako vrsto kapitala posebej, za vsako vrsto se določijo se pokazatelji, s katerimi opravimo številčno merjenje. Rezultate pa prikažemo v obliki nekaterih diagramov, ki jih ovrednotimo.
Portfeljev diagram na primer natančno pokaže, kje se podjetje nahaja, kje ima moč. Izdelana bilanca znanja v prvi vrsti služi kot menedžersko orodje vodstvu, da lahko ukrepa. Za ilustracijo: če smo na primer motivacijo ocenili kot pomembno in z nižjo vrednostjo, bo zagotovo eden izmed ukrepov menedžerja njeno izboljšanje. Za izboljšanje motivacije obstaja več vrst ukrepov. Na prvem mestu je zagotovo dobra plača, obstajajo pa tudi še drugi: različna usposabljanja, kvalitetno urejeno delovno mesto, dobri medsebojni odnosi v kolektivu. K izboljšanju motivacije prispeva marsikaj.«
Se slovenski menedžerji zavedajo pomena motivacije?
»Zelo. V pilotskih podjetjih so postavili motivacijo na prvo mesto. Povsod se je pokazalo, da je premalo ocenjena in da bo potrebno za izboljšanje veliko narediti. Moč pa izražajo s strukturnim kapitalom in tudi kapitalom povezav. V Sloveniji obstaja veliko zavedanje tudi glede socialne kompetence.«
Kako bodo podjetja prepoznala pomen merjenja intelektualnega kapitala?
»V prvi vrsti gre v tem primeru za informiranje. O tem smo govorili tudi na sestanku razvojne skupine za projekt InCas na Ptuju. Cilj je metodologijo uporabiti, čimbolj razširiti. Ena osnovnih nalog je dajanje informacij. Že junija smo v Ljubljani izvedli in-formativno-promocijsko konferenco, jeseni jo načrtujemo
tudi v Mariboru v okviru Štajerske gospodarske zbornice. Udeležba na konferenci bo brezplačna. Nadaljnji korak je informiranost bank, vsebino teh bilanc morajo poznati tudi banke. Banke so namreč tiste, ki na nek način sprejemajo bilance. Mlado podjetje, na primer, ki nima dovolj trdega kapitala, ima pa dovolj mehkega kapitala, pa bi rado investiralo, lahko ob predložitvi bilance intelektualnega kapitala doseže neko boniteto. V tujini je to pogost primer, še posebej v Nemčiji. Bilanca intelektualnega znanja je zelo pomembna tudi za organizacije, ki delajo z znanjem. V Avstriji morajo univerze ob koncu leta že vrsto let predložiti bilanco znanja. Če upravljaš s tem, s čimer delaš - univerze pa delajo z znanjem in z njim upravljajo -, je upravljanje veliko lažje, če lahko stvari meriš. To je nujen instrument za dobro poslovanje. Bilanca znanja menedžerju služi kot orodje, na osnovi katerega lahko izvede ukrepe.
Model je zasnovan tako, da vedno po izdelani bilanci menedžer izvede analizo izdelane strategije v podjetju. Strategijo glede na dobljene rezultate ustrezno korigira tudi poslovno okolje, v katerem se nahaja.«
Kaj pomeni bilanca intelektualnega kapitala za sam razvoj podjetja?
»Zelo veliko. Uporabnost take bilance se kaže predvsem v transparentnosti nekega znanja, da ne prihaja do njegovega podvajanja, da v nekem podjetju neke zadeve ne delata dva, pa ne vesta drug za drugega, da nek človek lahko ugotovi, da je nekaj že naredil, preprečuje pa tudi beg znanja. Problem nastane, če nekdo, ki ima veliko znanja v glavi, zapusti podjetje, ali je dalj časa v bolniški, lahko podjetje ostane brez osnovnega kompetentnega znanja. Skupaj z metodologijo mene-džmenta znanja bilanca intelektualnega kapitala pomaga upravljati z znanjem ter ga v obliki zapisov v raznih bazah daje na razpolago zaposlenim, ki to znanje potrebujejo pri svojem delu. Zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da se razvija kultura v podjetju, kar pomeni, da nekdo priznava deficit znanja, obenem pa je pripravljen znanje deliti z drugimi. To je pri nas zaenkrat še zelo redko."
Razvojna skupina za projekt InCas pripravlja zaključno poročilo, ki ga bodo predali bruseljskemu koordinatorju, Združenju evropskih malih in srednje velikih podjetij. Pripravljajo pa tudi že informativno konferenco, ki bo novembra v Bruslju. Ob tej priložnosti bodo izkušnje podali za vseh petih držav na osnovi pilotskih projektov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
»Bilanca intelektualnega kapitala je dokument, ki se izdela ob ostalih bilancah in se prilaga bonitetnemu poročilu.«
Strasbourg • Iz Evropskega parlamenta:
Sarkozy: Ni še čas za dogovor o liberalizaciji svetovne trgovine
Foto: internet
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je med današnjim nastopom v Evropskem parlamentu menil, da še ni čas za sklenitev dogovora o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). »V Evropi smo soglasni, pa čeprav ne iz enakih razlogov, da trenutne razmere niso prave,« je dejal.
»Evropa si je prizadevala na vso moč, vendar tega ne sme več delati, če druge velike regije sveta niso odločene za napredek,« je
po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Sarkozy. Pojasnil je, da Brazilija ni pokazala nobenih prizadevanj za znižanje carinskih omejitev za industrijske izdelke, »ni pa tudi nobenih prizadevanj pri storitvah in kar je mogoče reči o popolnem zaprtju kitajskega trga,« je dodal.
WTO je za 21. julij sklicala večdnevno ministrsko konferenco, na kateri naj bi resorni ministri 30 najpomembnejših svetovnih trgovinskih sil poskušali doseči preboj v pogajanjih o liberalizaciji svetovne trgovine. T.i. razvojni krog pogajanj iz Dohe je namreč v slepi ulici že vse od leta 2003.
Zastala so predvsem zato, ker se EU in ZDA niso uspele dogovoriti o znižanju evropskih carin na kmetijske izdelke ter znižanju subvencij, ki jih ZDA podeljujejo svojim kmetom. Države v razvoju pa ravno zaradi tega niso pripravljene na občutnejše znižanje carin na industrijske proizvode, kar je zahteva razvitih držav.
Francija, ki trenutno predseduje Evropski uniji, je v zadnjem času izražala največ zadržkov do trenutnih predlogov kompromisnega dogovora v okviru svetovnih trgovinskih pogajanj. Predsednik Sarkozy je na junijskem
vrhu EU celo obtožil komisarja za trgovino Petra Mandelsona, da je zaradi svojega liberalnega pristopa v pogajanjih sokriv za neuspeh irskega referenduma o Lizbonski pogodbi.
Kljub kritikam na račun Evropske komisije je Sarkozy danes v Strasbourgu podprl nov mandat predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa. »Če me vprašate, ali imam kandidata za ta položaj, je moj odgovor da. Če me vprašate, ali sedi za isto mizo, je moj odgovor prav tako da,« je dejal na skupni novinarski konferenci z Barrosom. (sta)
ZDA • Ker se teroristi niso odpovedali napadom na ZDA
Bush podpisal zakon o prisluškovanju brez sodnih nalogov
Ameriški predsednik George Bush je v četrtek, le dan potem, ko je senat potrdil predlog, podpisal zakon o prisluškovanju brez sodnih nalogov, ki med drugim daje imuniteto pred tožbami telekomunikacijskih podjetij zaradi nezakonitega sodelovanja z vlado.
Bush je dejal, da je zakon ključnega pomena za varnost Američanov, saj se teroristi niso odpovedali želji znova napasti ZDA, čeprav sedem let po 11. septembru 2001 ni bilo novega napada. Zakon je bil sprejet po letu dni ostre razprave v kongresu med zagovorniki osebnih svoboščin in zagovorniki ostrejših varnostnih ukrepov. Zmagali so slednji na čelu s predsednikom Bushem, ne glede na to, da se mu izteka mandat in ni priljubljen.
Ameriška zveza za državljanske svoboščine (Aclu) je sporočila, da je na newyorškem zveznem sodišču vložila tožbo proti zakonu. Aclu želi, da sodišče odloči, da zakon predstavlja protiustavno kršitev svobode govora in pravice proti nezakonitim preiskavam ter zaplembam. S tožbo želijo doseči tudi takojšnjo blokado dela obveščevalcev po tem zakonu.
Ameriški senat je v sredo z 69
glasovi proti 28 potrdil predlog zakona, predstavniški dom pa ga je potrdil že junija. Gre za podaljšanje veljavnosti zakona o prisluškovanju brez sodnih nalogov, ki bi sicer potekel avgusta. Zakon v celoti niti ni tako sporen, kot je sporno politično občutljivo določilo, da dobijo telekomunikacijska podjetja imuniteto pred tožbami, ker so ubogala ukaz predsednika Busha, da po 11. septembru 2001 na skrivaj prisluškujejo ameriškim državljanom.
Ameriška ustava pred nezakonitim prisluškovanjem ščiti le ameriške državljane, Agencija za nacionalno varnost (Nsa) pa prisluškuje po vsem svetu brez strahu pred kakršnimikoli pravnimi posledicami. Za prisluškovanje na domačih tleh, ki lahko zajame tudi Američane, pa so pred 30 leti sprejeli zakon o posebnem sodišču za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa). To skrivnostno sodišče je potem izdajalo naloge za prisluškovanje od primera do primera. Po 11. septembru 2001 pa je Busheva administracija ugotovila, da je tak način preveč zamuden in predsednik je dal dovoljenje za prisluškovanja brez nalogov.
S potrditvijo zakona je avtomatično propadlo okoli 40 tožb proti telekomunikacijskim podjetjem podjetjem s strani državljanov, ki menijo, da so jim nezakonito prisluškovali. Zakon sicer generalnim inšpektorjem vladnih ministrstev nalaga, da opravijo revizije izvajanja njegovih določil, posebno sodišče pa bo moralo odobriti prisluškovanje Američanom v tujini. Vendar pa bo lahko vlada doma in na tujem prisluškovala s posebnim nalogom za leto dni vnaprej. Če bodo v to mrežo zajeti tudi Američani, pa se bo šlo na sodišče.
Izvirni zakon o Fisi je zahteval od vlade, da pride do sodišča po nalog od primera do primera oziroma od posameznika do posameznika. Nov zakon upošteva tehnološki napredek, pri čemer na primer komunikacije med tujci v tujini lahko potekajo preko ameriških telekomunikacijskih oziroma spletnih podjetij. Zaradi tega lahko vlada v izjemnih primerih tudi prisluškuje brez naloga. (sta)
Foto: internet
Bruselj • EU bo za Kosovo prispevala 500 milijonov evrov
Delež Slovenije 500.000 evrov
Evropska unija bo na donatorski konferenci za Kosovo v Bruslju prispevala 500 milijonov evrov, skupaj pa želimo za obdobje 2009-2011 zbrati milijardo evrov, je ob začetku konference povedal komisar za širitev Olli Rehn. Države članice sicer prispevajo tudi posamično; Slovenija je za obdobje 2008-2011 obljubila 500.000 evrov.
»Pomembno je, da je vsak evro porabljen učinkovito, zagotovili bomo, da bo vsak evro porabljen učinkovito,« je zatrdil komisar Rehn. »Prepričan sem, da je tako v mojem interesu kot v interesu kosovske strani, da bo Evropsko računsko sodišče zadovoljno s tem, kako bo porabljen denar evropskih davkoplačevalcev,« je opozoril.
»Denar ne bo šel v napačno smer. Pri zagotavljanju učinkovite porabe denarja ne bo nikakršnega popuščanja,« pa je zatrdil kosovski premier Ha-shim Thaci, ki danes v Bruslju tudi predstavlja večletni načrt kosovske vlade za porabo doniranega denarja. Vse bomo upravljali odlično, v sodelovanju z našimi partnerji, ki v celoti podpirajo Kosovo, je poudaril.
»Ne bomo vas razočarali,« je še zatrdil Thaci. »Poskrbeli bomo, da denar ne bo zapravljen in da ne bo prišel v napačne roke,« je poudaril. »Uspeh Kosova pomeni mir in stabilnost v regiji,« je povedal kosovski premier in se vsem zahvalil, tako za nasvete kot za prispevke. »To so vrata v našo prihodnost,« je poudaril.
Kosovska stran naj bi potrebovala 1,4 milijarde evrov, a donatorji pričakujejo, da bodo zbrali milijardo, kar naj bi bilo po Rehnovih besedah za zdaj povsem dovolj. »Pomembno je, da gremo korak za korakom. Verjamem, da bodo današnji prispevki dovolj za nekaj časa,« je menil. Thaci pa je dodal, da ne želi govoriti o številkah.
Poleg 500 milijonov evrov, ki jih bo namenila EU, so svoj prispevek v četrtek napovedale tudi ZDA, ki naj bi za Kosovo namenile približno 255 milijonov evrov. Nemčija je napovedala 100 milijonov evrov prispevka za leti 2008 in 2009. Na konferenci bo komisarjevih podatkih sodelujejo vse članice unije - tudi tiste, ki neodvisnega Kosova niso priznale.
Vsi donatorji imamo skupen cilj: zagotoviti, da Kosovo ne bo več eden najrevnejših predelov Evrope, je dodal. Stopnja brezposelnosti je okoli 40-od-stotna, največji problem je brezposelnost med mladimi. Cilj konference je, da se zberejo prispevki za socialni in gospodarski razvoj mlade države ter ustvarijo pogoji za rast, vlaganja in delovna mesta.
Rehn je danes spomnil, da je bilo za obnovo Kosova od leta 1999 do 2007 namenjenih 3,5 milijarde evrov, od tega naj bi EU prispevala približno dve tretjini. Takrat je Kosovo denar potrebovalo za obnovo hiš, cest, za človekoljubno pomoč, za hrano in obleko, je spomnil komisar. »Danes se soočamo z drugačnimi razmerami,« je poudaril.
Priprava donatorske konference je uresničitev obljube, dane v decembrskih sklepih Evropskega sveta, v katerih se je EU zavezala, da bo Kosovu pomagala na poti k trajni stabilnosti, tudi s civilno misijo Eulex in mednarodnim civilnim uradom. Eulex naj bi kosovskim institucijam pomagal vzpostaviti popolnoma delujočo pravno državo.
Na konferenco so povabljene države članice Evropske unije, ključni mednarodni donatorji, mednarodne finančne institucije ter mednarodne agencije in agencije ZN, je sporočila Evropska komisija. Kosovo je doslej priznalo okoli 40 držav po svetu, med njimi 20 od 27 članic unije, tudi Slovenija. (sta)
EU • Težave komisarke Fischer Boelove
Prošnja kmetom, naj ji nehajo pošiljati mleko
Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je prosila kmete, naj ji nehajo pošiljati mleko. Kmetje, ki so jezni zaradi predloga EU za povečanje mlečnih kvot, zaradi katerih lahko padejo cene mleka, so ji namreč doslej poslali okoli 10.000 litrov mleka, je povedal njen tiskovni predstavnik, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Večina mleka je, zapakirana v plastičnih tetrapakih, prispela med navadno pošto, je sporočil tiskovni predstavnik Fischer Boelove Michael Mann. Dodal je, da se ga je veliko pokvarilo po nekaj dneh v hladilniku, pri čemer je nekaj paketov celo počilo.
Fischer Boelova je prek svojega bloga nedavno prosila kmete, naj prenehajo s pošiljanjem mleka, in dodala, da bi se z veseljem pogovorila z njimi o njihovi stiski. »Če želite še naprej pošiljati mleko, lahko predlagam, da bi bilo to bolj koristno na vaših lokalnih območjih,« je še zapisala.
Cene mleka so zaradi povečanega povpraševanja po mleku v prahu s strani Kitajske in drugih razvijajočih se gospodarstev narasle, s čimer so se dvignile tudi evropske cene sira in sladoleda. Kmetje ob tem trdijo, da sami pri tem nimajo dobička. Nemško združenje mlekarske industrije je tako maja organiziralo protest zaradi nezadovoljstva z načrti EU za povečanje proizvodnje.
Evropski kmetijski ministri so se v odgovor na vedno večje povpraševanje dogovorili o povečanju letnih mlečnih kvot za dva odstotka, kar pomeni dodatnih 2,84 milijonov ton mleka.
Evropska komisarka za kmetijstvo je državam članicam EU sicer v okviru pregleda skupne kmetijske politike EU predlagala ukinitev proizvodnih kvot mleka do leta 2015. (sta)
Gospodarstvo po svetu
PARIZ - Mednarodna agencija za energijo (IEA) je zvišala napovedi za letošnje svetovno povpraševanje po nafti. Rast se bo nadaljevala tudi v letu 2009, predvsem zaradi povpraševanja v hitro razvijajočih se državah. Svetovno povpraševanje po naftnih proizvodih se bo letos po novi oceni zvišalo za odstotek oziroma 890.000 159-litrskih sodov dnevno. Tako naj bi dnevno povpraševanje doseglo skupno 86,9 milijona 159-litrskih sodov. V prejšnji napovedi je IEA napovedovala 0,9-odsto-tno rast. V letu 2009 naj bi se nato povpraševanje po naftnih proizvodih povečalo za dodaten odstotek na 87,7 milijona 159-litrskih sodov dnevno.
DUNAJ - Opec je znižal napovedi za svetovno povpraševanje po črnem zlatu v prihodnjih 20 letih. V letnem poročilu Opec napoveduje, da bodo visoke cene nafte od držav potro-šnic izsilile učinkovitejšo porabo tega, za njih dragocenega proizvoda. Opec predvideva, da bo svetovno povpraševanje do leta 2030 znašalo 113,3 milijona 159-litrskih sodov na dan. To je manj, kot je Opec napovedal v lanskem letnem poročilu, ko je predvideval, da bo do leta 2030 svetovno povpraševanje doseglo 117,6 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Opec za letos napoveduje, da bo svetovno povpraševanje doseglo okoli 86,9 milijona 159-litrskih sodov dnevno.
BERLIN - Gospodarska rast v Nemčiji se je po dobrem rezultatu v prvem četrtletju občutno upočasnila, ugotavljajo v nemškem inštitutu za gospodarska raziskovanja DIW. Nemški BDP se je v prvem letošnjem četrtletju povečal za 1,5 odstotka v primerjavi s četrtletjem prej. Po ocenah inštituta pa se je rast v drugem četrtletju upočasnila na 0,2 odstotka, tudi za tretje četrtletje napovedujejo podobno majhno, 0,3-odstotno rast. Strokovnjak omenjenega inštituta Stefan Kooths je dejal, da gre za »začasno obdobje šibkosti«.
ZAGREB - Avstrijska naftna družba OMV je hrvaški vladi poslala uradno pismo, katerega vsebina ni znana, neuradno pa naj bi OMV predlagal nakup 26 odstotkov državnih delnic Ine ali njihovo zamenjavo za delnice OMV. »Vlada je sprejela pismo OMV, v tem trenutku pa ne moremo govoriti o podrobnostih,« je povedal tiskovni predstavnik hrvaške vlade Zlatko Mehun. Ob tem ni ne potrdil ne zanikal poročanje medijev, da gre za ponudbo za nakup ali zamenjavo delnic Ine. Hrvaški mediji so v začetku tedna poročali, da naj bi se predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader in njegov madžarski kolega Ferenc Gyurcsany »že dogovorila« o zamenjavi delnic Ine in madžarske naftne družbe Mol. Ob tem ugibajo, da naj bi vlada za 19 odstotkov Ine dobila šest odstotkov Mola.
NEW YORK - Ameriška letalska družba Northwest namerava ukiniti 2500 delovnih mest. Družba namerava začeti zaračunavati potnikom 15 dolarjev za prvi kos prtljage in uvesti takse za pogoste potnike, ki želijo izkoristiti svoje brezplačne vozovnice. Predsednik in generalni direktor družbe Doug Ste-enland je sporočil, da so ukrepi izključno posledica visokih cen goriva, ki se je od lani podražilo za več kot dvakrat. S podobnimi težavami se ukvarjajo vse ameriške letalske družbe, med njimi tudi Delta, ki namerava prevzeti Northwest.
NEW YORK - Ameriški obrambni minister Robert Gates je sporočil, da bo Pentagon ponovil razpis za izdelavo zračnih tankerjev, na katerem je sicer februarja že zmagalo ameriško podjetje Northrop Gruman skupaj z evropskim Airbusom. Gre za 35 milijard dolarjev vreden posel za zamenjavo 179 zastarelih zračnih tankerjev. Odločitev ameriških zračnih sil, da pogodbo dajo Northrop Grumanu in Airbusu, je med ameriškimi politiki povzročila tako veliko razburjenje, na drugi strani pa veliko zadovoljstvo.
ZAGREB - Hrvaška vlada je v sabor poslala predlog novega zakona o trgovini, s katerim bi prepovedali obratovanje prodajaln ob nedeljah, razen čez poletje in decembra. Vlada je podprla predlog premierja Iva Sanaderja, naj zakon začne veljati z začetkom naslednjega leta, čeprav je to sprva načrtovala za letošnji november. Sanader je dejal, da so pustili dva dodatna meseca zaradi bolj podrobne razprave in soglasja v saboru, predlog vlade pa je ocenil kot kompromis, ki je »v tem času najboljša možna rešitev«. Zakon predvideva, da bodo trgovine ob nedeljah zaprte, sicer pa lahko bodo od 1. junija do 1. oktobra ter v decembru obratovale od 6. do 14. ure. Zakon ima še nekatere tudi druge izjeme.
SYDNEY - Angleško-avstralski rudarski koncern Rio Tinto bo za 495 milijonov dolarjev prodal svoje nahajališče urana Kintyre v Zahodni Avstraliji. Kupec bo konzorcij podružnic družb Cameco Corporation in Mitsubishi Development, prodaja pa naj bi bila zaključena avgusta. Rio Tinto bo s tem poslom še korak bližje k izpolnitvi cilja, da v letos proda za 10 milijard dolarjev premoženja, skupno pa 15 milijard dolarjev premoženja
TOJAKO - Voditelji sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8) so na tridnevnem srečanju v japonskem Tojaku razpravljali o številnih temah, v ospredju pa so bile podnebne spremembe, razvojna pomoč ter visoke cene nafte in hrane. Sprejeli so več skupnih stališč in zavez, opaznejšega preboja po mnenju nevladnih organizacij ni bilo. Podnebne spremembe so bile vsebinsko najbolj sporna tema. ZDA, ki edine niso pristopile h Kjotskemu protokolu, so pri dogovarjanju o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov opozarjale na nujnost podobnih zavez tudi s strani najbolj naprednih držav v razvoju, predvsem obeh največjih onesnaževalk, Kitajske in Indije. Potem ko so lani v nemškem Heiligendammu pristali na »resen razmislek« o ustreznem zmanjšanju izpustov, državniki G8 iz Tojaka odhajajo z obljubo o vsaj polovičnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050. Pri tem niso navedli izhodiščnega leta, povzema zaključke vrha nemška tiskovna agencija dpa. (sta)
Središče ob Dravi • Ustanovili Konjeniško društvo
Foto: arhiv društva
Po napornem izletu so konji in jezdeci poiskali osvežitev v reki Dravi.
Ljubiteljsko konjenistvo narašča
Konec marca so v Središču ob Dravi ustanovili konjeniško društvo, ki združuje ljubitelje konj. Nekoč je bila v Središču namreč žrebčarna za hladnokrvne konje in ljubezen do konj je še danes zelo živa. Pred kakšnimi 15 leti, ko so izginili zadnji konji, ki so služili za delo, so se pričeli pojavljati konji za športne namene. Prvi se je na tak način s konjeništvom začel ukvarjati Anton Kolarič. Danes je v občini Središče ob Dravi okrog 50 konj.
Konjeništvo je ponovno postalo zelo popularno, a ne več z vidika delovne živali in pomoči pri delu na kmetiji. Na pohodu je športno jahanje, precej ljudi ima doma konje in jih sploh ne jahajo, okrog konjev se družijo ljudje s širokim spektrom interesov.
„Za cilj smo si zadali pospeševanje konjeništva in športa, vzrejo konj, poleg tega pa tudi izobraževanje članov v smislu poznavanja konja, pravilnega jahanja, ustreznega etičnega odnosa do konja. Zelo neprijetno je gledati človeka, ki neprimerno ravna s konjem, kar si ta dobro zapomni in mu prej ali slej vrne. S svojim delovanjem bi radi tudi popestrili turistično ponudbo v kraju, saj vse več turistov želi jahati ali se popeljati s kočijo. Organizirano bomo te želje in potrebe lažje zadovoljili," je povedal predsednik novonastalega društva Jurij Dogša.
Presenetljiv je bil odziv na ustanovitev društva, saj se jih je že na prvem sestanku zbralo 35, sedaj pa ima društvo že čez 50 članov. Tretjina članov nima konjev, pa načrtuje njihovo nabavo. Člani si med seboj solidarnostno posojajo konje, da lahko vsi skupaj jahajo. Doslej so bili ljubitelji konj v glavnem včlanjeni v Prleško konjeniško društvo, ki ima sedež v Velikem Brebrovniku, in v Konjeniški klub Spodnjega Podravja, ki deluje v Središču ob Dravi in se ukvarja z galopskim jahanjem.
„Zaradi poenotenja vseh teh konjeniških interesov smo bili mnenja, da bi kazalo ustanoviti takšno društvo. Želimo sodelovati z drugimi društvi in ljubitelji. Konjeniki veliko potujemo, se družimo in smo odprti za sodelovanje. Začetki so zelo obetavni, dolgoročno pa bi radi prišli do pokrite jahalnice, hipodrom je prevelika želja, ampak večji prostor v naravi, kjer bi se lahko jahalo, pa bi si lahko uredili," razmišlja Dogša.
Jahanje po naši občini
Tradicija v Središču veleva, da so se konjarji junija srečali. Mlado društvo si je na dan državnosti omislilo prireditev, ki so jo poimenovali Jahanje po naši občini, želeli pa so se predvsem predstaviti občanom. Sodelovalo je 18 jahačev in dve vpregi - ena z dvema konjema s kmečkim vozom ter gik s kobilo in žrebetom. Vprege so jih spremljale po cesti, saj so konjeniki jahali po naravi. Skupinsko so pojahali skozi vse kraje občine. Začeli v Grabah, kjer so se okrepili z zajtrkom in se je zbralo veliko občudovalcev konj. Nato so jahali skozi Središče, Godenince, Šalovce,
Obrež. Spotoma so se večkrat ustavili, da so si konji in konjeniki spočili, poiskali pa so tudi osvežitev v Dravi. Dan so zaključili na prizorišču družabnega srečanja v Grabah, ki ga je dal na voljo Toni Ke-lemina. Tam so organizirali jahanje za tiste, ki konj nimajo; zlasti pri najmlajših je bil zelo velik interes. Veliko se jih je odločilo tudi za vožnjo s vprego. Med jahači so bili tudi gostje iz Gorišnice.
Poseben poudarek so dali varnosti, ker je pri skupinskem jahanju treba upoštevati vpliv drugih konj in jahačev, ježo je potrebno prilagoditi najslabšemu jahaču v skupini, jahači imajo različno znanje, konji pa so različnih temperamentov in vse to je treba uskladiti. Jahanje je potekalo večinoma v hodu in kasu, le nekaj krajših odsekov so ga-lopirali. Zelo so zadovoljni, da se razen nekaj blažjih padcev ni nič zgodilo. Sicer pa so padci sestavni del jahanja. Jahanje je precej nevaren šport za jahača in za konja. „Nekje sem prebral, da se v Nemčiji 30 primerov hudih poškodb pri jahanju letno konča s smrtjo. Jahanje je lahko nevarno, zlasti če ni čelade, lahko se zlomi hrbtenica, tilnik. Treba
je biti previden, predvidevati situacije in reakcije, se prilagoditi terenu, predvsem pa ne preceniti svojih in konje-vih sposobnosti. Do poškodbe pride zlasti, če konja v kaj silimo."
Konji veljajo za plemenite živali. Nekoč so se zelo priljubili svojim gospodarjem, ker so ti vedeli, da je od njih odvisno njihovo delo. S konji so se peljali h krstu, k poroki in tudi na zadnjo pot so popeljali svojega gospodarja. „Vsak govori o svojem konju v su-perlativih. Konji imajo neko, ne vem kako bi to opisal, zvestobo, hvaležnost. Imajo zelo dober spomin na prijetne in neprijetne dogodke in na tistem mestu, kjer je konj doživel kaj neprijetnega, bo postal nemiren in to dober lastnik opazi. Konji so zelo premeteni, radi izkoristijo nedoslednost in slabost, radi bi bili gospodarji, s pogledom izražajo hvaležnost, in ko se gospodar oglasi na dvorišču, se mu konj v hlevu odzove. Konji so zelo plemenite živali, že po videzu. Pri nekom vzbujajo strah, pri drugih občudovanje, ko je konj urejen, izgleda zelo lepo.
Pred nabavo konja je treba premisliti o veliko rečeh, se
odločiti odgovorno, preučiti vse prostorske, karakterne, časovne dimenzije. Konj zahteva veliko nege, ustrezno prehrano, na katero so zelo občutljivi, čistočo, zdravje, namestitev," razmišlja Jurij Dogša.
Pa tudi stroški niso nezane-marljivi. Pasemski konji stanejo okrog 8 do 10.000 evrov. Za amatersko jahanje sicer rodovnik ni pomemben, dobre konje se dobi že za 3000 evrov. K temu pa je treba prišteti hrano in veterinarsko oskrbo. V težavah so zlasti tisti, ki morajo vse kupiti. Člani društva imajo lipicance, arabce, angleške polnokrvne konje, največ je mešanih konjev, nekaj slovenske toplokrvne pasme, nekaj pa je tudi delovnih konjev.
Središki konjeniki bodo v bodoče sodelovali na vseh prireditvah, za katere je primerno, da se pojavijo na konjih. Že več let pa jih lahko občudujemo na pustnem karnevalu, kjer se vedno našemijo v zelo originalne maske.
Viki Klemenčič Ivanuša
Pa brez zamere
Kaj se tuliš?!?
Največji poslanski "hiti"
Če slučajno še niste opazili, smo že krepko zakoračili v poletje. Vročina je tu, poletne nevihte tudi, pa gneča na cestah, preklinjanje vi-njet s strani tujcev (precej upravičeno, moram dodati) ter vse ostale stvari, ki poletje delajo pretežno neznosno. Ker pa je poletja skoraj vedno enkrat konec, smemo upati, da bo tako tudi z letošnjim. A tokratno jesen lahko pričakujemo z mešanimi občutki. Tokratna jesen nam namreč prinaša tudi volitve državnozborskih poslancev. Ker pač živimo v demokraciji (večji ali manjši, to je seveda stvar debate), imamo vsaka štiri leta vo-litveposlancev v državni zbor. Kamor je načeloma lahko izvoljen vsak polnoletni slovenski državljan, ki ima pasivno in aktivno volilno pravico; kar pomeni, da lahko voli in da je tudi lahko voljen. Tale "načeloma" iz prejšnjega stavka se pa nanaša na dejstvo, daje sicer lahko (iz)voljen prav vsak izmed nas, ki imamo to pravico, a v praksi se stvari malce zakomplicirajo. Če res želite biti izvoljeni, vas mora katera od večjih strank uvrstiti na svojo top listo. Kar pa zna biti problem, saj se tukaj demokracija konča, veljati pa začnejo neka druga pravila, ki nimajo kaj dosti skupnega z demokracijo. Zato se torej redno dogaja, da potem dobimo v parlament, kjer bi naj sedeli učeni, inteligentni ter kulturni ljudje, ponavadi neke strankarske vojščake, ki so za učenost, inteligenco in kulturo slišali nazadnje v srednji šoli.
Vpodporo temu dejstvu objavljam tudi par odlomkov iz prispevka o vokalnih bravurah slovenskih poslancev v tem mandatu, ki je bil predvajan v nedeljo, 13.7.2008, na Pop tv: " Al lahko enkrat do konca nekaj povem, madona?!?... Kaj se tuliš?!? ... Ja pa sn bil tiho pa si ti govoro, ja pa ti se dereš skoz!" - "Ti isti voditelji in predstavniki opozicije so se dobesedno podelali v hlače." - "Jaz bi vam odredu obvezno zakonski pregled mednožja, zato da bi ugotovu, katerega spola sploh ste, da lahko izjavljate take grdobije." - "Ne vem, enega bi ustrelili, tko kot ste f ppreteklosti znali počet." - "Bi bilo potrebno nekatere tudi naše, ki so danes naši kolegi v tej dvorani, aretirati, še preden stopijo ven iz te dvorane." - "To, kar ste ravnokar nardili, je sramota. Sramota za vas. Nenazadnje ste predsednik parlamenta, ne pa precednik kake vaše štale, za katero mislite, da jo vodite."... "Jaz nisem bik zate! Ker si reku da precednik vodi štalo!".. "Saj f štali so še ktere druge živali tut, ne sam biki. Bi pa verjetno s tem kakega bika užalo."... "Kokoške, tiho!" - "Gospod Cvikl, vi dobro veste, ne. Vi ste zvita ptica, ne. Vi dobro veste."
Pa še bi lahko naštevali podnivojske nebuloze naših poslancev, ki bi naj v parlamentu skrbeli za našo boljšo prihodnost. A bodi dovolj. Tudi naštete bravure dovolj jasno pričajo, kdo sedi v parlamentarni dvorani in na kako visokem (oziroma nizkem) nivoju se stvari tam dogajajo. Morda lahko upamo, da se bo s prihajajočimi volitvami kaj spremenilo. A bojim se, da je to upanje bolj jalove sorte.
Gregor Alič
Foto: arhiv društva
Prvi predsednik društva je postal Jurij Dogša.
Foto: arhiv društva
Konjeniki in vprege so se predstavili pred občinsko zgradbo, da so jih sokrajani lahko malo občudovali.
Ptuj • Feel the Phil Collins tribute show
Nadaljujejo glasbeno tradicijo Phila Collinsa
V soboto, 12. junija, je v je v amfiteatru Term Ptuj nastopila 17-članska skupina, ki nadaljuje tradicijo Phila Collinsa in preigrava vse njegove največje uspešnice.
Foto: Patricija Babosek
Poleg glasbene poslastice so člani Feel the Phil Collins team poskrbeli tudi za atraktiven nastop.
Feel the Phil Collins tribute show je premiero doživel v Veliki dvorani SNG Maribor 11. 5. 2007 in s tem pričel novo obdobje vrhunskega koncerti-ranja v Sloveniji. Že prva javna omemba je vzbudila veliko zanimanje s strani glasbenih logov, medijske kulture in vseh ljudi, ki so ljubitelji Phila Collinsa. Kako tudi ne, ko pa je šlo za prvi tribute show,
posvečen glasbeniku, ki v glasbenem svetu uživa veliko spoštovanje in ugled.
»Priprava samega showa je potekala slabo leto, saj je bilo potrebno naštudirati celoten program na pamet, pripraviti koreografije, uskladiti luči in projekcije, narisati načrt za oder,« je povedal vodja projekta Mitja Ritlop. In seveda najpomembneje, dobiti dovoljenje Phila Collinsa za izvedbo samega eventa. Na vprašanje,
ali si je Phil že uspel ogledati njihov show pa odgovarja, da je le malo manjkalo in da si seveda to zelo želijo.
Celotna ekipa šteje več kot 20 ljudi, ki med samim izvajanjem koncerta skrbijo za nemoten potek nastopa in da vse teče kot je pripravljeno. Feel the Phil team združuje profesionalne glasbenike, ki svoje poslanstvo dokazujejo kot posamezniki v najrazličnejših zasedbah. So člani
orkestra SNG Maribor, SNG Ljubljana, Orkestra slovenske vojske, Big Banda Graz, Big Banda HNK Zagreb, člani v raznih Pop - Rock in a-ca-ppela zasedbah, delujejo kot studijski glasbeniki, kot back vokalisti priznanim glasbenikom, so člani zbora Perpetuum jazzile ... Namen in poslanstvo projekta sega tja, kjer se ob razmišljanju vse sanje razblinijo in usahnejo.
Patricija Babosek
Ptuj • TerasaFest vabi
Da bo poletje na Ptuju pisano
TerasaFest, ki se pričenja v petek, je nov projekt Kluba ptujskih študentov, ki bo poživil večerno poletno dogajanje na Ptuju. Na oder Kavarne ptujskih študentov bodo privabili odlične slovenske glasbene izvajalce, koncerte pa bodo končali 22. avgusta.
sta z nastopom treh odličnih glasbenikov, ki ustvarjajo pod imenom Three Koustic.
»TerasaFest je nov projekt KPŠ, ki želi v središče najstarejšega slovenskega mesta privabiti najboljše glasbene izvajalce v Sloveniji. Omejili se bomo na slovenske izvajalce, saj jih širša javnost preslabo pozna,« je pojasnil Saša Ljubec, vodja organizacijskega odbora TerasaFest 2008. Vsekakor se obeta zanimivo poletno dogajanje, na katerega vabijo vse ljubitelje dobre glasbe.
Dženana Bečirovič
Saša Ljubec, vodja organizacijskega odbora TerasaFesta 2008
Julija in avgusta se v okviru TerasaFesta 2008 na Ptuju obeta pet koncertov. Dogajanje se bo začelo ta petek z nastopom glasbene skupine Jazoo, nadaljevalo pa naslednji petek s koncertom, ki ga pripravlja zasedba Daj še'n litro.
8. avgusta bo dogajanje na Slovenskem trgu poživil Vid Jamnik Trio, 15. avgust pa je rezerviran za skupini Zen in DeJaLeŽa. Dvomesečne petkove koncerte bodo v prostorih Kavarne ptujskih študentov končali 22. avgu-
Na knjižni polici
Slavoj Žižek Nasilje
Ljubljana. Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2007 (Zbirka Analecta)
Slavoj Žižek je eden najodmevnejših mislecev in citiranih avtorjev našega časa. Njegova predavanja so odmevni nastopi, vedno sveža kombinacija psihoanalize, filozofije in politike. Kot gostujoči profesor obiskuje pomembne univerze po vsem svetu, njegova bibliografija zajema več kot sto izvirnih in prevodnih knjig. Tudi knjiga Nasilje prinaša bleščeče premike po po-Ijih njegovepsihoanali-tične in filozofske misli.
Subjektivno nasilje je samo vrh trikotnika, ki vključuje simbolno nasilje. Rdeča nit knjige je identifikacija tistega nasilja, ki ohranja pri življenju poskuse boja proti nasilju in ki promovira strpnost. Sistemsko nasilje je nekaj podobnega kot temna materija v fiziki. Pričujoča knjiga vrže na nasilje šest stranskih pogledov, vseobsegajoča empatija z žrtvami pa deluje kot vaba, ki nas odvrača od mišljenja. Liberalni človekoljubi nas skušajo razsvetliti z nasprotovanjem vsem oblikam nasilja, izgleda pa, da si obupno prizadevajo odvrniti našo pozornost od pravih težav. V smislu naslednje anekdote: Med drugo svetovno vojno je v pariškem ateljeju obiskal Picassa nek nemški častnik. Koje videl Guernico, je vprašal: »Si ti to napravil?« Picasso je mirno odgovoril: »Ne, ti si to napravil!« Pri komunističnem nasilju lahko kažemo s prstom, opraviti imamo s subjektivnim zlom, z agenti. Ko pa opozorimo na milijone tistih, ki jih je pokončala kapitalistična globalizacija, od mehiške tragedije v 16. stoletju do holokavsta v belgijskem Kongu, nihče ne prevzame odgovornosti. Vodilni liberalni komunisti so Bill Gates, George Soros, vodilni pri Googlu, IBM-u, Intelu, eBayu. So čudaki, ki so prevzeli velike korporacije. Liberalni komunisti obožujejo humanitarne krize! Obožujejo maj '68. Njihov cilj ni v služenju denarja, ampak v tem, da spremenijo svet in posledično zaslužijo še več. Bill Gates je sedaj največji dobrotnik človeštva. Današnji liberalni komunisti z eno roko podarjajo tisto, kar so si z drugo roko najprej polastili. Tiranija, ki smo ji priča danes, dobiva nove preobleke. Zakaj je Kissinger, kije naročil bombardiranje Kambo-dže in prinesel smrt več deset tisočem ljudem, manjši kriminalec od tistih, ki so zakrivili kolaps Dvojčkov?
Mary Shelley, avtorica Frankensteina, da v osrednjem delu svoje knjige besedo monstrumu samemu. Hči Stalina in sinova Berie in Malenkova so opisali svoje očete kot družinske ljudi toplega srca. Vedno preseneča našo naivno etično zavest, kako lahko ljudje, ki zagrešijo nasilna dejanja zoper sovražnike, izkazujejo nežno skrb do lastne skupnosti. Ljubezen se vedno izkaže za edini naš delček, ki ostaja trden, medtem ko se svet stemni. Karikature preroka Mohameda so izšle v danskem Ijl-lands-Posten, in 99,9 odstotkov ljudi, ki so jih užalile v muslimanskem svetu in so demonstrirali, nikoli ni videla teh karikatur. Muslimanske množice so reagirale na kompletno podobo zahoda, ki popači zahod, kot orien-talistična podoba popači Orient. Sam jezik, sam medij nenasilja vključuje nasilje. Wagnerjanski junaki so obsedeni z brezpogojno strastjo do umiranja. Nesmrtnost je povezana z dobrim, smrtnost pa z zlom. Zato mora Kristus umreti. Zadnjemu velikemu izbruhu nasilja v francoskih predmestjih sta sledila opustošenje v New Orleansu in orkan Katrina. Tako konservativne kot liberalne reakcije na nemire so bile nezadostne. Nasilje in protinasilje sta v obeh primerih ujeta v smrtonosni začarani krog.
Evropska modernizacija se je širila več stoletij in imeli smo se čas privaditi na prelom, medtem ko je bil muslimanski simbolni univerzum mnogo brutalneje vržen iz tira. Tibetanski budisti in amiši v ZDA so globoko ravnodušni do neverujočih in njihovega načina življenja. Dalaj Lama vidi smisel tibetanskega budizma v sledenju sreči in izogibanju bolečini. Primarni greh zle osebe je, da je bolj zaposlena z drugim kot sama s sabo. Bogati nemški Židje so v poznih tridesetih letih v resnici izkoriščali nemške delavce in zapeljevali njihove hčere. Uganka izraelsko-palestinskega konflikta pozna edino možno rešitev - umik Izraelcev z Zahodnega brega in iz Gaze. Dostojevski je pred več kot stoletjem svaril pred nevarnostmi brezbožnega moralnega nihilizma. Evropa je edinstvena po tem, daje to prva in edina civilizacija, v kateri je ateizem povsem legitimna izbira. Ideja sodnega dne, ko bodo skupni dolgovi v celoti poplačani, je v sekularni obliki povzeta v moderni levičarski projekt, kjer dejavnik sodbe ni več Bog, ampak ljudstvo samo.
Žižek zaključi knjigo: »Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.«
Vladimir Kajzovar
Kolesarstvo
Fajt oblekel rumeno majico, Stare drugi
Stran 12
Strelstvo
S. Majcenovič je kljub normi ostal brez nastopa Stran 12
Kolesarstvo
Mlajši dečki končali prvi del sezone
Stran 13
Rokomet
Začetek priprav Ormo-žanov
Stran 13
Poletni tabor ŠŠ Juhuhu
Kapitan Banana in njegova posadka v boju za zaklad
Stran 14
Motokros
Brata Tadič v Avstriji
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zu-panc, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Turnir v Stojncih
Prvo mesto Labodu Dravi
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Ptuja so v slabe pol ure dosegli tri zadetke in si priigrali visoko prednost.
Nogometni klub Stojnci je bil v soboto in nedeljo organizator tradicionalnega nogometnega turnirja, na katerem so ob domači ekipi nastopili še Labod Drava, Aluminij iz Kidričevega in Bukovci. V nogometni oazi ob reki Dravi in pod srednjeveškim Borlom so ljubitelji nogometa in navijači vseh štirih udeležencev prišli na svoj račun, saj so lahko videli zelo zanimive in kvalitetne nogometne predstave. Vloga prvega favorita je bila namenjena ptujski Dravi, ki že naslednji vikend pričenja prvenstvo, in sicer bodo Ptujčani gostovali v Lendavi. To pomeni, da so tudi
v tem trenutku najbolj pripravljeni. Po sobotnih srečanjih, ko je kombinirano moštvo Drave premagalo Bukovce in Aluminij ter domačo ekipo Stojncev, sta se v nedeljo ljubiteljem nogometa obetala dva derbija. Prvi je bil med Stojnci in Bukovci v borbi za tretje mesto, ko so nogometaši iz Bukovcev ugnali domačine, ki so povedli v prvem polčasu. Očitno pa je, da so na začetku priprav in da so veliko energije potrošili v srečanju s Kidričani. Nekoliko so popustili, oziroma so Bukov-čani igrali disciplinirano, motivirano in borbeno ter uspeli doseči dva zadetka, ki sta po-
menila zmago in osvojitev tretjega mesta.
V najbolj pričakovanem srečanju med Labodom Dravo in Aluminijem pa so nogometaši iz Ptuja v slabe pol ure dosegli tri zadetke in si priigrali visoko prednost. Po tem vodstvu in šoku so pričeli igrati bolje tudi Kidričani, ki so nekajkrat za-pretili proti ptujskim vratom, vendar pa je bila prednost iz prvega polčasa prevelika in nogometaši Laboda Drave so zasluženo postali zmagovalci tradicionalnega nogometnega turnirja v Stojncih, ki si ga je v dveh dneh ogledalo veliko število gledalcev.
1. dan
BUKOVCI - LABOD DRAVA 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Grbec (40), 0:2 Prejac (57), 0:3 Dakovič (61), 0:4 Joldič (87)
BUKOVCI: Grabrovec, Šmigoc, Antolič, Vajda, Plohl, Kokot, Majer, Herga, Nežmah, Lah, Zorko, Modrič. Igrali so še: Bezjak, B. Zemljarič, Kodrič, Strelec, S. Zemljarič. Trener: Milivoj Jamnik.
LABOD DRAVA: Murko, Prejac, Jankovič, Gavez, Vrabl, Halilovič, Emeršič, Dakovič, Kronaveter, Ogu, Grbec. Igrali so še: Germič, Radetič, Kelenc, Horvat, Kurež, Joldič. Trener: Ljubinko Drulovič.
ALUMINIJ - STOJNCI 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Milec (75) ALUMINIJ: Lipovac, Topo-lovec, Gašparič, Krajcer, Bingo, Dugolin, Mandič, Djokič, Vese-lič, Ihebeshei, Vračko. Igrali so še: Sagadin, Dončec, Medved, Murat, Letonja, Marinič, Osaj, Milec, Šimenko. Trener: Bojan Špehonja
STOJNCI: Strelec, Rižnar, Golob, Kokot, Mlinarič, Klinger, Žnidarič, Habrun, Pernek, Zagoršek, Milošič. Igrali so še: Starčič, Mulej, Janžekovič, To-polovec, Fridauer. Trener: Robert Težački.
ZA 3. MESTO
STOJNCI - BUKOVCI 1:2 STRELCI: 1:0 Milošič (25), 1:1 Lah (75), 1:2 Nežmah (69) STOJNCI: Starčič, Rižnar, Golob, M. Kokot, Mlinarič,
Kdaj bo naslednji navijaški spopad?
V soboto so vsi, ki so povezani z nogometom doživeli še enega v nizu šokov, saj so se mariborski navijači ponovno izkazali, za nameček pa so se tokrat spravili na navijače hrvaškega prvoliga-ša Cibalie, ki je v mariborskem Ljudskem vrtu igrala prijateljsko nogometno tekmo. Seveda to ne bi smelo imeti nič z nogometom, vendar takšna dejanja mečejo slabo luč na šport, ki mu mnogi pravijo najbolj nepomembna stvar na svetu. Tokrat so se Viole (pa ne vse) ponovno izkazale. Ko letijo po zraku steklenice, kamnite ploščice, potem so tukaj še palice in drugi obvezni material, potem res to nima nobene zveze.
Če se je to že moralo zgoditi, potem dobro, da je to teden dni pred pričetkom novega slovenskega državnega prvenstva. Ali se bo to ponavljalo tudi na srečanjih slovenskih klubov? Upajmo, da ne, vendar moramo vse skupaj vzeti z rezervo, saj nikoli ne veš, kdaj se zaneti iskra, ki privede do vrelišča. Očitno je tudi, da se na tem področju nič ne naredi. Saj se ne spomnimo, da bi tem agresivcem, ki ogrožajo človeška življenja, prepovedali vstop na nogometna igrišča in omejili gibanja okrog njega. Če se nič ne zgodi, potem je to signal, da je dovoljeno prav vse. Kdo bo tisti, ki bo prvi potegnil in razrezal ta nasilniški gordijski vozel? Ob takšnih dejanjih so v veliki nevarnosti drugi ljubitelji nogometa in pravi navijači, ki jim takšni delajo medvedjo uslugo.
Če je kaj dobrega, potem je vsaj to, da na Ptuju ni takšnih agresivnih navijačev Drave, ki vso tekmo glasno vzpodbujajo svoje ljubljence. Vendar pa sta za incident potrebna dva. Vsaj pri nas je potrebno ohraniti takšen nivo, kot ga imamo, čeprav ravno ob gostovanju Maribora pride do nepredvidenih situacij, ki pa na srečo niso kritične.
Za zadnji dogodek v Mariboru, ki v bistvu nima kaj iskati na športnih straneh, pa pričakujemo, da so policisti le uspeli koga popisati in da ga bodo spravili pred sodnika in bo temu primerno kaznovan.
Danilo Klajnšek
Klinger, Žnidarič, Habrun, Fri-dauer, Zagoršek, Milošič. Igrali so še: Strelec, Topolovec, Mu-lej, Pernek, Janžekovič. Trener: Robert Težački.
BUKOVCI: Grabrovec, Mez-narič, Antolič, Vajda, Plohl, Kosez, S. Kokot, Majer, Herga, Nežmah, Lah. Igrali so še: Zor-ko, Modrič, Šmigoc, Bezjak, Kodrič, Štrafela, B. Zemljarič, S. Zemljarič. Trener: Milivoj Jamnik.
ZA 1. MESTO
LABOD DRAVA - ALUMINIJ 3:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Zilič (6), 2:0
Bošnjak (24), 3:0 Kelenc (28)
LABOD DRAVA: Murko, Radetič, Filipovič, Andjelko-vič, Grižonič, Halilovič, Dre-venšek, Bošnjak, Kelenc, Zilič, Dakovič. Igrali so še: GErmič, Grbec, Kronaveter, Jankovič, Vrabl, Emeršič. Trener: Ljubin-ko Drulovič.
ALUMINIJ: Lipovac, Topo-lovec, Gašparič, Krajcer, Bingo, Dugolin, Mandič, Marinič, Ve-selič, Ihbesei, Vračko. Igrali so še: Sagadin, Dončec, Medved, Murat, Letonja, Djokič, Milec, Pavlin, Šimenko. Trener: Bojan Špehonja.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Tekma za tretje mesto se je odvijala med domačini Stojnčani in sosednjimi Bukovčani.
Turnir si je v dveh dneh ogledalo veliko število gledalcev.
Kolesarstvo • Dirka na Quinghai Lake
Stare drugi, Fajt oblekel rumeno majico
Če so kolesarji Perutnine v petek na dirki Quinghai Lake začeli dobro, so v soboto še bolje nadaljevali. Namreč Matej Stare je drugi dan dirke v prvi etapi zasedel drugo mesto, tik za petkovim zmagovalcem Dancem Rasmussenom.
Izredno zahtevna prva etapa, saj so morali kolesarji prevoziti 145 km, v kateri pa so se iz Xi-ninga (2250 m. nm. v.) povzpeli na Quinghai Lake (3445 m. nm. v.). Bolj kot vzpon je kolesarje motila visoka nadmorska višina. Večji del etape sta bila
v ospredju dva kolesarja, ki pa sta si privozila največ 3 minute prednosti pred zasledovalci. V ozadju se je sicer glavnina večkrat razdvojila, najprej zaradi vzpona, kasneje še zaradi vetra, a so se kolesarji vseeno polovi-li. Zmagovalca je tako odločil ciljni sprint, v katerem je kot že rečeno zmagal Rasmussen.
Fajt zmagal na dirki 2. HC
Kolesarji Perutnine so po
sobotnem drugem mestu Mateja Stareta v nedeljo dosegli zmago s Kristjanom Fajtom in oblekli rumeno majico.
Že takoj po startu na petem kilometru sta pobegnila Kristjan Fajt in Kvacuk, ki sta si v deževnem in hladnem vremenu privozila že sedem minut prednosti pred glavnino. V ozadju so tempo narekovali Danci in ekipa Rock Racing. 20 kilometrov pred ciljem je bil vzpon tretje kategorije in tam je bila prednost Fajta le še trideset sekund. Kvacuk je spustil Fajta, iz
Matej Stare je drugi dan dirke v prvi etapi zasedel drugo mesto (na sliki levo).
Foto: Marjan Keiner
Rezultati 1. etape (145,5 km)
1.	Alex Rasmussen, Danska
2.	David McCain- Giant Asia Racing
3.	Oscar Sevilla Ribera - Rock Racing
4.	Charles Huff Bradley - Jelly Belly CY
5.	Michael Creed- Rock Racing
6.	Gregor Gazvoda- Perutnina Ptuj
Rezultati 2. etape
1.	Kristjan Fajt (Slo) Perutnina Ptuj
2.	Hossein Askari (Irn) Tabriz Petrochemical Team
3.	Michael Morkov Christensen (Den) Denmark
4.	Emiliano Donadello (Ita) Serramenti Diquigi ovanni-Androni
5.	Gabriele Missaglia (Ita) Serramenti Diquigi ovanni-Androni
6.	Blazej Janiaczyk (Pol) Poland
7.	Sebastian Siedler (Ger) Skil-Shimano
8.	Tom Veelers (Ned) Skil-Shimano
9.	Casper Jorgensen (Den) Denmark
10.	Nicholas Sanderson (Aus) Jelly Belly Cycling Team 13. Jure Kocjan (Slo) Perutnina Ptuj
21. Matej Stare (Slo) Perutnina Ptuj 24. Mitja Mahorič (Slo) Perutnina Ptuj
34.	Gregor Gazvoda (Slo) Perutnina Ptuj
35.	Kristjan Koren (Slo) Perutnina Ptuj 50. Matija Kvasina (Cro) Perutnina Ptuj
Skupno po treh etapah
1.	Kristjan Fajt (Slo) Perutnina Ptuj
2.	Hossein Askari (Irn) Tabriz Petrochemical Team
3.	David Mccann (Irl) Giant Asia Racing Team
4.	Michael Morkov Christensen (Den) Denmark
5.	Oscar Sevilla Ribera (Spa) Rock Racing
6.	Casper Jorgensen (Den) Denmark
7.	Gabriele Missaglia (Ita) Serramenti Diquigiovanni-Androni
8.	Matej Stare (Slo) Perutnina Ptuj
9.	Sebastian Siedler (Ger) Skil-Shimano
10.	Gregor Gazvoda (Slo) Perutnina Ptuj 16. Mitja Mahorič (Slo) Perutnina Ptuj 19. Kristjan Koren (Slo) Perutnina Ptuj 38. Jure Kocjan (Slo) Perutnina Ptuj 42. Matija Kvasina (Cro) Perutnina Ptuj
Namizni tenis
Edina zmaga proti Poljski
V Terniju v Italiji se je na 52. evropskem mladinskem in kadetskem prvenstva zbralo kar 591 igralk in igralcev iz 47 držav v mladinski in kadetski konkurenci, ki se bodo med seboj pomerili najprej v ekipni, nato pa še v posamični konkurenci in v dvojicah.
Selektorja mladinskih reprezentanc Darjan Vizjak (ženske) in Marjan Oražem (moški) sta določila, da bodo v Italijo odpotovali: kadetinje Anja Garmut (Prevent Radlje), Nina Zupančič (Logatec) in Alex Galič (Preserje); kadeti Jurij Zdovc, Žiga Urbanc (oba Rakek), Ervin Železen in Patrik Sukič (oba Kema Puconci); mladinke Manca Fajmut (Fuži-nar Interdiskont), Kristin Fato-rič (Arrigoni Izola), Ivana Zera, Vesna Rojko (obe Ptuj) in Ana Verdinek (Logatec) ter mladinci Jan Žibrat (Sobota), Matic Slodej (Muta), Dominik Škra-ban in Ožbej Poročnik (oba Kema Puconci). Uvodni dan je
bil je rezerviran za treninge in aklimatizacijo igralcev, nato pa so se že pričela ekipna tekmovanja, ki bodo trajala do torka, od četrtka do nedelje pa so na vrsti posamična tekmovanja in tekmovanja dvojic. V ekipni konkurenci bodo oziroma so v elitni konkurenci nastopile le mladinke, katerim bo cilj obstanek, medtem ko se bodo kadetinje, kadeti in mladinci poskušali uvrstiti med najboljših 16. Med posamezniki največ pričakujejo od Fajmutove in Žibrata, uspeh iz prvenstva 2006 v Sarajevu, ko je osvojila bronasto kolajno, pa bo poskušala ponoviti tudi dvojica Žibrat/Slodej.
Znani so tudi že žrebi za ekipna tekmovanja. Kadetinje bodo nastopile na 2. nivoju v skupini G skupaj z Armenijo, Avstrijo in Finsko, kadeti bodo nastopili na 2. nivoju v skupini F s Finsko, Švico in Armenijo, mladinke nastopajo na 1. nivoju v skupini C s Poljsko, Nem-
čijo in Madžarsko, mladince pa čaka nastop na 2. nivoju v skupini J z Nizozemsko, Švico, Makedonijo in Armenijo. Konkurenca je izredna, tako da našim ne bo lahko, vseeno pa jim želimo veliko sreče in predvsem tega, da bodo lahko prikazali svojo najboljšo igro.
Med mladinkami so Slovenke že odigrale nekaj srečanj. Proti Nemčiji so izgubile 3:1. Edino zmago je dosegla Manca Fajmut. Od ptujskih tekmovalk je nastopila Ivana Zera, ki je izgubila, tudi drugi ekipni dvoboj so Slovenke izgubile, in sicer proti sosedom iz Madžarske 3:0. Proti Poljski so bile naše uspešne, saj so zmagale s 3:1. S to zmago so naše igralke osvojile tretje mesto in nato igrale proti Ukrajini, kjer so bile poražene 3:2. Od dveh ptujskih igralk je Ivana Zera nastopila na vseh ekipnih dvobojih, Vesno Rojko pa bo nastopila v posamični konkurenci.
Danilo Klajnšek
glavnine pa se je do Fajta preselil Iranec Hossein Askari iz ekipe Tabriz Petrochemical Team. Skupaj sta nadaljevala proti cilju, a Iranec ni bil kaj dosti močen, da bi lahko Fajtu menjaval v ospredju, zato je bila negotovost velika, da bo beg uspel. Zadnjih 20 km je šlo na vso moč, saj je le tako beg uspel. Iranec ni bil ravno v pomoč pri begu, zato je večino dela Fajt naredil sam. V ozadju je bil tempo glavnine peklenski, saj je večina ekip računala na sprint. "300 metrov pred ciljem sem začel sprint, saj sem videl, da so kolesarji glavnine že cisto blizu, potem sem si pa mislil, naj bo, kar bo. Po celodnevnem pobegu sem uspel za nekaj sekund in dosegel eno svojih največjih zmag," je povedal Fajt po cilju.
Po besedah direktorja Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je to največja zmaga za klub doslej. Na takšni dirki, pod takšnimi pogoji.
Marjan Kelner
Kristjan Fajt čez ciljno črto
Foto: Marjan Kelner
Nogomet • Iz Drave Ptuj
Upanje na uspešen štart
Ta vikend bodo nogometno sezono v Sloveniji odprli nogometaši v prvi slovenski nogometni ligi. Teden do prvenstva bodo trenerji izkoristili za razne taktične variante in odpravljanje napak, ki so jih opazili v pripravah. Korenito se ne da nič spremeniti. Njihovo delo se bo videlo na igrišču in seveda ne bodo po prvem odigranem krogu vsi zadovoljni. Nogometaši Laboda Drave so se pripravljali na Ptuju, odigrali nekaj prijateljskih tekem, generalko pa so imeli na turnirju v Stojncih. Prišlo je do sprememb na trenerski klopi, kjer je dirigentsko palico prevzel Ljubinko Drulo-vič, do sprememb pa je prišlo v igralskem kadru. Nekateri so odšli, nekateri prišli, v bistvu pa je jedro ekipe, ki je igrala v minuli sezoni, ostalo isto. Same priprave so potekale mirno, predvsem pa delovno. Vsi igralci so dobili svojo minutažo in sedaj bodo najboljši nagrajeni z uvrstitvijo v udarno enajsteri-co. V pogovorih z igralci nismo zvedeli nič drugega, kot smo že zapisali. Vsi so zadovoljni z delom in komaj čakajo, da se
prvenstvo prične. Fantje so tudi enotni, da se lanska slaba sezona ne sme ponoviti, saj je bilo razočaranj preveč. Gledalci in navijači bodo kaj hitro videli kako in kaj. Vedo pa, da je ekipa spremenjena in ji bodo vsekakor dali čas. Tega pa nogometaši Drave ne bodo imeli, saj jih že ta vikend čaka uvodni nastop v Lendavi, ki se je za slovenske razmere izredno okrepila in Lendavčanom bo šlo samo za zmago, vse drugo pa bi bilo za njih veliko razočaranje. Seveda nogometaši Drave ne bodo sami, Lendava namreč ni daleč in marsikateri ljubitelj nogometa bo želel ogled te tekme v živo. Veliko se pričakuje od novincev, veliko ljubiteljev nogometa pa si želi tudi zdravega in dobro pripravljenega Roka Kronavetra, ki se očitno hitro vrača po poškodbi. Torej adute imajo oboji, saj eden drugemu veljajo za tradicionalno neugodnega nasprotnika.
Pred pričetkom prvenstva je tudi veliko ugibanj o morebitnem novem prvaku in ekipi, ki bo zapustila prvoligaško nogometno druščino. Kljub odho-
dom nekaterih nogometašev v ta krog za pridobitev naslova ostajajo dvakratni državni prvaki iz Domžal, pokalni zmagovalci Interblock iz Ljubljane, bok ob njih bi naj bili Koprčani in Goričani, v borbo pa naj bi se vključili še vijoličasti iz mariborskega Ljudskega vrta. Očitno je, da naj bi si vsi drugi razdelili preostala mesta; in kot da so pozabili na močno okrepljenega povratnika v 1. slovensko nogometno ligo Rudar iz Velenja, Primorje, Nafto in na koncu Dravo. Po razmišljanju nekaterih nogometnih strokovnjakov naj se Dravi ne bi pisalo dobro, vendar so takšna razmišljanja privlečena za lase. Pred nogometaši v 1. slovenski nogometni ligi je 36 krogov. Drava pa ima dobro kombinacijo igralskega kadra povezanega z izkušenimi nogometaši in mladimi, ki so bili tudi člani mlade reprezentance Slovenije in Hrvaške ter se želijo samo dokazovati. Na njih, kot da so ti nogometni veleumi pozabili (Drevenšek, Kelenc, Kronave-ter, Bošnjak).
Danilo Klajnšek
Strelstvo m Srečko Majcenovič
Kljub normi ostal brez nastopa
Za Srečka Majcenoviča, sicer strelca z zračnim orožjem med invalidi, je praktično končana sezona. Ob obilici priprav in
nekaj tekmah je Srečko sicer izpolnil normo za nastop na paraolimpijadi, ki bo v Pekingu. Žal pa ni imel sreče, saj so mlini v mednarodni strelski organizaciji mleli po svoje. Slovenskim strelcem sta bili dodeljeni samo dve mesti, žal pa ni bilo tu Srečka Majceno-viča. Povabilo so tokrat dobili strelci iz Hrvaške in Srbije, kjer pa njihovi najboljši komaj dosegajo rezultate našega strelca. V letu 2008 je Srečko Majce-novič na državnem prvenstvu osvojil drugo mesto, v Turčiji je bil šesti v stoječem položaju, leže je bil deseti. V nemškem
Hessnu je osvojil deveto mesto v disciplini stoje. V Beogradu, ob sicer nenormalnih pogojih, je bil stoje trinajsti, v ležečem položaju pa je zasedel sedmo mesto.
Je pa težko sprejeti, da če izpolniš predpisano normo za nastop, potem tega ne moreš tudi storiti, kar seveda ni prav, saj vemo, da so nastopi na olimpijskih in paraolimpijskih igrah želja vsakega športnika. Takšne odločitve pa gredo vsekakor v škodo tekmovalcev in njihovih spremljevalcev.
Danilo Klajnšek
Foto: Arhiv
Kolesarstvo
Zgodovinsko potovanje na Kitajsko
Na sliki so od leve Stare, Mahorič, skrajno desno Fajt
V petek je sedem kolesarjev Perutnine Ptuj startalo na uvodnem 3.8 kilometra dolgem prologu dirke okoli največjega slanega jezera na Kitajskem - Quingai. Na največji dirki na Kitajskem ter zraven malezijske Tour de Langkawi najpomembnejše v azijskem prostoru, bo nastopilo 147 kolesarjev iz 21 moštev.
Ptujčani so eno redkih moštev iz razreda Continental, prisotna bodo številna iz svetovnega vrha kolesarskega športa. Tako je bil na primer lani ob koncu oblečen v rumeno majico italijanski veteran Gabriele Missaglia, pred leti sta zmagala že tudi njegov rojak Damiano Cunego ter Američan Tom Da-nielson. Dirka je letos na sporedu sedmič, od Slovencev je na njej že nastopal Janez Brajko-
Rokomet
vič. Tekmovanje pomeni tudi prelomnico za slovensko kolesarstvo, saj bodo perutninarji prvo moštvo, ki bo nastopilo na dirki kategorije HC (»horse class«). Doslej so bile skrajni domet dirke prve kategorije, izziv za prihodnost pa bodo še nekaj časa ostale le dirke iz serije Pro tour.
»To je ena redkih priložnosti, da smo dobili povabilo organizatorja. Seveda ga nismo mogli zavrniti. Praksa v svetu kolesarstva je takšna, da se poskušaš sam znajti, kakor veš in znaš, da prideš do nastopa na tisti dirki, kjer bi si želel. Vendar so bila tokrat poplačana vsa naša prizadevanja od začetka sezone. Trenutno smo na četrtem mestu v točkovanju Europe tour in smo najboljše moštvo iz razreda Continental. Orga-
29. julija začetek priprav Ormožanov
Rokometaši Jeruzalema, ki so minulo prvenstvo končali na šestem mestu v državi, uživajo zaslužene počitnice, a le do torka, 29. julija, ko bo trener Saša Pra-potnik sklical prvi trening.
Tudi letošnje priprave bodo opravljene v domačem v okolju, načrtovanih pa je devet do deset pripravljalnih tekem z naslednjimi tekmeci: Varteks Varaždin, PIPO Čakovec, Medveščak Zagreb, Dubrava, Klima Petek Maribor, Ptuj. Na pripravah ormoški ljubitelji zagotovo ne bodo več videli Matjaža Pisara (Ptuj) in Marka Bezjaka (Gorenje Velenje). Novi obrazi v Ormožu so krožni napadalec Darjan Ivanu-ša (Gold Club), vratar Boštjan Belec (Klima Petek Maribor) in srednji zunanji Alen Melnjak (Varteks Varaždin). Sezona se bo pričela 5. in 6. septembra s super pokalom v Kopru, priče-tek prvenstva pa je na sporedu teden dni kasneje. Žreb Ormoža-nom ni bil naklonjen, saj jih že uvodoma čakata dva sila težka obračuna - najprej na Hardeku gostuje okrepljeni Merkur iz Škofje Loke, nato sledi gostovanje pri trboveljskem Rudarju. V 3. krogu je na Hardeku na vrsti poslastica v obliki gostovanja
nizatorji tega niso spregledali, mi pa smo počaščeni, da lahko nastopamo na tako veliki dirki,« je v torek pred odhodom povedal direktor ptujskega kluba Rene Glavnik. Tokrat je za spremembo tudi sam del petčlanske spremljevalne ekipe, kar sicer ni njegova navada. »Sprva nisem imel namena iti, a so me fantje prepričali, naj grem zraven. Zdaj nisem več povsem prepričan, da sem storil prav,« se je Glavnika lotevala »potovalna mrzlica«.
Kitajska dirka velja za povsem specifično preizkušnjo. Sprva se bodo morali tekmoval-
ci v zelo kratkem času privaditi na časovno razliko, a to še ni vse, drugo bo precej težje. Proga je namreč speljana po tibetanskem platoju na nadmorski višini od 1800 do kar 3800 metrov, kjer je zrak zelo »redek«, vsebnost kisika pa tudi do štirideset odstotkov manjša kot na morski gladini. Utrujenost bo prišla dosti hitreje do izraza, a dirka je že brez tega zelo zahtevna. Morda jim bo malce v uteho spodbuda občinstva, saj se vsako leto ob cestah zbere okrog dva milijona gledalcev. V desetih dneh bodo kolesarji skupno prevozili 1342,6 kilometra. Najdaljša etapa do dolga 214 kilometrov, najbolj razgibana pa bo imela skoraj 4000 tisoč metrov višinske razlike. Tekmovanje bo trajalo vse tja do naslednje srede.
»Zaradi res specifičnih razmer je težko kaj napovedovati. Nadmorska višina je zelo pomemben faktor za kolesarje, ki potrebujejo ogromne količine kisika. Verjetno bo precej odvisno od vsakega posameznika. Mislim, da če nam bo to težavo uspelo dobro prebroditi, smo dovolj dobro pripravljeni, da se lahko potegujemo tudi za zmago, v nasprotnem primeru se bomo borili, da sploh vidimo ciljno črto,« je povedal športni direktor Srečko Gli-var. Ptujski strateg trenutno najbolj zaupa Mitji Mahoriču, Gregorju Gazvodi, Mateju Sta-retu, Kristjanu Korenu, Juretu Kocjanu, Matiji Kvasini ter Kristjanu Fajtu.
UG
Kolesarstvo
Na dirkališču končali prvi del sezone
Prvi del sezone so kolesarji iz najmlajših kategorij končali z državnim prvenstvom na dirkališču, ki se je v soboto odvijalo v Kranju. Dečki A, B in C so vozili v štirih disciplinah -na sprin-terskih 500 metrov, na 2000 metrov (najmlajši 1200 metrov) ter dveh skupinskih dirkah, na točke in končni cilj. Najuspešnejši štajerski kolesar je bil Le-narčan Simon Komperšak, ki je v kategoriji dečkov A osvojil zlato ter dve srebrni medalji.
Precej številčnejše ptujsko moštvo je doseglo osem uvrstitev med deseterico. Najboljša vožnja je uspela Simonu Vo-grincu, ki je med dečki C na 1200 metrov osvojil peto mesto, Tomi Jerenko je bil v leto starejši kategoriji na 800 metrov daljši progi sedmi. Fantje so na dirkališču na Gorenjskem
nastopili prvič.
»Z rezultati smo zadovoljni, glede na to, da tovrstnih izkušenj fantje nimajo. V bistvu je celo moštvo letos novo. Tisti, ki so na drugih dirkah največ pokazali, so bili tudi tokrat med najuspešnejšimi. Najbolj me veseli, da so dečki A, ki so imeli največ težav z lovljenjem konkurence, že ujeli priključek,« je povedal trener mladih perutni-narjev Jernej Finšgar.
V ptujskem klubu po napornem prvem delu sezone načrtujejo kratko pavzo, nato pa bodo sledile priprave še na drugi del sezone. Ta se bo pričel 22. avgusta, le teden dni kasneje pa jih čaka pomemben nastop na državnem prvenstvu v cestni dirki v Šenčurju, prav tako na Gorenjskem.
UG
Ptujski dečki C s trenerjem Jernejem Finšgarjem
slovenskih prvakov iz Celja.
V novi rokometni sezoni naj bi v slovenskem rokometu prišlo do nekaterih sprememb. Predvsem revolucionarna je ideja o žrebu sodniških parov in ne delegiranju, kot je bilo doslej. Na zadnjem zasedanju Združenja rokometnih prvoligašev Slovenije (ZROPS) v Logarski dolini so sprejeli zanimive sklepe, ki bi lahko pomenili preobrat v pravo smer v slovenskem rokometu. Tako sodniki naj na svojih dresih ne bi več imeli posameznih sponzorjev, poskušali jim bodo pomagati z enotnim sponzorjem, ki ni povezan z nobenim izmed klubov. Poleg tega naj bi delegiranje sodnikov zamenjali z žrebom, a tako, da par enemu klubu ne bo mogel soditi več kot dve tekmi zapored. Pred ZROPS in sodniki pa so še pogajanja o dvigu plačil (sodniški par zahteva dvig s sedanjih 443 evrov bruto za oba sodnika na 720 evrov).
Obeta se nam zanimiva sezona, kjer bosta Celje in Cimos Slovenijo zastopala v Ligi prvakov, Gorenje in Merkur v pokalu EHF ter Trimo v pokalu pokalnih zmagovalcev.
UK
Ženske! Na kolo! Ampak s krilom in korzetom.
Odkrito: kolo je bilo mejnik za športno udejstvovanje ter enakopravnost žensk v današnjem svetu! V stari Grčiji so ženske imele svoje olimpijske igre (Herine igre), potem pa so bile dolga stoletja izključene iz javnosti in so morale tudi športno mirovati. V 18. stoletju so počasi začele spreminjati ustaljene navade in so se med drugim začele prebijati tudi v svet športa - tudi s kolesarjenjem.
Prvi nastop ženske kolesarke.
Leta 1869 je ženska, bila je Francozinja, prvič nastopila na kolesarski dirki po Bor-deauxju. Stvar je šla potem hitro naprej. Leta 1888 so se ženske lahko že včlanile v kolesarski klub, in sicer v Kolesarski klub Chicago. Leto kasneje je bilo prvič organizirano šestdnevno žensko kolesarsko tekmovanje. Kje drugje kot v Ameriki, v New Yorku. Leta 1890 se je Fanny Bullock Workman s svojim možem odpravila na 10-letno potovanje po Evropi, Alžiriji in Aziji. Šla sta s kolesom, seveda. Leta 1894 se je Annie Kopchovsky kot prva ženska odpravila na pot okoli sveta. Potovanje je trajalo 15 mesecev, z njim je zaslužila $ 5,000. Toda šele leta 1958 ^so lahko ženske prvič nastopi-Jle in tekmovale na svetovnem Siprvenstvu v kolesarjenju.
Kaj imata skupnega kolo in enakopravnost žensk?
Ženska na kolesu ni bila ravno podoba, ki bi jo naši predniki radi gledali. Takratno mnenje je bilo, da uporaba kolesa vpliva na izgled, da naredi žensko zelo nežen-stveno in robato, kar ni bila priljubljena podoba ženske v očeh moških. Po mnenju velike večine so atributi ženske malo zaobljena postava, nežnost in gracilnost. Za uporabo kolesa pa je potrebna moč. Anton Aškerc je zapisal: »Ženska telesna močje povsem nekaj drugega nego moška. Od te prirode ženska vendarle ni ustvarjena za to, da bi s telesno močjo impo-nirala: žensko telo namreč reprezentatira v prvi vrsti gra-cijo, lepoto, milino in prelest. To je prava ženska moč!« A to je bilo že davno nazaj, takšni nazori so danes šteti za staromodne in danes je malo žensk, ki ne bi znale in želele kolesariti, predvsem med mladimi ženskami, še manj pa je takih, ki bi se jim kolesarjenje zdelo neženstveno in sporno.
Korzet na kolo!
Gre seveda tudi za modo, to večno diktatorko obnašanja in videza tako žensk kot moških, toda ženske jo nedvomno bolj upoštevajo in ji večkrat sledijo. In moda
19. stoletja je zapovedovala ženskam, da nosijo korzet! Predstavljajte si, kako bi se počutili v tesno oprijemajočem in dih jemajočem kor-zetu in to še na kolesu! In hlače! Lepo vas prosim, to vendar ni garderoba za ženske v 19. in tudi še marsikje ne v 20. stoletju! Ženske so torej bile primorane nositi krila, nato so je v modo pritihotapila vmesna varianta t.i. hlačno krilo. In nastajala so tudi lažja in udobnejša obuvala.
Danes kolesarska moda, ki je tudi danes zelo prisotna in se ji ne moremo ogniti, ne loči ženskih in moških oblačil. Za vse, ki si želijo kolesariti, ima priročne, udobne in tudi lepe in zapeljive rešitve.
Ženska in kolo ponekod ne gresta skupaj.
Vendar se kljub temu malo ozrimo naokoli. Še zmeraj namreč obstajajo države, kjer je ženskam uporaba kolesa nedovoljena. Ena izmed teh držav je Iran. Njihovo mnenje je, da ženska ne sme kazat svojih čarov in kolo le-te vzpodbuja. Zato so ponudili posebno kolo za ženske, ki ima kabino, v kateri se ženska ne vidi.
Zgled za kolesarke.
Danes je celo obratno kot pred desetletji - danes smo
priča vzpodbujanju kolesarjenju žensk. Pred dobrim letom se je klub Polet odločil, da naredi žensko ekipo kolesark. Sestavili so jo iz rekreativne ekipe Polet in deklet, ki so uspešne na rekreativnem kolesarskem področju že nekaj let. Selektor je Gorazd Penko in danes ima Polet ekipo 10 žensk, ki aktivno vadijo in se udeležujejo tekmovanj. Srečujejo se dvakrat na teden, vadijo pa po planu g. Penka. Mnoga od deklet so mame, zaposlene in se ukvarjajo z mnogimi stvarmi, vendar si vzamejo čas tudi zase in kolesarijo. In so tudi zgled in vzor mnogim drugim, manj aktivnim ženskam, ki mogoče omahujejo, ko razmišljajo o rednem, vendar še vedno rekreativnem kolesarjenju. Pa ni nobene potrebe, samo odločiti se je treba! Tako kot pri mnogih drugih stvareh. In kolesarjenje je šport, ki nam povrne vsak vložek, v obliki samozadovoljstva, dobrega počutja in dviga splošne telesne aktivnosti. Prepričani smo, da se nam bo na Poli maratonu ženska ekipa Polet pridružila, prepričani smo tudi, da bo tudi na letošnjem Poli maratonu vsaj toliko žensk kot moških, tako kot je bilo tudi na preteklih maratonih. Kolesarjenje je namreč šport za vse!
Tilen Mrgole, Di@log Co.
Foto: UG
Foto: arhiv
Mala Nedelja • Poletni tabor športne šole Juhuhu
Kapitan Banana in njegova posadka v boju za zaklad
Poletne počitnice so čas, ko veliko otrok ne ve, kaj početi. Rešitev za tovrstne težave ponuja športna šola Juhuhu, ki že tretje leto zapored organizira poletne tabore. Pet dni brez staršev, mobilnih telefonov, brez računalnikov, televizorjev in s samo enim najljubšim medvedkom pod šotorom otroci doživljajo kot pravo malo avanturo.
Športna šola Juhuhu, katere predsednik je svetovno znani ptujski boksar Dejan Zavec, že po tradiciji nekaj let organizira poletne tabore za otroke. Tako kot vsako leto tudi tokrat taborijo v neposredni bližini kopališča Bioterme. Kot so nam povedali organizatorji, je ta tabor že tretji po vrsti in so mu, glede na to, da je veliko otrok, ki so že tretjič z njimi, dodali novo tematiko, ker so imeli do zdaj samo športne tabore, tokrat pa so vpletli zgodbo, ki je rdeča nit celega tabora, zgodbo o gusarjih. Ideja je nastala že na smučanju, ko je starše zanimalo, kaj bodo otrokom ponudili poleti in takrat je Tomi Jagarinec, vodja športne šole, bolj za šalo kot zares rekel, da bodo gusarji. Tega so se lotili precej zares, saj so izdelali gusarsko ladjo, gusarska oblačila, skrili zaklad, ki ga otroci iščejo ipd. "Gre za celo zgodbo, ki se odvija vseh pet dni in lahko potrdim, da se je izkazalo kot zelo dober korak naprej v primerjavi z lani, ko sicer tudi ni bilo slabo, vendar je odziv otrok bistveno drugačen in verjetno tega nikjer drugje ne morejo doživeti na tak način, kot tukaj, da se sami preizkusijo v taki avanturi. Tabor se je izkazal kot res najboljši do sedaj, ker se da skozi to tematiko animirati prav vse, v preteklosti so bili morda tisti starejši malce prikrajšani, sedaj pa se prav vsi aktivno vključujejo v zgodbo. Ponavadi o teh stvareh le berejo in gledajo po televiziji. Navdušenje otrok je tako veliko, da bi nekateri najraje ostali še po koncu tedna," je povedal Tomi Jagarinec, na taboru bolj znan kot kapitan Banana, ki mu pomaga še devet podka-pitanov, izkušenih učiteljev, ki jim je delo z otroki v veliko veselje. Otrok se je in se jih bo do konca poletnih taborov zvrstilo okoli 400. Stari so v povprečju 8 let, najmlajši celo 5 let, najstarejši pa do 12 let. Športne aktivnosti so še vedno prisotne, kak dan si privoščijo skok s krova v morje - v Bioterme, postavijo trampoline in skačejo, streljajo z lokom, gredo se igre brez meja, izdelujejo meče. Kadar je slabo vreme, se kopajo v pokritem bazenu Bioterm, imajo pa tudi tečaj angleščine.
Kako se je vse skupaj pravzaprav začelo
Kapitan Banana je doživel brodolom in našel Črni biser sredi Štajerske. Odločil se je, da ga bo ohranil pri življenju,
Velikanska ladja, na kateri taborijo in plujejo mali gusarji.
zato ga je obnovil in razpisal, da potrebuje novo posadko. Tako se v pettedenskem križarjenju lahko vsak ponedeljek prijavijo otroci in postanejo del posadke. S tem prevzamejo odgovornost, da bodo pomagali čuvati in braniti zaklad, ki je v nevarnosti zaradi razbojnika Blekija, ki ga hoče na vsak način ukrasti. Člani posadke so po enem tednu zelo utrujeni, zato vsak teden prihajajo novi, da uspejo braniti zaklad. Njihovo plačilo je en zlatnik in en obrok na dan. Svobodo si kupijo z zlatniki, zato mora vsak do konca tedna zbrati dovolj zlatnikov, da sme domov. Mali gusarji se morajo strogo držati posebnih gusar-skih pravil, ki jih določa gusar-ski kodeks. Pravila pravijo, da
gusar uboga svojega kapitana, ne krade svoji posadki, na boj mora biti pripravljen 24 ur na dan, na vsakem koraku mora
Navdušenje gusarske posadke ob osvojitvi zaklada
Foto: Črtomir Goznik
Razbojnik Bleki nagaja malim gusarjem.
Foto: Črtomir Goznik
iskati zaklad in ob bojnem alarmu zapustiti vsakršno delo ter se javiti v bazi palube, umiva pa se lahko le, kadar to dovoli
kapitan. Če kdo prekrši katero izmed pravil, ga po gusarskem kodeksu čaka kazen, ta je lahko plačilo z zlatniki, dnevna ali nočna straža, delo na javnih mestih ali zaprtje v samico.
Zgodba se zaplete, ko Bleki že prvi dan ukrade zaklad, obstaja pa tudi zaklad s srcem. Bleki je namreč star že 750 let in brez tega srca ne more.
Motokros
Brata Tadič v Avstriji
Mlada in obetavna voznika motokrosa Kristjan in Peter Tadič sta nastopila na ligaškem tekmovanju v Avstriji, kjer je bila številčna in močna konkurenca. V svoji kategoriji do 125 ccm sta zelo dobre rezultate dosegla v kvalifikacijski vožnji in se oba uvrstila v finalni del. Kristjan je dosegel šestnajsti čas, Peter pa
Tako mu člani posadke ukradejo ta zaklad, on ga ukrade nazaj in tako se zgodba odvija dalje. Celotedenska zgodba se torej vrti okoli iskanja zaklada. Blekija vedno preženejo, vendar se vsak teden znova vrača in zato se vsak teden nova posadka bori z njim.
Patricija Babosek
osmi. V obeh vožnjah v konkurenci pa jima ni šlo najbolje, čeprav sta dosegla solidne uvrstitve. Kristjan je bil v prvi vožnji 27, v drugi pa 24 ter v skupnem seštevku osvojil 23.-25. mesto. Peter je v prvi vožnji osvojil sedemnajsto mesto, v drugi pa trinajsto. V skupnem seštevku pa je zasedel 13.-15. mesto.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Brata Tadič med obema dirkama
Mali nogomet
Foto: Črtomir Goznik
Gusarji rešujejo svojega kapitana Banano, ki ga je Bleki zvezal ob drevo.
Pokal na Ptujsko Goro
Športno društvo Apače je bilo organizator nočnega turnirja v malem nogometu. Očitno je lepo vreme in želja po igranju naredilo svoje, saj se je turnirja udeležilo osemnajst ekip. Dober nogomet pa je spremljalo veliko gledalcev. V finale so se uvrstile tri ekipe, in sicer Hobit Pub
Apače, Gaberje in Trgovina Zoro s Ptujske Gore, kjer so igrali po sistemu vsak z vsakim. REZULTATI: Hobit Pub Apače - Gaberje 2:2, Hobit Pub Apače - Trgovina Zoro 1:4, Gaberje - Trgovina Zoro 2:3.
VRSTNI RED: 1. Trgovina Zoro Ptujska Gora, 2. Gaberje, 3. Hobit Pub Apače.
Danilo Klajnšek
maraton

Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Letališče Moškanjci pri Ptuju
Foto: DK
6. september 2008
Tolmin • »Ta črni«so žurali
Metalcamp - pekel ali raj?
Zamislite si hudo vročino, ki jo prekinjajo občasni apokaliptični nalivi, pa ledenomrzlo reko, peklensko glasno glasbo, za katero večina misli, da jo gode sam hudič; nadalje si zamislite vse okoli vas pretežno tetovirane pojave v črnem, za katere bi mislili, da je prav vsak izmed njih peklenščkov pomagač, pa svetlobne efekte, ki spominjajo na rojstvo kake galaksije. In zdaj si še zamislite, da vse zgoraj navedeno traja cel teden. In še huje, zamislite si, da se v opisani situaciji znajdete vi. Verjetno vas večina dobi kurjo polt že, ko si to zamisli, kaj šele, da bi res obtičali v tem infernu.
Vendar se je prejšnji teden v Tolminu zbralo vsaj deset tisoč ljudi, ki se z vami ne strinjajo in zgoraj opisano vsako leto komaj čakajo. Pravzaprav, da ne bo pomote, vsako leto komaj čakajo Metalcamp, festival težkometalne glasbe, ki se že pet let odvija ob sotočju Soče in Tolminke. Zakaj pravim, da ne bo pomote? Zato, ker ta festival niti približno ni to, kar si o njem mislijo tisti, ki tam še nikoli niso bili. Že res, da je večina v prvem odstavku navedenih dejstev res (razen seveda tistih o hudiču/peklenščku), a to vsekakor ne pomeni, da so ta dejstva nekaj slabega. Zraven
tega pa je Metalcamp tudi veliko več. Je druženje, zabava in priložnost zakričati temu svetu, ki nas hoče okupirati s svojimi gospodarskimi, političnimi in nasploh vsemi uniformnostmi, en velik ''Idi v rit!"
Letošnji Metalcamp je bil s strani organizatorjev (sloven-sko-avstrijsko sodelovanje) napovedovan kot še posebej grandiozen, saj je bil peti po vrsti, kar je pač neke vrste prelomnica. Organizatorji v svojih najavah niso kaj dosti pretiravali. Seznam nastopajočih je bil, objektivno gledano (vsak ima pač svoj okus), verjetno najboljši do zdaj, saj so
Glavni oder
se na obeh odrih (večji, glavni oder za uveljavljene skupine, ter manjši oder za še neuveljavljene skupine) zvrstili odlični bendi z vsega sveta. Tako smo lahko videli (in slišali) legende ameriškega death metala Morbid Angel, pa ponovno združene britanske legende Carcass, poljske udarneže Behemoth, finske veseljake Korpiklaani ter Finntrol in tako dalje.
Kateri nastop si bo kdo najbolj zapomnil, je sicer odvisno od vsakega obiskovalca posebej,
a zagotovo nobeden obiskovalec letošnjega Metalcampa domov ni odšel razočaran. Še posebej zato, ker (kot omenjeno zgoraj) ta festival ni samo priložnost za poslušanje vrhunskih ustvarjalcev tega žanra glasbe, marveč tudi izjemna priložnost za sproščeno druženje in spoznavanje novih ljudi. Sam sem tako na novo spoznal izredno prijazne in odštekane persone iz Avstralije, Nemčije, Hrvaške, Avstrije, Velike Britanije in Finske. In da ne bi slučajno mislili,
da so posledica toliko narodov (in narodnosti) na kupu vsakodnevni pretepi ali kaj podobnega, kar bi pripisali v črno oblečenim, tetoviranim in z uhani prebodenim oboževalcem tež-kometalne glasbe. Niti najmanj - to je posledica predsodkov in pa seveda strahu pred tistim, česar ne poznamo.
Kolikor je meni znano (in glede tega mi je znano veliko), se v celem tednu trajanja festivala ni zgodil en sam incident, ni bila podeljena niti ena sama
Staro in mlado, vse uživa in se zabava.
samcata klofuta. Resda sem srečal Nemca, ki je imel nogo povito v mavec in je naokoli šepal z improvizirano leseno berglo, kakršne so verjetno imeli na Soški fronti, in s katero je veselo mahal svojim najljubšim bendom; a ta zvin noge je bil posledica entuziastičnega skoka v Sočo, ne pa kakšnega ravsa. Vam povem, Metalcamp je bolj varen kot pa lokalni zbor občanov, da o kakšnih gasilskih veselicah (na katere se tako radi odpravijo tisti, ki najbolj udrihajo po alternativni glasbi) niti ne govorimo. Kar se kaže tudi v dejstvu, da sicer največji del obiskovalcev festivala res tvorijo ljudje tam med petnajstim in petintridesetim, a to še zdaleč ni tako velika večina, kot bi si mislili. Veliko obiskovalcev Me-talcampa je že preko petdeset, srečati pa je možno tudi tiste, ki sploh ne morejo iz svojega vozička, saj namreč še ne znajo hoditi ter jih mamica in očka prevažata naokoli.
S tega vidika je Metalcamp bolj podoben kakšnemu srečanju hipijev kot pa metalcev. Čeprav seveda nikakor ni videti kot druženje hipijev, kajti glasba je precej drugačna, pa tudi mavričnih barv skoraj ni zaslediti, saj prevladuje črna. Kar seveda opazijo tudi prebivalci Tolmina, ki festival vsako leto sprejmejo z odprtimi rokami, saj so po začetnem nezaupanju ugotovili, da jim ''ta črni'' nič ne uničijo ali zažgejo kakšne cerkve, ampak predvsem veliko pojejo in popijejo (se pravi, zapravijo veliko denarja). Tako so ''ta črni'' vedno dobrodošli gostje v Tolminu in okolici.
Za konec pa še morda zgolj beseda o cenah. Kot je v navadi na takih in podobnih festivalih, so pač malce bolj zasoljene (glede na to, da je organizator tudi avstrijska firma - avstrijske?), a treba je povedati, da so bile letos bolj ali manj enake kot lani. Tako je pivo, ki je na festivalu daleč najbolj konzumirana pijača, stalo tri evre, cene hrane pa so se gibale med tremi in štirimi evri, za kar si lahko dobil hotdog, hamburger, kebap, pico ali vegetarijanske testenine. Tudi cena vstopnice, ki je za cel teden znašala nekaj čez sto evrov, ni bila pretirana, saj je obiskovalec za ta denar dobil priložnost videti skoraj sto skupin, za katere bi, v kolikor bi si jih hotel ogledati na samostojnih koncertih, zagotovo plačal več kot tristo evrov. Zraven tega je bilo v ceno všteto tudi zastonj kampiranje ter uporaba sanitarij in tušev.
Skratka, če povzamem, Me-talcamp je ne samo več, kar si večina ljudi, ki jih seveda tam ni bilo, lahko predstavlja; je tudi nekaj povsem drugega, kar si predstavljajo. Torej, Me-talcamp, do drugega leta!
Gregor Alič
Metalski par
Finntroll iz Finske
Foto: GA
Urad za delo Ormož
POMOŽNI DELAVEC, PROIZVODNA DELA - M/Ž; določen čas, 1 mesec, polni delovni čas dvo ali več izmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit. CARRERA OPTYL PROIZVODNJA OČAL D.O.O. ORMOŽ, LJUTOMERSKA CESTA 38 A, 227 ORMOŽ, BEZJAK SIMONA, 02 741 1 430.
Urad za delo Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA, NK DELAVEC - M/Ž; pomoč pri raznovrstnih gradbenih delih,določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba, vozniški izpit B-katego-rije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRA-GERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@ email.si.
PEK, SLAŠČIČAR, PEK -
M/Ž; peka kruha in pomoč v pekarni,določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. PEKARNA ŠTRUČKA MELITA AHEC S.P., APAČE 185 B, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, AHEC MELITA, 041 232-694.
STROJNI TEHNIK, UČITELJ PRAKT. POUKA V STROJ.
-	M/Ž; učno-vzgojno delo z dijaki, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje -osnovno. ŠC PTUJ; POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA, VOLKMERJEVA CESTA 19, 2250 PTUJ, LAMPRET BOJAN, 02 787-17-22, bojan.lampret@gu-est.arnes.si.
STROJNI TEHNIK, UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA V STROJN. - M/Ž; učno-vzgoj-no delo z dijaki, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-kategori-je, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ŠC PTUJ; POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA, VOLKMERJEVA CESTA 19, 2250 PTUJ, LAMPRET BOJAN, 02 787-17-22, bojan. lampret@guest.arnes.si. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA ZA TEHNOLOGIJO, UČITELJ STROKOV. TEOR. PREDMETOV - M/Ž; UČNO-vzgojno delo z dijaki, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje -osnovno. ŠC PTUJ; POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA,
VOLKMERJEVA CESTA 19, 2250 PTUJ, LAMPRET BOJAN, 02 787-17-22, bojan.lampret@gu-est.arnes.si.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA ZA TEHNOLOGIJO, , UČITELJ STROKOV. -TEO-RET. PREDM. - M/Ž; učno-vzgojno delo z dijaki, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje -osnovno. ŠC PTUJ; POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA, VOLKMERJEVA CESTA 19, 2250 PTUJ, LAMPRET BOJAN, 02 787-17-22, bojan.lampret@gu-est.arnes.si.
KUHAR, - M/Ž; priprava malic, hrane po naročilu, peka pizz in sladic, čiščenje in pospravljanje, nedoločen čas, polni delovni ča-sdvo ali več izmensko delo, poskusna doba, 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 700 EUR bruto / mesečno. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463. ZIDAR - M/Ž; zidarska in druga razna dela v gradbeništvu, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 800 EUR bruto / mesečno. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716-300.
TESAR - M/Ž; tesarska ter druga dela v gradbeništvu, določen čas, mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba, 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 800 EUR bruto / mesečno. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716-300. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC - M/Ž; razna dela v gradbeništvu, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 600 EUR bruto / mesečno. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 4/716-300. EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; trženje zavarovalnih storitev, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1 LJUBLJANA, MATAJIČ MIROSLAV, 01/54 1 600. primaz@siol.net. VOZNIK, - M/Ž; razvoz blaga, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B,C-kategorije, 950 EUR bruto / mesečno. MESO IZDELKI ŽERAK, ANTON ŽERAK S.P., PODLEHNIK 8 A, 2286 PODLEHNIK, ŽERAK AVRELI-JA, 02 761-99-47, avrelija.zerak@ mesoizdelkizerak.com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA
IZOBRAZBA (DO 3 LET), LIVAR - DELOVNO MESTO PTUJ - M/Ž; ulivanja odlitkov s toplokomornimi in hladnoko-mornimi livarskimi stroji, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKO-VA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBEREGR VESNA, 2 234 82 6, v.stumberger@trenk-walder.com.
AVTOMEHANIK - M/Ž; delo v tujini, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 3, 225 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305 130 izvir@s5.net.
AVTOELEKTRIKAR, ELEK-TRIKAR MOTORNIH VOZIL, AVTOELEKTRIKAR - M/Ž;
avtoelektrikar, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 3, 225 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305 130, izvir@s5.net. VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; voznik avtobusa - delo v tujini, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-kategorije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 3, 225 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305 130, izvir@s5.net. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROTEHNIK, ELEK-TRO MONTER, DELO JE NA TERENU IN V TUJINI - M/Ž;
elektro monterska dela na terenu in v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DOR-NAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, ŽARGI MARJAN, 02 771-08-23, info@mzkelektro.si. OBLIKOVALEC KOVIN, STROJNI TEHNIK, MONTER-OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; mehanska in monterska dela na terenu in v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-katego-rije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. MZK ELEK-TRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DORNA-VSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, ŽARGI MARJAN, 02 771-08-23, info@mzkelektro.si. VARILEC, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC
-	M/Ž; varjenje kovinskih konstrukcij po vsej EU, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-kategori-je, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 2000 EUR bruto / mesečno. MESARIČ MARJAN S.P.
-	PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK, MESARIČ MARKO, 040 368-110, metall. mesaric@gmail.com.
KLJUČAVNIČAR, STRUGAR, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; montaža in priprava vseh vrst kovinskih konstrukcij na terenu in v delavnici, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko
delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 2000 EUR bruto / mesečno. MESARIČ MARJAN S.P.
-	PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK, MESARIČ MARKO, 4 368-11, metall.mesa-ric@gmail.com.
PRODAJALEC - M/Ž; prodajalec, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij
-	osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 680 EUR bruto / mesečno. WENXUE trgovina in storitve d.o.o., GRAJENA 6 A, 225 PTUJ, 031 424-288; 041 669-765.
METALURŠKI MODELAR, OBDELOVALEC KOVIN, PROIZVODNA DELA III. - M/Ž; delavec začetnik - III. st. str. -usposobitev za samostojno delo livar II., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ta-lum.si.
TALILEC-LIVAR, METALURŠKI MODELAR, PROIZVODNA DELA II. - M/Ž; delavec začetnik - IV. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar I., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@talum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; dela se opravljajo v domačem in tujem mednarodnem prometu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba3 mesece, vozniški izpit B, E-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ZAM AVTO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO D.O.O., PUHOVA ULICA 12, 2250 PTUJ, ZAMUDA MAJA, 051 370-637, zam.avto@siol.net. TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK, ŠIVILJA, MO-DELAR-ŠIVILJA - M/Ž; modeliranje in šivanje ženskih oblačil, krojenje, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece,vozniški izpit, urejevalniki besedil - osnovno. SONJA PROIZVODNO-TRGO-VSKO-STORITVENO PODJETJE D.O.O., VOŠNJAKOVA ULICA 1, 225 PTUJ, PLAVEC SONJA, 02 748 16 86
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo delovnega časa, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA
ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@ bekem.si.
VARILEC - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil v skladu s tehnično dokumentacijo oz. navodili predpostavljenega, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami in sodelavci, skrb za učinkovito porabo delovnega časa,določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2 , 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@ bekem.si.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, ELE-KTRIČAR - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo delovnega časa, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2 , 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@ bekem.si.
POMOŽNI DELAVEC, POMOŽNI DELAVEC ZA DELO NA TERENU - MOŠKI - M/Ž; izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo del. časa, orodja, materiala in sredstev za delo, izpolnjevanje navodil v zvezi z varstvom pri delu, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM D.O.O.; BE-KEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROMONTER - M/Ž; elektromontaža, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba, vozniški izpit, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo. E-TECH ELEK-TROMONTAŽE, DENIS RAKUŠ s.p., PREŠERNOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, RAKUŠ DENIS, 04 613-343, denis_rakus_e-tech@ live.com.
PEK, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR- PIZZA
PEK - M/Ž; kuhar- pizza pek, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ, KOROTAJ MIRO, 031 882-071.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA -
M/Ž; strežba hrane in pijače,
določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil -osnovno. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ, CEGLAR MOJCA, 041 762-863.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; voznik v mednarodnem cestnem prometu, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba, vozniški izpit
C,	E-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, 1800 EUR neto / mesečno. EMERŠIČ DUŠAN S.P.-AVTO-PREVOZNIŠTVO, FORMIN 15 A, 2272 GORIŠNICA.
DOKTOR DENTALNE MEDICINE, KOMPLETNE ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE
-	M/Ž; kompletne zobozdravstvene storitve, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit, 1300 EUR neto / mesečno. ZDRAV ZOB ZOBOZDRAVSTVENI ZAVOD, JURŠINCI 3, 2256 JURŠINCI. KOMERCIALIST - M/Ž; prodaja rezervnih del za tovorna vozila po sloveniji na terenu, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPO-VA ULICA 39, 2250 PTUJ, GO-MILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - DELOVNO MESTO PTUJ - M/Ž; strežba pijače, priprava računov za izdajo strankam, skrb za čisto in urejeno delovno okolje., nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TRENKWAL-DER KADROVSKE STORITVE,
D.O.O.,	LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUM-BEREGR VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@trenkwalder. com.
KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR
-	M/Ž; priprava malic, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit. HARAMBAŠIC JOŽICA S.P.
-	OKREPČEVALNICA PRI OLGI, ZGORNJA HAJDINA 2 A, 2288 HAJDINA.
ELEKTROTEHNIK, VODJA GRADBIŠČA, EL.MONTER -
M/Ž; el. montažna dela, delo na terenu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba, vozniški izpit B-katego-rije. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ, GOMILŠEK BOŠTJAN, 041 579 595, gomil-sekbostjan@siol.net.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (2)
Boks
Boks je borilni šport, v katerem se boksarja podobne telesne teže udarjata s pestmi, ki so zaščitene s podloženimi rokavicami. Boj poteka na pravokotnem rin-gu do TKO (tehničnega knockouta) ali do izteka rund, po katerih sodniki odločijo o zmagovalcu.
Boks so gojili že stari Grki na antičnih olimpijskih igrah. Za očeta boksa velja sabljaški mojster James Figg, za utemeljitelja sodobnih boksarskih pravil pa Markiz Queensburg. Med pet največjih šampionov ringa sodijo Jack Dempsey, Joe Louis, Rocky Marciano, Mohamed Ali in Mike Tyson. Najbolj znani filmski junak je boksar Rocky Balboa, ki ga je v šestih filmih upodobil Silvester Stallone. Ker v boksu ni dovoljeno udarjati nasprotnika, ko leži na tleh (in ker obstajajo stroga pravila, kam se sme udarjati in na kakšen način), se je boksa oprijel vzdevek »plemenita veščina«.
Izvor boksa
Boks so poznali že v prastarih časih. Na prvi dokumentirani fragment naletimo že okoli l. 4800 pred n. št., ko so med rekama Evfrat in Tigris našli relief, na katerem sta
Zakaj na cesti vse bolj velja pravilo močnejšega
Tudi v našem okolju je vse več gradbišč na cestah in ob njih. Cesta je prostor, kjer naj bi veljala pravila cestno-prometnih predpisov, ki smo jih usvojili vsi vozniki ob pridobivanju vozniških dovoljenj. Tudi vozniki gradbenih strojev in velikih kamionov. Našteta vozila na cesti zavzamejo veliko prostora. Ob srečanju s kamionom mora osebno vozilo zapeljati na bankino, medtem ko mimo drveče vozilo pogosto ne zmanjša hitrosti in z levim kolesom vozi po črti, ki označuje sredino vozišča. Ko so kamioni v »akciji« in
upodobljena dva boksarja. Najstarejši pisni vir najdemo pri Homerju, ki je boksarske dvoboje opisal v Iliadi. Grki so boks l. 688 pred n. št. uvrstili na spored antičnih olimpijskih iger. Tekmovalci so si pesti zaščitili z ovoji iz volovske kože. Boksarji so pogosto zapuščali borišča težko izmaličeni, čeprav je bil že takrat najvišji ideal zmagati brez lastnih poškodb in poškodb nasprotnika. Zmaga naj bi se dosegla predvsem s tempom, ki je imel za cilj utruditi nasprotnika. Doba klasičnega boksa se je zaključila z brutalnimi rimskimi gladiatorskimi igrami, ko so boksarji imeli pesti ovite z jermeni in kovinskimi bodicami.
Razvoj boksa
Nova doba boksa se je začela v Angliji. Ker kmetje in meščani niso smeli nositi
s tovorom drvijo drug za drugim, navadno vozijo po svojih pravilih: ne upoštevajo omejitve hitrosti, ne prometnih znakov, ne nakažejo smernega kazalca, ko zavijajo ... Tako se lahko z osebnim vozilom znajdeš v veliki nevarnosti, če zapelješ med taka drveča tovornjaka.
Z vozilom sem obstala pred črto Stop, ko sem prečkala magistralno cesto Ptuj-Gruškovje v smeri Lancova vas. Kolona vozil se je pomikala iz obeh smeri. Za mano je pripeljal kamion, močno zatrobil in glasno zavrl. Ustrašila sem se nestrpnosti. Zapeljal je mimo mojega vozila po nasprotnem pasu in zavil proti Podlehniku. Ustavil je koloni vozil na prednostni cesti z obeh strani in si prilastil prednost z nepremagljivo mogočnostjo svojega
orožja, so svoje spore reševali s pestmi. Za »očeta boksa« velja sabljaški mojster James Figg, ki je l. 1719 postal prvi britanski šampion v težki kategoriji. Leta 1720 je odprl prvo boksarsko šolo in v njej utemeljil takratna boksarska pravila. Ko je l. 1740 umrl, ga je v ringu nasledil njegov učenec George Taylor.
Leta 1743 je John Brough-ton izpopolnil boksarska pravila in uvedel rokavice, t. i. muflere. Do tedaj so se borbe odvijale precej statično, zato je Broughton uvedel gibljiv način boja. Leta 1747 je John Godfrey napisal prvo knjigo o boksu. Leta 1867 je Markiz Queensburg reformiral boksarska pravila, ki v glavnem veljajo še danes, in uvedel podložene rokavice. S pravili Markiza Queensburga je boks pričel svojo bleščečo ero in se razširil po vsej evropski celini in tudi v Ameriki. Angleži so si od Jamesa Figga zagotovili 150-letno dominacijo na ringu. Šampioni tega obdobja so bili: Jack Slak, George Meggs, Bill Darts, John Gilly, Gentleman Jackson, Tom King idr. Angleška vladavina na ringu je bila prekinjena 15. junija 1869 v Saint Luisu v dvoboju med Američanom Mikeom McKullom in Angležem Tomom Allenom.
Moderno obdobje boksa
Od Jamesa Figga do Mika
Tysona se je zvrstila plejada različnih boksarjev. Bili so visoki, nizki, debeli, suhi, močni, stilisti, neuki razbijači in izobraženci. Vsem pa je naslov svetovnega prvaka prinesel nesmrtno slavo in družbeni ugled. Najbolj znani boksarji modernega obdobja so: Jack Dempsey, Max Schmeling, Joe Louis, Rocky Marciano, Sonny Liston, Cassius Clay oz. Mohamed Ali, Joe Fraizer, Georg Foreman, Leon Spinks, Larry Holms, Evander Holyfi-eld, Mike Tyson idr. Najbolj znani jugoslovanski boksar je bil Hrvat Mate Parlov, ki je bil profesionalni svetovni prvak v poltežki kategoriji. Najbolj znani slovenski boksar pa je Ptujčan Dejan Zavec.
Amaterski boks
Amaterski boks se je pojavil l. 1880. Osnovo je vzel iz profesionalnega boksa z željo po svoji identiteti, vidnosti in pravilih. Leta 1904 je v Saint Louisu postal del olimpijskih iger. Od tedaj ga pogosto imenujemo tudi olimpijski boks, ker se pravila te verzije boksa uporabljajo na olimpijskih igrah. Boksarji nosijo zaščitne čelade in drese (majice) ter zastopajo svojo državo. Osrednja zveza je AIBA (Amateur International Boxing Association).
Profesionalni boks
Profesionalni boks predstavlja najvišjo razvojno stopnjo boksarja, zato se na profesionalne šampione gleda kot na najboljše boksarje nasploh. Glavni cilj vsakega profesionalnega boksarja je, da si skozi dvoboje zagotovi čim boljšo in višjo pozicijo na rang lestvici federacije, v kateri nastopa. Najbolj znane profesionalne zveze so: WBA (World Boxing Association), WBC (World Boxing Council), IBF (International Boxing Federation), WBO (World Boxing Organization) in IBO (International Boxing Organization). Težnostne kategorije si v amaterskem in profesionalnem boksu sledijo takole: papir, muha, bantam, peresnolahka, lahka, polvelter, velter, srednja, pol-težka, težka in supertežka.
Foto: Črtomir Goznik
Boks, »plemenita veščina«, je ena najstarejših oblik bojevanja. Tekmovanja se odvijajo v amaterski / olimpijski in profesionalni konkurenci. Na fotografiji Dejan Zavec.

vozila. Za njim pa je zaropotal še drugi kamion.
Močno sem bila pretresena. Kolona vozil se je ustavila in povečala. Na prosti prehod sem potem čakala še kar nekaj minut. Sicer pa zaradi stresa niti ne bi mogla varno odpeljati takoj.
Mar je res težnja po čim večji produktivnosti šoferjev kamionov večja kot varnost na cesti? Podobnih nasilnih prometnih doživetij imamo vozniki in občani ob tem gradbenem kaosu veliko. Kdo je odgovoren za tako nestrpnost na cesti, za uničenje vozišč? Kdo je odgovoren za žrtev, za zbitega motorista pri gramozni jami v Tržcu (to je v sosednjem križišču, le kakih 500 metrov oddaljenem od tistega, v katerem sem jaz doživela prej opisani dogodek)? Ali se je vsaj kdo
opravičil družini, ki je izgubila očeta? Ne, drvijo kar naprej in vidijo samo svoj interes!
Niso vsi vozniki takšni, pa vendar so posamezniki, ki kazijo ugled discipliniranim in strpnim voznikom.
Le kam vse to vodi? Prav naročniki del se skrivajo za vsem tem in si pišejo zasluge zaradi »prepotrebnih« investicij. Čigava pa je potem odgovornost za posledice?
Občani podpiramo dela, ki se izvajajo za dobrobit kraja in posodobitev infrastrukture. Toda ne tako, da bodo umirali ljudje na cestah in da bodo ceste popolnoma uničene. Na cestah naj veljajo odgovornost, strpnost in obzirnost.
Življenje naj se nadaljuje.
MB
Na valovih časa
Torek, 15. julij
Danes goduje Vladimir
967 je umrl Boleslav I., češki knez iz družine Premyslovcev, ki je postavil temelje srednjeveške češke države.
1099 so križarji zavzeli sveto mesto Jeruzalem.
1799 se je rodil slovenski pesnik Ignac Holzapfel.
1869	se je rodil v Ljubljani slovenski kipar Ivan Zajec, avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani, ki so ga odkrili leta 1905.
Sreda, 16. julij
Danes godujeta Karmen in Marija Magdalena
622 so začeli muslimani svoje štetje let.
1054 je kardinal Hubert na oltarju sv. Sofije v Konstantinoplu pustil bulo, s katero je papež izobčil grško cerkev.
1212 je pri kraju Laa Navas de Tolosa potekala odločilna bitka, s katero naj bi kristjani znova zasedli Španijo.
1899 se je rodil v Novem mestu slikar in grafik Božidar Jakac.
1904 je bil v Ljubljani prvi sokolski zlet.
1919 so sprejeli v Začasnem narodnem predstavništvu zakon o univerzi v Ljubljani. Četrtek, 17. julij Danes goduje Aleš
1907 so ustanovili v Ljubljani Kranjski avtomobilski klub.
1915 se je začela druga velika ofenziva na soški fronti.
1942 so v Št. Joštu na Horjulom ustanovili prvo vaško stražo. Petek, 18. julij Danes goduje Miroslav
1591 je umrl slovenski skladatelj Jacobus Gallus Carniolus.
1870	se je rodil v Velikih Laščah slovenski skladatelj, pianist in glasbeni pedagog Josip Pavčič.
1872 je umrl Benito Juarez Garcia, ki je vladal Mehiki od 1861 kot predsednik z diktatorskimi pooblastili. Sobota, 19. julij Danes goduje Vincent
1858 se je rodil v Gorici gornik in pisatelj Julius Kugy.
1870 so ustanovili izobraževalno društvo na Ptuju.
1961 je italijanski parlament sprejel zakon o šolah s slovenskim učnim jezikom.
711 je prišlo do prvega velikega spopada med muslimanskimi Berberi in krščanskimi Zahodnimi Goti.
1759 se je rodil v Kursku ruski menih in mistik sveti Serafim iz Sarova.
1814 se je rodil ameriški izumitelj Samuel Colt. Nedelja, 20. julij Danes goduje Marjeta
1575 naj bil po podatkih Janeza Vajkarda Valvasorja izšel prvi tisk ljubljanskega tiskarja Janeza Mandeljca.
1917 so predstavniki Jugoslovanskega kluba iz Avstro-Ogrske in srbske vlade na Krfu podpisali Krfsko deklaracijo.
1925 sta Kraljevina SHS in Kraljevina Italija sklenili Nettunske konvencije, ki so urejale dvostranska vprašanja nerešena.
1942 so Nemci so požgali vas Kokro pod Jezerskim in ustrelili 13 vaščanov. Ponedeljek, 21. julij Danes goduje Danilo
1718 je izbruhnila vojna med Turčijo in Rusijo in Peter Veliki je pozval Črnogorce in Hercegov-ce, naj se mu pridružijo.
1773 je papež Klemen XIV. na pritisk Francije, Portugalske in Španije razpustil jezuitski red.
1798 je po zmagi v bitki pri piramidah postal Napoleon vladar Egipta.
1924 se je rodil v Šempolaju pri San Pelagiju slovenski pisatelj, esejist in publicist Alojz Rebula.
AvtoD£OM
Pravilna uporaba in vzdrževanje klimatske naprave
V teh dneh se nas večina slovenskih voznikov odpravlja na zaslužene poletne počitnice. Ob nakupovanju raznih počitniških pripomočkov pa radi pozabimo na svoje vozilo in njegovo tehnično brezhibnost. Pravzaprav se na avto ponavadi spomnimo šele takrat, ko pride do kakšne okvare, zato velja pred odhodom na dopust preveriti stanje hladilne tekočine, motornega olja, tekočine za pranje vetrobranskega stekla, zavorne tekočine in stanje akumulatorja.
Temperatura v avtomobilu, parkiranem na soncu, se lahko povzpne bistveno višje od zunanje temperature. Nekateri deli v notranjosti lahko celo dosežejo temperaturo 100 stopinj Celzija, zato parkirani avtomobil pred vožnjo dobro prezračite in ga po možnosti s klimatsko napravo ohladite. Klima že dolgo ni več statusni simbol ali prestižni del avtomobilske opreme, zato se zanjo ob nakupu avtomobila odloča večina voznikov.
Klimatska naprava z ohranjanjem temperaturnega ravnovesja v vozilu pripomore k večji aktivni varnosti v prometu, ker zagotavlja manjše toplotne obremenitve voznika, tako da je ta bolj spočit in zbran pri vožnji, s čimer se močno zmanjša možnost nesreče. Pri tem pa je zanimivo to, da klimo lahko uporabljamo celo leto, saj novejši modeli porabijo bistveno manj goriva kot nekoč (pol do enega litra na 100 prevoženih kilometrov). Taka naprava zrak ne le ohlaja, temveč tudi osuši. V vlažnih in hladnih dneh zato ne prihaja do neprijetnega rošenja stekel.
Z redno uporabo klimatske naprave, tudi v hladnejših dneh, boste zagotovili njeno
brezhibno delovanje. Ob daljši neuporabi lahko namreč pride do okvare kompresorja, predvsem pa se lahko poškodujejo tesnila sistema, kar privede do uhajanja hladilnega plina in posledično zmanjšanja učinkovitosti ali celo popolnega prenehanja delovanja klimatske naprave.
Nekatere dele klimatske naprave je treba redno vzdrževati, nekaj delov pa šele takrat, ko ne opravljajo več svoje naloge. To ne velja le za starejše avtomobile, ampak tudi za novejše, kajti ko v avtomobilu postane vroče kljub vklopljeni klimatski napravi, je namreč že prepozno in takrat vas iz zagate reši le še servis. Servisni interval klimatske naprave je odvisen od števila letno prevoženih kilometrov in se ponavadi ne ujema s splošnim servisnim intervalom. Če z vozilom prevozimo več kot 30.000 kilometrov na leto, je treba klimatsko napravo servisirati ob tem intervalu. Pri takšnem vzdrževanju je treba zamenjati filter kabinskega zraka in očististi pretočne kanale. Filtri zraka se zamašijo in navlažijo že v enem letu, posledica tega pa je manjši pretok zraka, zaradi česar se vetrobransko steklo začne rositi. Če filtra ne zamenjamo, se zaradi vlage in spremembe temperature v prezračevalnih kanalih začnejo tvoriti glivice, ki oddajajo tudi značilen vonj. Zato je pomembno, da vsako leto v servisni delavnici zamenjajo čistilnik zraka in opravijo dezinfekcijo vstopnih kanalov zraka.
Sistem klimatske naprave sestavljajo tudi gumijaste cevke in testnila, skozi majhne luknjice cevi, tesnil ter ohišja kompresorja pa hladilni plin vseskozi uhaja v ozračje. Z rednim mazanjem cevi in tesnil podaljšamo življenjsko dobo klimatske naprave in upočasnimo uhajanje plina, a po nekaj letih uporabe iz sistema uide toliko plina, da se učinkovitost hlajenja opazno zmanjša. Zato priporočamo, da na servis zapeljete (vsaj) vsaki dve leti.
Če klima popolnoma odpove, je treba opraviti temeljitejši servisni poseg. Serviser iz sistema izčrpa ves plin in ga v posebni napravi prečisti, kar je zelo pomembno, saj že manjša onesnaženost plina zmanjša učinkovitost klimatske naprave. Če je plina v sistemu premalo, serviser napolni manjkajočo količino, hkrati pa pregleda vse sestavne dele klimatske naprave. Dotoči tudi posebno hladilno olje, ki se uporablja za mazanje elektromagnetnih ventilov.
Klimatska naprava je razmeroma preprost del opreme vozila in je ponavadi ni
težko upravljati, če le avtomobilski proizvajalci ne komplicirajo preveč s funkcijami. Mehanskim klimatskim napravam nastavljamo moč hlajenja in moč ventilatorja, pri samodejnih pa običajno nastavimo le temperaturo, vse ostalo naredi elektronika.
Pravilno upravljanje in nastavitev klimatske naprave je pogoj za njeno učinkovito delovanje in dobro počutje v avtomobilu, zato obstaja nekaj splošnih napotkov, ki jih velja upoštevati. Ko sedete v močno segret avto in speljete, za nekaj trenutkov spustite stekla, s čimer boste najhitreje spravili vroč zrak iz potniške kabine. Nato vsa stekla zaprite in nastavite klimo na zaprt krog delovanja, s čimer izključite dotok vročega zraka iz zunanjosti. Krožil bo le zrak znotraj kabine, ki bo tako najhitreje ohlajen, najhitreje pa bo dosežena tudi želena temperatura v vozilu. Ne nastavljajte hlajenja na preveč nizko temperaturo. Optimalno naj temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ne bi presegala 7 stopinj Celzija! Če boste upoštevali to zelo pomembno pravilo, boste preprečili razvoj prehladnih obolenj in zmanjšali obremenitve organizma zaradi prevelikih temperaturnih razlik. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja potnikov, temveč kabino. Prezračevalne šobe zato obrnite stran od glave in drugih delov telesa, saj neposredno izpostavljanje hladnemu zraku lahko vodi do podhladitve in posledičnega prehlada. Po nekaj kilometrih vožnje moč delovanja ventilatorja nastavite na najmanjšo še učinkovito stopnjo.
Dobro je tudi vedeti, da klima zraven tega, da ohladi zrak, tudi hitro odrosi stekla, torej razvlaži zrak. Zelo dobro tudi čisti zrak, saj se prašni delci izločajo zraven vode na uparjalniku. Morda se sliši nenavadno, a s klimatsko napravo se lahko izognemo prehladu, ker nam za prezračevanje ni potrebno spuščati oken, kar je pri večjih hitrostih zdravju škodljivo in nas lahko pripelje do revme in še česa. Klimatska naprava pa ne vpliva le na dobro počutje potnikov, temveč tudi na višjo stopnjo varnosti, saj bodo zadovoljni potniki in sproščen voznik, ki se ob ugodnem počutju lažje koncentrira na vožnjo, pripomogli k temu, da bodo naše ceste varnejše.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nega kože
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Najpomembnejši del nege mastne kože je čiščenje. Preobilna maščoba je namreč idealno gojišče bakterij, ki lahko povzročajo vnetje oziroma akne. Mastno kožo očistimo s čistilnimi geli, milom ali peno. Za globinsko čiščenje por uporabimopeeling. Paziti pa moramo, da kože pri čiščenju ne izsušimo preveč, zato po čiščenju kožo osvežimo s čistilnim tonikom. Zvečer na očiščeno kožo nanesemo lahko nočno kremo, podnevi pa uporabimo vlažilno emulzijo ali hidrogel s protibakterij-skim delovanjem, ki vsebuje veliko vlage in malo oziroma nič lipidnih sestavin.
Mešano kožo negujemo po posameznih delih obraza, ustrezno tipu kože. Na trgu je vrsta kozmetičnih proizvodov, ki so namenjeni negi mešane kože.
Občasno naša koža potrebuje dodatno nego z maskami za obraz. Priporoča se uporaba mask enkrat na teden oziroma po potrebi, od-
visno od stanja kože. Maske učinkujejo na dva različna načina:
1.	maske, ki se na obrazu posušijo in strdijo, prekrijejo kožo kot skorja. Pod skorjo se akumulira toplota, koža se močneje prekrvavi in napne. Odstranjevanje te maske deluje kot peeling. Pri peelingu pazimo na to, da kože ne masiramo preveč, kajti s prekomernim masiranjem pospešujemo delovanje lojnic;
2.	maske, ki se ne posušijo, vsebujejo veliko vode, prepojijo roženo plast z vlago, koža se napne in postane rožnata in lepo napeta.
Maske naj imajo astringen-tno delovanje - koalin, ki krči pore in absorbira odvečno maščobo.
Nego kože pa moramo prilagoditi tudi različnim vremenskim razmeram oziroma zunanjim vplivom. Pozimi moramo kožo zaščititi pred izsušitvijo, podhladitvijo in pomrznitvijo. Priporočljive so nekoliko bolj mastne kreme, ki s svojim izolacijskim učinkom ščitijo pred mrazom in vetrom. Na soncu pa uporabljamo kreme, ki ščitijo kožo pred UV-žarki s čim
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Pislak, mag. farm.
višjo kombinacijo kemičnih in fizikalnih zaščitnih faktorjev. Zaželeni so brezvodni pripravki oziroma emulzije tipa V/O.
Poleti je primerno da občutljivo kožo pripravimo na sončenje s kremami, ki aktivirajo melanin v koži, s sa-moporjavitvenimi kremami ozprehranskimi dopolnili, ki imajo podoben učinek. Preden gremo na sonce, jo pa še dodatno ustrezno zaščitimo pred nevarnimi UV-žarki. Prav tako je zelo pomembna nega po sončenju, ki kožo na-vlaži in pomirja.
Na obrazu zahteva poseb-
no nego predel okrog oči, ker je tam koža tanjša in zato bolj občutljiva. Pripravki za okrog oči so zato nežnejši od pripravkov za obraz.
Tudi ustnice zaradi zelo tanke vrhnje plasti kože potrebujejo nego, ki jih bo ščitila pred izsušitvijo.
Nega telesa
Različne tipe kože telesa negujemo s pripravki, ki vse-bujejopodobne sestavine, kot jih imajo pripravki za nego obraza za določen tip kože. To pomeni, da tudi izdelke za nego telesa izbiramo glede na to, ali imamo normalno, mastno ali suho kožo. Poudariti moramo, da suho oziroma izsušeno kožo telesa in rok umivamo s trdimi mili ali z olji za prhanje oziroma oljnimi kopelmi, ki manj izsušijo kožo. Po umivanju kožo dodatno navlažimo in zaščitimo pred izgubo vlage s pripravki, ki vsebujejo vodo, lipide ali ureo.
Tudi kožo telesa negujemo pozimi z izdelki, ki so bolj hranilni in vsebujejo maščobe, poleti pa naša koža potrebuje bolj lahke teksture z dovolj vlage, še zlasti po sončenju.
Mateja Pislak, mag. farm.,
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Poletje je idealno za rastline
Letošnje poletje pa nam res gre na roko. Samo upamo lahko, da se ne bo obrnilo na slabše. Ko potrebujemo ohladitev in padavine, nas vreme osreči z dežjem, zato je cvetje na vrtovih bujno in je pravi užitek voziti se po naših vaseh.
Sobne rastline
Tudi sobne rastline lepo uspevajo, vsaj sama letos tudi nimam večjih težav s škodljivci. Če rastlinam naenkrat pričnejo manjkati listi, jih preiščite, in to zvečer. Kar nekaj ljudi je letos že imelo težave z malimi, zelenimi gosenicami. Te pričnejo s svojim napadom zvečer, so enake barve kot naše rastlinice, zato jih le stežka opazimo. Meni je skoraj objedla domačo srečo, preden sem jo našla in odstranila.
Tudi sobne rastline trpijo, ko je vroče. Potrebno pa je poskrbeti, da po njih ne piha direktno mrzel zrak iz klimatskih naprav. Tako kakor mi tudi rastline tega ne marajo. Včasih smo topel poletni dež izkoristili, da smo stuširali tudi sobne rastline. Prah, ki se nabira na listih, namreč maši listne reže, zato rastline ne morejo več dihati. S tem pa postanejo tudi bolj občutljive na bolezni in tudi vročino. V nobenem primeru ne mažemo listov s sredstvi, ki preprečujejo nabiranje prahu, tudi s pivom ne. Tudi pivo namreč maši listne reže.
Sama rastlin na dež ne dajem več, saj so se na njih nabirale bele pege in lise, ki so posledica ne najbolj čistega ozračja, v katerem že mnogi živimo. Raje si enkrat mesečno vzamem čas in jih stuširam z blagim, mlačnim tušem, lahko tudi zunaj, na prostem.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Balkonsko cvetje je sedaj v bujnem cvetenju. Kakšne poškodbe povzročajo resarji, sem opisala že pred časom. Drugi nevaren škodljivec, ki je ravno tako prostemu očesu neviden, pa so pršice prelke. V sadjarstvu in vinogradništvu govorijo o rdečem pajku, saj je majhna žuželka pod mikroskopom videti podobna pajku. Sami se ne trudite, da bi jo videli. Vidimo pa hitro posledice njenega delovanja: sesanja rastlinskih sokov. Najprej opazimo rumenenje in bledenje listov na rastlinah. Včasih so listne žile še nekaj časa zelene. Na fuksijah listi pordečijo, postanejo vijolični, zato jo lahko zamenjamo z kakšno glivično boleznijo. Zelo občutljiva je tudi plazilka: lepa suzana, ki jo opažam na mnogih balkonih. Najprej je njeno listje bledikasto, kasneje skoraj belo.
Če opazimo opisane znake, pregledamo spodnjo stran listov. Če tam opazimo veliko število zelo drobnih, komaj opaznih pikic, ki so lahko na primer pri pelargonijah tudi rahlo izbočene. Če pogledamo list proti svetlobi, se ti drobni vbodi že močneje opazijo. V takem primeru moramo hitro reagirati in rastline poškropiti. Na pršico delujejo isti pripravki, kot so bili omenjeni za resarje, le da je tukaj škropljenje obvezno vsaj trikrat ponoviti. Potrebno je poškropiti tudi spodnje strani listov. Če pripravkom dodamo močilo ali belo olje, bo učinek škropiva boljši. Pri tem pa moramo biti zelo previdni, saj se moram tekočina na rastlinah posušiti preden na rastline posijejo sončni žarki. Tudi zaradi čebel je potrebno torej škropljenja obvezno izvajati proti večeru, da ne uničimo teh pridnih prijateljic naših vrtov.
Zelišča
Nabiranje zelišč in dišavnic, predvsem listnatih, je sedaj v polnem teku. Ker pogosto dežuje, vas moram ponovno opozoriti na to, da koristnih snovi - učinkovin v listih in cvetovih dan ali dva po močnejšem dežju ni. Zato jih takrat ne nabiramo. Pomembno je tudi, v katerem delu dneva nabiramo zeli. Največ učinkovin imajo malo pred 12 uro, če ni takrat že prevroče. Če vemo, da je pred nami vroč dan, se lotimo nabiranja vsaj uro po tem, ko se listi posušijo od rose. Če pa napoved dnevnih temperatur ni nad 30 oC, potem je najbolje nabirati okoli poldneva. Vsi, ki imate zelišča na vrtu, poleti uporabljajte sveže zeli. Boste videli, koliko boljša bo vaša kuhinja. Tudi na poletnih piknikih dodajte tudi že pripravljeni masi ali jedem, ki jih danes tako radi kupujemo v trgovinah, še nek svoj dotik - peščico domačih začimb. Suhe, v trgovini kupljene, pa uporabljamo pozimi, ko nam naših zmanjka.
Miša PUŠENJAK
S svetovne glasbene stene
Švedska pop senzacija in ena izmed najuspešnejših skupin vseh časov Abba v teh dneh proslavlja premiero filma Mamma Mia, ki temelji na istoimenskem musikalu, narejenem po njihovih skladbah. Kot pravita oba moška člana skupine Bjorn Ulvaeus in Benny Andersson, skupina Abba ne bo nikoli več skupaj stala na odru. Denar za nas ni motivacija, želimo, da si nas ljudje zapomnijo po tem, kakšni smo bili, ko smo bili na vrhuncu svoje slave. Abba je razpadla leta 1983 in vse od takrat vztrajno zavračajo številne bogate ponudbe za vrnitev na glasbeno sceno. Abba je za sabo pustila na desetino velikih svetovnih uspešnic, kot so Dancing Queen, The Winner Takes It All, Money, Money, Money in številni druge. Do danes so prodali več kot 370 milijonov plošč po celem svetu. V filmu Mamma Mia so glavne vloge omenjene četverke prevzeli Meryl Streep, Julie Walters, Pierce Brosnan in Colin Firth.
Sheryl Crow je posnela album z božičnimi skladbami in se tako pridružila številnim drugim glasbenikom, ki bodo konec leta svojim privržencem polepšali božične praznike. Ameriška pevka je letos že izdala studijski album, šesti po vrsti, z naslovom Detours. Na svojem prvem božičnem albumu se je odločila za standardne božične skladbe, kot so Oh Holy Night, All Through the Night in White Christmas. Na albumu bo tudi nova, originalna skladba z naslovom Hello, Friend. Božični material je Sheryl Crow snemala s
pomočjo znanegaproducenta Billa Bottrella. Sheryl Crow ni edina izvajalka, ki bo letos izdala božični album. Že pred njo so to najavili Faith Hill, Al Jarreau in Sixpence None The Richer.
®®®
Še se spomnite skupine Sixpence None The Richer?
No, to je ameriška pop-rock skupina, ki je leta 1999 osvajala svetovne glasbene lestvice s hitom Kiss Me. Po tej skladbi jim ni več uspelo niti približno ponoviti tako velikega uspeha. Kot pa smo že zapisali v prejšnji novički, se skupina Sixpence None The Richer letos vrača z božičnim albumom, ki so mu nadeli ime Dawn of Grace in bo uradno izšel 14. oktobra. Med 10 skladbami na njem jih bo osem tradicionalnih božičnih in dve novi avtorski skladbi, The Last Christmas in Christmas for Two. Sixpence None The Richer so v marcu letos prvič po štirih letih premora imeli tudi svoj koncert v živo, prav tako pa načrtujejo za
konec leta številne koncerte.
®®®
Še ena skupina v teh dneh najavlja novi album in veliko svetovno koncertno turnejo, to je znamenita heavy metal zasedba Motorhead. Naslov njihovega novega studijskega albuma je Motorizer. To je že njihovo 27. diskografsko delo in ga mislijo od jesenipromo-virati na vseh pomembnih svetovnih glasbenih odrih. Motorhead so svoj prvi album izdali že daljnega leta 1977. Največji komercialni uspeh pa so doživljali v začetku osemdesetih. Njihova albumoma
Abba
l_e s t v i c
v NAJ ,
TN
1.	TAKE A BOW - RIHANNA
2.	THAT'S NOT MY NAME - THE TING '
3.	VIOLET HILL - COLDPLAY
4.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
5.	NO AIR - JORDIN SPARKS&CHRIS BROWN
6.	CLOSER - NE-YO
7.	CRY FOR YOU - SEPTEMBER
8.	NEW SOUL - YAEL NAIM
9.	MERCY - DUFFY
10.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
11.	SUMMER LOVE - MARK MEDLOC
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Zanimivosti
Foto: internet
Sheryl Crow
Ace of Spades in Iron Fist sta osvojila Top 10 na britanski glasbeni lestvici albumov. Na albumu Motorizer bo enajst
novih skladb.
®@®
Še vesela novica za vse ljubitelje legendarne zasedbe The Faces. Kot kaže, se bo skupina znova zbrala in nadaljevala svoje glasbeno poslanstvo. Novica o tem je prišla prejšnji teden iz Londona, kjer sta se sestala Rod Stewart in kitarist Ronnie Wood. The Faces veljajo za eno najvplivnejših britanskih zasedb prve polovice sedemdesetih. Nastali so leta 1969. Pred tem so se imenovali The Small Faces in bili med letoma 1965 in 1969zelo uspešni. Njihova hita Lazy Sunday ter Itchycoo Park spadata med klasike rock glasbe. The Faces so objavili štiri studijske albume: First Step (1970), Long Player (1971), A Nod Is As Good As A Wink To A Blind Horse (1971) in Ooh La La (1973) ter koncertnega Coast To Coast: Overture And Beginners, ki je izšel 1974. Zaradi različnih interesov je skupina dokončno
razpadla leta 1975. Rod Stewart je nadaljeval solo kariero, Ronnie Wood pa se je pridružil
zasedbi The Rolling Stones. ®®®
Če vas slučajno zanima koliko zaslužijo največje svetovne glasbene zvezde za posamezen zasebni nastop, Vam priporočam, da tale sestavek preberete do konca! Imogen Edward-Jones je sestavila seznam najbolj plačanih glasbenikov na zasebnih zabavah, za katerega je uporabila podatke, ki jih je našla, ko je raziskovala za svojo novo knjigo Pop Babylon. Pa poglejmo, kdo izmed glasbenikov zasluži največ z zasebnimi koncerti:
Rolling Stones - 3,5 milijona funtov; Sir Elton John - 1 milijon funtov; Robbie Williams
-	1 milijon funtov; Rod Stewart
-	1 milijon funtov; Amy Wine-house - 1 milijon funtov; Janet Jackson - 500.000 funtov; Pussycat Dolls - 500.000 funtov; Sting - 250.000funtov; Sugaba-bes - 250.000funtov; All Saints
-	250. 000 funtov; Girls Aloud
-	200.000funtov
Janko Bezjak
Foto: internet
Motorhead
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
3.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DANCE WIV ME - DIZZE RASCAL/HARIS/ CHROME
2.CLOSER	- NEYO
3.	ALL I EVER WANTED - BASSHUNTER
NEMČIJA
1.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
2.	HELDEN 2008 - REVOLVERHELD
3.FEEL	THE RUSH - SHAGGY FEAT. TRIX&FLIX
Gimnazija Ptuj • Branje je žur
British Councilje tudi letos organiziral projekt Branje je žur, Reading is Cool. Projekt je namenjen seznanjanju mladih s sodobno angleško literaturo.
Letos se je v projekt poleg mariborske knjižnice, II. Gimnazije Maribor in British Councila vključila tudi Gimnazija Ptuj pod mentor-stvomprofesorice angleščine Alenke Ketiš in knjižničarke Jelke Kosi. Petindvajset dijakov in dijakinj je bralo knjige (izbranih je bilo sedem popularnih naslovov) in se nato pod vodstvom dijakinje Staše Simonič pogovarjalo o njihovi vsebini in temah. Govorili so o odraščanju, slavi, avtizmu, tradiciji, sodobnosti in še marsičem.
Ena izmed knjig, ki je v zadnjem letu zelo popularna, je bila knjiga Northern Lights (Severnisij)pisatelja Filipa Pull-mana. Knjiga je prvi del trilogije Njegova temna tvar. In ker se je v Koloseju ravno vrtela premiera filma Zlati kompas, ki je posneta po tej knjigi, so se dijakinje z veseljem pridružile skupinici iz Maribora in si film ogledale brezplačno. Po ogledu filma je sledila še razprava o tem, kaj je bolje, film ali knjiga. Seveda do skupnega zaključka niso prišli.
Za konec so se sodelujoči dijaki zbrali še na zaključku projekta v Velenju. Zbrani v majhnem, a zelo prijetnem kotičku - v Kulturnici, so poslušali pripovedovanje angleškega pisatelja Stevena Camdna, znanega pod vzdevkom Polarbear. Mnoge je presenetilo, da zna Steven svoje knjige pripovedovati na pamet in se pri tem nikoli ne zmoti, saj jih ustvarja tako, da se jih najprej nauči na pamet, šele potem jih zapiše. Sledilo je nekaj prostega časa in raziskovanje mesta na lastno pest. Popoldne pa je pisatelj vodil delavnico kreativnega pisanja. Pokazal nam je, kako ustvariti za bralca zanimivo literarno osebo in se vanjo tudi vživeti. Lotili smo se tudi fotografskega opisovanja okoliščin in se čisto za konec malce pozabavali s pisanjem skupinske zgodbe. Zaključka se je udeležilo šest ptujskih gimnazijk, ki so se o celotnem dnevu in projektu navdušene pogovarjale še vso pot domov.
Veselimo se novega šolskega leta, ko bomo projekt nadaljevali z novimi zgodbami.
Nina Zupanič, dijakinja 2. e Gimnazije Ptuj
Dijaški dom Ptuj • Prejeli smo darilo
Vita Gregorc, predstavnica Humanitarnega društva So-roptimist Ptuj, nas je povabila, učenke in učence Dijaškega doma Ptuj, na obisk Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Imeli smo možnost videti in slišati različne instrumente, katere poučujejo v glasbeni šoli. Po obisku glasbene šole nas je čakalo presenečenje; predstavnice društva Soorpitimst, ga. Greta Vaupotič, ga. Valerija Rižnar in ga. Vita Gregorc so nas peljale na sladoled.
V	glasbeni šoli sta nas sprejela g. ravnatelj Štefan Petek in ga. Vita Gregorc, priznana violinistka in učiteljica. Razdelili so nas v dve skupini, saj nas je bilo skupaj z vzgojiteljicami šestnajst. Večina učilnic glasbene šole je zelo majhnih, prirejenih individualnemu pouku. Vstopili smo v svet glasbe in različnih glasbil.
Našo Mojco je najbolj prevzel zvok violine. Anita in Leon sta se tudi sama preizkusila v igranju kitare. V učilnici, kjer poučujejo flavto, je dosti rož. Učiteljica Natalija nam je povedala, da ob zvokih flavte lepo rastejo. Gina seje navdušila in si zaželela, da bi tudi sama kdaj znala igrati ta zanimivi instrument. Valeriji so bila najbolj všeč tolkala - ksilofoni. Prisluhnili smo tudi trobenti in izvedeli veliko zanimivega o trobilih. Bobni so nas navdušili, v udarjanju se je preizkusila tudi naša Tjaša. Harmonika nas je razveselila. Na koncu smo prisluhnili orglam, ki se nahajajo v koncertni dvorani glasbene šole. Ravnatelj nas je popeljal tudi v učilnico, kjer so se učili teorijo. Tako smo tega dne malo zmotili običajni ritem glasbenikov, vendar so nas vsi prijazno sprejeli.
Po že omenjenem sladoledu smo se vrnili v naš dom. Naša skupinica je odšla v domsko knjižnico, da napiše sestavek, ki je pred vami. Jožek se je začel vrteti okrog nas in si prepevati:
Kaj naj izmislim si?
Kaj bomo delali?
Kaj naj izmislim si?
Kaj naj storim,
da klavir si kakšen pridobim?
Vidite, kako glasba navdihuje.
Dogodivščin pa še vedno ni bilo konec. Naši maturantje so imeli tega dne zaključno prireditev na katero smo bili povabljeni tudi mi. Bilo je lepo in za nas ganljivo, saj smo se poslovili tudi od maturantke Lidije, ki je celo leto sodelovala z nami v knjižnici. Razveselili pa smo se, ko nam je naša ravnateljica povedala, da nam je Lekarna Top-lek podarila LCD televizor, ki bo odslej v naši jedilnici. Hvala Humanitarnemu društvu Soorptimist Ptuj in hvala ge. Nedi Toplek, direktorici lekarne Top-lek za podarjen TV sprejemnik.
V	Dijaškem domu Ptuj smo preživeli še en lep dan. Odpravili smo se k počitku, vzgojiteljica nam je zaželela lahko noč, potopili smo se v glasbeno obarvan svet sanj.
Mojca, Anita, Gina, Valerija in Jožek
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gratinirane bučke v paradižnikovi omaki*,
solata
SREDA
pečene hrenovke, pečen krompir, solata ČETRTEK
testenine v gobovi omaki, solata PETEK
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
fižolova omaka, prekajeno meso NEDELJA
porova juha, perutničke na žaru, pečen
krompir, solata
PONEDELJEK
drobnjakovi štrukeljčki**, solata
*Gratinirane bučke v paradižnikovi omaki
2 srednje veliki bučki, 1,5 dl paradižnikove omake, 1 svež paradižnik, 2 stroka česna, nekaj listov bazilike, prgišče grobo naribane mozzarele, pest ribanega parmezana (50 g), olivno olje, sol.
Bučki operemo, po dolgem narežemo na pol cm debele rezine in jih naložimo v pekač, ki smo ga na tanko premazali z oliv-
Foto: Alenka Smigoc
nim oljem. Posolimo, pokapljamo z olivnim oljem in pečemo pribl. 10 minut v pečici, ogreti na 180 stopinj, da se bučke zmehčajo in rahlo zapečejo. V paradižnikovo omako vmešamo strt ali drobno sesekljan česen in rahlo posolimo. Svež paradižnik zrežemo na zelo tanke rezine, liste bazilike pa na rezance. Pekač z bučkami vzamemo iz pečice, temperaturo povišamo na 200 stopinj. Bučke obložimo s paradižnikovo omako, rezinami paradižnika in potresemo z baziliko. Na koncu potresemo še z obema vrstama sira ter v pečici pečemo še nekaj minut, da se sir lepo stali in zlato zapeče.
**Drobnjakovi štrukeljčki
30 dag moke, 1 jajce, 1,5 dl mlačne vode, malo soli, malo masla, drobnjak in kruhove drobtine.
Iz sestavin zamesimo testo in ga razvalja-mo na tanko, okrog 2-3 mm. Kak 8 cm širok trak testa odrežemo, pomažemo s staljenim maslom in na gosto potresemo z drobnja-kom. Zavijemo v svaljek. Postopek ponavljamo, dokler imamo testo. Potem tako dobljene dolge svaljke razrežemo približno cm in pol na dolgo. Zavremo krop, solimo in damo štrukeljčke kuhat. Vrejo naj približno 10 minut, na koncu zabelimo s kruhovimi drobti-nami, popraženimi na maslu.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
Bodi na preži, če ti je naklonjena sreča, ker ti bo kmalu podstavila nogo. -k-k-k
Vse neprijetnosti so smešne, če se dogajajo drugemu.
•k-k-k
Sreča pride pogosto prepozno, nesreča pa nikoli. -k-k-k
Nesreča prihaja na krilih, odhaja pa peš. -k-k-k
Smejte se in svet se bo smejal z vami. Jokajte in jokali boste sami.
-k-k-k
Človek brez želja je vreden usmiljenja. -k-k-k
V kalni vodi je tudi jasno nebo videti umazano. -k-k-k
Ljudje polovico življenja porabijo za objokovanje mrtve preteklosti in se v drugi polovici tresejo zaradi prihodnosti.
-k-k-k
Ljudi moramo sprejemati takšne, kot so, ne pa takšnih, kakršni bi morali biti.
-k-k-k
Človek išče resnico, da bi jo še globlje skril.
-k-k-k
Ko bi se človek lahko rodil šele po smrti svojih sovražnikov!
-k-k-k
Poglejte včasih skozi luknjo v ograji na svoje dvorišče.
Prijatelja se pogovarjata.
»Če bi imel dve hiši, bi mi dal eno?«
»Bi.«
»Kaj pa če bi imel dva avta, bi mi dal enega?«
»Ja, bi.«
»Kaj pa če bi imel dve srajci, bi mi dal eno?«
»Ne, to pa ne.«
»Zakaj pa ne?«
»Ker imam dve srajci.«
AFRIŠKA GOZDNA OPICA
MADAGASKARSKI POLITIK (PHILIBERT)
ZADNJE PREDIVO, PAZDERJE
BEVSKANJE
(STAR.)
ORANŽADA IZ
RADENSKE
IZUMRLA NOVOZELANDSKA PTICA
ANGLEŠKI
FIZIK NEWTON
TONE KUNTNER
AMERIŠKA GRUNGE SKUPINA
MODEL FORDA
BIZMUT
AM.ALPSKA SMUČARKA
(CINDY)
JUŽNOAFRIŠKA ANTILOPA
GRMIČASTA LONČNICA
UDAREC Z NOGO
STOLČEK, STOLEC
SESTRA EDVARDA KOCBEKA
HRVAŠKI TEDNIK
OTOČEK NA JADRANU
KALCIJ
KOPALCI BREZ KOPALK
RADIOAKT. ELEMENT
EVA SERŠEN
SODOBNIK KELTOV
OLGA LOGAR
PLAČILO OSKRBE
ATLANTSKO OTOČJE
VEČ GLASBENIKOV
SKALNI ODKRŠEK
HRV. UM. ZGODOV. (VANDA)
STKANE HLAČE
NEKDANJI
NAZIV PALESTINE
MAJHEN KRT
KONEC ŽIVLJENJA
TATJANA KOKALJ
EVA
BOHTE
ROKOMETAŠ (BOJAN)
VULKAN V S. AMERIKI
FINSKA PISATELJICA (ANJA)
IRANSKA TISKOVNA AGENCIJA
PLEZALNA
VRV S PREMEROM 11 mm
TENIŠKI LOPAR, REKET
EVA NOVAK
papigo, ki molči. Nato se obrne in papiga se oglasi: »Joža!« »Kaj je?« »Ti že veš, kaj!«
Ženska je poklicala radijsko postajo: »Včeraj sem pred banko našla moško denarnico, v kateri je bilo 10.000 evrov in 5000 dolarjev.«
»Ah, so bili poleg denarja tudi kakšni dokumenti, iz katerih bi se dalo razpoznati, kdo je bil lastnik denarnice?« je vprašal napovedovalec.
»Seveda, zraven je bila tudi osebna izkaznica. Neki Janez Novak iz Medvod. Zavrtite mu, prosim, kakšno dobro glasbo.«
Dva zelo stara upokojenca, zakonca, sedita na verandi in srkata čaj. Gugata se na gugal-nikih, naenkrat starka dvigne svojo palico in z vso močjo useka starca čez hrbet.
On jo v agoniji vpraša: »Zakaj si me pa tako usekala?«
Žena odvrne: »To je bilo za 60 let slabega seksa!«
In spet srkata čaj v tišini. Pa se gugata in gugata ... Naenkrat starec dvigne svojo palico in jo kar zlomi na ženinem hrbtu. Ona kričeče vpraša: »Zakaj je bilo pa tole?«
On odgovori: »Zato, ker veš, kakšna je razlika.«
Jože si zaželi papige, pa se odpravi v trgovino z živalmi, kjer zagleda najnovejši model papige, ki zna govoriti. Papiga ga tako navduši, da jo kupi. Nato jo prinese domov, a papiga je tiho. Jože jo jezno pogleda, a papiga še vedno nič. Jože obrne hrbet in papiga čudežno spregovori: »Joža, ti si peder!«
Jože se obrne, papiga pa spet nič. To se ponavlja in ponavlja. Nato ubogemu Jožetu popustijo živci in odnese papigo nazaj v prodajalno ter tam vse lepo razloži. Prodajalec mu obljubi, da bodo napako odpravili!
Jože se po treh dneh vrne po papigo, jo odpelje domov, postavi v kletko in spet čaka, kaj se bo zgodilo. Mrko pogleda
Moški pride v lekarno in prosi: »Rad bi uspavalne tablete za ženo. Toda nekaj več kot zadnjič.«
»Kako to mislite: nekaj več?«
»Zbudila seje.«
Pride vojak v trgovino in prosi prodajalko: »Imate pasto za čevlje velikosti 42?«
Prodajaika ga jezno spodi. Pozneje pride general in prodajalka mu pove, kako nore vojake ima. General odgovori: »Ne ozirajte se na njih, raje mi dajte iglo za belo nit.«
Gost natakarju: »Ta pes mi ves čas gleda pod zobe!«
Natakar: »Seveda, saj imate njegov krožnik!«
»Micka, zakaj si zapustila Janeza?«
»Z mano je ravnal kot s psom.« »Kako?«
»Hotel je, da bi mu bila zvesta.«
Ugankarski slovarček: DINOR-NIS = izumrla novozelandska ptica, tudi mos; EKL = hrvaška umetnostna zgodovinarka (Vanda, 1920-1993); ERAK = slovenski rokometaš (Bojan, 1975-); IRNA = iranska tiskovna agencija; KISKA = vulka v Severni Ameriki; MTO-RODIT = kromov kalcedon; SAH = maroška votla mera; SNELLMAN = finska pisateljica (Anja, 1954-); TSIRANANA = madagaskarski politik, predsednik 1960 - 72 (Philibert, 1912 - 1978).
■ueeuey '©um 'vy '>11 'a^ue^i '^i -0}s 'oees| 'jjlus 'j||| 'srnjoinp '}S|| ^s -je}S| '¡g 'ejo 'ai 'e^uapoA '^asj 'jejse 'nu§ 'ajjo 'eurnqj^so 'eueuejjsi 'jajsa^jo 'eo '|upueiu 'o^síuey '!uej_ 'qseius 'e^oj 'seqjA :0UAPI0p0A :3)|UeZjJ)| 9) A9}¡S9U
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
RADIJ
SARA REMEC
Govori se ...
... da so tigrastim komarjem, ki ogrožajo zdravje prebivalcev v sosednji Italiji in severnemu delu slovenskega primorja, že napovedali vojno. Italijanska vlada je takoj pričela razdeljevati nepovratna sredstva za zatiranje te nevarne komarje zalege, slovensko ministrstvo za zdravstvo pa se že tudi pripravlja, da bo o tem izdalo zelo poučno zloženko.
... da bi slovenska vlada z abolicijo rada zelo poceni prišla do seznamov zasebnih arheoloških zbirk in predmetov - menda zato, da bi po vzoru čebelarjev in štetja panjev njihove lastnike lahko potem lažje obda včila,
... da je povprečna ocena mature na poetovionski gimnaziji zelo dobra, saj znaša kar 4,4. Dobre filozofe torej že imamo zagotovljene, treba bo poskrbeti še za dobre kleparje, malarje, frizerje in druge proizvodne delavce.
. da se je v mučna pogajanja o odkupni ceni pšenice na hitro in za marsikoga boleče spet vpletla narava, s točo in ujmami, saj je tretjino nepožetega pridelka, ki je ostal še na njivah, oklestila kar sama.
... da naj biprvi mož občine pri Sveti Marjeti, kjer se ponašajo z obnovljeno cerkveno streho, po dolgih letih bojda spet stopil pred oltar. Baje
ima ženin kar dober okus, medtem ko za mlado nevesto tega še ne upajo trditi.
Vidi se ...
. da prvemu možu naše medijske hiše bojda ta mesec ne bo nerodno vzeti plače, saj ima dokaz o tem, daje tudi fizično delal; zaradi dopustni-ške odsotnosti vzdrževalca je kar sam zamenjal fluorescentno svetilko.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Nina Seruga
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo svoje hčerke Mie Mine poslala mamica Nina Šeruga iz Ptuja, zraven pa takole opisala razmišljanje svoje hčerkice: »Tu sedim, ritko v rožice tiščim in se sončnih žarkov veselim.«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
3		9		4	2	7	5	6
	7	2	6	8				
		6	9					8
4	5	3			6		2	7
						9	8	
					4	6		
				5	1			
	6			7				
8	2						7	1
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€€	O
Bik	¥»¥		€€	OO
Dvojčka	V	©©	€	OOO
Rak	¥»¥	©©	€€€	OOO
Lev	VV	©©©	€€	O
Devica	VV	©	€€€	O
Tehtnica	VVV	©©	€	OO
Škorpijon	VV	©©©	€€	OO
Strelec	VVV		€€€	OO
Kozorog	V	©©	€€€	OOO
Vodnar	VVV	©	€	OO
Ribi	V	©©	€€	OOO
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. julija do 22. julija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 18. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Aleksander Oberleit, Bevkova ul. 4, 2000 MARIBOR.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Prva izvedba opere Richarda Strausa Kavalir z rožo je bila na Dunaju velik glasbeni dogodek, ki ga je svojo navzočnostjo počastil tudi cesar Franc Jože I. Po predstavi je prišel k skladatelju v imenu cesarja čestitat komornik in dejal: »Mojster, to je pravo zmagoslavje! Njegovo veličanstvo je strašno navdušeno, zaspalo je šele sredi drugega dejanja!«
Skladatelj in pianist Frederic Chopin je bil zelo skrben in natančen. Posebno občutljiv je bil, kadar je šlo za njegove rokopise. Neki njegov prijatelj je vedel, da mora nadvse pazljivo brati rokopis Chopinovega koncerta v e-molu, ki mu ga je bil skladatelj vendarle pripravljen posoditi. Preden ga je začel prebirati, si je nadel bele rokavice, potem pa skrbno in previdno obračal liste in pazil, da za njim ni ostala niti najmanjša sled, kaj šele, da bi kaj pripisal.
Ko je rokopis prinesel nazaj, se je Chopin nejevoljno namrdnil. »Dragi moj prijatelj,« je vzkliknil, »ko ste to brali, ste kadili!«
***
V svoji odvetniški praksi kasnejši ameriški predsednik Abraham Lincoln ni zahteval previsokih honorarjev in je bil proti pravdanju za vsako ceno. Nekdo je hotel, naj ga zastopa v pravdi proti obubožanemu dolžniku, ki mu ne vrne dveh dolarjev in pol. Ko ga Lincoln nikakor ni mogel odvrniti od tožbe, je zahteval honorar deset dolarjev in ga tudi dobil. Pol te vsote je dal dolžniku in ta je seveda voljno priznal dolg in
plačal dva dolarja in pol v tožnikovo veliko zadovoljstvo.
***
Na nekem kosilu je nasproti ruskemu basnopisscu Ivanu Andrejeviču Krilovu sedel gost, ki je bil znan po pripovedovanju »debelih« zgodbic. Tudi tokrat je začel: »Prijatelji, povem vam, da sem včeraj ujel v Volgi dolgega soma. Velik je bil od tu do ...« Ob tem je z roko pokazal od sebe proti Krilovu, ki je strumno odskočil od mize, da so vsi onemeli.
»Kaj pa počnete?« se je začudil gost.
»Samo umaknil sem se, da bo prostor za vašega soma,« je med splošnim smehom pojasnil Krilov.
***
Ormož • Na obisku pri najstarejšem občanu
Ivan Likavec praznoval 102. rojstni dan
V čudovitem zavetju zelenja in rož stoji ljubka hiša, kjer živita zakonca Likavec. Gostoljubna Ivan in Mira sta vesela vsakega obiska in z obiskovalci z veseljem poklepetata. Njuna hiša je polna cvetja, ki ga je ob visokem jubileju iz vseh strani prejel Ivan. V ponedeljek, 7. julija, je Ivan Likavec praznoval častitljivi 102 leti. Ob njegovem jubileju, ki ga je praznoval v krogu svoje družine, ga je obiskal tudi župan občine Ormož Alojz Sok.
Ivan Likavec se je rodil 7. julija 1906 v Zgornji Kungoti pri Mariboru. Oče je bil trgovec in gostilničar. Preživel je obe svetovni vojni, dogodkov v zvezi z njima se spominja kot bi bilo včeraj. V Ormož se je preselil s 15 leti, leta 1921, in se zaposlil v Kuharičevi trgovini, pri svojem stricu. Bil je aktivist Of, zato so ga leta 1942 tudi zaprli, najprej je bil zaprt na Ptuju, nato v Mariboru in od tam so ga odpeljali koncentracijsko taborišče v Dachau. Kljub hudim preizkušnjam je dočakal konec vojne ter se živ in zdrav vrnil k svoji družini. Ker so jim trgovino po vojni odvzeli, se je zaposlil v državni službi, bil je namreč eden izmed ustanoviteljev Zadruge v Ormožu, kjer je delal kot komercialist vse do upokojitve leta 1966. Z deset let mlajšo ženo Miro sta vzgajala otroke
iz njenega prejšnjega zakona, ti ju tudi še vedno obiskujejo. V prostem času se je rad ukvarjal s športom, kot se rad pohvali, je bil tudi član znamenitega športnega društva Sokol. Kar dolgih 50 let pa je bil tudi aktivni lovec. Sedaj je že 42 let v pokoju in še vedno rad pobrska tudi po vrtu in pravi, da so včasih živeli bolj mirno kot danes, ko življenje drvi mimo nas in je tempo življenja neprimerljivo hitrejši v primerjavi s tistim v preteklosti. Na vrtu ob hiši še vedno obdeluje in vzgaja vrtnice, ki mu svojo hvaležnost izkazujejo z bujnim cvetjem, žena Mira pa skrbi za ostale cvetice v hiši in okoli nje. Najraje posedata v hladu senčice njune terase, ki je polna cvetja, s pogledom na lep, cvetoč vrt. Gospa še vedno sama kuha, na pomoč pri ostalih opravilih pa občasno k
Ivan Likavec s svojo soprogo Miro.
Foto: Patricija Babosek
njima prihaja prijazna gospa iz Doma starejših občanov. Na polici v njuni dnevni sobi je veliko čestitk, nekaj jih je še od lani, sedaj so zraven tudi že letošnje, tik ob njih pa je še malo prostora in Ivan pravi, da je to prostor za čestitke za naslednje leto, ko bo praznoval 103. rojstni dan. Ivan pravi, da sta za dolgo življenje potrebni zmernost pri vseh stvareh, predvsem pa razumevanje v družini, seveda pa se človek ne sme razburjati in si nepotrebnih stvari gnati k srcu. Treba je uživati življenje vsako minuto posebej in se ne ubadati niti s preteklostjo niti s prihodnostjo, temveč živeti trenutek in optimistično gledati na življenje in svet.
Ekipa Štajerskega tednika se pridružuje čestitkam in želi zakoncema še veliko zdravja!
Patricija Babosek
Ptuj • Mis Štajerske 2008
Najlepše Štajerke čakajo mikavne nagrade
Prvega avgusta bodo v okviru četrtega regionalnega izbora za mis Slovenije 2008 na Mestnem trgu na Ptuju izbrali tri najlepše Štajerke, ki se bodo potegovale za titulo mis Slovenije 2008. Še prej pa jih čaka tudi polfinalni izbor, ki bo predvidoma konec avgusta. Lokacijo že izbirajo kot tudi datum finalnega izbora, ki pa bo predvidoma v jeseni.
Izbor za mis Štajerske na Ptuju je že tradicija, letošnji bo že enajsti po vrsti. Najlepše Štajerke so se v letih izbora mis Slovenije že zapisale kot ene najuspešnejših tekmovalk. Ponašajo se z nekaj naslovi mis Slovenije, prve in druge spremljevalke. Tatjani Caf pa je doslej kot edini uspelo pridobiti naslov mis simpatično-sti, ki jo med seboj izberejo finalistke tekmovanja za mis Slovenije. Na regionalnih izborih si vstopnico za polfinale oziroma finale izborijo praviloma prve tri. Cvet najlepših treh z regionalnega izbora se v polfinale uvrsti direktno, polfinale pa je filter za finalni del tekmovanja. Priložnost se odpira vsem komunikativnim
in postavnim dekletom, ki poleg tega izpolnjujejo pogoj, da so v letu tekmovanja dopolnila najmanj 17 oziroma največ 24 let, da so neporočena, nekaznovana, imajo slovensko državljanstvo in tudi sicer želijo uspeti na lepotnih in mane-kenskih odrih. Že na regionalnih izborih jih čakajo lepe nagrade, ptujski po nagradah še posebej izstopa, saj nagradni
fond znaša nekaj tisoč evrov v obliki nagrad. Prijave sprejemajo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, s pripisom za mis Štajerske, in izpolnjeno prijavnico. Sprejema pa jih tudi agencija Gerži-na Videoton v Mariboru, ki ima uradno licenco za izbor mis Slovenije za mis sveta, na katerem letos pričakujejo že udeleženke iz 120 držav sveta, med njimi tudi slovensko lepotico, ki je lahko tudi Ptujčan-ka, če se bodo dekleta, ki izpolnjujejo pogoje, tudi udeležila tekmovanja. Izbrano slovensko lepotico tudi letos ob vseh lepih nagradah, udeležbi na svetovnem izboru, čaka tudi avtomobil.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos bodo najlepše tri prejele mikavne nagrade, Terme Ptuj pa bodo že po tradiciji obdarile vse udeleženke letošnjega izbora.
RADIO)))TEDNIK
MISS SLOVENIJE 2008
Miss Štajerske
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:
Ulica: Pošta:
Telefon:
Datum rojstva: Mere -višina:
-prsi, pas, boki: -teža:
-konfekcijska št.:
Podpis:
S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatki resnični in da soglašam s pravili izbora.
RADIOPTUJ
89,8 98,? 104,3
C E R Z
N A
VIIE#T N
Štajerski TEDNIK
#
ím
torek, 15. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE


NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
ZIJAH A. SOKOLOVIČ: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC
petek, 22. avgust ob 20.00
CERKEV SV. JAKOBA ORMOŽ
MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKE GLASBE ORFEST: ZBOR CORAL CARMINA, NOVA MALAGA -ŠPANIJA
vstopnina 7€
Prodaja vstopnic: TIC v gradu Ormož, vsak dan od 11.00-16.00, v nedeljo od 10.00-14.00 ter uro pred začetkom predstave. INFO: 02 741 53 56. Prizorišče: grajsko dvorišče Ormož, v primeru slabega vremena Dom kulture Ormož.
w
Ö O
>M
O
s
o
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
SPOMIN
Danes, 15. julija, mineva 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, dedek in tast
Franc Malek
IZ JIRŠOVCEV 65
Hvala vsem, ki mu prižgete svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Avtocenter Brezja d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
Prireditvenik
				
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA,,,	OPREMA	BARVA
AlfAROMEO 147I9JTDM	2006	14.900	KLIMA	RDEČA
BMW SERIJA 3:318 D	2003	12.490	AVT. KLIMA	METALIK ČRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2005	23.900	AVT. KLIMA	METAUKSIVA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	12.490	DVOJNA KUMA	METALIK MODRA
CHEYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	10.990	KLIMA	SIVA
CITROEN H14 i	2004	7.090	AVT. KLIMA	METALO. RDEČA
CITROEN M U ROI	2000	3.000	KLIMA	METALIK ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 ROI	2004	9.490	AVT. KLIMA	SIVA
VW PASSAT 191	2000	18.990	AVT. KLIMA	METALIKT. MODRA
TOYOTA YARIS 1,3 WTi	2002	6.890	KLIMA	METALIK SREBRNA
SPRINTEXSACTLY50 CMM	2008	1.099	NOVO	MODRA
SPRINT CHOPER RAPTOR	2008	1.999	NOVO	ČRNA
AUDI Ai 1,8 T	1998	5.900	AVT. KLIMA	SVETLO SIVA
CITROEN XANUA 2,0 IÍVISX	1998	2.490	KLIMA	METALIKT.ZELENA
MERCEDES ROADSTER SLK 200	2000	30.990	DVOJNA KUMA	SIVA
SJP
TV
IToJswäsäj® Skupnih liratermSIfo programov
SPORED ODDAJ
TOREK 15.7.
8.00 Oddaja Občine Destrnlk - ponovitev 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 V dobri družbi - TD Poleniak
SREDA 16.7.
8.00 Kronika Občine Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Oddaja Občine Hajdina
ČETRTEK 17.7.
8.00 Zaključna prireditev OŠ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Koncert Godbe na Pihala Dornava
PETEK 18.7.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
Sreda, 16. julij
20.00 Maribor, na Židovskem trgu, skupno odprtje razstav, v galeriji
Društva likovnih umetnikov, z likovnimi deli se bo predstavila Katja Kozjek Vrabl, v fotogaleriji stolp bo na ogled razstava fotografij Srdana Mohoriča z naslovom Planet aluminij -	Ključarovci, vaške igre in srečanje krajanov
Četrtek, 17. julij
18.00 Maribor, Sinagoga, Židovska 4, otvoritev gostujoče razstave
Judovska poroka, razstava je nastala v sodelovanju z Judovskim muzejem iz Dunaja 21.00 Ptuj, Krempljeva 1, dvorišče stare policijske postaje, Ovinek 2
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo, telefon 041 312 621.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM pšenico, pšenično slamo, odojke težke 30 kg in črno-belega telička, težkega 120 kg. Tel. 041 317 367.
KUPIM teličko simentalko. Tel. 031 623 038.
KOKOŠI NESNICE, stare eno leto, prodam. Bauman, Župečja vas 48 a. Tel. 02 790 03 51 ali 031 740 644.
NESNICE rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam, 3 evre, dostava na dom. Marčič, Staro-šince 39, Cirkovce, telefon 792 35 71.
UGODNO PRODAM enoosno traktorsko prikolico z zračnimi zavorami. Informacije na telefon 041 262 465.
DOM-STANOVANJE
1.5-sobno. 44,6 m2, 53.500 EUR; dvosobno, 50,3 m2, 60.300 EUR; 2,5-sobno, 66,6 m2, 79.900 EUR. Popolnoma prenovljena 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanja so prazna in takoj vseljiva. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www. davki-finace.com/nepremicnine ali 031 602 396.
POSKOČNIH
1.	VRT-Klopotec
2.	ZAPELJIVKE-Prvi je prvi
3.	GAŠPERJI - Gašperji to smo mi
4.	LIPOVŠEK- Bodoča mamica
5.	NOVI SPOMINI - Ko muzikant ne zdrži doma
6.	VIHAR - Ko trenutek sreče mine
7.	GORSKI CVET - Ko po toči še zvoni
Ji t
POP 7 TOP
1.	WERNER-Padla si na tla
2.	PREPIH - Playa de la Portorož
3.	ELA-Sem in tja
4.	MANCA ŠPIK - Que sera sera
5.	PIJAMAS - Nočno kopanje
6.Ans.	ŠTRK-Berem te
7.	SPEV-Pel bi zate
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Gla»ovnlce poiljlt« na dopUnlt.M u na.Iov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Dragica Žumer Majski vrh 27b 2284 Videm
PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2, ali menjam za enako stanovanje v pritličju na Ptuju ali za vikend v okolici Vidma. Telefon 02 662 20 66, zvečer.
PRODAMO več stanovanj na Ptuju, Gregorčičev drevored: enosobno, 36,6 m2,43.900 EUR;
DELO
OGRAJE ROGINA PTUJ Zaposlimo nove sodelavce: 1. samostojni monter kovinskih ograj; 2. monter kovinskih ograj - pomočnik. Ponujamo: delo pretežno na terenu, stimulativni OD, delo v urejenem kolektivu, zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. OGRAJE Rogina, Rajšpova ul. 15, 2250 Ptuj. Zaželena pisna vloga ali na tel. 02 748 16 80 ali 051 311 900!
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v okolici Ptuja v izmeri 1030 kvadratnih metrov. Informacije na telefon 051 319 590.
PRODAM gradbeno parcelo v okolici Ptuja v izmeri 1030 kvadratnih metrov. Informacije na telefon 051 319 590.
KREDITI VSEH VRST
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodke ni^je od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
> STANOVANJSKI ■ HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na \ 051 804 324
INOVATTVA, Milena Prapotniks.p, Pivkova ulica 18/a, 2250 PTUJ
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
www.tednik.si
Antar, d. o. o., s Ptuja išče
več deklet
za delo v salonu za oblikovanje telesa.
Od vas pričakujemo: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi in urejenost. Nudimo stimulativno plačilo, delo v urejenem delovnem okolju, izobraževanje, možnost napredovanja. Če vas mika, da bi se nam pridružili, prosim, pošljite svoj življenjepis na elektronski naslov: andrejrutar@siol.net ali telefon 041 948 906.
Na podlagi 295. člena ZGD-1 in v skladu z 31. in 32. členom Statuta družbe pooblaščenke TALUM B družba za upravljanje d.d. Kidričevo, sklicujem
11. zasedanje skupščine TALUM B družba za upravljanje d.d. Kidričevo,
ki bo v torek 19.8.2008, s pričetkom ob 12. uri, na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10 (velika sejna soba v I. nadstropju upravne zgradbe).
D N E V N I R E D :
1.	Otvoritev skupščine
2.	Imenovanje organov skupščine in dveh preštevalcev glasov
V skladu s 34. členom Statuta družbe opravlja funkcijo predsednice skupščine Jožica PERŠOH in namestnika predsednice skupščine Milan FAJT, ki sta bila izvoljena na 1. zasedanju skupščine družbe. Predlog sklepa:
"Skupščina izvoli 2 preštevalca glasov."
3.	Seznanitev z letnim poročilom za poslovno leto 2007, seznanitev s poročilom Nadzornega sveta družbe po 282. členu ZGD-1
Predlog sklepa:
„Skupščina se seznani z letnim poročilom za poslovno leto 2007 in poročilom Nadzornega sveta družbe po 282. členu ZGD-1."
4.	Delitev bilančnega dobička in podelitev razrešnice Predlog sklepa:
"Za poslovno leto 2007 je ugotovljen bilančni dobiček v višini 248.575 EUR, se uporabi
-	del bilančnega dobička v znesku 198.956,76 EUR za izplačilo dividend, ki se izplačajo v višini 0,79 EUR bruto/1 delnico
-	del bilančnega dobička v znesku 60.442,56 EUR pa se razporedi v druge rezerve iz dobička.
Dividende se izplačajo delničarjem po stanju e-delniške knjige zadnjega dne v koledarskem mesecu zasedanja skupščine. Izplačilo dividend se opravi v 90 dneh po zasedanju skupščine. Znesek neizplačanih dividend se po preteku 3 let od dneva zasedanja skupščine, prenese v druge rezerve iz dobička. Znesek neizplačanih dividend ugotovi direktor družbe, ki odloči o prenosu v druge rezerve po izteku zgoraj določenega obdobja." Predlog sklepa:
"Skupščina družbe v skladu z 294. členom ZGD-1, podeli razrešnico
-	članom Nadzornega sveta družbe
-	direktorici družbe
in s tem odobri in potrdi delo Nadzornega sveta in direktorice družbe v poslovnem letu 2007."
Delničarji morajo udeležbo na skupščini pisno prijaviti pri direktorici družbe najpozneje 3 dni pred dnevom zasedanja. Zasedanja skupščine se bo udeležil notar Andrej Šoemen iz Ptuja. Gradivo za odločanje na skupščini je na vpogled na sedežu družbe in se hrani pri direktorici družbe.
TALUMB, d.d., Kidričevo Direktorica družbe
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. A čeprav pokojno spiš, z nami še naprej živiš.
SPOMIN
Franc Krajnc
OB STUDENČNICI 15
15. 7. 2007 - 15. 7. 2008
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov dom rože krasijo in sveče v spomin gorijo.
Tvoji najdražji
Župečja vas • Velik požar upepelil delavnico
Iskra zanetila požar, škode za najmanj 75.000 evrov
V četrtek, 10. julija, nekaj minut čez deseto uro je izbruhnil požar na večjem poslovnem objektu Marjana Žumra v središču Župečje vasi. Objekt v velikosti 25 x 15 m je bil namenjen popravilu kmetijske in gradbene mehanizacije, v akciji gašenja pa je sodelovalo okoli 40 gasilcev iz sedmih prostovoljnih gasilskih društev v občini Kidričevo.
Kot smo izvedeli na kraju požarišča, je bil alarm za požar v Župečji vasi sprejet natanko ob 10.06, prvi pa so na požarišče prihiteli člani domačega PGD Lovrenc, na čelu s Karlom Pavlicem, sicer lovrenškim farnim župnikom. Kmalu zatem so prihiteli tudi člani PGD Talum Kidričevo, vodenje intervencije pa je prevzel poveljnik tega društva Jože Murata, ki je o poteku akcije za Štajerski tednik povedal:
„Ko smo prihiteli na pogorišče, je bil ogenj že v strehi, močno je gorelo, med ognjenimi zublji pa se je valil gost črn dim, saj so poleg vsega, kar je bilo v delavnici, gorele tudi gume. Takoj smo se pridružili lovrenškim gasilcem in pričeli gasiti z vodo ter težko peno. Kljub hlajenju je, žal, ena od plinskih jeklenk v delavnici eksplodirala, zato so na objektu popokale šipe.
Na pomoč so prihiteli še člani sosednjih prostovoljnih gasilskih društev Pleterje, Mi-hovce-Dragonja vas in Jablane, nato pa še PGD Starošin-
ce in Šikole. Na požarišču je bilo skupaj več kot 40 prostovoljnih gasilcev iz sedmih gasilskih društev Gasilske zveze Kidričevo."
Kako dolgo je gorelo, kdaj ste požar omejili in pogasili?
„Glavnino požara smo obvladali po dobri uri in pol intenzivnega gašenja, kljub našim prizadevanjem pa je žal pogorelo tudi celotno ostrešje. Navkljub eksploziji in precejšnji nevarnosti pa na srečo ni bilo nobenih poškodb osebja ali gasilske opreme. Ko smo požar pogasili, so na požarišču ostali še člani domačega PGD Lovrenc, ki so opravljali požarno stražo, saj so v notranjosti tleli ostanki gum in gorljivega materiala še več ur."
Kmalu so na požarišče prihiteli policisti iz policijske uprave Maribor, okoli poldneva pa se jim je pridružila še posebna skupina policistov, ki so pričeli raziskovati notranjost objekta, da bi ugotovili vzrok za izbruh požara. Poža-rišče so preiskovali še nasle-
Foto: M. Ozmec
Požrtvovalni gasilci so se z ognjenimi zublji in dimom borili dobro uro in pol.
dnji dan. V petek popoldne pa smo iz PU Maribor med podatki o dogodkih minulega dne sprejeli tudi sporočilo o vzrokih požara. Policisti so po pregledu požarišča in z zbiranjem obvestil ugotovili,
da so požar najverjetneje zanetile iskre, ki so nastale pri rezanju kovine s kotno brusil-ko. Iskre naj bi padale tudi po odpadnih krpah na delovni mizi, zato so te pričele tleti, kar je po vsej verjetnosti zanetilo požar. Ognjeni zublji so kmalu zajeli delavnico z vsem orodjem in opremo, pogorelo pa je tudi celotno ostrešje s kritino vred. Po nestrokovni oceni je za okoli 75.000 evrov škode. Zadeva je toliko bolj tragična, ker po izjavi lastnika Marjana Žumra objekt ni bil zavarovan.
Kot so nam povedali gasilci in kot smo lahko videli tudi sami, so bile med požarom v notranjosti delavnice tudi plinske jeklenke za varjenje. Čeprav so jih med gašenjem sproti hladili z vodnimi curki in peno, je ena od njih eksplodirala, na srečo v nesreči pa pri tem ni poškodovala nobenega od gasilcev. Kot je povedal lastnik in podjetnik Marjan Žumer, je nastala velika gospodarska škoda, ki jo bodo sami težko nadomestili.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V notranjosti gorečega objekta je pogorela tudi vsa oprema in orodje za popravilo kmetijske mehanizacije.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne so možne posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju 15, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C.
Foto: M. Ozmec
Največjo nevarnost so predstavljale plinske jeklenke za varjenje, ki so jih gasilci obvarovali pred eksplozijo s hladnimi vodnimi curki.
Če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh!.
Obeti
V sredo bo precej jasno. V četrtek bo tudi povečini sončno, proti večeru pa bodo spet nastale krajevne nevihte.
Osebna kronika
Rodile so: Lidija Vertič, Bukovci 13/a, Markovci - Julijo; Natalija Mlakar, Ul. 25. maja 3, Ptuj - Tilna; Anita Emeršič, Paradiž 51, Cirku-lane - Rebeko; Brigita Dolenc, Šikole 77, Pragersko
-	Filipa; Nina Čeh, Levanjci 33/a, Destrnik - Tea; Valerija Škvorc, Sodinci 5, Velika Nedelja - Gala; Klavdija Kirič, Dolga Lesa 3, Ormož
-	Tilna; Janja Lukman, Ša-lovci 46, Središče ob Dravi -Danielo; Nataša Grabovac, Ptujska cesta 10, Ormož
-	Dunjo; Vesna Tomanič, Pršetinci 39, Sveti Tomaž -Tinko; Petra Miklin, Jastreb-ci 18, Kog - Anžeta; Mojca Sok Hrga, Borovci 65, Mar-kovci - Mateja; Mateja Dre-venšek, Jurovci 3/a, Videm
-	Vaneso; Lidija Bovha, Čr-mljenšak 9, Voličina - Jano; Simonca Belca, Dragonja vas 22, Cirkovce - Gašperja; Brigita Hiržin, Pavlovski Vrh 13, Ivanjkovci - Niko; Simona Fridl, Sp. Hajdina 72/a - Teino; Tanja Mora-vec, Vičanci 78/a, Velika Nedelja - Alaniso; Anja Ti-kvič, Slovenski trg 11, Ptuj -Klaro; Mojca Kukovec, Bra-tislavci 8, Polenšak - Žana; Sandra Hanžič Leskovar, Ključarovci 55, Križevci pri Ljutomeru - Živo; Sanela Lilic, Krčevina pri Vurber-gu 62, Ptuj - Tiano; Nuška Vrabl Ferenčič, Lovrenc na Dr. polju 108/a - Aljaža; Ida Pulko, Zg. Hajdina 87
-	Jana; Simona Cafuta, Bukovci 24, Markovci - Žana; Lavra Bukšek Kreft, Nova cesta 8, Ptuj - Maksimilja-na.
Umrli so: Vladimir Slavi-nec, Veliki Brebrovnik 34, rojen 1956 - umrl 1. julija 2008; Franc Rižnar, Slavši-na 13, rojen 1938 - umrl 2. julija 2008.
Poroke Ptuj: Luka Štular, Ul. Simona Jenka 8, Domžale, in Bernardka Šalamun, Destrnik 48. Jože Ko-drič, Ob železnici 14, Ptuj, in Alenka Voda, Kozminci 14/a. Boris Kokol, Bodkovci 31, in Marta Petrovič, Hva-letinci 9.
Poroka - Ormož: Miran Miholič in Stanka Štucl, Vinski Vrh 28, Miklavž pri Ormožu.
Foto: M. Ozmec
Žalosten je bil pogled na ostanke pogorišča sredi Župečje vasi, kjer je do tedaj stala mogočna in lepo urejena delavnica.
Črna kronika
Kolesarka trčila v avtomobil
V križišču Titove ceste in Nasipne ulice v Mariboru se je 10. julija popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bila 33-letna kolesarka huje poškodovana. Vozila je kolo po levi strani dvosmerne kolesarske steze ob Titovi cesti, iz smeri Ulice Pariške komune proti križišču z Nasipno ulico. Ko je pripeljala do križišča, se je ustavila in nato vožnjo nadaljevala čez levi prehod kolesarske steze čez cesto. Pri tem je zaprla pot 38-letne-mu vozniku osebnega avtomobila Renault kangoo, ki se je po Nasipni ulici pred vstopom na prednostno Titovo cesto ustavil. Ko je imel voznik prosto pot, je speljal, pri tem pa je z vozilom trčil v kolesarko, ki ga je v trenutku njegovega speljevanja želela obvoziti. Po trčenju je kolesarka padla po vozišču in se poškodovala. Zaradi poškodb je bila z reševalnim vozilom odpeljana v mariborsko bolnišnico. Policisti so zaradi povzročitve prometne nesreče kolesarki izročili plačilni nalog.