\RHTVi XV 1992
Ocene m poročila o publikacijah m iazstavah
135
flkrojEj mu] li irt>i» T . ilri i ^ "
< is".-ju J" i
Pnimlt• iferanitaT u i rlr T. um r »oUiini,
laitol '»rt. ""»or ton c*"lf-
fiku
*	. »	_ lotuujjr . ir ITI IIa .-'o*L S^rlOL T
Jall iru"-Vtior a ime mriti jjuatltl oiiroii i'0»rat: 3irkiT
t»ti, i loki ur «oU.	j ckoj»ll,	Corlflib. ii ']• -"»1 c
t ¿¿a' ..:a y to ji
Oltr.Jol-Vita; In adrtiit t "jrloli. ■adtlog t SiM ui olrti uHet) «I il.^J« ojoiarlti ; ,-to, ujpraTo D1 «or i i ritn kulturnih btcoo.bLL»v[ Cr»flr* li 11 lS3-10e-I94;).iu .lo:rr. .. . . . . • - ..:
o«'11«d ] si i tioa., Ji ti1>Jo »rlif i'«":»j^-.itjih tudi uajraV.Jol j.-.aiitliot JrttlMl 0» »i s 1o»lorto votml, Ij n. ■ rr' t d* titi f ro tali ,.oi Ucst 2 iti ji litll \ _ ijo»« 11*0 »i^tti aadilai 't J.JuM„iBlf To»UKrr u_lc i tu .1;
' 'm 31iu 2	jridloi uaTalaoigt Žito Ji o&o3* alulatntro 1
«a »ii> tu J3 hI .] iT 11 ti raiaoit 1 Ir .lin ] 3, Jlii rl i| iitiH ai uriM* il yn ti* lakonij
b* clia J i* j o, m'kl >r*a > projinji^ doroiiioji 1»to«.* m ■viajo nrlojr .1 i.i jojroti.
rt. '•?]»••■ ar: v :oi. .litit Ji lt Jot» Ijjj. tr ilitoo -iffjljana, j-ttTlJ;, kul-Hrno r^odoTlo,»:" oipOi.mlk,ot k-tiru it ai nit tujail toi*lniltl -,Vaji -lnikt lb rujj tuu-tiril-t "1 (U.III11 rib ' 11 ¡ni t 1 Bi SorLOO.
1 io tiji «trnu; ri!-n. t -ovutnloi Tillk.r, ,10^■ , tjr?»kin, ]• tnn] «^o»iui_,ricl iijrljuii "ifiujl bjJ t. n ji pi Tio.
Icllt Itjf t»\J. Solk; •• k itilt«ro-»OtlTJin il> kPtBO _lll'l krtlT
JI", ji bdo£o fodofcnl^'¡^'aloTouikr»,
Carkav Ja dilaa ratnllo»'to4« r.vto vit •■i, j»(at»TlJo tfsasrloako toaiobncit
T 1 0111J f A O «Mil tlJ uVuDOkltl UO.al in ljgfrtoc* lJMlili- „rr 1. A* i itoAii utar sopare Ofmtl otLr	jtidloll
m4oto *»to4u u	arntto - ijui jhi- t	.in;|a,
s. i,	— a.«.;
1 t s*
f Ta4oi.tr
A^^lul xr .tfti jot Clorloa urod Wtn.	lor^Siiiff

r ' te*- ir
Ludvik Zoriui se zavzemi za ohranitev cerkve sv. R jkl v Solkanu (Fond: CtbLO Nova GorLa, 1952, sp.si 1-100, PANG)
lirarlinija m posojilnica v ^empstru 1896-t94b • razstava Pokrajinskega arhiva v Nnvi Gorici
Že nekaj tet jc ustaljena prataa Pokrajinskega miliva v Novi Gorici, da vsaki leto postav! dve prLOŽnortni razstnvi v prtddveiju arhivske stavbe. Razstave imrnujemo priložnestne, ker jih postavljamo ob posebnih priložnostih, obenem pa želimo poudariti, da gre za maniSe, Čeprav ne vedno i.kromne razstave. Skozi prostor, ki ga zapolnjujemo z razs-avam1., grr vr.ta obiskovalcev arhiva, ki se lahke tudi ner.ameni.ko rezna" z arhivskim gradivom ali viaj z eno cd njegovih dejavnosti. Vodilo razstav je pri dvsem predstavitev gr?(Jiva iz našega arhr.a Xljub temu, da so razstave manjSe, jih vedno spremliajo katalogL s tekstom oziroma z razp.avo o terru in s kar-
,seda natančnim jeznamom jkjponatov. Katalogov ne dajemo tukati, temveč jih s pomočip računalnikih programov naredimo kar v arhivu.
Tudi razslava. ki je februarja 1992 zimenjala razstavo o arhVsk^m gradivu društvenih fondr.v v nrSem irhivu, je sledila opranim namenom. Razitavo in katalog je pripravila Alekj indra Pavfič-Milosl. Odločila se je predstaviti arhivsko gradivo enegs izrr d fondov gospodarskih organi zarij v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici - fonda Hranil ni r*- in pjLojilnic»! v Štmp' itru pri Gorici ob 95- obletnici ustanovitve, Omenjeni fond je po starosti ir ohranjenosti redkost-m:d gonpodaiskim: fond našegt arhVa. Gradivo in ¿eveda njegov ustvarjalec pn je zanimiv, ker se je hranilnica kot ena redkih slovenskih ustanev znula piUagoditi Sir ;e preživela tudk težko faiist:čno obdobje. Iz ohranjenega gradiva je razvidno, da je uspela vse do 1P35. teta po:lovati v
13 b
Ocene in po.L 'la o publikacijah in razstavah
ARHIVI XV i99/
sloverskem jeziku. V razpravi ki jo preberemo v katalogu, nas avtorica sistematične m jed-nato seznani z delovanjem hranilnice z njenim tujan-jem in namenom z organ- zadruge ir njenim članstvom, s hranilnim vlogam., ki so jih sprejemali in posojili, ki so jih izdajali, Hranilnica je Tačela poslovati 1897 leta, še v času avstrijske uprave, z denarno enoto krono, nato je v obdobju italijanske uprave poslovala z liro in nazadnje pc priključitvi k Jugoslaviji Še dve leti z dinarji Avtonca nam poruja tudi tabelarični prikaz poslovanja ¡kozi vsa obdobja, ^bse^no rrzpravo o hranilnici je avtorica objavila v reviji Srečanja, št. 13C<92.
V ki talogu je objavljen tudi nepogrešljivi del - seznam razrtavijeaih dokumentov. Razstava je bila, z izjemo m.kaj fotograiij iz fo'ografske zbirke našega arhiva, postavljena skorai izključno z dokumenti fonda Hra nilnic^ in posojilnico v Šempetru. Plastična in nazorna predstavitev hranilnice s pomočjo cele palete n,;nih dokumentov (od računov, zapisnikov do plakatov in hranilni knjižir), obiskovalca m mogla razočarati
Via. a. Tul
Elektrarne, mlini. Žage, vodovodi ... v porečju Soče 1918 1943 - predstavitev dokumentov Tehničn.ga urada Goncar razstava P ukrajinskega arhiva v Ncvi Gorici
Novembra 1991 je bila v gal riji Pokrajin skega arh*va v Novi Gorici poLtavJjena raz tav? o el nktramah, mlinih, žagah, vodovedih in iiu^ih podobnih rapravih v porečju Soče v obdobiu od 19l8 do l943, tc je v Času italijanske up reve pii nas. Razstavo je ¿premija! katalog.
Namen avtoric razstave m kataloga Ki tke Nusdorfer-V uk .anovič in Lilijanc Vidrih Lavrenčič je bil predstavitev manj znanega, a izredno za nimivega gradiva fonda Tehnični urad Gorica, ki ga hrani P okraj irski arhiv v Novi Gorici. Gradivo je bilo pc drugi svetjvni vejni zavedeno med seznami dokumentacije, ki ga je jugoslovanska stian v Kc misiji za vračanje arhivov iz Italiie teijala od nasprotne iktiam. Sedež Tehničnega orada je bil namreč v Goriu, ki je po vojni pnpadia Italiji, gradivo pa se je nanašalo predvsem na ozemlje, ki je v območju republike Slovenije. Del gradr/a je bil prevzet 1954. leta, del pa nekolike i ka meje
Kako male je bilo gradivo poznano, niso izpričevali le obiskovalci razstave (Čudili so se npr. nenavadnim načrti ;m o izkoriščanju KmFkga jezere za pioizvodnjo električn e energ-jt, številnim malim vodmm napravam ki so do dane" v glavnem propadle), marveč tudi rami upraviči s Se sedaj deluje iimi, a tedaj zgraj mirni vedn-mi napravami. Zanje je bila predstavitev dokumentacije, predvsem o elektrejnah prave odki je, saj so v veliko prini.rih mislili, da je ■Zgubljena, ali pa kje onstran državne meje.
L-čno izdf lan katalog nas tudi na kreiko seznan z razvejem in delom Tehničnega uraoa, nato pa nam nekoliko natančneje predstavi različn< vodne napiave, Razstava je bila razde Ijena v ava deta. Enako zasnovo razberem^ tudi iz kataloga. Prvi del poskuša s števfnimi malinr objekti (vodovodi, mlin1, žage, kuvaenice ...) enakomi mo pokriti vse porečje Soče. Drugi del pa prikaaiji splošne projekte italijar skih elek-triiicih družh o gradnji hidroelektrern pc 192i. letu, na*rte nereai:ziranih projektov in na kuncu zgrajene hidroelektrarne v porečju Soče v obdobju med obema vojnama. V katalogu je zJo podroben in natančen ¿eznam .azstavljenih rkspo-naiov Čeravno razstava zajrma cas od 1918. do 1943. leta, pa so nekateri -kspoiati tudi starejšega nrStanka saj jih je urad potreloval pp svojem delu.
Riizstave, ki so zasnovane na arhivskem gradr -u, so navadno 7a oko manj zinimive. Omenjena razstava p» je bila vabljiva tudi za oko, saj so bili na njej razgrajeni m rti jkice in tudi fotografije pri dstavljenih objektov.
Vla^ta Tul