št.i. V Gorici, dne 14. februarija 189Q. TeČEd XXVL „Soča (( izhaja vsak petek o poldfle in velja s prilogo „6nptltriki Uit' vred po pošti prejemana ali v Gorici na do:n pošiljana: vse leto.....gU- *•«, pol leta..... , 2-20, četrt leta .... . M0. Za tuje dežele toliko veS, kolikor je vefja poštnina. Delavcem in. drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu. „Fritiree" izhaja vsakih U dnij-vsak drugi torek in velja za celo leto SO kr. „Qospodartki List" izhaja in *e prilaga vsak mesec v obsegu W> stranij. Kadar je v pelek praznik, izidela lista že v četrlek. SOČA (Izdaja za deželo) Oznanila .M81AIICE* plačiu'ejo se za petstopno petil-vrsto: 8 kr., Le se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za večja erke po prostoru. Posamične Številke dobivajo se v tobakamab. v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavreuciču nasproti velike vojaSniceiu pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravniSlvu ..Sočo". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upruvniStvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabrsček. ., Bog tn narod J" — Deželni zbor. IX. seja 10. februarija ob 5. pop. IV /.hI ti ji stMt je postal položni v de-/. !iii hi-i :r\i't zamota.i; piiiakova!a m> ji-v .tk h:p popolni kr./.!. • Violin z,i-lnpmk ..• hizo,avii<> pn-il n'mestnika P. in a 1.1 i-ni a, n;i: prid- v Goi;.-». Ta j- tudi jh-h.-! v ulitek l». !. m. m se ra/govur,uI z (J.-/..-I-uirii g'..n.«r;i m, z m-kati rimi ir.;!;jan>kiii(i pn--:.iu. i .i; z i.a-Ukofoin. S i-Jti\.i Picvzvi-h-i,..-! krj>/u:;a.i-koi' '¦¦<¦ >ia! liinaMini/i bc--,,!o. .i.i s." I... ,.,!>;,,; udeleževal sej m g!a-o,.d za pri.iiiv.- MuM-acv aii Hali a-iinv. „ kakor -.. i.ui bodo zdeli upravi ("tu i aii ni''. S ti-rti korakom ¦.'k:i'/iiriai!ik(irhipiH!.a .p«..|t..-.,j; v, položaj \ d..«.«.. Italijani -o dvakrat zipi.-tm dvorano in i.,m«liii s t. m /iMir ri« -k!-¦\ii'-u; enako hi lahko n.itviiiii Slo-Wl.i' pri V-ii ur'..Ul.ili h.fk.rii. kakim h; ne ¦i|. ........ p.,!, i-ti.m .h/avii. ..pn S-nipa-i; /•'Z n u Aki. ,«¦ pa nail-kni" liiivz«, g... i laki -anaji. Mraiika .in;r'o ni r'o i,.-!.di v zboru in -priM/uiti h z u .iilo, Tako -• j., tuiii ^-mitlii i 11 - sej, ;i' hiia n.ipovi i[." "' t''"......'>^< I'*!"" ».hi.vcr vi,piin za-tnpiiik ii:<"trii-,!v,i, il.i |......i.iia Umi*!,., .'.¦ dobila nalog, prt 'li-iali v interne!.:r; i t.i:.en,;enc kra>. pr.'i-kati v njej n/uače.v pirtKaii.l/i-V.« '. t.r -lawi; u:i..,tiM> i»r.-l!.v.-. Vi.:.!; Ir» s-e-tii .-kil.. ...Ipr.tvili p..r.t.jn„k;<:v«>-»_t na ti-| r.-5i. ¦ - v"l\t inl/nvi.1- vi., i!.. |.-, kaknr tmli oni n ui«'litv! ntiiliiuiiiika L'..,k.t v na-',. .In.,! «',11, ^ii|i»> o /i-lsi i,r/\.....!i m- le pi-ciii\a!n' ii'iiil»afki- Zilpaiii'1-, iriarin'- v-<- ti-l.-, ki nm-r..;n rahili t.i .L : .liv.ivo-l;.-s,-«i,' ila.lin,. mmi. /..¦ ,ii ¦i':u.» i.- itVjai',1. t.' ri-. 1 n.) 1'i.sl. p!. Dot t uri i.it.-q, za.-li\;n uravnave SoiMn. >trtiir«- v Kt:r:..rit-r. Siko inunti;.' inc.l uarml n o n-ko. z.ito ;r iir/ava ilulz;;a, skrlu-ti za uravnavo nji-ii" .-trn-.-. (V..,'- o t«-j int.Tp.M.ii^i v r-ni prlisu-l-ii^tii ;t.'\i;k). .Vtrvii yrnf Cm .-•..•.».»»in iiit.rp.-!.i.-V»: iiilorpclacija Vsk-il t.1/-1 ln7o,javni'^.i mlj;ovora Sli so liani *nl-kiyu mlhora Se ti-ti dau k iiin«iio-vancniii ii.uiu-.-tiii-Uciifiuu svetovalen, ki jim ji« nlicr.i!, tla jim ilopoAlje re^ilev na prito/ho i.uli iep'ikov |/. rine lii.-^HMHurjiij prav gotovi) ko;, ko si» \nie v Trst, Ni dv.iinili, da dr/.ivni dn>>lojan-l\vnik je dl/a' li.-c.li) ter odposlal M.lskemu odboru riiilev, kakor je ol.ef.d; ali ta je do danes ni -e ilohil. To ni dniir.iOe iiio^nrc iicjro lako, da n iitev leži ])i'i c. kr. iuo»tni.;i jilavi. /alo ni nenio^oie, da je plidlVal re-iti'V, U.illien.elio tolhkiMIUI oil-.M.iii, k.-i ni lnia po njegovi volji. /. o/irtmi na to .-lavlj.ijo podpisani na N./ovo V/.vi--..-n.)-t ^h|i.).|.i t: kr. niimesl-nika v 1'iiniorjti kol predsednika c. kr, «!«•— žeiin^a sol-kiva i-vi-la na-Iednja vpra^uija: 1. Aii i- e. kr. deželni šolski svel za m in (.'radirko odpo-i.il šnUkeniu od- :.- vipav-, : zdaj pri ' N e AlfriMla I urvninija ,-p.. , v IV t1! .•m. J (i :im- , t. •ru.\;i pnlo/.lm z dne l:|. jauuarla !S'Mi.';'' J. Ako ,;0 je ii.lpo.-lal, kje je nlilif-iil.i, da ni pri-Ia ;'.e v roke -ol-ke^a odhora ? ;:. Ako ;.- ni odpo.lai, kako se to strinja ;: liano Im-1'.I') državniva .lo-tojanstveiiika V \. V olieli slii.\ijili : Ali liore Nje-ova V/vii.-n.i-t za to poskrbeli, da dobi šoNki »i.llu.r nemudoma re-itev na »vojn pritožbo 'i V (iorici, Iti. febniarja l.v.lli. Na lo pieide /bor k dnevnemu ivdn. I»r. T u m a utemeljuje svoj predlog za--lr.il! IloVe uredbe Midiš,'' li.t (iol^keni, ((in- \or piim -i iiio do din iiio". l'iedlo^ dr. Tu me se ua to izroei pr.Hlielllll lld-ekil V IMZpIMVu ill pOl'Ol'.IUJe, IU. Atll. V> re^olTi (¦ lllellieljllje ob kratkem -\oj predlog, naj si-dovoli ie:duenui odboiu katiai-krtiiu l.i.OOO ;M, v treh letih za n -to n.i levem onvii Su."-ii do lolini-i-kn meje. (di.-j pridlo^ v poroiilu prejšnje -eje). Ta predinil, pravi pivoriuk. je zboruiei dobro znan: obiaMiavalse ježe v de/, odhoru, v klnlrli. v ml-ekih in liMi v zhorni-.-i. Po-Uvha te ,.(-le je obee pripo/n.ti.a. Tudi vlada ;.¦ p iirir-ati.i o nie va/.no-fi in je voljna dati ..<».()(», '.,!.. ;,ko da dež"la ir..'oot>. Cre--orii >i..veiiskih poslane..v izjavo.' kal.ro pod..! na- ! prine-emo prdmdiijie iu kiil.-in -o slovenski ' po lai.ri -i.-la-rn. odobrili. Voiitei ...» nolrdi. !'.»:. M; i, i-::i jioroM o pn.-,i;i miza zid,¦:,,;.¦ nove cerkve v . i.il-a KMfi'.. it;!. ,-.-! ^,-po.l. it.fii , -t-!I-h»'tll i!s!ra za i p.:.-la piof. 15 erbue poror.i o prošnji kt!ia!nr;.-a -lim-n-ki- obrtne -oie v (iorici in pi.-ii:.(r'a redno letno podporo MJOO ^!d. |i'oroi":!o piiobcimo do-iovno). • lir. llii.iii- predi,ca ^h-nvauje po imenih, kar -e tudi z^odi. S!e,ve(u'i so »l.csovali \.-i 7. •¦ia". It ili.ani pa v*i / .no'. Ko je iz:i-l:i dr. Pajer svoj zelo dovlipni „nooo!" zainni-i je ;i\'aheu sii-eh po dvorani. Odioril "i.- kiti-ze!:ai!iko}". ki ;e ^Ea,i!. ampak iztiel.tl tudi slovenski prevod, ker nekateri -lov. poslanci niso popolnoma vc-sči lasčine. — Na lo re proido k podrobni razpravi. Pri 1. točki predlaga dr. R o j i c. naj so dosedanji strojek l.")0 *rdd. za stenofrrafa , _______ ij(ii_ . poviSa na :J!(M) }:!d., ker jo potreben tmli slo- srhrdijuttg siuvenisclier Kinder tur oJa-ntiiciio • Vt'll?5si slcnojmif. — Sprojclo. Volksathtile dor Lskaserue i-l e:u soieiu.s, ' ^'ri '}- 1*""'';i Be protivi dr. Tu in a, ua dass. es ^tčisstoti l."n\vilii'ii bi;i ,C>-n betlu-:- j t'l'/- odbor hoče M*lanovili "vsto asistonta ^¦^Wn tlltern Iiervorruft. Ilaben ^re,stern end Pr' deželni računanji, prodno .;:uno načel-\(jiVestern sciiriUiicho lieseiivverden an Lan- I nika istonm oddelku, ki bi se izjavil, ali jo 'i^schtilralh atv-sundel;. Uitt« drin-etid um i to !ll«-\-to potrebno ali ue. — Ta predlo? .line IV i ei pri e. kr. pr^opan-a i:., etrok dne i::. :.H.ir.;.. odpos!. c. Kr. na slednjo i Ksc ¦rnih 7.;.k.inov t, •.ht.M.u M.r-k-t - pr.foži: ivku ¦\ t.f.«iU».K«,v pri vpisovai.j.; '"k so^kiv-f odlioiv zadevi na- v Trst KiiMMFrii. St.-dlhuMrr. Trie.-!. Vorirelit-n iios St.aUmar'is!.rate.s bt-j Ein- *ir*Wclie Abhiife. Alfred Coronini »a kalero je dubil sledeči odjovor brzoiav-iimi pobi;; : Graf Alfred Coronini Gorz. . Slatthaltereiralh Cuorinack wird heute m UOrz uber erwalintc Besclnverdo Erfor-uerltches veranlassen. Statthaller. padci: proti so glasovali Italijani in nadškof. Dr. Tu m a se d-dje protivi redneinu lelueniu donesku 1U0 'rdd. za jrorisko požarno hrambo. Prav letos jo bil sklonjen zakon, po katerem bo imel deželni odbor na razpolago zalog iz doneske, vseh zavarovalnic; iz tega zaloga naj bo odbor podpiral tudi požarno stražo goriško. — Poročevalec dr. Verze-g n a s s i se protivi nazorom dr. T u m e. Prosi Slovence, naj glasujejo vx len 100 ghl., saj je ta podpor., skoro edina, katero dobiva mesto od deželo ('?!! PrcI). — Turno v predlog je bil odklonjen z glasovi lahkih poslancev in rndtkofa; za Tun.ov pivdlog so glasovali lo Slovenci. Pri dež. dohodkih so jo oglasil dr. A. (J r o g o r č. i t; proti vil so jo nameravanemu povišanju doklmlo na zoniljariiio od K"/,, na 10% iu predlagal, najsi! pusti h I ara doklada lo po S".1,,. V nadomestilo loga pa naj so zviša na davok ua opojno pijačo in sicer pri vsakem litru zganja od |K kr. na i>-2 kr. iu pri drugih na M- kr. •¦ Ta proinombii jo jo bila naposled soglii-ini sprejela. Od slovensko struni so so prolivili tudi nekaterim poviskoin plač, deželnim uradnikom, ker no poznajo dovoljno slov. jezika. Ali sprejeli so bili vsi predlogi • s piv j označeno večino. Poročevalce dr. Vonuli: Načrt zakona o najemninskem krajcarju v (iorici (soldo pigioni). Vladi n zastopnik pravi, da t.i načrt ima toliko pniuaiikljivnsti, da hi no bil potrjen, Tako določa }j. S., da o globah, katere bi nalagal magistra), bi sodilo si ara-siuslvo kol druga in zadnja instalira; J<. D. p,l daje ulic. zuslopu pravico, doklado po svoji volji povišali. Takih določb državna oblast no moto pripustiti. Dr, Pajer priznava to iiap-ke v načrtu zakona; zali') predlaga, naj »e načrt vrne deželnemu odboru v pretres iu poročilo v prihodnjem zasedanju. Dr. Ve u nt i izjavi, da i hI o določbe so sprejele iz enakih zakonov v nekaterih drugih inoslili. Vendar so pridi užtijo pl odlogu dr. Pajerja. ¦ T;\ predlog y bil konečno Koglasmi sprejet. Dr, Pajer poroča o prošnji inosla goriškega, da se odobri znesek KUIOO gld., ki je bil porabljen za - iskanje vode, ¦-• Dr. T uma pravi, da uieslo je najelo posojilo v iloločon nainon, nainreu da inijiravi vodovod. Tu je pa porabilo veliko svolo v to, da je vodo še-le iskalo. Zalo Slovenci no tidobre lega stroška. - Pajer pravi, da vodovoda ni bilo mogočo napraviti, ker ni bilo — vodo; zato so jo morali se !• iskali. V lo pa jo nieslo porabilo le svoj denar, no kake di ž. podpore. - Zbor odobri strošek z II glasovi (Hal. in nadškof) proti 10 Slovoi.ceiu. Poročevalec dr. V i r z o g n a s s i: Sprejme so i. jedno Pajerjevo spremembo načrt zakona o novi ureditvi učiteljskih plač.(Ta načrt zakona ptiobčiino veni prihodnjih številk). Po poročilu doz. odbora o raznih predlogih in prošnjah, je bila soja zaključena ob X. seja dne 11. februarja. Začetek ob V... Navzo.i vsi poslanci iu n.id-kof. Potrdi se zapisnik. Dve do.šli prošnji se izročilo policijskemu odseku. Vliidiu zastopnik odgovori na interpelacijo po.-l. Grčo iu tov. zaslran ureditve IJiaka pri Šempasu iu pravi, da cestna uprava je dobila nalog, pregledali veslo in kraje cb nji, ki so i/.po-taljeni povodnjiui. Po 'njenih predlogih in načrtih se ukrenejo po možnosti potrebno popravo. Zaslran ureditve slrugo Lijaka so pa tiaiiioslnistvo obrne ua poljedelsko niinisteislvo s prošnjo, naj pošlje izvedenca, ki strugo preišče in naj izdela načrte! Izjavlja pa, da ta dela bo mogoči: izvršiti lo tedaj, ako bo sodelovala dežela in pripomorejo prizadeti posestniki. Dr. M a r a n i inlerpelujc vlado zaslran prihodnje komisijo, ki bo pregledovala zemljiški kataster. Interpelacija, to moramo lojalno priznali, jo bila jako umestna in prav dobro splavljena. Več o njej prihodnjič. Dr. R o j i c prečita naslednjo intor-pelaoijo; interpolacija dr. Aloktdja Kojcrl in tovarišev na Njegovo Vzvišenost gospoda predsednika o. kr. ministrskega sveta. V četrtek dno G. Mlinarja razobesilo je slavno o. kr. okrajno glavarstvo za okolico goriško po mostnih zidovih v Gorici sledeči razglas v slovenskem jeziku: „Šl. 9.">. G. S. Dne 20. januarja t. 1. otvorila se jo v Gorici vi.i Agraria (Calinel-lijevo poslopje) nova slovenska slirirazredna javna ljudska Šola. 0 tem so obvešča roditelje (zastopniki vpisovanih otrok. Od c. kr. deželnega šolskega sveta za Goriško in Gra-diško. Trst, dne 2. februarja 1S00. Ri-naldini." V Gorici izhajajoči list .Corriere di Gorizia" z dno 6. februarja prinesel je v tej zadevi naslednjo vest: ,Un avviso slovcno. — Stamane venne affisao sugli albi della citla un avviso sloveno rifleltento la scuola civica slovona. E' firmato dal cav. Rinaldini presidenle del Consiglio scolastico provinciale ecioin seguito d'aver recisa-mente rifiutato ilGonsigliosco- Tiska „Gorlika Tiskarna A. Ganr*6ek" (odgovoren Josip Krmpotie,), 1 a s t i c o urbano d i o n h l i o. a r o u v -visi in s 1 o v o n o. L' allaechino ora acoin-pagnalo da una gnardia di p. s." Z ozirom na I i dejstvi vprašajo podpisani Njegovo Vzvišenost gospoda predsednika v. kr. minislorskogii sveta: 1. Ali jo ros, da jo voloslavni c, kr. deželni šolski svet ukazal slavnemu c, kr. mostnemu šolskemu svetu goriškemu, naj naznani začolok slovensko javno Šolo v Gorici / razglasom v slovenskem jeziku, a da' ta ni liotol loga slorili in da zalo jo dal voloslavni c kr. deželni šolski svet razobesili zgoro navedeni razglas? i!. Ako jo lo ros, kaj namerava Njegova Vzvišenost ukrenili, da so zadosti žaljeni avkloritoli c, kr, deželnega šolskega sveta ter da ho slavni c, kr. mestni šolski svel goiiški prisili k i/.polnovanju njegovih dolžnost ij? V Gorici, 11. fobr.iiirja 1S!M',. Profilu so lu-lo nujni prodlug dr, T u m o iu tovarišev zaslran p r o d o l s k n •železnico: »Deželni zbor poknožono grofovino go-riško iu gradiščanske smatra železniško zvo/.o krouoviiio iu posebej ineslii Gorico s severnimi kroiiovliiiiuii monarhijo po Soški dolini čez Predel ovoiituolno čez planino sploh nujno in neizogibno potrebnostjo, da ko pn-spoVjo gospodarski pogoji v krouoviui, da so doseže najkrajši iu tiajngodnišii proga mod prvim trgoviščcni iiionarhije v Trstu iu naj-iiogalejšiiui kroiioviiiami sovorno monar-hijo, in da hi" pride vsaj doloma v okom vodno r.isločeinu vplivu novega trgovskega pristanišča onkraj Litvo v Reki, ki preti sčasoma vničili veliko tigovino v avstrijskem Pnmorju in pred vsem v Trslu; ter so obrača nu visoko i*, kr. vlado s trdnim zaupanjem, da premaga neutemeljeno pomisleke proti loj železniški progi ter jo v najkrajšem roku zgradi. Deželnemu odboru so naloga, tla naznani visoki c. kr. vladi ta sklep", V formalnem oziru predlagamo, nuj so predlog obravnava iu sklone nujnim potom. (Podpisani vsi slov. poslanci.) Dr. T u m a utemeljuje svoj predlog s kralkimi besedami: Predmet je popolnoma dobro znan, saj se obravuuje tudi v zboru, od kar ga imamo. Zanašajo so na soglasnost v tem nprašaniu, opusti nadaljno utemeljevanje. — Na to je bila soglasno sprejeta nujnost in konečno predlog sam. Nujni predlog istega poslanca zaslran vipavske železnice se glasi: ,Deželni zbor pokno/.eno grofovino goriške in gradiščanske smatra železniško zvezo krouoviiio in posebej mesla Gorice z vzhodnimi kioiioviiiiiini po Vipavski dolini do južno železnico pri Postojni ali drugi priin-nii postaji --nujno potrebnim, da se reši Vipavska dolina, zadela po ttini uši, gospodarskega propada in da se pospešijo trgovinski pogoji v kronovini iu mosta Gorice — ter poživijo visoko o. kr. vlado, naj nemudoma prične gradilo le železniško progo. Deželnemu zboru so nalaga, da naznani visoki c. kr. vladi la sklop. V formalnem oziru predlagamo, naj se ta predlog obravnava in sklone nujnim potem*. (Podpisani vsi slov. poslanci.) Dr. Turna pravi, da tudi ta predmet jo znan tako dobro, da ne potrebuj« ni kakega utemeljevanja. Deželni zbor sam je že priznal potrebo te železnice I. 1802., ko je dovolil 100.000 gld. podpore in 6000 gld. za merjenje iti načrte. Tudi vlada je progo že I roučila in vse upanje je ,da so ludi izvrši. Zato je nujna polreba, da deželni zbor zopet naglasa važnost te železniške črte za deželo. Dr. V e n u t i: Predmet se j>- obravnaval že voč let v zboru; tudi v zadnjem zasedanju je bil povod živahnim razgovorom. Mi italijanski poslanci smo priznavali potrebo in korist lo železnice, ali vedno smo naglašali, da to vprašanje treba rešiti ob onem z drugim, ki je ludi velikega pomena za Gorico in deželo, namreč v zvezi s — furlanskim tramvajem. (Tu se je g. dr. V. malce vrezal. Vipavska železnica je bila vedno v zvezi s furlansko železnico, ki se jo tudi že zgradila od Tržiča do Cervinjana, dočim je vipavska ostala do danes še le neizpolnjena hrepeneča želja. Tramvaj so iznašle pozneje nekatero vročo glave. Ali dokazano je, da tramvaj ne bo v nikako korist, da bo vedno le pasiven in delal še škodo itak dosti pasivni furlanski železnici. Zato jo večina pametnih !•'urlanov proti temu tramvaju in slovenski poslanci so enakega mnenja". Uredn.) — Hal. poslanci smo tudi danes enakega mnenja, namreč: ne opustiti tramvaja, ko govorimo o vipavski železnici. Zalo predlagam: Predlog dr. Turne in tov. se izroči peticijskemu odseku, naj ga ta popolni in o njem poroča v prihodnji seji. Deželni glavar pravi, da dr. Vonuli ni govoril o nujnosti marveč žo o reči sami, Zuto da na glasovanje la predlog dr, V, poznojo Dr. Turna so upira nazorom predgo. vornika. Predmeta nfala v zvozi. Vsak nuj se obravnujo posoho, Saj gospodjo im itnl, strani lahko ludi podajo nujen predlog zustrim tramvaju, o Iciilorom so ho posobo uklopnlo. Po krulketn odgovoru dr. Vcimliju. Iu zavrnitvi dr. Tnuio dii predsednik na glasovanje Venulijnv predlog, ki je bil s p roj o t v obče p r osono ft on jo; zanj so glasovali Italijani iu nadškof, Za T um o v predlog m glasovali ;o Slovenci in je torej padel. (Italijane samo jo presenetil tu uspeh. Hitro jo poslanec Dollorl kot predsednik peticijskemu odseku napisal nu listek prošnjo deželnemu glavarju, nuj sklice v njegovem imenu sojo policijskima mUaku Inkoj po zim-rovi soji. To ho jo ludi zgodilo, n Hlovonol so jo niso udolivjll; zali') Jo bil odnok itn - Prečila ho naslednji prodlog tir- II. Tu m o i »Odiiosno ua S r>7 deželnega uukomi od 0, maju 1»70. dež. uk. zuk. šl. 'M iiiilugu ho deželnemu odboru, du pouči iu prolrono nu-lunčiio obstoječo razmere gledo liupmvljtilljil iu vzili-t.uvunju Javnih ljudskih šol lur predloži ovonlimiiH) dož. zboru v piihodiioin zasedanju iiučrl zakonu, ki iircjujn (o nizninro mod posameznimi občinami, okraji iu deželo". Tu predlog pridu uu dnevni rod prihodnjo m'jo. Dr. Grogorfcii! pruvl, du Jo nu dnov-iiom rodu i)J točk; ako bodo poročevalci č|-lali vsa poročilu, no hi končali vsega, Zuto nuj ho prečkajo In predlogi, Sprejelo. Poroč. pl, Dollorl: Društvu sv. Vln-ceiiciju Puvlunskogii iu ilu!. Alojzljuviftča ho dovoli za I. IH',IU. po 150 gld. podporo. Poroč,. dr. T um a: Slovenskemu Aioj-zijevišču so dovoli 150 gld. podporo in »00 gld. ztt nakup hiše. Poroč. pl. Dollori: Morski kopel ji v Gradožu se dovo!; 100 gld. Poroč. dr. A h ram: Občini Pliskovicl so dovoli «00 gld. za popravo po streli poškodovanega zvonika; občina mora pa duti račun o porabi denarja. Posl. Michielli: Obrlni šoli v Tržiču se dovoli iiOO gld. Posl. Ve miti: Dovole se razne podpore laških visokošolcev, rezlarjem in dijakom obrazilnih unioliioslij. — Dr. Tu m a je bil nasproten podpori 100 gld. Gvidti Spoligi a (sinu umirovljeucga svetoval, tajnika), ker je la rodbina žuauu kot imovila, ali dovoljena je bila podpora tudi njemu z glasovi Lahov iu nadškofa; proti lo Slovenci. Posl. Venuli: Dovoli so podpore raznim učencem obrtnih šol v Foljanu in Marijanu. Posl. L a panj a: Dovole se podporo raznim slov. visokosolcem. Poročevalec dr. A brani: Dovole se podpore za razne cesto; namreč cestnim odborom v Komnu 1500 gld., Ajdovščina 1000, Dole 400, Cerkno 200 za jez pri slopntskem mostu, Gorica (okolica) 1000. (od teh 400 gl. v pomoč občinama Visnjevik in Krasno za cesto proti Vrhovlju), Sežana 1100, Tolmin 1200; za braniško cesto 2100 gld. na račun podporo 4000 gld., županstvu v Kožbaiii za obč. cesto ob potoku Kožbanjščeku G00 gld. Skupaj 10.000 gld. Posl. Michielli: cestnemu odboru tr-žiškemu se dovoli 1200, červiujanskemu 2800, občini Homans 1000, za popravo jezov ob Idriji, Vcrsitlt in Paškutu. Dr. Turna: Udovi Trančiški Volarič se dovoli enkratna podpora 100 gld. Poroč. Michielli: Udovi Jožefi Ra-dizza ludi letos 40 gld. Poroč. dr. Turna: Katarini Vuga zadnjič 50 gld. Poroč. Michielli: Prošnja dosluženega vojaka Peleana se odstopi dež. odboru s priporočilom, naj mu podeli podpore iz zaloga za doslužc-uc iu ranjene vojake. Poroč. dr. T mu a: Kupi so 20 iztisov Lebanovega Cehovina in prepusti raznim knjižnicam. Poroč. Michielli: Društvu „ AsyIvoveirt" na Dunaju se dovoli 50, društvu za varstvo avstr. vinarstva pa G0 gld. Poroč. dr. Turna: Prošnja občin Opa-tjeselo, Sovodnjc, Št. Andrcž zaslran mitnice se odstopi dež. odboru, da jo reši dogovorno z nameslništvom. Posl. Muha: Prošnji županov Antona Račela iu Jož. Labiča, naj bi se jima odpustila globa 70 gld., ker nista pravočasno predložila obč. računov, so odstopiti dež. odboru s pooblastilom, da more globi odpustiti. Posl. Muha: Prošnja čepovanske občine zasJran razreditve tamkajšnje obč. ceste se odstopi dež. odboru, da bo poročal o njej v prih. zasedanju. Poroč. Grča: Pritožba nekojih šem-paskih občinarjev in vitoveljskih sosedov, proti razdelitvi županije se odstopi dež. odboru, da o svojem Času napravi suoje predloge, kajti došla je le pritožba proti razdelitvi, ne pa kak tak predlog. Poreč. Grč; a: Prošnja zdravnika dr. Ferd. Rojca in tovarišev zastran razdelitve dornberške županije se odstopi dež. odboru v nadaljno poizvedovanje in poročanje. PoroC. Muha: Prošnja županstva v Biljani zastran razredbe ceste od Medane v Flejano do Barbane se prepusti dež. odboru, da poizve mnenje cest. odbora koreninskega in poroča v prihodnjem zasedanju. Do tu je šlo vse gladko; pri zadnji točki se je vnela precej živa razprava. PoroC. dr. Turna je prečUal po sprejetem načelu le predlog pravnega odseka, naj se izroči prošnja občinarjev dolenjske županije proti postopanju županstva in večine v starešinstvu deželnemu odboru, da jo reši v svojem področju, ker dež. zbor v to ni pristojen. (»Soča" je o svojem času obširneje poročala o drznem postopanju laške večine v Dolenjah). Dr. Roj k pravi, da je slišal o odno-šajih v tej občini mnogo pritožb; zat6 bi želel, slišati celo poročilo o tej reči. Na to prečita dr. T uma vse poročilo, v katerem so povzete v*e točke pritožbe, ki je »Sodnim* čilaleljern znana. — Kol poslanec pa dr. T uma še nadaljuje in pojasnjuje narodnostne odnošajo v tej županiji. Pred razdelitvijo županije je bilo t H15 Slov. in 796 Hal. Po razdelitvi v delenjsko in kožbonsko pa jo v prvi Se vedno 676 Slov. in 746 Itn!., torej obeh skoraj cnnko. V starešinstvu je 7 Ital. in 5 Slov. Ukljub temu, ako so podatki v pritožbi resnični, večina povsem prezira manjšino. Res je, da uradni jezik določa starešinstvo, ali isto tak6 res je, da prebivalci druge deželne narodnosti imajo pravico, posluževati se svojega jezika, katerega mora spoštovati tudi županstvo. O tom govtrč Ze razne razsodbe upravnega sodišča, — Ali vse take nerednosti se morejo odpravljati rednim potom, t. j. potom pritožb v določnih rokih, česar pa občinarji niso storili. Iz nevednosti so se pa obrnili na neprava pot, na dež zbor. Ali ker so v pritožbah navedene take nepravilnosti, ki dajejo dež, odboru dovolj povoda, da poseže umes, predlaga pravni odsek, naj se pritožba izroči dež. odboru v rešitev v svojem področju. Dr, Roj ic predlaga, naj se se izroči pritožba tudi glavarstvu v Gradišču, da tudi ono stori potrebne korake. Dr. Pajer nima nič proti predlogu odseka, pač pa se protivi dostavku dr. Rojca. Določevanje uradnegn jezika je reč občine; enako računi, imenovanje tajnika, zapisnik itd., ne spada v področje politične oblasti. Zakaj se niso občinarji priložili rudnini potom? Proti županstvu gre pritožba na starešinstvo, proti sklepom tega pa na dež. odhiii'. Ali tega niso storili. Ako se Slovenci dolenjske županije čutijo prikrajšane v svojih pravicah, naj se pritožujejo; ako ne bodo zadovoljni z rešilom dež. odbora, pojdejo lahko na upravno sodišče. Sicer moram omeniti. '¦¦» >red razdelitvijo te županije v dve si '>! Lalijani prež i-raui in žaljeni ur ..ojbolj krvave načine. — (Kak6 je tu dr. Pajer „iarbal", kakor se pravi po domače. V isL nerazdeljeni županiji so do najnovejšega časa ie laški uradovall; zadnja leta se je pričelo slov. urade/anje načeloma, ali v resnici se je uradovalo več laški, ker je tajnik tako hotel, kajti bil je bolj vešč laščini nego slov. — Ured.) Ako je zdaj malo narobe, — kaj hočemo? — Edino pravilna pot je, naj se izroči pritožba dež. odboru in za to bomo glasovali tudi mi. Pri glasovanju je bil sprejet predlog pravnega odseka z glasovi Italijanov in nadškofa : za popolnjeni predlog Rojčev so glasovali le Slovenci. — Seja se zaključi. XI. (zadnja) seja 12. februarja. Začetek ob 43/4. Navzoči rsi poslanci in nadškof. Potrdi se zapisnik poprejšnje seje. Vladin sastopnik odgovori na interpelacije slovenskih poslancev v sejah 28. decembra in 9. januarja zastran slovenske šole. Odgovor pravi, da bitstvo istih interpelacij je enako glavnim točkam pritožb, ki so bile podane ua ministerstvo v tem upra-šanju; ali glavni upor je obrnjen proti izbranemu šolskemu poslopju ob mestni meji v Podturnu. Alir.isterstvo se naslanja na svojo rešitev z dne 16. dec, po katerem je bilo isto poslopje označeno kot nesposobno za šolsko rabo, pripuščenc^ le v začasno rabo, a bilo je naloženo ob enem, da treba dobiti ali zgraditi brez odloga pripravno poslopje sredi šolskega okrožja. Dr. V enu ti interpeluje vlado zastran prometnih zvez v naši deželi; spravi zopet v neločljivo zvezo vipavsko železnico in furlanski tramvaj ter vpraša ministra, ali hoče oboje smatrati kot jedno celoto. (Že v poročilu zadnje seje smo rekli, da vipavska železnica se je devala v zvezo s furlansko, ne pa s tramvajem, ki ne bo deželi v korist. Slovenski poslanci so tramvaju nasprotni, ker so mu nasprotni tudi vsi razsodni Furlani. — Ker je v prejšnji seji padel predlog za resolucijo v korist vipavski železnici in se Slovenci niso udeležili seje petitijskega odseka, ni prišeloni predlog več v zbornico ne v prvotni obliki ne popravljen. ~ Slovenski zastopniki ne morejo nikdar dovoliti, da bi se prepotrebna vipavska železnica stavljala v neločljivo zvezo s tramvajem dvomljive vrednosti. Tako kratkovidni naši poslanci niso. Zat6 so raje opustili resolucijo za vipavsko železnico, ki je pa po drugi strani — zagotovljena. Ured.) Predsednik prečita ta-le samostalni > predlog poslanca dr. Tum e in tovarišev: »Deželni zbor poknežene grofovine Goriške in gradiščanske smatra sedaj obstoječe proporcionalne zakone, carinske, trgovinske in bančne pogodbe z deželami ogerske krone, Ki potek6 z dnem 3!. decembra 1897, in posebej zakona od 24. decembra 1867. št 2. in št. 4 dr. z.' iz leta 1868., oziroma od 27. junija 1874. št 61., 62., 64., 65. in 66., oziroma od 21. maja 1887. št. 47. do 51. dr. z. in dotične ukaze in naredbe — skrajno neugodnim gospodarskim koristim in razvoju kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru, ter poživlja visoko c. kr. vlado: da varuje pri ponovljenju pogodb pred vsem prid in koristi totitavskih kronovin, da zniža prispevek tostranske državne polovice k skupnim potrebščinam v razmerju s sedanjim gospodarskim položajem obeh državnih polovic, da uredi davščine na sladkor, pivo, žganje in petrolij in carine sploh, in ustanove enaki pogoji za obe državni polovici glede proizvajanja in prometa, ter da odpove v to svrho carinsko - trgovinske pogodbe in dogovore, ki so ž njim v zvezi". (Podpisani vsi slov. poslanci). Dr. Turna utemeljuje nujnost pravi, da vsi deželni zbori naše polovice so se že izrekli proti ponovitvi pogodbe z Ogersko; zaostal je le še dež. zbor. goriški. Tu gre za patrijolično manifestacijo vseh dež. zastopov tolitavskih; zal6 je nujna potreba, da se ji pridružimo tudi mi. Časa nimamo več na razpolago, zat6 je nujnost razpravljanja opravičena. Nujnost predloga je soglasno sprejeta. Dr. Turna utemeljuje svoj predlog v obširnejem temeljitem govoru. (Priobčimo ga pozneje). Predlog dr. Turne in tov. je bil na to soglasno sprejet. Proid" se k dnevnemu redu: Dr. Tarna utemeljuje svoj predlog, podan v prejšnji seji, zastran premembe deželnega šolskega zakona. — Pravi, da podoben predlog je podal že pred leti posl. dr. Gregorčič. Pri nas imamo okrajne Šolske zaloge, ki dobivajo gmotnih sredstev le od naklad na izravne davke. Ali te doklado so v nekaterih okrajih že tako visoke, da jih ljudstvo že komaj zmaguje. Že državni zakon pa obsega določbe, da takim okrajem je treba priskočiti na pomoč; to pa mora storiti dežela. Dežela bi nič ne trpela pri tem, ker lahko nalaga naklade i'.hI i na posredne davke, zlasti na žganjiue itd. Tak šol. zalog bi plačeval vsaj en del izdatkov, n. pr. učiteljsko osebje, kakor je skoro v vseh drugih deželah. Od tega bi imelo dobic-ek tudi goriško mesto. Preosnova se je pokazala neizogibno potrebna, zato upam, da visoka zbornica sprejme moj predlog. Predlog je bil sprejet z glasovi Slovencev in nadškofa; proti vsi Italijani. Poslanci Verzegnassi, Rojic, Marani in Gregorčič poročajo o računih in proračunih raznih zalogov, ki so v deželni upravi. (O teh računih bo »Seča" obširneje poročala, ko jih izda dež. odbor v tisku). Posl. dr. Gregorčič poroča o prošnji občine Renče za podporo obrtni šoli za zidarje. Poročilo se glasi tak6-lo: Visoki zbor! Županstvo v Renčali vložilo je dne 13. dec. 1895. pod številko 5630, na deželni odbor prošnjo, s katero prosi denarno podporo za ustanovitev obrlno-nadaljevalne šolo za zidarje v Renčali. Deželni odbor je uvrstil to prošnjo med peticije, ki so se predložile v razpravo in sklepanje visokemu deželnemu zboru, a ta jo je izročil policijskemu, oziroma finančnemu odseku. Imenovano županstvo pravi, da je prosilo že pred več lef. naj bi se ustanovila v ondašnji občini obrtno-uadaljcvalna šola za zidarje. Pristojne oblasti so bile načeloma vedno za ustanovitev take šole; ali primanjkovala so sredstva, ki so potrebna za vzdr- Zdajse je občina zavezala, da bo vzdrževala šolske prostore ter da bo skrbela za potrebno svečavo in kurjavo. Okrajni šolski svet za okolico goriško obeeal je letni prispevek 30 gld.: kupčijska in obrtniška zbornica v Gorici dovolila je za leto 1896. prispevek 150 gld. in visoka vlada se je izrazila, da je napravljena nakloniti šoli državno podporo. Z ozirom na te okolščine, kakor tudi z ozirom na to, da zidarska obrt je v Renčah in bližnji okolici močno razvita ter da zidarji sami so pripravljeni žrtvovat kaj, da bi se omenjena šola ustanovila, priznava finančni odsek korist te šole ter potrebo, da jo dežela podpira. Zato stavlja finančni odsek naslednji predlog: Visoki deželni zbor naj sklene: Županstvu v Renčah se dovoljuje letna podpora 200 gld. kot prispevek za vzdrževanje ondašnje obrtno-nadaljevalne šole za zidarje. V Gorici, 7. februar;« 1896. Finančni odsek. Dr. Verzegnassi, načelnik. Dr. A; Gregorčič poročevalec. Dr. Pajer poroča imenom pravnega odseka o načrtu zakona, po katerem se zaveže dežela dati 14.800 gld. za uravnavo Mondine v Furlaniji; vsi stroški so prera-čunjeni na 49.600 gld. Sprejeto soglasno. Dr. Abrani poroča imenom peticijskega odseka o predlogu poslanca dr, Gregorčiča zastran ceste od Kanala do tolminske meje na levem bregu Soče, Sprejme se soglasno Gregorčičev predlog, s katerim je zagotovljenih 15.000 iz deželnega zaloga (iti 50.000 državne podpore). Poroč. Michielli: Cestnemu odboru korminskemu se dovoli 1200 gld. za most čez Reko in popravo ceste pri Dobrav?m. Poročev. dr. Turna: Veteranskemu društvu v Gorici se dovoli 100 gld. za spominek junaku baronu Čehovinu v njega rojstnem kraju — v Branici. Poroč. V e n u t i: Občini Marijan se dovoli 300 gld. za popravo poslopja tamošnje strokovne obrtne šole. Poroč. dr. Turna: Vinarskemu društvu v Dornbergu dovoli se 100 gld. za nasade avierikanske trte take vrste, ki so se že spo-nesle v teh krajih in ki so najbolj trdne proti trtni uši. Poročev. Lapanja: Prošnja občin Soča in Treuta zastran koza se prepusti deželnemu odboru v daljnje poslovanje. Poročev. Dottori: Glede na samostalni predlog poslanca Grče in tov. naroča se deželnemu odboru, nuj ukrene, kar spozna za potrebno; naprosi naj visoko poljedelsko ministerstvo, da usianovi v deželi potrebno število trtnic in mesto poljedelskega nadzornika. Deželni glavar pravi, da s tem je dovršen današnji dnevni red, a oslane še nekaj točk za obravnavanje. Ali vladin zastopnik pravi, daje dobil Najvišji ukaz, naj danes deželni zbor sklene svoje delovanje; zato deželni zbor zaključi v Najvišjem imenu. Deželni glavar sklene sejo in zborovanje po daljšem govoru s trikratnim .Evviva" in »Živio" na presv. cesarja. Poslanci so se odzvali s trikratnim »Evviva" in »Živio* in — letošnje zasedanje je bilo dovršeno. v seji 28. januarja I. 18%. Od strani italijanskih poslancev se je prvi oglasil dr. Marani. Kolikor smo mogli do-znati iz verodostojnih laških virov, je d e-I a v n o s t slovenskih poslancev spravila gospode v kaj neprijeten položaj; zalo so hoteli pokazati svojim volilcem, da tudi oni znajo »delati por la patria". Toda poskus takega »dela" se jim ni posebno posrečil, kajti prav njih interpelacije so vsakemu po-litiškemu otroku jasen dokaz, kako težko je dobro zagovarjati — slabo reč. Vse zavijanje in sofismovanje nič ne pomaga, kajti resnica je le ena in - hvala Bogu! v našem slučaju preočilna, da inerodnjni krogi kar na \rat na nos ne morejo potrditi črnega za belo. V prvi interpelaciji dr. Marani omenja nalog deželnega šolskega sveta nac. kr. mestni šolski svet. naj v 4 tednih že poroča obrni, kuj je storil, da slovenska me?'ia I udska šoia dobi primernejše prostori.-, ker sedanje Catincllijevo poslopje nf popolnoma sposobno za šolsko rabo. Ali katero drugo sedanjih šolskih poslopjj je popolnoma sposobno? I« že v 4 tednih naj se nekaj stori! To je nemogoče! (In kako lahko! Kar čez noč se lahko zgodil Uredn.) Ministerstvo je kar slepo verovalo pritožnikom; ako bi bilo poprej poprušalo mestne oblastnije, sodilo bi drugače! (To pač miriislerstvu ni bilo treba, ker je imelo v rokah neoporečne d o k a z e. Kdor bi kaj drugega trdil in poročal, ta bi vedoiiiii lagal. Capilo? tlredn.) Catinellijevo poslopje se nahaja v središču mestne občine in ne ob periferiji. (Minister, kateremu je interpelacija namenjena, se bo pač smejal, ko pogledu na tloris gortekejra mosta, ki je priložen aktom o slovenski šoli, Tam lio videl, da od Catincllijeve šole do Št. Pelra ni veliko dalje nego do podtiinrske predmestne cerkve; kje je še. ostalo mesto s predmestji! Minister bo lahko umel iz tega slučaja, kake kozle mu hoče natve-zati dr. Marani. Uredn.) -¦- Naposled vpraša ministra: ali hoče poskrbeli za to, da se bodo spoštovale točne določbe zakona tudi pri vprašanju te slovenske šole? V drugi interpelaciji pravi, da slov. šola je bila otvorjena 520. januarja, a da je ni bilo prav n«č potreba, dokazuje dejstvo, da se je sicer vpis.do 371 učencev, a da nikdo teh ne prihaja v šoto. To-je silna zaušnica (un potente schiaffo) onim, ki so za šolo agitovali. (Narobe! To je zaušnica dr. Mavaniju in njegovi družbi, ki se hote igrati s slov. meščani, a so ti soglasno obrnili hrbet! Ur.) Vladni činitelji so očitno pristranski ravnali v tem uprašanju v korist neki skrajni stranki. (Kdo se ne smeje?! Ur.) Deželni šolski svet je naložil in ministerstvo ter upravno sodišče sta potrdila, da treba ustanoviti mešano šliriraz-rednico v mejah mestne občine (inncrhalb der Stadtgemeinde) in to v mejah 4 kilometrov, kakor veleva zakon. Občina se je takoj (H) izrekla, da je pripravljena to storiti, ali v času in na način, kakor ona spozna po svojih razmerah. Za šolo treba poslopja, notranje oprave in učiteljev; za pridobitev učiteljskih močij treba časa in ravnanja po določbah zakona. (No, ali ni bilo časa dosti od 26. jur.'ia 1895.? Torej same prazne besede, očitno neresnice! Ured.) Ali na vse to se ni oziralo in dež. šol. svet ter ministerstvo sta z žalostno pristranostjo (!!) postopala takd, kakor ni najti primere v birokratičnih letopisih. (Kak6 bombastično — smešno! Uredn.), nasprotno pritožbe Slovencev so bile vedno takoj uslišane. ~~ V takem tonu gre še nekaj fiasa dalje, in naposled vpraša mi-nisterskega predsednika: ali so mu znane take pristranosti in nezakonitosti (!!) šolskih oblastnij, iri ali jih hoče odpraviti ? Tretjo interpelacijo je prečital poslanec Michielli: V »Oservatoru* 22., 23. in 25. nov. 1895. so bile razpisane začasne službe učitelja-voditelja, učitelja in dveh pod-učiteljic; dne 30. nov. je pa bil priobčen popravljen razpis mestnega šot. sveta, da vse štiri službe bodo stalno oddane. To popravo je naložil dež. šol. svet, ne da bi bil povedal razloge, zakaj takd hoče. Interpelacija dokazuje namišljeno nezakonitost te odredbe in vpraša ministerskega predsednika, ali hoče poskrbeti, da se ne izvrši ta ukaz v škodo goriškega mesta? Na to je čital dr. V e n u t i dolgo interpelacijo o istem predmetu. Pravi, da mestni zastop je spoznal tako ravnanje kol neutemeljeno (— No, kaj je pa ta imenitni zastop spoznal kot utemeljeno? Saj se je pritožH proti slehernemu ukazu višjih oblastnij! Ur.); zato seje pritožil in imenoval dva učitelja stalno, podučiteljici pa začasno. Ali deželni šot. svet je z odlokom 16. jan. 1896. št. 66. odobril imenovanje voditelja in učitelja, odklonil pa začasni podučiteljici in zahteval, naj predloži v zakonitem času dve drugi učiteljici v stalno imenovanje. Tudi proti tem določbam se je pritožil mestni zastop. — Ako tudi je mesto moralo ustanoviti slov. šolo, vendar mu je dolžnost paziti na to, da bo tudi zares le šola in ne ognjišče po 1 iti š ko narodnostih strasti j (bravo VenutHUr.), semenišče prihodnjih agitatorjev (Izborno! Ur.) in ubogljivo orodje v rokah agitatorjev. (Krasno, divno! Liavo! Uredn.) Agitatorjev imamo v Gorici že dosti, ni jih treba mestu še vzgojevati, da bodo kalili mir (Da, da, oh ta »ljubi mir"! Uredn.) itd. Bilo je torej naravno, da pri izbiranju učit. osebja se je hotelo ogniti tistim, o katerih se je doznalo, da so udani panslavizmu (Izborno! Ur.), kateri prenašajo iz čitalnice tudi v šolo (Vedno lepše! Ur.), od kjer ukazujejo stopati otrokom mimo gledižke kavarne z divjim kričanjem: semo s I o v e n i, semo Slovenci! (Glasen smeh med slovenskimi poslanci in Občinstvom; Lahi kličejo: bravo, bravo! — No, tudi mi kličemo prav srčen: bravo! bistroumnemu županu goriškemu. Ur.) Občina hoče učiteljev- in ne apostolov. Ona hoče poprej poskusiti učit. osebje predno ga sprejme v veliko družino svojih uradnikov. (To se pravi z drugimi besedami: najprej bi radi poskusili, ali so učiteljske moči sposobne za renegatstvo, potem bi v ustavili stalno že zrele — renegate ali neznačajne kukovice. Uredn.) Tudi drž:iva nastavlja najprej začasno in potem šele stalno. Enako je na drugih mestnih šolah veliko začasno nameščenih učiteljskih močij. — Naposled vpraša naučnega ministra : ali hoče poskrbeti, da bodo veljale tudi za slovensko ljudsko šolo zakonske določbe o nameščevanju učit. osebja 'i Novoizvoljeni, a ne še potrjeni poslanec conte P a n i g a i je prečital interpelacijo, katero je sestavil dr. Pajer proti veljavnosti »odbora za slovensko ljudsko šolo", ki s? je ustanovil na drugem zaupnem .shodu starišev. Interpelacija zanika pravico temu odboru, da bi smel podajati vloge, pritožbe itd. v imenu starišev. Na to vpraša vlado: 1. Ali jej je znano, da so je ustanovil v (Juriji ua piaiiagi zakona tak odbor in kakšni so mu nameni? 2. Ako jej to ni znano, kako opraviči rešitev jedne vloge lega odbora? — 3. Ali misli vlada tudi v prihodnje n vaze vati vloge, pritožbe itd. posamičnih oseb ali odborov, ki po zakonu niso v to poklicani? — (Tržaška vlada je res sprejela nazore te interpelacije. Ali oglasili so se takoj v naslednji seji slov. poslanci z interpelacijo, ki je dosinvno ponatisnena v poročilu iste seje.) Dr. Lovisoni je interpeloval vlado zastran laškega vseučilišča. Tako vseučilišče zahtevajo: število laškega prebivalstva, njih kultura, zgodovina itd., in naposled pravica, ki je prvi einitelj za srečo narodov, (•— Kako laški gespodje poznajo »pra-v i c o*, kedar njim ugaja. Oni hote vseučilišč e, nam Slovencem pa ne privoščijo niti ljudske šole! Uredn.) — Ur.-aviio mi« d išče se je opiralo na člen 19. ustav, zakona, ko je utemeljevalo razsodbo zastran slovenske ljudske šole. Ali zakon ne loči ljudskih šol od vseučilišč. Ako torej država nalaga laški občini, da ustanovi slov. ljudsko šolo na podlagi enakopravnosti narodov, mora enako naložiti tudi sebi dolžnost, da ustanovi laško vseučilišče. (Živela logika! Ur.) Naposled vpraša, ali misli vlada ustanoviti laško vseučilišče? Dr. Verzegnassi jr> interpeloval pravosodnega ministra, zakaj ni dal odgovora na znano spomenico odvetniške zbornice goriške z dne 23. doc. 1894., v kateri se je pritoževala, da sodišča poslujejo v nasprotju z ministersko okrožnico z dne 20. jan. 1880. št. 19.516. (— .Soča" je jasno povedala o svojem času, na ta okrožnica je bila izrecno razveljavljena z drugo v 1. 1886., po kateri bi bilo krivo in graje vredno tisto, kar je zahtevala zbornica. Uredn.) Poslanec Dottori je pa podal enako interpelacijo prof. Berbuča zastran previsokih razredov zemljišč na Goriškem. DOPISI. Iz Ajdovščine, 10. februarja. — Kakor je bilo naznanjeno v »S o č i", je imela naša ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Letno poročilo glasilo se je tako-le: Častile druž-benice. Čast mi je, da podam častitim druž-benieam kratko sporočilo o delovanji in dogodkih naše podružnice v. pret. letu. Odbor naše podružnice se je tudi v pret. letu trudil, da bi mogel položiti na oltar domovine nam primeren letni dar. Zbiral se je petkrat k sejam ter prevdarjal, kak6 naj se postopa, da bode naša podružnica vredna hčerka glavne družbe. Dne 23. junija priredile smo veselico na prostem« Naša slavna gospoda »z Ajdovščine in okolice je pri tej priložnosti pokazala, da so jej veselice na korist naši domovini najbolj priljubljene. Dasiravno je dopoludne omenjenega dne deževno vreme žugalo ustaviti veselico, bila je vendar udeležba tolika, da se je veselica prav častno izKtila. K lepemu moralnemu in gmotnemu \apehu pripomogli so v prvi vrsti vrti šturijski in ajdovski pevsk* zbor ter 'Movski in križki diletantje. Veselica nam y lonesl? 'oliko čistega dohodka, da je našii :-družnica postala z njegovo pomočjo pokr, .iteljica družbe sv. Cirila in Metoda ter s tem pokroviteljica slovenske mladine. Zapazile smo pa pri omenjeni veselici, da se naš rokodelski in obrtniški stan premalo zaveda, kako velike važnosti je naša glavna družba. V tem ozira bode treba našemu novemu odboru preudariti, kaj naj se ukrene, da pride naš rokodelski in obrtniški stan do prave narodne zavednosti. Našim narodnim sosedom v čast pa moram omeniti, da so se razun par njih vsi veselice udeležili ter s tem pokazali, da nas razumejo, ter izprevidijo, da družba sv. Cirila in Metoda je društvo v obrambo, ki ima samo varovati, karjenaSe. NaSa glavna družba hoče samo k temu pripomoči, da se morajo otroci slovenskih stariSer v svojem materinem je ziku izučiti ter postati znučajni Slovenci" Naša glavna družba noče in ne misli dru«itn narodom na jezikovnem polji otrok jemati ampak samo varovati, da drugi narodi ne vzamejo naših. Dne 8. avgusta je tuk. pre. častiti gospod župnik Ivan Dugulin na lastne stroške zastopal našo podružnico pri glavni skupščini v Kranji. Za njegovo požrtvovalnost se mu tukaj še enkrat prav uljudno zahvaljujemo. 9. aprila izgubile smo iz odbora de-narničarico g. Leopoldo Kersnik, ki nam je bila dobra delavna moč. Pri nabiranju Ietnin in podpornin v ajdovski okolici so bile posebno marljive in neutrudljive gospice: Pavlina Kumar, učiteljica v Križu, sedaj v Grgarju; Angela Set-ničar, učiteljica v Šmarjah, sedaj pri Sv. Ivanu pri Trstu, in Marija Pere, učiteljica v Skriijah. Žal nam je, da ste prvi dve odšli iz ajdovskega okraja drugam v službo, ker smo ž njima izgubile dve vrli poverjenici. Srčna hvala imenovanim gospicam. Stavimo jih v izgled drugim poverjenicam, ki se niso še oglasile, kako so poverjeništvo vršile. Zahvaljujemo se tudi slavnemu uredništvu »Soče*, daje prejelo brezplačno nas« javno zahvalo po podružnični veselici; slavnemu društvu .Edinost", ki nam je blagovoljno prepustilo dvorano za občni zbor. Naša podružnica šteje sedaj 72 letnic in 70 podpornic, — --- Častite družhenice! Ne zabimo tudi nadalje naše podružnice, ter delajmo vsaka imeti nas, da jej pridobimo mnogo družbenic. Ne zabimo, da je, kakor vsakemu človeku, tako tudi vsakemu narodu, življenje najdražja reč. Delajmo z vsemi močmi, da se otroci slovenskih starišev ne potujčijo, da nam jili ne pogoltnejo sovražni valovi. K temu pa pripomoremo, ako pridno skladamo letne doneske za društvo sv. Cirila in Metoda. O nadaljnem teku zborovanja nuj poročam ob kralkam še to-lo: Predsedovala je predsednica blag. gospa Tere/.inka Gabrijelčič. Pozvala je tajnico gospo Ilozo Bajt, da poroča o delovanju podružnice v minoiem letu. Potrdilo se je poročilo soglasno, kakor tudi poročilo blaga j-ničarice gospe Jadvike Kalin, iz obeh poročil je razvidno, da je imela podružnica v pret. letu 72 letnic in 70 podpornic. Glavnemu društvu se je poslalo za pret. leto 7(> gld. Odbor za leto 1896. je bil lako-le izvoljen; Blag, gospa Terezinka tJabrijolčič predsednica; gospa Roža Bajt, tajnica; gospa Jadvika Kaiin, blaga.jničarica; namestnica predsednice, gospa Marija Lok ar; namestnica tajnice, gospica Nina Sap In; namestnica blagajuičariee gospica Marija M a-h o r č i č. O točki morebitnih predlogov in nasvetov se sprejme predlog, da mesto navadne veselice ¦— se priredi za lelos zabavni večer s petjem, predavanjem in loterijo. Domače in razne novice. V Uorlcl je umrla uceraj ob 2. pop. po dolgi bolezni gospa Ilermina Kragelj, soproga g. prof. Andr. K. Pogreb bo jutri ob 2. pop. izpred hiše št. 2. v ulici sv. Klare. Gospodu profesorju naše iskreno so-žalje na tem trdem udarcu neizprosne usode. Njej pa: V. I. n. j. s.! Predolska železnica. — V dežclno-zborskem poročilu prinašamo resolucijo, katero je sprejel naš dež. zbor soglasno; v njej se jasno naglasa neizogibna potreba predelske železnice. — Ali skoro v istem času se je izrekla za železnico čez Ture in Predel tudi trgovska zbornica v Trstu, ki je v tem pogledu eden najmerodajniših sodnikov; tržaška trgov, zbornica je dala s svojim soglasnim sklepom mogočno moralno zaušnico deželnemu zboru tržaškemu, ki se je izrekel za železnico Divača-Loka-Ljubelj. Zelo zanimiv je bil govor g. Alfreda Escher-ja, ki je temeljito pobijal vse razloge nasprotnikov te železnice. Razvijal je v svojem govoru razvitek tega vprašanja od znamenite seje državnega zbora dne 30. marca 1870., ko so Poljaki, Slovenci (žal!) in tržaški poslanci ušli z dvorane in s tem onemogočili sklepčnost zbora. Gjvoril je o vseh projektovanih progah in prišel do sklepa, da predelsfca železnica je svetovnega pomena, dočim bi bila n. pr. železnica Divača-Loka le krajevnega pomena. Pobijal je dalje mnenje, da predelska železnica bi bila v strategiškem (vojaškem) pomenu kvarna; saj ste jo predlagali že dve vladi I. 1870. in in 1872. in tudi vojaški list »Armeeblntt* je za njo. Govornik zaupa v modrost vlade in se nadeja, da kmalu izpolni želje Trsta v tem pogledu. Ob enem je izrekel svoje začujenje, da italijanska stranka v Trstu in Istri se poteza za železnico Divača-Loka. (Nam se pa ne zdi čudno. Saj smo že cesto odkrito povedali, da ista stranka ne želi nijedne železnica z notranjimi avstrijskimi deželami, kajti srce jo vleče le proti jugu; zato se ogreva za lako črto, ki je najslabša in o kateri ve, da se ne bo gradita.) — Vitez Stali t z (ob enem državni poslanec) je dejal, da pod sedanjo vlado imamo največ upanja, da se ta železnica zgradi, kajti ministerski predsednik in finančni minister sta za drugo železniško zrezo s Trstom, le radi ene ali druge črte da se je treba zjediniti. Escher je dalje dokazal, da se nikakor ni bati, da bi železnica čez Ture prišla v korist Benetkam in v škodo Trstu, kajti po predelski železnici bi se okrajšala pot do Trsta nasproti Benetkam ?.a 80 km. Ta sklep tržaške trgovinske zbornice je toplo pozdravilapolvladna »Triester Zeitg/. ki je izrekla nado, da visoka vlada se čim prej odloči za označeno železnico. S soglasnim sklepom dež. zbora goriškega in trgov, zbornice tržaške je poskočilo upanje, da se uresničijo vendar enkrat hrepeneče nade našega prebivalstva v Soški dolini, t. j. da v bližnji prihodnosti bo žvižgal ,1 ukani atija" po svetovno znameniti progi — Soška do!ina-Predel-Ture. Dal Bog! IGE* Tretji zaupni shod slovenskih starišev Se je vršil v nedeljo od 11. do 123/4 pop. Udeležilo se je okoli 350 očetov, mater ali njih, zakonitih namestnikov. Zborovanje je bilo zelo živahno, cesto zares viharno. Tu sem naj bi prišli tisti, ki silijo slovensko deco v podturnsko podrtijo, da bi videli, s koliko odločnostjo se tudi najbolj priprosti stariši upirajo Catincllijevenm poslopju. Culi so se umes mnogi smešni klici: Oblice naj hranijo notri! Petorali naj kuhajo tamkaj! Kostanj naj lupijo! itd. Vsi so pa odločno zatrjevali, da v Podturen ne bodo pošiljau otrok. Shod je sklenil več jako umestnih resolucij. O zborovanju je bil spisan in podpisan zapisnik. Priobčimo-ga doslovno v prihodnjem .Primorcu". . Pri shodu se je tudi dognalo, da je Iažnjiva .Corrierova* ptorija. kakor da slovenski otroci napadajo italijanske na ulic, pač pa, da je uprav nasprotno res-»lica. Ako se pa naši otroci ne dajo ne pretepati ne zaničevati, marveč da pošteno reagiij.no na napade, kdo jim to .an.eri ? V čast si Mpiein«, Aa je naša mladina taka! Sicer je obče znano vzgledno vedenje slovenske mladine. Zboroval« so se raz*!: s perečim prepričanjem v srcu, da se jim godi v nebo kričeča krivica, proti kideri so izrekli veljavnim !> svojo ogorčenost. ~ Kdor vidi toliko narodno zavest, tolik narodni ponos ki se je vzhmlfi in gori zdaj" z živim plamenom tudi v najnižjih vrstah slovenskega prebivalstva - materia prima! kakor je dejal .1'orriere* -- tega ±t ;>,., \.\ .',., <;.. 7„ in 9. marca. — 11) v pokiieženi grofiji limiti in (JradUčan-ki: v GradiSki dne 2. iit '.). marca; v Korminu d:u- 4. iti ."». marca; v Gorici (mesto) (>. in 7. marca; v Gorid (okolica)!)., 10.. 15. in hJ. marca; v Ajdovščini l:{. in l L mana; v Kanalu 1(1. in 17. marca; v Uoli u :.'!{. inaica; v Cerknem :!(>, niari.t; v Smilit 10 in It. aprila: v Komnu C!, in M. aprila; v Tržiču 22, in 2'-\. aprila: v G-rvi-njanu i!V., -T«, in 21. aprila. -•• <',) v mejni grofiji Istri: v Kopni dne M., IL\, JU. in il. mana; v Pulju !<>„ 17.. tH„ 2li„ 21. in i!S. marca, na Ktku '.Hi. in 31. marci; v Cresii 2. aprila; v Lošiuju 7 aprila; v Motovilim H., 9. in 10. aprila: v Itovinju '.). aprila: v Pa/.imi 11.. 13. in 11. aprila: v Pon-ču II. in 13. aprila: v Bii/clii 15., Iti. in 17. aprila; v Nujah 15. in 10. aprila; v Piranu is. in -jo. aprila ter v Pod-gradu 20. En -21. aprila. Doslednost v politiki. - .Teden naših sotrudnikov iz duhovskih krogov je pogosto zibal kranjske takozvane »konservativce", ki so doma strašno katoliški, na Dunaju pa podpirajo vse liberalne težnje. Tudi v zadnji ,S o č i* smo priobčili uvodni članek o tej ^doslednosti v politiki*. Zadnji »Prim. List" se je postavil vendar enkrat na isto stališče, kakor mi, otresel se prizanesljivosti in odločno povedal ,Siovenčevcem", kar jim gre. Ta pojav nas ze!6 veseli. ,1\ L." piše v drugem delu svojega članku: »Pa rekli smo: tako se drla doma. na Slovenskem — kako pa na Dunaji'r S»> Lo 2i enkrat ludi tam za«iiš«d iz slovi nskih ust z.iži-ijetii „b" dosledne katuliske. ljudske, protrudovske politike? Te dni se vrnejo katoliški slovenski poslanci iz deželnih -.»borov v državni /bor. Vrnejo se iz ljub-ga boja z duševno po/idov-Ijenimi slovenskimi liberalci. {'t 't! Vr.) Doma izganjajo duha kapitalizma in duha talmudovega - bodo na Dunaju zopet se zdržavali glasovanja sli celo g!u>ovali nasproti, ko bo treba braniti tiste hrabre jti-nake. z dr. Luegerjeir, na cehi, ki.teri so se zavezah", da rešijo krščansko ljudstvo od duha kapitalizma m duha tahiridovega? Doma švigajo strele nad domače liberalce — bodo na Dunaji vedno ;»¦ branili liberalce _ hi Jude. bodo vedno še tirali kot zavezi.iki verskih mlačnežev in liberalcev koalicijsko politiko? Doma se poganjajo za versko vzgojo, za versko šolo, za krščansko politiko--bodo na Dunaji vodno I* molčali, ko bi morali govoriti proti brezverski v*.go:i. proti liberalni šoh, bodo na l):„iaji podpirali judovsko-poljsko politiko ? Doma so zove njih franka katoliško Mulska stranka — bodo na Dunaji katoliško ljudski stranki hrbet obračali'-!" Novosti na soriškem pokopališču. ~",P. L." piše: Več let že nevoljuo gledajo revnejši Goricam, Slovenci in L,(bi, mokrolno, ilnato pokopališče. Ni ga bilo pogreba v deževju, da bi ne bili glasno obsojali mesto, ki jim noče oskrbeti boljšega, človeku dostojnišega pokopališča, zato. ker so bili sami priča, da vse mrliče pokladajo v vodo. Pritožbi- so se širile, poslanci so opozarjali vlado na neprimernost pokopa-J"Sča, komisija za komisijo je ugibala in raz-kovala, ali je pokopališče dostojno ali ne. Mesto se je seveda opiralo z vsemi močmi, ker nima denarji, ker hoče imeti vedno in povsod prav. Zmagalo je. Vendar moralo je kako osušiti mokrolno pokopališše. Kmalu si je umislilo novo nedostojnost. Razkopalo je prostor, kjer se pokupnjejo odrasli in otroci, položilo precej globoko debelega kamenja, nato drobnejšega in slednjič zendjo, izkopalo dva globoka, recimo vodnjaka, ka- mor naj bi se stekala voda, da bo pokopališče bolj suho. Res se že steka, sesalnica jo goni na površje, koder je tekla poprej po jarku, na še ne rabljen del pokopališča, a sedaj teče po jarku, na nizi del pokopališča. Kdor opazuje vodnjak od blizu, zapazi, da z vodo se stekajo vanj tudi tekoči ostanki mrliiev. Že sedaj po zimi je težko prenašati smrad, ako se pogleda v vodnjak, kaj pa bo v vročih dneh? Jarek, koder teče iz-sesana voda, je ves rumen. To je grozno, to je nekrščansko, da se še tako dela z ostanki — katoličanov, katere imenuje sv. Pavel naravnost - svetnike. Katoliško politično društvo za Goriško je v ponedeljek, dne 3. lebr., obhajalo svoj letr.'. občni zbor in ob enem petindvajsetletnih svojega obstanka. Vdeležba je bila inuogobrojna. Slavnostni govor, ki ga je imel g. D. Donda, župan iz Rude, je bil res lep, prcvejal ga je duh krščanske misli in pravičnosti. Potrdil se je prejšnji odbor. Predsednik: mil. g. prost. Jordan, podpredsednik: dr. Mahnič. — Pride kedaj, vsaj mej nami, katoličani, do složnega delovanja? Prvi pogoj k temu je pravičnost: priznajmo in zagovarjajmo vsakemu svoja naravna prava; drugi pogoj; izogibajmo se vsakega izzivanja in neosnovanega suniiii-čenja. Zato ker mi nismo edini, vladajo — Judje. - „P. LS ,1'rSa moja drafiflLL-, kje si t — Pred nekaj tedni je bilo oddano na pošti v Gorici priporočeno pismo z naslovom; ,N'aj prejme Trša moja drag a*. Ali slavna poMr, seveda ni mogla irtjti ljubljene Urške, ki je obtičala v srcu neznanega odpošiljalca pisma; zato je uvrstila pismo v seznum onih pisem, katerih pošla ni oddala. Ta seznam je priobčil tudi tržaški uradni list. - To pismo je pošta ludi odprla, kakor ho redne godi / enakimi pismi, in našla notri - d e-svtak. Naznanjamo ta dogodek tudi mi, da s;.- oglasi ijuhijfiia Trska in prejme pri pošli vsaj desetak, ako jej že niso mari srčni vzdihi .njegovi". Najbolje hi pa bilo, ako bi se oglasil odpošiljalec sam ler se izkazal pri gt.nški pošli s polnlilnico (rerepisoin), kajli desetaka je vendarle škoda. To mu hodi v pouk, da slavni posli ie treba razkrivali ludi take srčne skrivnosti in povedati, katera Urška mu tiči v srcu. Zanimiva Izjava. — Dr. 1'rappoili je priobčil v »Ivo" neko izjavo proti »Soči"; ista izjava je zalezla tudi v ,P. 1.,". Nočemo je prikrivali svojim bralcem, evo je doslovno: »Odbor zii novo cerkev prosv. Srca Jezusovega odvivča s pristojno nevoljo laž« njivo grajo in krivično podtikanje, katero prinaša nek lokah n list proti najbolj gorečemu in /..složnemu svojemu udu; in obža-iovaje spričevalo, katero si daje s tem samemu sebi oni, ki ne po/.na druzega kakor postranskih in sebičnih namenov tudi pri najbolj vzvišenem delu in najpleiiienileljših žrlvah, izjavlja, da tako nespodobno napadena oseba ni niii i/rekla besedice uili storila koraka, ki ne bi bi! po namenih in prepričanju celega odbora. Odbor torej javlja, da je popolnem ene misli z napadeno osebo in prevzame v vsakem oziru in vse, karkoli je do lična oseba -tnrila, odgovornost, in hoče, da se smatra vso njeno delovanje kakor njegovo delo, ne boleč pa s tem kratiti zasebnega njenega zaslu/enja. katero odbor hvaležno priznava in visoko ceni. '.''oliko I ruda pa naj preča-slitemu gospod poplača sam nebeški Zavetnik novega svetišča, kateremu se tako nepremišljeno in nedostojno nasprotuje.'' V Gorici, 55. januarja 18%. D v. P a v e 1 F r a p p o r 11 predsednik. Na to r^emo: Kar smo pisali, pri tem ostanemo, če tudi priobčile še slo izjav, katere bi podpisali vsi avstrijski .Škofje in ne le dr. Pavel Frapporti. Puucluni! Iz Št. Petra. -• Naša »Slovenska Zveza* je inieia dne 2. svečana svoj poučen shod. Zbralo se je bilo v stari šoli' do 100 mož-poscslnikov in nekaj mladeuičev. Za prvikrat gotovo lepo število' Možje so bili zadovoljni s tem, kar so slišali, in upamo, da se snidejo Se številniši, kedar jih znova povabimo. — Prihodnjo nedeljo t. j. dne IG. t. m. bode v Šempetru predpustna veselica, katero priredi ,Slovenska Zveza* 5 povsem novim vekv.aiiimiviin sporedom. Kakor čuj» mu, bode tudi sedaj sodelovala vojaška godba! {GUj vabilo.) V Avboru na Krasu je umrl v sredo ob :). uri zjutraj župan in veleposestnik g. Franc T k in ar v IS. letu starosti. Pogreb je bil danes. — To je bil pošten slovenski mož, vri Slovenec, uzoren župan. Pravo veselje je bilo, spustiti se ž njim v pogovor ne le o navadnih poslih, marveč tudi o naših poli-liških homatijah. S treznim razumom ie motril vse narodne borbe na Slovenskem, (last njegovemu spomini). V Tolminu je umrla v ponedeljek spoštovana gospa Prežel j. soproga krčmarja in posestnika, po domače Kranjca. Bolehala je precej časa na snsi-i, ki je vničila mlado življenje. Naj v miru počiva. V Bolcn imajo zdravnika, katerega vzdržujejo prebivalci lamošnjega sodnijskega okraja. Ker je ta okraj predaleč od Tolmina, kjer prebiva c. kr. okrajni zdravnik, in ker je" napravil pred kratkim bovški zdravnik potrebne skušnje, prosili so te dni, da bi pripoznala vlada bovškega zdravnika za svojega in ga lako plačevala. Upati je. da bodo vslift.ini. Potem takem bilo bi temu okraju mnogo zlajšano in pomagano. Saj c. kr. okrajni zdravnik v Tolminu ima zdaj 106.518-37 hektarov sveta, t. j. eno obilno tretjino naše dežele, v zdravstvenem oskrbovanju. Čudno, da se ni že prej jemalo vse to v poštev, da so morali ltovčani in njih »straniki*1 t. j. njih stranski sosedje ali ostali prebivalci, večkrat biti brez zdravnika, in če so ga kdaj vdobili, mastno plačevali, dasiravno ni bilo zmirom v soglasju to redno plačevanje s znanjem in skušnjo do-tičnega zdravnika. Od zdaj pa bo zdravnik in njegova plača stalna in ne bo treba Bov-čanom loviti in tako vzdrževati zdravnika, kateri bi bil ob enem tudi velika pomoč tolminskemu c. kr. okr. zdravniku. — Tak6 piše „P. L.« KatkreinerjcTa deklica. — Jednemu delu »Soče" smo že priložili Kathreinerjevo deklico; danes priložimo ostalemu delu. Opozarjamo na mično sličico, kakor tudi na berilo na drugi strani. Društvene vesti. Sklep pusta. — V nedeljo 16. t. m. bode veliki ples v »Slovenski čitalnici" v Gorici. Pričetek ob 9. uri zvečer. — Telovadno društvo »Goriški Sokol* vabi svoje člane na veliki ples na pustni torek 18. februarja 1896. v društvenih prostorih ,pri zlati zvezdi". Sviral bode vojaški orkester c. in kr. pešpolka barona Bočk-a št. 47. iz Gorice. Pričetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za člane v civilni opravi 50 kr.; za vabljene goste (gospodje) 1 gold.; člani v društveni obleki so vstopnine prosti. Damam je priti v plesni, gospodom pa v so-kolski opravi ali v salonski obleki. — V&top bode dovoljen le vabljencem. — Vstopnico se dobivajo v ..Goriški Tiskarni" A. Gabršček in pri odbornikih. — Brez vstopnice na ime ne bo dovoljen vstop ne damam ne gospodom. -~ Ako ne dobi vabila pravočasno kateri član, naj se oglasi v naši tiskarni. — Vabilo k veselici katero priredi kalol. bralno in pevsko društvo »Slovenska zveza" v Št. Petru s sodelovanjem slovitega vojaškega orkestra c. in kr. pešpolka M. 17. v prostorih gospoda Valentina Gernica dne Ki. februarja 1K»K. Spored; 1, Godim. — 2. Petje: »Ti osrečili jo boli", H.Volmič.— U. Deklamacija. ¦— t. Godba. — 5. Smešen prizor s peljem: »Tinček - dobrovoljček*. — 6. Godba. - 7. »Vaški skopuh", igra v 3 dejanjih. — S. Godba. — 9. Pelje: rP"t0-linčkova ženitev". —- 10. Srečkiinje. 1-Vost.; zabava, pri kateri bo svirala c. in kr. vojaška godba, (listi prebitek je namenjen za šolsko drušlvo sv. < Urila iti Metodu. Vstopnina: udje prosli, neudje '20 kr„ otroci 10 kr„ sedeži po iJO kr. Začetek ob fi, uri po-poliidue. K obilni udeležilvi vabi iiljudno odbor. Radodarnim doneskom se ne slavljajo meje. — - »T o I m i u s k a č i l a 1 n i c a* bode imela jutri svoj veliki ples ob S, uri zvečer. — Rokodelsko bralno društ vo v Tolminu vabi k plesnemu venčku na pustni večer dne IN. februarja 1890, v prostorih gosp, Iv, (iidierščeka ob S. uri -/večer. Ustopuiiia za moške ude 25 kr., neiide 50 kr. - V Sv. Križu n n V i (• a v i. k n m ilužtveli mimo !>. iVkiiuijii iliin, ki tiiun mi pojile liiko liilio n i-|ioiiiinii, llriilno arii»tv<> man j<> imuiiW: piirodilo vislic«, Ukoituo iiisum jiričiiUvnll. V«o lufko dmiv nci-'!i ifilii. knjcra |m ni bili) mogoči' riizijliisili v iiMili radi nekih zit|.i.'k, izvršene mi liili« izlmrim. IVIjr- prelnt-nn in ipru .Knlrri ImV bila jo vrnknh izvrzhmiili ij.'1'iilt'fV. Ila jo liiln vse v ll;ijl<>|ih('lil icilu, indijo uliisnvi, k' ho st; čnh pri prosti ftilmvi. I ho-i .111:1 jo bila nntliiiTiu |mlim oluMnslvu. '/ualoiiiin ji> liil vos ajdovski oknrj. Vidoli jo hilo oluiliHlvu tudi i/. (-ommIiio Kranjsko in tuili iz noriškcKa ukinja. ""'' ""'"'"" ' —¦-.- J (ii/^ov.iijali k«-r i »rl lin.M-lmo ubijali olifinslvu, /, kr. izdatkov, Uloženega denarja bilo koncem decembra 1893. 1,443:691 gld. 42 kr. Vkljub raznim oviram se torej ta mladi narodni zavod lepo razvija. Koroška. — Uredništvo »Mira" jo prevzel je g. Ivan Teršclič, namesto odsto-pivšega g. Filipa Uadorlapa. — Umrl je v Dješknh proč g, Andrej Brežan, župnik, Bil je vsestranski spoštovan in priljubljen pastir svojih ovčic. N, v m, p,! Razgled po svetu. Avstrija. — Kor &e otvovi jutri ilrtnv« nozborsko nasedanje, deželni zbori ao valed tega že zaključeni, doloma odloženi, VočJnu njih, mej temi tudi goriški, so morali m-Sevati razna vpriiHiinja v naglici, kur »uvoda ni koristilo, deželam, kajti marsikatera, čeprav namenjena reč, ni prišla na dan. Kužno deželo so imeio raznovrstne potrebe In tako ni mogoče zahtevati njih soglasnosti v ruz-pravljnnju. Skoraj vsi zbori so bili edini v predlogih o odpovedi carinsko pogodbe z Ogersko in o proelavi 50.|el»iogu vladanja našega cesarju. Hoj prolmjii zdaj h rtoNno-zlunv.kih dvoran v skupno držiivriozhor»kn, Cesar ni bilo mogočo povedali v deželnih zborih, lo prido na vrato v državnem, V primorskih deželnih zborih bo v«lm[uil v boju od slovenskih poslancev lo goriftkl, ker, so imeli ugodnejša Ha ni,.,pi— V t rž n »k o m dež. zboru s-o niso udeležili slovenski po-hIiuicI uiti jedno rpjo, — nasprotno priAli ho v istrski naši poslanci '/. nndojo, du izvršijo svoj poklie, u žal, mornli bo ga zapustiti, kor so jih prisilili v to zastopniki manjšino prebivalstva, kateri so Hmlnj gOHpodarji v Intri, iu po kulerih godbi plesu nekdo v Trstu, ker jih ni mogla ukrotiti železna roka ministra Budo-niju. -Tudi v drugih deželnih zborih ni ftlo vso gladko, posebno v onih, kjer so zastopano mešane, narodnosti. —- Kar nas primorsko Slovane posebno zmiirna, namreč 'uprašunjo o Hiinildinijevcm odstopu, žal, reč ni Še dozorela, duši jo pri koncu. A. tudi proti slučajnemu njegovemu namestniku v osebi Giovanellijcv; bi se morali postaviti po robu primorski Slovani. Osebo, katere Giovu-nellija dobro poznajo, nam trdii, da bi bili na slabšem pod Giovanellijem. Mož pa tudi ne zna slovenski, čeprav ae je večkval poslužil s ptujim perjem nasproti svojim višjim. Od svojih podrejenih, dokler je bil še pri namestništvu v Trstu, dal si jo sestavljati slovenske seslavke, s katerimi je pa dokazoval svojo jezično zmožnost. Tudi avtonomija, za katero hrepene' južnotirolski italijanski poslanci, je baje le Giovanellijeva reč, kajti isbi je prišla na površje še-lo pod njegovim namestnišlvom. Mož je zelo previden v svojem postopanju — seveda na korist one narodnosti, katero kaže že njegov priimek. Naglašanio, primorski Slovani ne odjenjajo od svojih zahtev, da mora biti vešč popolnoma slovenščini primorski carski namestnik, kajti ložko je pri srcu slehernemu Slovanu, ko opavi, da c. kr. zastopniki vlad, posebno v deželnih uih zborih ua Primorskem, ne samo da se ne znajo izra/Jli pravilno v slovenščini, marveč ne znajo niti citati v alovenščini sestavljenih svojih sestavkov, kar se je zgodilo tudi v našem deželnem zboru na sramoto Slovencev in v smeh nasprotnikom. Prizane-semo le onim c. kr. uradnikom, kateri so ali pa bodo zmožni slovenščine v govoru in pisavi, ako so nastavljeni v slovenskih deželah. Dokler ne dosežemo tega, ne bomo mirovali. — V včerašnji seji dež. zbora dol-njeavstrijskega se je primeril velik Škandal. Resolucija glede pogodbe z Ogersko se je vzprejela soglasno. Galerija je ploskala, a ker se je tudi sikalo, nastal je Škandal. Pri razpravi o pogodbi so dr. Lueger* Schoffl in Magg strastno govorili proti Ogerski. Schflffl je rekel: Avstrija je od Poljakov upravljana madjarska satrapija. — Cesar je podelil red zlatega runa ministru Welsersheimbu, namestniku grofu Thunu, grofu Janu Ilarrachu, grofu Aladarju Andrassvju, grofu Karlu Puaru in grofu Pavlu Esterhazvju. . Ogerska, — Iz malega zraste veliko. Nedavno so namreč odkrili na Ogerskem .panamissimo" v podjetju vicinalnih železnic, kjer so sodelovali državni uradniki, zdaj so žo spet prišli na sled »panami" ali slepariji pri ravnateljstvu državnega muzeja v Budimpešti in, kakor pišejo, tudi pri nekem drugem državnem uradniku, katerega že imenujejo. Povrhu vsega tega pa so prikrajšali državni erar v debrecinski hranilnici za 100.000 gld. Kakšni odnošaji in kakšni ljudje zasedajo najviše urade na Ogerskem, kaže vest, da je minister notranjih poslov pozval dva velika župana, katerima ste plači sodnijski zaplenjeni radi dolgov, naj uredita svoje imovinske odnošaje, ker drugače da jih odpusti iz službe. Na ukaz in zahlevo naučnega ministra pu so preiskali sodni zdravniki v bolnišnico kot umobolnega poslanega ravnatelja narodnega. muzeja v Budimpešti dra. Pulszkega, kateri se je veliko ogrešil na škodo državne blagajne. Zaslepljena madjarska vlada, da povzdigne miHenijsko slavnost tudi s slikarskimi umetninami, poslala je Pulszkega v Italijo in drugam, naj bi nakupil dragocenih slik za narodni muzej. Mož je res bil v Italiji, Parizu in v ostalih mestih, kjer je razkošno živel in zapravljal denar. V Benetkah je najel, posebno gondolo na svoj račun in celo pho nadstropje v nekem hotelu, kjer je vzdrževal razne ženske in se gostil na račun države. Nakupil je pa tudi nekoliko slik za veliko denarja; le za eno je del 141.000 gld., a to so cenili veščaki največ na 25,000 frankov. Povrhu tega vsega je pošiljal na dorn razno blago za zasebnike „carine prosto'"' na naslov narodnega muzeja. Z gotovino je šel v Italijo, vse potrosil, a povrhu naredil še veliko dolga. Nekateri upniki so se že oglasih osebno v Budimpešti, a hudomu&niki se šalijo, da jih pričakujejo v Budimpešti še s posebnim vlakom iz Italije. Povrhu vsega je baje poneveril do 60.000 gld. in okrasil svojo zasebno stanovanje s slikami iz muzeja. Ker so zdravniki dognali, da mož ni slaboumen, je bil izročen v preiskovalni zapor, kjer ga čaka osoda in pokora za čas prismojeno rnillenijske slnvnosti, katera se bo letos >*rSi!a v Budimpešti. — Madjarska vlade je bila odvzela dunajskim časnikarjem prednost prosto vožnje na oger-skilt železnicah od novega leta naprej. Pri zadnjem Banffljevem obisku na Dunaju so se mu pritožili časnikarji radi lega, .i on jim je rekel, da no more pomagali, ker je lo reč trgovinskega ministra. Ker so izjavili na to časnikarji, da ne bodo pisali čisto nič o mil-lenijsk' slavnosti, ako ne dobodo proste vožnje, je to pomagalo, in madjarska vlada je poslala dunajskim časnikarjem ?5 listkov na razpolaganje v slavo in povikšr je millenijskega švindla. ¦— Naučni minister je sklical shod strokovnjakov, kateri imajo nalogo, razprav-Ijpti uprašanje o preosnovi zrelostnih izpraševanj na javnih zavodih. Hočo namreč urediti reč tako, da bi bili oproščeni polaganja zrelostnega izpita vsi oni dijaki, kaleri so končali nauke z odliko. Reč ni neumestna, a mislimo, da bi ne bila praktična ozirom na Lenjaminslvo, katero bi tako boljše uspevalo z gotovim ciljem. Ostttlc države. — Italijanska vojska v Afriki ne napreduje. Razna poročila — ker resničnih ni mogoče zvedeti — si nasprotujejo. Šoanci Italijanov ne marajo in to je narok, da Italijani sio zmagajo s svojo politiko v Afriki. Hncli afrikanskih poslov ni slišati veliko o domačih homatijah, vendar pa kuha tudi doma. V nekaterih okrajih se je ljudstvo uprlo izlirjavanju davkov, ker ne mara dajati denarja za vojsko. Zbornica je sklicana za fi. mnrcijn, — V Berolinu zboruje državni v.bur. Bil jo na dnevnem redu novi državni zakonik, kateri pa ni navdušil poslancev katoliškega središča. — V Irunciji pričakujejo minislersko krizo radi reči o južni železnici. — AngleSka zbornica je pričela svoje zasedanje 11. t. m. — Iz Madrida poročajo o veliki n.sreči, katero je uzročil meteor, kise je razpočil nad Madridom 10. t. ni. ob 9VS uri predpoldne. Zidovje je razpokalo na raznih hišah. Odmev praska so slišali 57 km. daleč. Zgodilo se je obilo nesreč, veliko je ranjencev, več mrtvih in ena hiša zrušena, več hudo poškodovanih. Ljudstvo je menilo, da je bil navadni razprask kakega stroja vsled potresa. Našli so več še toplih komadov meteora. Tako kaznuje igra narave nedolžno ljudstvo. — Iz Petro grad a poročajo, da je nastala ustaja v Formozi. Položaj je zelo resen. Ustaši so uničili vse brzojave in železniške poti. Japonci so poslali vojsko. — O prestopu k pravoslavju Borisa bolgarskega pišejo razni svetski časopisi. »Petro-grajske Vjedomosti'' obsojajo najodločneje kneza Ferdinanda in označuje prestop kot igro nizkih političnih kombinacij. Knez Ferdinand, katerega prezira že na tisoče Busov, ne doseže s tem simpatij. V-aki iskren kristjan mora opustiti metodo, ki hoče s prevaro Boga in ljudij rešiti politični položaj. Slovanstvo ne potrebuje na čelu držav odpadnika, a niti ne s praznim svetskim likom odičene Cortezze i Pizzare. Tako pišejo ruski časopisi o kntzu Ferdinandu in njegovi ča-stihlepnosti. — Sultan je baje že priznal Ferdinanda kot zakonitega vladarja Bolgarske. Rusija pa tudi ne bo nasprotna več. Poročajo, da so pripravne priznati kneza tudi druge velevlasti. K slavnostnemu prestopu je prišlo v Sofijo veliko gostov. Cari-gradski exarh je prišel osebne k obredu. V Sofiji se vijejo bolgarske in ruske zastave v slavo prestopu. — Razgled po slovanskem svetu. Hrvaška. — V Zagrebu je umrl Anton Schlesinger, urednik poluradnega časopisa »Agramer Zeitung". Žid po rojstvu in ob enem Madjar delal je le za svoj trebuh. Prišel je v Zagreb kot revež, a s pomočjo vladnih jaslij je umrl kot bogatin. Sorodniki so ga dali pokopati v Budimpešti. — Ustanovitelj stranke prava, dr. Anton Starcevi č, je bil in je še vedno bolan tako, du se je že pričakovala smrt. Vendar se upa, da okreva, kar mu želimo gotovo tudi mi. — O madjarski prevzetnosti bi se dale napisati neštevilne knjige. Kjer je kakšen Madjar, tam se opazujejo sledovi madjarske brutalnosti. »Hrvatski Branik* piše namreč, da so dobili zapoved vsi pri mitroviškem kolodvoru nastavljeni služabniki, da si morajo pomadjariti ime predno otvorijo millenijsko švindelsko razstavo, kajti da zgube drugače službo. Za-vednejše osebje je že odgovorilo, da rajše popusti službo, nego da spremeni svoje rodbinsko ime. In tako se upajo obnašati Mati jarji na hrvaških tleh! Česa naj torej ne počenjajo na Ogrskem? Dalmacija. — Deželni zbor je že zaključen. Njega delovanje je bilo skoraj najkrajše, vendar je opravil precej dela. Udovi po pok. dr. Klaiču je soglasno dovolil pp-kojnino. Izvolil je deželni odbor, v katerem je zastopan tudi jeden Srb, kateri bi ne bil izvoljen, ako tega ne bi hotela hrvaška stranka. Poslanec Bi a ukini je predlagal, naj bi se izvolil poseben odbor, kateri bi izdelal adreso na cesarja v svrho zjedinjenja Dalmacije s Hrvaško. Ker predlog ni bil podpiran nego samo po poslancu Periču, ni mogel priti v razpravo. Isto usodo je imela njegova resolucija o razdelenju politične in vojaške uprave. — »Hrvatsko pravo" poroča iz zanesljivega vira, da so se vršili dogovori mej hrvaško in srbsko stranko v Dalmaciji o zjedinjenju v eno stranko. Dogovori so baje tako končali, da je priznala hrvaška stranka, da obstoji srbski živelj v hrvaških deželah, a Srbi so priznali hrvaško državno pravo. Na tej podlagi da je dognano popolno zje-dinjenje obeh strank, kateri bodeti imeli eden naslov, namreč — narodna stranka. Ocšfca. — V deželnem zboru so bile rezke razprave. Poslanci češkega ljudstva ne marajo slepo sprejemati vseh predlogov nemških poslancev, pa tudi ne onih, predložf-nih po češkem plemstvu. Raznih predlogov usoda pa je bila vedno odvisna edino od poslancev plemstva in veleposestva, katero je ježifec rta vagi. Soglasnost se je pokazala jedino pri predlogu o pravočasni odpovedi pogodbe z Oger^fco. Bosna-IIemsovina. — Ta trden s«; je vršilo v Avstro-Ogcrski, Nemčiji in Švici upisovanje novega n in nič več; vse tlrujjo pisanje je bila le prazna domišljija raznih dopisnikov Jn mogoč«! tudi srčna želja sovražnikov Črnegore. Srbija. — Ker je napadel ruskega cesarja v Belgradu izhajajoči časopis »Socialdemokrat" s tem, da je priporočili, i!;t l>i bilo potrebno metati bombo na dan kronanja v Moskvi, je vprašal v skupščini neki poslane«-minislra-predsedtiika, zakaj ni bil zaplenjen ta časopis. Minister je odgovoril, meinen Fabriken be; — schurarz, weiss und farbiir, von 35 kr. b'u fl. 14-65 p.Meter— irlatt. gestreift. tarrfort, jremustert, Datirate etc. (ca. S«) verseb. Qnal. umi $»)0 verseh. Farben. Dessins etc), porfo- mri steiMrfrci !¦» Haus. Muster umpeheciL Doppeltes Brief;iorto n. d. Seluveiz. Seiden-Fabriken tt.Hennebcrg(k.u. k. Hofl.) ZBrifh Zahvala. fliiijeni v dna svojih src po tolikih d-ikazih blazepa soriUja <> (iruki, feo nas je potrh bnlia ;z-puba preljubljenrva o"eta Franca Zarli-ja, zahvaljujemo presrf:iM> Vrt> da:i; l>'.apc <».-r-Ei -, ki so ••: blagovolile udeležiti p«vr.:b:i. posJ:i.» vtai-e a.: tia .-.<¦ izkuz.di na dni;? na"iu svoje f.rij.iZEKi .-<»ž.i;.*. V Gotici, 1-2. februarja 1 *'»"». ro, i Rodbina Zarlf. ioba s prostim uhodom se odda s pohištvom ali forez, kakor tudi z yso Ofoskrbo. Več se izve v Goriški tiskarni A. GabrSček. Qa* Prodajo se asi Za svojo, na veliki in mnogo frekven-tovani cesti Trst-Reka stoječe hišo in gospodarska poslopja iščem najemnika, ki ha bi hotel vzeti v zakup tudi krčmo in ki bi tisel dovoljna sredstva in sposobnosti za intauovitev prodajahiice z mešanim blagom in z deželnimi pridelki na drobno in debelo. Pripravljen sem v prvem letu vdoleže-vati se tt«a podjetja z delom in denarjem. Radi svojačasne preselitve na Dunaj prodam fudi vse posestvo, le-žeče blizu svetovno znanih škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke. Aleksander Mahorčič, Ozira vreden zaslužek posebne vrste in doigotiajnosti ponudi se v vsalcej f....; razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vpraSanjn pod ,9132*, Oradee, post«, restiintt!. ;j* L>r,__| Op. Razglas. • i. •» •> • '»> l *• \ ur*' pn-dpoiiln«' s«- l.oih- vr-ila fiit \><><\- ' planem sitdiM-ii pm.-Nivnljiia dražba zapuščin« P'>k- V**l>- Valentina IJr»-saušrM f-r-a lastnica jio.-«-slv.i. «;l>.-'«»-ji'iVjra iz «'dim-j.M lidfr-a v \W?M\i »J. Zemljiške knjip' fioriea. i/. **iiiuf-ira fe-hsav vložku Ud. wits!j. knjiirt- Cra- ll-IllHTfT, i/. I., ±r -m i- «» •"»• t,t'-11 v vložku -lin kat. olirine h-vmu. i/. I. in ± telesa v vložku »i.VI. kat. oUiiie liOrnik in sicer za cene ne |n»«l eeniiin« vrednosljo invenlarja «Ie[>f. \K julija 1HU1-. št. >*W\: Invenlar. zeniljeknjižiii izpisek in dnifii dražbeni poboji se lahko ogledajo v tnsodiu!in arhivu. Od c. kr. okrožnica sodila v (Jiiriri, »ine 'M. d«>cenihra t.s!i."». iA. POGAČNIK: '. (lo. L. j s»oy!i ... i i ^ J Zdravniški specijafist za prsne bolezni na Dunaju ,\f ^ sedaj v Povrni ^ S Ordlnuje tudi pismeno. L 4 ««*'«¦ »»»l......"I..« «¦» «Hr. ^ Želodečne kapljice lckamiisrjs C. Brsdy (JlarijaiTljsko .žolodiriic kupljice) v lekarni angelja varuha B. Brady-a v Kromerižu < Moravsko Zelcdečr.e kapljice li-lviir!;:.'.!^.! T. ISraiiii.r-ii .\<:r.i..isKi: k \ri. uci: =l.k.. M.ir.j. 1- M.i: ~či~MHmly I sti>b1i>nU>n stane 10 Ur.. ScliuumMko. dvojlliltil 70 ki". fljiuzarjam ...IJemniko n.ij u<> kiii.ij.. |».iiar.-j. n-?.f[inli'.*iii' kaiiljicc. Pii kii|ii'i.inju p:ui'i ji' n.i r^i>:nj-i z:tši*ituo /.naiiikii s podpisom C. Bradjf tir z.ivnn'i vse ostale Ivariiie. kol ]n'tiari'jt ni', katmv rnnn;<» zvonijo zasnltio znamko U<: podpis C. Brady. fnno ielodačno kapljica m> ti-. ;i:i',!.ij v (Jorici v lekarnah: Cristotoifltl, 1'ontnnt, (iinnirnli, Kllruer iti (Ululiicli. V Scžtmi v lokam: KiNriirl. Knisnc nzoree zaschnhii «>«lj«'in;ilct'in zastonj in po^tiiiiie prosto. Snovi za obleke I>t'iuvi(>ii in iIihMii;,' ?,.\ .r. (IiiIkummiio. preil-|ii.-aiio bla^o z.i r. kr. uradniške opr:ivi>, v<-tcniiip. iiKiijcsascp. trlovad««', iitn>ji>. Iil-v-u za biljarde it: stoje z;\ ifrni. nrrvirkf za yo/i». >'njvi>t"ja zulopii štajiT.-kv/.i. knmiki- :.i in tind-kiva lod na z;i «riwjimio iti 2rn«lu> |>o izvirnih oonuli v toliki imu-imi. da mm.' nagajali '20-kraln.'m l»'kiiio\.inju. Xiijv«'i'ja izbor linej-a in trajnc-.i td.iu-a r..i {ruske nlili-ke v najnir,di.rin'j5ih kuvali. Sito«, i, kater«' se more prati, pntni plašči i.d ^M. -t- do 11 pot. m ' - - " " - • t pn.L.iav.. za ,-,.U- uuiiibe. irlo. itd.) CVn« \redno, pošteno, trajno, čisto volneno Hukueno >»Iii(,-o ter ne eene krpe, katere ne veljajo niti krojuškeirti dela, pripnrora Joh. Stikaroffsky, V BniU (Sreil&V mslr^ko olmnUt! »akna1.. >'i\jvei'ju tovurniskn zalojra suknu v veljavi pol milijona gld. ••" Razrošiljaoje sama preti povzetji! -*« Liniment. Capsici comp. iz Kiehtfijev«' lekarni' v Trsial {irijit/...u.u kt.t izvrstno bol ubla-fujočo mazilo; /.t v ki.. 70 kr. m i j;U. -.- ,U,hi \,>, \-\i :.k..fii;.li. N.t.; -'¦ /,;)/f.va it! splošno priljub-Ijsno domačo zdravilno sradstvo Rieh!er]ey Linioeiil s jiirttf i»em8rjef unmn s MsiarBB fO_H k«'- Mi;;,, pravo i,, ¦„,:,, /TA M-uti.«. /.i.-.in.k... Richtarjeva lekarna „pri zlatem levv" v Pragi. Naznanja so, da javna dražba Zastavi! IV. eeiriieta, t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra, 1894, zafine v ponedeljek. W. uiarea lh%, ter sn bo nadaljevala naslednje Četrtke i^ ponedeljke. Od ravnateljstva zasttivljnmioi' in ž njo združene hranilnice. V lj»:-ici. dne 11. tVhniarja IsiHJ. f^aTaTtniV^^ul^tnfmV Najlepše darilo ;;« 11, ;¦¦ ¦; godovne in svečane prilike. Vfiio^radiiik in /stulvv /trunjii Josip Kravagna! proilaja Jh I i ' /,!^(if(iv. pravi tropiittiv« c !. tv.i."». p«> ii. '.'.>• \ , INIIO. . . IV NiiiMMia vina ii«,!!,;:..-.: [itiil-ik.i \\\\k;\ i idi n. t-h k a pij It, v\.\. |:.-!.ii,; v/., ti j,- i,.l j |li<> liJtiPV vi-f>; pri .JUH liffil- -,n,| /.!¦•(»:[:;. i I > ^ntona J/larlir\a 5tomšekaf D. Hribarja v Celji ¦ «sa ¦ aaii M4 i M !!Z»lilr»«Jle!! t j bratje Placht, i'- prta i it niriliinriiilun *¦ tovarna za strune in t; \ ti tr A i___Ll. Tovarna uzornib telovadnih priprav J O-S. \n.N.NY&-A. v Pra«l nn Sintliovu 1. ih.j-hIiiimui ii/onn-iiiii jiriivjevuiiju soKoiskjli in šolskih ttkl Z Scnšric&zu 5?'-} pri r^ebu. Čc:J-:e. i \ Z /.=»-!.«..*....!;.- v...: S.Ml.-.|a .:.*ll'B».. ..-.:.¦..:... *J i * Cosli braz loka. Loki. Collo xtt <* \ 2 koncert«, <.'.:.<• ii."... Citro :: : .i ¦ ,- ¦/.::: r : ^ fi.i-Uiki.li: Cllr« :: t...;';--I.-'--.:.; ;---:.ls- ti: t j fi Piičaii flnuta z« koncarle .,:. -* \ 2 "•¦¦¦¦* l'-i C H !¦ o-- Klarineti 2» kun- 2 • 4 cerle ,.:;.iv:..viil:.-;¦•>:.¦¦.!'. f. C-. i». Loki % '•¦ * za gosli ¦-,:. :.. T, 7 J I *i f ji;t» si p psStrta psvisLi. m: h e::;a, u tr:i m?.e; j, j 2 .V.-in !¦:¦.¦.».:. >l!riiili»- Vhw\i\r .tli "i ! ^ ..Ilratri rijclit-. I ; Iščemo zastopnike v posam. mestih. |: j - M rrr* * ft f 11 t rt e rt 111 r * t tr t>e r r?t a. ; : ...s i,.' ¦ '.. :<¦>.< J< ¦. .., t. ,: ižtl- 't. /'.-.vadn: priprave so vdr.o v zaic^i. ;•..¦•• i'":,.' il/i".;'.-.".. i-.j,'s T-':., '^''iV,' 1'mnavc i/vr;tiji' in> najnižjih tpnftli. /rloilcrni in «>kr«k|>(*iiJ'•' luna in pivni.-.^i;:«' >-'.d'i«ki-,r.«i-f. Jedrta st.-ku-t;;. a -.'.-.O -r.it:...-. sla:;-.-J!** 80 kr. -«|fi JJ^t.fcrfaj^J^Jt.JtJJ, +4444 i4444-** 444<4 \ i Anton Potatzky i * v Railelju stv. 7 v Gorici J- « prodajal niča drobnega «j ; in nurnberškega blaga 2 : * na drobno in na dtv.i o. J : «----------------------------, -------------------------------- g, ; * Jedino :.¦:¦.« 3 * • . . , ,. " 7 ' f m liajcoiiojsr kupovaliŠLV. t » «---------------------------------------------------x i J Posebna zaloga L > J aa kupovalo«' iti razprodiij^iiv >i;i u-voli. L ! * Zd kro*nj:ire »: mnj.irje. *J ' $ Največja zalaga L : « f-evljiir^kih. knijtiskili. pis.ir?kih, popo- ? : * lovalnili in 'kadilnih polretv-in. $ i * Zimska obuvala. t | « Vozički in stoli na kolegih za olr««k«\ > i * Struna za godala. «. \ * Posfbnosl: Semena ;:a zoleujavo in trave. <* j * Prosim dobro pa;:ili tu*, naslov: ^J j J Na sredi Raštelja štv. 7. 11 i^^^^^"^^^^ = *=» ^^^ • , H ¦¦- "=* ^^^"'^¦k '"- N H - M pSi-iiMl 1 L 1 j - *3 H I = a H i • c B : «1 1 p^j 1 sli?! j "" fe 1 aT—4 O [—"1 1 CS3 | "8 3.1 > §¦¦1 1 _ ~- 5 2B O tZsSi (»aaaaW 1—1 i1! mmm 3 > 1 i ll 1 Dr. Rosa balzam za**lod«c -49 B. FRAGMER-ja V PRAGI -: io~ :¦.'. ;¦- :•: > i ': r.i:..:;i. domač« zdra- TI Lekarna B. FRAGflER-ja „pri črnem orlu" » Praal, - \cU.i »t,-kl. :ii.'a 1 pld . n:;ih 50 kr.: s f-n.;:.i