List 46. Poduk , kako ravnati, da se živina in ljudje stekline obvarjejo. (Po vis. razpisu ministerskem od 26. maja 1854.) Bolezen, ki vstane po popadku kake stekle živine, se imenuje steklina ali besni ca (stekla divjost**J. Al ne lepo popadku stekle živine, čeravno ne do kervavega, temuč tudi po oblizku vpra-šnjene, ranjene ali zlo tanke kože, in po oslinku ali s kervjo stekle živine se da ta bolezen vcepiti. Nasproti pa se še nikdar primerilo ni, da **) Nemci imenujejo pasjo steklino pri človeku tudi „Wasser-scheu" (Vodomerzenje); slovenski jezik, tudi glede nanatoro te bolezen, ima prav? da vse le ^steklino" imenuje. Vred* bi bil kak stekel človek ali po popadku ali po oblizku ali oslinku druzemu človeku to strašno bolezen vcepel. Navadno nastopi tako vcepljena bolezen po 3., 7., 9. dnevu noter do 40. dneva; včasih pred, včasih pozneje; konča pa steklega človeka ali žival že včasih 1. ali 2. dan, 3. dan malokdo preživi; smert je strašna. §. 1. Odverniti ali ubraniti to nevarno bolezen so tri reči potrebne: i. overati, da ne vstane steklina ne med psi, ne med drugo živaljo; 2. ako pa vstane, varovati druge ljudi in živali, da jih ne zadene; 3. popadenim ljudem ventati z naj pripravnišimi zdravili tako, da ne vstane v njih bolezen; ako je pa vstala, jim, kar koli je naj bolj moč, na pomoč biti; popadeno žival pa na stran spraviti , da nikakor ne more škodovati. To troje doseči, naj se natanko ravna po sledečih naukih. §. 3. Skušnja uči, da steklina se pervotno ali **ma po sebi začne med domačo živino !e pri psih, redkokterikrat pri mačkah; med divjo zverino pa le pri i e s i c a h in volkovih, sploh ob veliki vročini ali hudem mrazu; ako lakot ali žejo terpe, ali če ne morejo po plemenu iti ali so odpodeni bili, kadar se gonijo, ali če so dolgo časa na kako vižo draženi ali zlo razkačeni bili, in če so se, zlasti ob hudi vročini, gnjilega mesa, smerdljivih kož ali smerdljive kervi nažerli, ali iz smerdljive in z mer-česi ogerdobene mlakuže se napili. Nekterikrat se pa tudi primeri, da se ta bolezen kakor kuga iz neznanih vzrokov med pse, lesicein volkove pritepe. Opomniti pa je, da je prazna vera, če kdo misli, da se steklina ovreti ali zabraniti da, če se psom pod jezikom červ izreze, ali če se z razbeljenim ključem sv. Uberta po glavi ali herbtu žgd, ali če se jim žeplo v vodo poklada itd. §, 4. Naj večkrat stečejo psi, in ker oni bolj kakor vsaka druga domača živina med ljudmi bivajo, in se človek naj bolj ž njimi peča, nam žuga tudi naj večja nevarnost od njih. §. 5. Perva potreba je tedaj število nepotrebnih psov zmanjšati; bo manj psov, bo tudi manj stekline, in potem manj ljudi in žival popadenih. V ti zadevi se ostro ponavljajo tisti policijski predpisi, ki obstoje v vsaki deželi in velevajo, kako se ima s psi ravnati, in zapovedujejo pokončanje tacih, ki nobenega gospodarja nimajo in ki so nepotrebni lajavci. §. 6. Vsak gospodar je občinski varnosti dolžan, na vso moč skerbeti, da njegov pes ali kaka druga njegova živina ne steče. Pomočki, ubraniti pasjo steklino, so pa sledeči, in se ne smejo nikdar zanemarjati, ker vsaki letni čas utegne steklina psa napasti: 1. Jesti in piti naj se jim daje zadosti. 2. Zlasti poleti jim ne dopušaj gnjile ali smerd-Ijive kervi, takega mesa, take tolše ali scer kake mercine in smerduhe. 3. Če se mu kruha da, naj je dobro specen in ne sme biti vroč ali plesnjiv; dobro mu tekne, če ga osoliš. 4. Vsaka jed, ki je zoper pasjo natoro, zlasti dišave v nji, in pa vroče jedi so jim škodljive. — Kosti naj hrusta in gloje; kost mu je potrebna. 5. Cedi ga, pridno češi, čohi, peri, kopaj, ko-caste ostrizi vsaj dvakrat na leto. 6. Poleti jih večkrat v vodo plavat goni. 7. Pasjieo jim pogostoma cedi in z novo slamo nastiljaj. 8. Pozimi naj so v toplem hlevu na obilni slami, varni pred mrazom, vetrom in močo, in da jim nikoli čiste vode ne zmanjka; na to je ob hudem mrazu toliko bolj paziti, ker pivna voda rada zmerzne. 9. Škodljivo je psom, ako dolgo pod zakurjeno pečjo ali blizo nje ali scer pri ognju leže, ali če jim sončni žarki naravnost na glavo pripekajo. 10. Poleti naj imajo obilno čiste in hladne vode; je tedaj tačas posebno skerbeti, da imajo vsigdar dosto piti. 11. Ne draži, ne jezi jih, in ne brani jim piti. — Ako zdražen ali hujskan pes človeka popade, zapade tisti, ki je tega kriv, v kazen, ki jo 392. §. kazenske postave določuje. 12. Pusti jih po plemenu iti, kadar se gonijo: sila kola lomi. 13. Ne pusti svojega psa nikoli delj časa se okoli potepati, ker se take vlačuge od druzih psov navadijo popadati in togotiti se, vžfvajo v lakoti in žeji škodljive reči, in ker gospodar ni v stanu čuti nad svojim psom, dokler se okoli potepa. 14. Ako je pes potreben, pa je popadne in togotne natore, se ima prikleniti, sploh pa se imajo taki psi tako zavarovati in tako oskerbovati, da nikogar ne morejo poškodovati. Kdor to zapoved zanemarja, zapade kazni po §. 319. kazenske postave. (Dalje sledi.) — 182 — List 47. Poduk , kako ravnati 3 rfa s# živina in ljudje stekline obvarjejo. (Dalje.) §. 7. Ako se pa vkljub vsemu temu zapazijo kake znamnja, da je pes bolan, se mora s tolikanj večjo skerbjo nad njim čuti in toliko varniši ž njim ravnati, ker to že zna steklina biti, ki je že iz začetka nalezljiva. Takega psa ni več iz oči pustiti, pa se mora ločiti od ljudi in živali, jed in voda se mu mora tako dajati, da nikogar popasti ne more. Otroci se celo na nobeno vižo ne smejo pušati k njemu; kdor to skerb zanemari, se ima ostro kaznovati, §. 8. Ako se pa bolezen očitniši razodeva, da je pes nekako žalosten, tiho renči in njerga, len od enega mesta do druzegatava, se po kotih potika, zlasti ako je v vsem ves drugač, da ne mara za scer dobre znance in popada po vsaki reči: tacega berž prikleni, če tudi še vodo pije, da se odter-gati ne more; zakleni ga, in vari se, da mu blizo ne prideš, zakaj zdaj je gotovo, da se steklina to-gg* kuha. §. 9. Le do tega časa je gospodarju še pri-pušeno, psa imeti v hiši ali v svojem stanovanju, pa tudi to le takrat, če ima kdo toliko prostora, da ga zamore dobro zavarovati. Kadar se v §. 8. popisane znamnja prikažejo, ali pa še prej, če, kakor je ravno rečeno bilo, gospodar ni v stanu psa pri sebi dobro zavarovati, mora on ali vsak drug, ki je zvedil za stekline sumljivega ali za steklino že gotovo bolnega psa, to brez pomude na znanje dati gosposki, ki čuje nad varnostjo tistega kraja, scer bode k ojstrem odgovoru poklican. §.10. Kdor opusti to naznaniti, zapade kazni, ki jo določuje §. 387 kazenskega zakonika. Sicer pa je gospodar vso škodo, ki jo napravi stekla živina, poverniti dolžan. §. 11. Ne prigodi se pa vsakikrat, da bi se steklina naznanovala že dosto pred po dozdevnih znamnjih: dostikrat se hipoma začne brez očitnega bolehanja. Za tega voljo, in ker se zna primeriti, da se kak stekel pes ali kaka druga stelda živina iz tistega kraja odterga ali od kakega druzega pritepe, je treba poznati znamnja, kako bolezen zmiraj huja prihaja, dokler doseže naj višjo stopnjo. To bomo popisali v slejdečem. §. 12. Če pasja steklina hujša prihaja, začno iz gobca penaste sline teči, gobec je rudečevišnjev, nosnice so smerkove, pogled je plašen ali divji, pozneje so očesa kalne, z žlezo zamazane, včasih tako, da jih komaj odpre. Diha hitro, glas jehri-pav, gerdo laja in tuli s pobešeno ali kviško dvignjeno ali po strani zasukano glavo. Ta posebni spremen glasii in lajanja je eno naj važniših zna-minj pasje stekline. Je in pije kakor ravno pride, zdaj se ne dotakne nobene jedi tudi tiste ne, ki mu je scer naj ljubša bila, zdaj pa šavsa požrešno, čeravno se vidi, da ga teško stane, po vsaki reči, tudi taki, ktere želodec prebaviti ne more, kakor po slami, usnju, lesu, dlaki itd., kmalo pa se začne daviti in izmeče spet iz sebe, kar je požerl. Za vodo stekel pes ali celo nič ne mara, ali jo z velikim poželjenjem pije, toda ne požre je vselej, ker včasih celo požirati ne more. Zdi se za tega voljo ljudem, da se steklim psom voda merzi; pa to je le stara prazna vraža, ktero nekteri ljudje še dandanašnji verjamejo; nobenemu steklemu psu se ne merzi voda; le požirati je ne more. Ne gre tedaj misliti, da pes ni stekel ali da ne bo stekel, ker še vodo liže ali pije. Trebuh vpade; kruli mu po njem in tisi ga na blato, ki pa le redkoma od njega gre in je izzačetka zlo terdo, pozneje ga dere kakor vodena kervava, gnojna, grozno smerdljiva driska. Šči le po malem na enkrat, scavnica je kakor voda čista, pa tudi zna biti kervava, in vidi se, da mu scanje 1 >?ečinL prizadeva. Navadno potem zapušajo stekli psi tamni in hladni kot, v kterega so se bili poskrili, in grejo s pobešeno glavo, z napol ali popolnoma zapertim ali odpertim gobcom, kterega včasih kerč lomi, in s potepenim ali med pete potegnjenim repom in oma-hajočim in potertim križem naravnost svojo pot ali se preskakajo zdaj na levo zdaj na desno; včasih vertoglavijo v kolo; zdaj so nagli zdaj počasni, se opotekajo, teko čez ceste, polje in pašnike, plavajo čez vode, pa se jih tudi ogibljejo, in kadar do njih ali sploh do blišečih reči pridejo, se ober-nejo, postanejo, padajo ob tla, pa se spet pobero. Popadajo pa potuhnjeno med tem ko misliš, da te ubogajo in se ti dobrikajo, ali pa divji in tuleči šavsnejo po ljudeh in živalih, ki so jim na poti ali jim nasproti pridejo, ali napadajo togotno vse, zlasti pa pse in mačke, in jih popadajo. Potem teko spet svojo pot, so taki, kakor smo jih poprej popisali, se vernejo včasih proti svojemu domu, pa kmalo jo spet pobegnejo, in tako se vedejo tako dolgo, dokler jih vsa moč zapusti in se zgrudijo na tla, kjer klaverni obsede ali obleže, pa še z zadnjo močjo včasih tako silno grizejo okoli sebe, da si dostikrat celo zobe polomijo, hlastajo po vodi, če jo z brizgljo na-nje brizgljaš, popadajo sami sebe, ako ni že božjast vmertudila čeljusti. Taki poginejo ali že po 21. urah, ali v 2, k večjem 5 dneh. (Konec sledi.) List 48. Poduk, kako ravnati, da se živina in ljudje stekline obvarjejo. (Dalje.) §. 13. Pri drugi domači živini se napoveduje steklina s tem, da prihaja žalostna, plašna ali divja, da le malo je ali se celo nobene jedi ne dotakne, pije pa še večidel rada; glas njeni je ves drugačen, je hripav, in razodevuje notrajno togoto; vsaka oseba ali scer vsaka stvar ji je zoperna, zato jo skuša na svojo vižo poškodovati. — Lesice in volkovi, ki so sicer plašni se ogibovali človeških stanovanj, prederzni pridejo, ako so stekli, in ne da bi jih lakot gnala, ljudi in živino popadat. §. 14. Ker zna biti 3 da je domača živina ka-koršnega koli plemena brez gospodarjeve vednosti popadena bila od steklega psa ali kake druge stekle živali ali pa le od nje oslinjena, tedaj ima dobro paziti, ako mu kaka živina zboli: ali se ne kažejo kakošne gori imenovanih pervih znaminj. Kakor hitro zasledi kaj tacega, kar se mu čudno (sumljivo) zdi, naj jo berž loči od ljudi in živine, in poskerbi', da pride za ozdravljanje v prave roke. Ce se pa prikažejo take znamnja, ki že bolj razodevajo steklino, mora brez pomude (sicer bo imel po §. 387. kazensk. zak. oster odgovor dajati) to naznaniti gosposki, ki je za varnost v njegovem kraju postavljena, in bolno živino berž pobiti dati, ali sam ali po naukazu gosposke. Ostro ostro je prepovedano vživati mleko ali meso, ali porabiti scer kaj druzega od take živine, ki je stekline sumljiva ali za steklino bolna bila. v §. 15. Ce je pa gospodarju znano, da je pes njegov ali kaka druga njegova živina popadena bila ©d steklega psa, se samo po sebi zapopade, da je gospodar tolikanj bolj dolžan, to hipoma naznaniti gosposki in vse storiti, da se taka živina berž pokonča. §. 16. Vediti pa je treba, da stekline sumljiv ali za steklino bolen ali od stekle živine popaden pes ali kaka druga taka žival se sme le tadaj berž pobiti in dobro zakopati, dokler se utegne misliti, da še noben človek ni od njega ali od nje popaden bil. §. 17. Če pa je stekline 'sumljiv ali za steklino bolan pes že kterega človeka popadel, se sme le tak pes berž pokončati, ki je za gotovo steklega spoznan. Tak pa, ki se le dozdeva, da utegne stekel biti, se pa ne sme berž pokončati, ampak skerbno se mora opazovati, da se zve: je li stekel ali ne, in le, ako se spozna za gotovo steklega, se sme pokončati. §. 18. Ce se kaka stekline sumljiva ali popolnoma stekla živina v domačem kraji vterga, ali če se pritepe od kakega druzega kraja, se mora to berž gosposki na znanje dati; ona bo to berž oklicati dala doma in v okolici tistega kraja, da se vsak nesreče varje. Ako se kaj tacega primeri, je naj bolj skerbeti za otroke; psi in druge živali se imajo zaperte doma imeti. Stekla ali stekline sumljiva živina pa se ima z združeno pomočjo in s potrebno varnostjo skusiti vjeti; če je bila vjeta in za steklo spoznana, naj se pokonča. Ce je pa vjeta živina le stekline sumljiva, naj se skusi tako vjeti, da se preveč ne poškodje in da se bo zamogla potem s potrebno varnostjo še le opazovati: ali je stekla ali ne; na tem je sila veliko ležeče, dokler se ne ve, ali je že kter človek ali kaka živina od nje popadena bila. Dotična gosposka bo tedaj natanko pozvediti imela: od kod je prišla tista živina, čigava je, ali je morebiti kje že kakega človeka ali kako živino napadla in popadla itd. V tistih oklicih pa, ki grejo na soseske, kamor jo je stekla živina potegnila ali od kodar je prišla^ se ima ona popisati: kterega rodii, kolikšne ve-5