SetMiik 171.
CMobet1928./WL i^terilfta 10.
VSEBINA 10. ŠTEVILKE: ssjg^ss®™!^
OBRAZI IN DUŠE: Dr. MARIJA MÖNTESSOR!. (J, Palior.) ; ! . , . Siron 289
LJUBEZNI BRIDKOST. - Pesem. - (Ksaver Meško) . ; ....... . 294
Atl NE VIDIŠ ME.? - Pesem - (France Vodnik.)......; . . . ilA
ŠTIRI. — (Jmez Rožencvet.) ................... . 295
.NERAZUMEVANJE - Pesem. ^ (Anica.) • ■ i.................303
URE. — Pesem. — (Eraa Deisingeijevo.) .............. , 302
ZAIJUBLJENA POVEST. - (Müena Mohoričcva.) .......... , 303
NOVEJŠE LITERARNE SMERI. - (Milica Schaupova.): .... . ... , 304
MATI IN HČI. - (F. B.)	....... . . 307
JESENSKA PESEM. - (Vera AJbrechloTa.) ............. 308
DVE ČRTICI. - (Avgusi Strindberg - F. B.) . . ...........309
MNOGO BESED )E... - Pesem. - (t Srečko Kosovel.) ........ 310
SAMOTNE SO MOJE STEZE. - Pesem. - (Agard Averčnjakova.) ... .510 POGRNJENA MIZA. , (Vida P.) ................ . 310
NA KLOPI. - Pesem, -(t Srečko Kosovel.)....... . . ... . 314
IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena. — Materinsivo. Kuhinja. — Gospodinjstvo. O lepem vedenju. . . . . . Siran 315, 316, 317v 318, 319, 320. - ROČNO DELO -- UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. ---—
„ŽENSKI SVET"
Izhaja vsak mesec. — Letna naročnina: L 14, s krojno prilogo. L 20; polletna: L 7, s krojno prilogo: L lOj četrtletna: L yso, shrojno prilogo: L 5 — Za Jugoslavijo jetna naročnina Din.64.—, pol-in četrtletna sorazmerno, — Za inozemstvo: celoletno s krojno prilogo L 30.—. Poedini zvezki: L 1.50. Uredništvo in glavna uprava: V Trstu, ul. Torre bianca 39/1 Uprava za Jugoslavijo: v Ljubljani, Mirje Stev. ar. Poštne pošlijaive naslovili ha: „Ženski Svet", Trst (Trieste), pmf« centrale, Casella postale 384. - izdaja Konsorcij „Žensl<i Svet" v Trstu.
Za konsorcij odgovorna Milka Mart'et an čeva.
Tisl<a tishama »Edinost" v Trstu. V/ia S. Francesco d' Assisi Stev. 20
MODNI ATELJE SARC
se je preselil s Kongresnega trga
na Miklošičevo cesto Ljubljana
(vhod Pražakoua ulica / III. n,), v povsem nove modeme prostore.
Uveden je fiidi praktičen pouk v daitisketn in otro£kem kro{aitvu la gospe in gospodipne na podlagi iivrševanja lastne garderobe po Baj" novejših-sistemih, fry Prijave pismeno ali ustno.
ŽENSKI SVET
Obrazi in duše.
Dr. Marija Montessori.
Dottoressa Montessori je žena, ki je use svoje življenje posvetila svobodi otroka in prav posebno še pri-prostega otroka.
Ko je kot pomožna zdravnica vseučilišča v Rimu obiskovala umobolnice, da bi proučevala in izbirala bolnike za vseučiliško kliniko, se je zanimala za slaboumne otroke, ki so bili dodeljeni umobolnicam. Pri tem se /e seznanila s posebnim učnim načinom za poučevanje umobolnih o-trok, s takozvano Seguinovo metodo.
Na kongresu vzgojevalcev leta 1898. v Turinu je že razvila svoje misli, ki so bile za zdravnike večinoma nove. Dotlej so namreč smatrali vzgojo in pouk slaboumnih za zgolj medicinsko vprašanje: s primernimi telesnimi vajami naj bi se razvili manjvredni otroci tudi duševno. Montessorijeva pa je zastopala stališče, da je to vprašanje najprej pedagoško, vzgoje-slovno vprašanje. Dasi je — kakor sama pravi — stresla s tem zrel sad
z drevesa, vendar je šele s svojim praktičnim delom dokazala pravilnost svojega mnenja. Prevzela je vzgojo in pouk slaboumnih otrok novo osnovanega zavoda v Rimu. kjer je delala dan za dnem nepretrgoma od 8. zjutraj pa do 7. zvečer polni dve leti. Tako je opustila svojo zdravniško prakso ter se je popolnoma predala vzgoje-slovju.
Dognala je, da je mogoče tudi manjvredne in slaboumne otroke duševno razviti in dvigniti, ter je naposled syo-jo metodo začela uporabljati za normalne otroke. S tem je ustanovila načela — posebno za otroško dobo od 3. do 6. leta —, ki so danes pridobitev vsega kulturnega sveta. Kako izredna žena je Montessorijeva, naj dokaže tudi to, da se je — dasi že zdravnica — vpisala p tem času kot dijakinja še na filozofsko fakulteto vseučilišča v Rimu, da bi se temeljito seznanila z vzgoje-slounimi vprašanji.
Zanimivo je, kako je uveljavila že
STRAN 290._ŽENSKI SVET štev. 10._LETNIK VI.
kolikortoliko pokopano, v resnici genialno metodo Seguinovo. Za časa francoske revolucije je bil Hard prvi vzgojemlec, ki je uvedel opazovanje vzgo-jevanca in sicer posebno z ozirom na njegovih petero čutov. Itardove skušnje je spravil v sistem in jih začel uporabljati pri slaboumnih otrocih učitelj Seguin, pozneje zdravnik v Parizu. Ta je po desetletnem študiju izdal knjigo o vzgoji in pouku slaboumnih (1846.). Pozneje se je Seguin izsielil v Ameriko in je objavil svoje delo u angleščini (Idiocy and its Treatment by the Physiological Method). Tega dela pa Evropa ni poznala, iz česar je Montessorijeva sklepala, da tudi njegove metode ne uporablja pravilno. Obiskala je Pariz in London ter dognala, da je res tako. Povsod so se sklicevali na Seguinovo «fiziološko» metodo, povsod pa so tudi trdili, da sploh ni uporabna. Učitelji se sploh niso znali zamisliti na stopnjo otroka, ali pa so se spuščali k otroku, kakor da imajo še dojenčka pred seboj ter so ga skušali pridobiti z bedastimi igrami in storijami. Nihče pa ni skušal najti poti do človeka, ki je, dasi še nerazvit, v duši vsakega otroka.
Montessorijeva je po dolgem trudu našla Seguinovo angleško delo in je pripravila ves učni material po njej. Toda niti s tem ni mogla doseči, kar je hotela.
«Moj notranji čut mi je pravih — tako piše sama — «in sama sem spoznala, da ne bo zbudil otrok didaktični material sam na sebi, ampak mo J živi glas; zato sem jih spodbujala, naj vzamejo v roke učno gradivo in se sami vzgajajo. Pri tem me je vodilo globoko čuvstvo spoštovanja pri pogledu na njih nesrečo in ona ljubezen, ki jo znajo zbuditi obžalovanja vredni otroci pri vsakomur, ki ima opravila ž njimi.^
Isto je našla Montessorijeva tudi pri Seguinu. Tudi pri njem so prva učna sredstva duševnega značaja. Seguin gre celo tako daleč, da nasvetuje učitelju slaboumnih otrok ne le notranjo, temveč tudi zunanjo pripravo. Vsa vzgojiteljeva zunanjost bodi mikavna, skrbna, celo kretnja in glas. Vzgojitelj naj se pripravi kakor velik dramatski umetnik za oder, ker je njegova naloga, da poživi trudne in šibke duše ter jih napravi zmožne, da se udeleže na lepoti in moči življenja.
To prepričanje, da mora vzgojitelj vplivati na duh, je bil skrivnostni ključ, ki je Montessorijevi odprl dolgo vrsto Seguinouih občudovanja vrednih učnih poskusov —i poskusov, ki so postali za vzgojo slaboumnih v resnici silno važni. Montessorijeva samo so iznenadili.
«Bilo mi je,-» tako pripoveduje, «kakor da dajem življenjsko silo iz svoje notranjosti otrokom. Vse, kar imenujemo vzpodbujanje, tolažbo, ljubezen, spoštovanje, priteka iz moči duše, in čim radodarneje delimo to, tem bolj osvežuje in jači življenje okrog nas. Brez takega navdihnjenja gre mimo nas še tako izredna zunanja pobuda brez učinka. Tako je tudi slepi Savel vzkliknil pri pogledu na čudovito solnce: «To? — saj to je vendar gosta megla!» S tako pripravo sem se lotila novih poskusov na svojo roko...»
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 10. '	STRAN 291.^
Posrečilo se ji /e naučiti vrsto otrok iz zavodov za slaboumne pisanja Trauoptmom lepopisno s tako dobrim uspehom, da so napravili skušnjo L javnih, šolah za normalne otroke.
Montessorijeva je verjela v Seguinovo metodo. Genialni mož je skuša, dvigniti otroka iz vegetativnega k umskemu življenju, .od vzgoje čutov do ■splošnih pojmov, od splosnih pojmov k abstraktnemu razmišljanju, od abstraktnega razmišljanja k nravnemu življenju». Dottoressi pa ni bilo dovolj Jpoglobüi se je hotela v študij Itarda in Seguina ter je prevedla spise teh ■dveh moz v italijanščino. Sama je spisala vse od začetka do konca ter si na-pravila, kakor benediktinci še pred izumom knjigotiskarstva. lastne knjige ^tsala pa ,e lastnoročno zato. da je imela čas premisliti in pretehtati vsako hesedo ter najti praai zmisel pisatelja. Mož, ki je trideset let proučeval •otroka pravi v svoji angleški izdaji, da je mogoče njegovo metodo, zgrajeno na podlagi fizioloških in dušeslovnih raziskovanj, uporabiti tudi za vzgojo ■normalnih otrok. Montessorijevi se je zdel to glas preroka v pustinji in vsa je bila prevzeta od veličine in pomena dela, ki bi moglo preobraziti vzgojo ■in solo.
Slučaj je nanesel, da je imela kmalu priliko udejstviti svojo misel -Rimska stavbena družba, ki je zgradila do 1. 1906 že čez 400 velikih stanovanjskih hiš, je sklenila, naj bi se vsi otroci stanovalcev ene take hiše in ■sicer v starosti 3.^7. let zbirali v skupni dvorani in zaposlili z igranjem in delom pod nadzorstvom učiteljice, ki naj istotako biva v hiši. Že 1. 190'^ ^o je zgradila v Rimu ^atuba, v kateri je stanovalo okrog 1000, ijudi, s posebnim otroškim zavetiščem. Uredbo tega zavetišča je stavbena družba prepustila Montessorijevi in tako je nastala prva «Cosa dei Bambini». Velik ■godalni in pedagoški pomen tega otroškega doma se je hitro pokazal. Še isto leto je imel Rim štiri take domove in L 1909 so v italijanski Švici začeli preurejati sirotišnice in šole po Floeblovem sistemu v otroške domove po-Montessorijinih načelih.
Poseben pomen ima «Časa dei Bambini» v tem, da je pravzaprav ^zgojevališče šola v hiši in da se vzgaja in poučuje tu po metodi, ki se je izkazala kot izredna in preko katere ne more danes nikako šolskoreforma. iorno delo.
Montessorijevo pa je vodilo pri vsem njenem prizadevanju se nekaj, iar daje še le njenemu delu pravo vrednost, in to je ogßnj njenega člove-ianskega zmisla. «Pojdite obiskat kraje bede in najtemnejšega siromai ilva!" je izpregovorila genialna vzgojiteljica, ko so otvorili v Rimu prvo •otroško zavetišče v mestnem delu Sv. Lovrenca, v delu siromakov. «Sred, grozot in trpljenja nastaja oaza. Reveži naj dobe idealen dom, ki naj bd njihov. V onih predelih, kjer vladata revščina in grehote, se pričenja delS nravstvenega odrešenja. Ljudska duša se osvoboja oklepa strasti, grozot
"stran 292.	ŽENSKI SVET Slev. 10.__LETNIK VI.
nevednosti. Tudi mali bodo dobili svoj dom. Novi rod hoče priklicati ,nov čas, čas, ko naj se beda ne obžaluje samo, ampak se stre.f
Okraj Sv. Lovrenca je nastal v letih 1884. do 1888., ko je vladalai silna «gradbena» mrzlica. Pri zgradbah se tedaj niso_ upoštevala niii higijenična niti socijalna pravila. Edini namen je bil, pozidati sled-nji kvadratni meter, da bodo imela podjetja in banke čim večji dobiček. Že 1. 1888. pa je prišel ogromen bančni polom in zgradbe so ostale nekaj let prazne. Ko so se 1. 1890. vendar začeli naseljevati v /e-slabo zgrajene hiše, so bili to večinoma najslabše plačani industrijski^ delavci in celo brezposelni. Ker so bila stanovanja prvotno namenjena meščanskim slojem — sestajala so iz 5, 6, 7 sob — so bila seveda prevelika za delavske rodbine. Tako se je razvil sistem oddajanja v podnajem. S tem je začelo življenje, ki si ga je težko predstavljati. Oglejmo si sliko iz. notranjosti take hiše, kakršno je objavil časnik: velika rodbina z odraščajočimi dečki in deklicami spi v eni sobi, nted tem ko je oddan kot v isti sobi ženski, ki sprejema nočne obiske. Dečki in deklice opazujejo to, podžigajo se zle strasti, ki vedejo v zločinstvo in prelivanja krvi. Ko je Montessorijeva' prvič stopila v tak okraj, ji je bilo, kakor da je prišla v mesto, čez katero se je vrgla velika nesreča. Ne voza, ne živahnega glasu prodajalca, niti beračeve lajne ni v tem okraju. Molk vlada, neznosna tišina. Če bi si ogledali ulice z globokimi luknjami, razbita in razpadajoča vrata, bi menili, da je povzročila nesrečo velika povodenj, ki je odplavila celo tla. Če bi pa videli notranjost hiš, brez najmanjšega okraska, z razpokanimi in razpadajočimi zidovi in stenami, bi se nam zdelo, da je tod divjal potres.
Rimska stavbena družba je skušala te razmere izboljšati tako, da je-sklenila podreti vse ono, kar ni odgovarjalo higijeničnim in socijalnim pravilom. Kar je bilo zgrajeno le iz špekulativnih vzrokov, se je odstranilo, da-so dobila stanovanja luč in zrak, stanovanjske kasarne pa dvorišča. Poleg tega so se pomnožila stopnišča v hišah in velika stanovanja so se predelala v vrsto malih in cenenih. Vodilna misel je bila, ustvariti vsaki rodbini dom. Pomen take reforme, posebno še v nravstvenem pogledu, je na dlani. Vse prizadevanje s knjigami o zdravstvw morali, štedenju itd. ne zaleže nič v primeri z dejanjem, ki odstranjuje vzroke težkih človeških razmer. Higijena duše in telesa je mogoča le z zdravim stanovanjem, z zdravim načinom življenja, z nekim gospodarskim stanjem, pod katerega ni mogoče, ker začenja že beda pod njim.
Dobrodejni uspehi reforme, ki jo je začela rimska stavbena družba, so se hitro pokazali. Otroški domovi so že imeli otroke ,ki so rastli v zdravih razmerah. Iz otroških domov pa se je širilo v rodbine kuUarno in civiliza-torno delo, o katerem ni bilo prej sledu. Stavbena družba, ki je oddajala stanovanja ''pod ugodnimi pogoji, je zahtevala, da pošiljajo matere svoje otroke v otroške domove čiste in da podpirajo vzgojiteljice pri njih delu
LETNIK VI.	ŽENSKI SVET stev. 10.	STEAIN 293.
Obveznost je bila torej dvojna, telesna in moralna. Poleg tega so dolžne matere, da vsaj enkrat v tednu poprašajo vzgojiteljico, kako je ž njih otroki. To store toliko lažje, ker biva učiteljica ž njimi v isti hiši, živi isto življenje in more postati prava misijonarka med temi zapuščenimi ljudmi. Da se i-im več stori za dobro vzgojo otrok, ima visaka «Časa dei Bambini-»' dodeljenega tudi zdravnika. Poleg tega oskrblja hrano pokosio še skupna kuhinja. «Cascr dei Bambini^ ni torej le navadno zavetišče, azil otrok, marveč je prava šola vzgoje in njene metode so se razvile na načelih znanstvene pedagogike (vzgojeslovja). Stalno se preiskuje telesni razvoj otrok, ki se .proučujejo antropološko. Govorilne vaje, sistematična vzgoja čutov in vaje, ki naj vzposobijo otroke naravnost za adejstvovanje praktičnega življenja, ■so temelj vzgojnega dela v teh otroških domovih. Ves pouk je stvaren, kar je mogoče, ker ima «Cascr dei Bambini^ bogata učna sredstva. Zavetišče, šola se ni le prenesla v hišo, marveč je postala last skupnosti, a vse življe-fije vzgojiteljice, posvečeno izvrševanju poklica, se razvija pred očmi stanovalcev. Le na ta način je res mogoče vzgojevati one otroke, ki jih je današnji /razvoj družbe takorekoč iztrgal iz rok staršev, posebno iz rok matere, ki mora tudi sama za kruhom. Človek namreč ni le biološko, ampak je tudi socijalno bitje, socijalna okolica poedinca je v teku njegove vzgoje vendar ie dom. Znanstveno vzgojeslovje se bo zastonj trudilo, izboljšati novo generacijo, novi rod, če se mu ne bo posrečilo vplivati tudi na ono okolico, v ■kateri raste nova generacija. Samo če odpremo hišo luči novih spoznanj in napredka civilizacije, rešimo vprašanje, kako je mogoče spremenit, okolico novega rodu, in dobimo prostor, da praktično izvedemo načela znan-.stuenega vzgojeslovja.
Če že mora tudi žena na delo za vsakdanji kruh, ali ni zanjo velika 'tolažba, da je pustila svojega otroka v rokah vzgojiteljice? Ni zanjo velikega pomena zavest, da ima otroka pred očmi hišni zdravnik, ki vodi njegov zdrav, krepak razvoj? In če je žena delaven član človeške družbe, naj bo svobodno bitje in naj najde kakor mož — v hiši zadovoljstvo in srečo. Njeno stremljenje mora za tem, da je ljubljena sama radi sebe in ne le kol Mr gmotnih udobnosti, ki jih daje. Stremeti mora po ljubezni> ki je oproščena ■vsakršne oblike suženjskega dela. Cilj človeške ljubezni ni sebični namen zagotoviti si lastno zadovoljenje, temveč je vzvišeni cilj, pomnožiti moči svobodnega duha, dvigniti jih naproti božanskemu in ovekovečiti človeka v iaki luči, v taki lepoti. —
Da ni Montessorijeva nepraktična teoretka, nam kaže en sam pogled ■f njen otroški dom. Tu je vsa oprava primerna velikosti otrok. Kakor v ■kraljestvu Liliputancev — pritlikavcev se vam zdi. Vsa hišna opravila pa opravljajo otroci sami. Imajo metle, lopate, ščetke, krpe za umivanje in brisanje posode, deske, nože itd. Navdušeno čistijo svojo ddelavnico, snažija opremo in kovine, pripravljajo hrano, pomivajo rabljeno posodo, goje
• STRAN 294._ ŽENSKI SVET žtev. 10.	LETNIK'vI-
cvetice, živali itd. Triletnim in štiriletnim otrokom se zaupajo celo odgovorna dela, kakor na pr. serviranje obeda. Vse to zahteva seveda natančne, priprave, a je slika življenja in v tem je posebna važnost Montessorijinega vzgojnega načina.
Razprava zase bi bila, ako bi hotel podati vsaj nekoliko učnega postopka, ki ga je velika reformatorka uvedla v svoje domove in s tem tudi žs v. javne šole posebno najnaprednejših zemelj sveta. Današnji šolski reformatorji ne morejo več mimo imena Montessorijeve, katere otroški domovi obstoje nele v Evropi, ampak tudi že v Ameriki in v Aziji.	j p^j^or
Ljubezni bridkost. (Ksaver MeSko.)
I.
Kaj vrgel si kamen mi v mrno jezero srca,
da vse se je vzvalovilo?
Kaj stopil na pot si življenja mojega,
ki do tedaj vse mirno je bilo?
A zdaj brez spanja so moje težke noči, in vsi brez pokoja so dnevi, in v meni pldrrien gori, pali in boli —■ so li nebes, so pekla to odsevi?
IL
Joj, moje pokojne ure, kam ste odšle? Joj, moji solnčni dnevi, ste res vsi minili? Joj, moje rrilade sanje, kje stei kje ste? Joj, moji upi, kot steklo ste se zdrobili.
Sanjarila sem: Mladost so same rože. Verjela sem: Ljubezen je sama sladkost. A zdaj spoznavam — o Bože, Bože! — da moja je le kot smrt boleča grenkost...
Ali ne vidiš me ? (France Vodmu.)
Na vrtu mojem	Ali Tvojih bledih rok
so rože lahno vztrepetale...	so daljni pozdrav začutile,
So-li bolest zaznale	ko žalostne so zaprosile
v srcu mojem?	cvetja iz mojih rok? —
Ne prosi me cvetja, deklica! Ali ne vidiš me, da ihtim in rožam tuj sem in ne blestim? Ali ne vidiš me, deklica?
LETNIK VI.	ŽEINSKI SVET štev. 10.	STOAIN 295.
Štiri. (Janez Rožencvet.)
Dobro me poslušajte, dekleta, in. zapomnite si vsako besedo, ker, ker kar vam zdaj povem, je resnična pravljica.
Grajščak je imel štiri hčere, Crnolasko, Plavolasiko, Rusalko in Crnomaljko ali, kakor bi rekle ve, ki ne poznate starih besed — Rdečelasko in Bruneiko.
Če bi jih primerjal rožam, bi dejal, da je bila prva vrtnica, druga vijolica, tretja šmarnica in četrta nagelj; če bi jih primerjal pticam, bi jih imenoval po vrsti utvo, lastavico, tašioo in pastarico. Lahko bi pa navede! še sto in tisoč prispodob. Ampak kaj bi vse moje izmišljevanje koristilo, ko je ženska lepota in čednost tako raznovrstna in brezmejna, da je ne zajamiejo vse besede v slovarju in ne dopovedo vse prispodobe na zemlji. Najkrajše bo in najbolje zadenem, če rečem: grajščakove hčere so bile lepe in čednostne, kakor ste ve, a pri vsi razliki v licu in značaju so si bile podobne, kakor si le morejo biti sestre.
Zgodilo se je, da je zvečer, ko ni bilo grajščaka ravno doma, potrkal na grajska vrata tujec in prosil prenočišča. Dekle so že vse spale in zraven vratarja so čule samo še gospodične, ki so v kuhinji pri ognjišču imele svoje dekliške pomenke. Vratar jim gre sporočit tujčevo željo.
«Če je kaj zal fant, pripelji ga sem», so dejale vse štiri.
«Je!» pritrdi vratar in ga privede v kuhinjo, veliko kakor dvoraijo. Luč in oči štiri lepih deklet zmedejo tujca. Ko se po par hipih znajde, spregovori:
«Pozdravljene, žlahtne gospe ali gospodične! Oprostite, popotni tujec sem in ne vem, kateri izmed Vas gre čast hišne gospodinje, da jo prosim gostoljubja pod to streho!?»
Oglasila se je najmlajša:
«Gospod, sirote smo in čast gospodinje gre prvorojenki mojega očeta, moji modri sestri Črnolaski.»
Predno je mogel kaj reči, prestreže besedo Črnolaska:
«Gospod, ne hiše ne sveta ne vlada modrost, ampak le skrb in dobrota. Zato je gospodinja moja sestra Plavolaska.»
«Ne, ne!» — se brani Plavolaska, «Ali naj bo tisti, ki ima skrb, nad onim, ki mu velja skrb!? In za koga najbolj skrbimo me vse, če ne za sestro Rusalko, ki ima toliko želja!»
«Gospod, ne verjemi jim, verjemi meni!» — veli Rusalka. «Ukazovanje je privilegij gospodinje, a jaz samo želim, ne ukazujem. Ukazuje najmlajša izmed nas, sestra Črnomaljka, ki smo ji vse v strahu.»
Šele sedaj je prišel tujec do besede.
«Ne morem in nočem biti sodnik v stvari, ki ste o nji tako različnih misli. Zato vsem enako čast in vsem enako prošnjo!»
sfRAN~29a	ŽENSKI SVET štev. 10-____LETNIK VI.
Sestram je bil odgovor všeč in hitele so pomagat Plaviolaski, ki je pripravljala mizo za tujca. Ko se je ofarepčal, je povedal Črnolaiski, odkod in
kam njegova pot.
«Kako težko in žalostno mora biti na poti!» vzdihne Plavolaska,
«Pridejo dnevi, ko je v resnici težko in žalostno. Takrat vsi, ki nam hrepenenje ne da miru, blagrujemo one, ki jih skrb in dobrota vezeta na trden dom.»
«Pa vendar» — vzklikne Rusalka — «mora biti potovanje velika slast! Svet je velik in različen, človek zmerom kaj novega vidi in poželi.»
«Imaš prav, žlahtna gospodična!» pritrdi gost uslužno. «Merilo lepote je poželenje, in poželenje je vživanje. Ampak moški ne moremo sveta sami vživati, ker, karkoli je na njem lepega in dobrega, si poželimo samo zaradi vas in za vas,»
«Gospod, — se oglasi najmlajša — «ko si hödil po samotnih gozdovih in močvirjih, si srečaval vile in duhove ter se pogovarjal z živalmi?»
«Sem, dete zlato. Veliko skrivnosti mi je razodela samota in pomenki z živalmi mi ohranjajo mladost.»
In tujec se je pogovarjal še mnogo z grajščakovimi hčerami. O slavnih delih pesnikov in umetnikov, o stvareh vsakdanjega življenja, o slavnostih, veselicah in modah v mestu, o krasotah daljnih krajev in o vsem, kar so ga vprašale. Vmes se je domislil najlepših pravljic in čimdalje bol) zivö mu je tekla beseda. Med poslušanjem se je naslonila Črnomaljka na Plavolasko. Rusalta na Črnolasko, tujec je pa skozi štiri pare dekliških oči zrl na pot svojega življenja. A pot ni bila več pusta in žalostna, kakor se mu ,e zdelo dozdaj, temveč čudovito spremenjena. Robato kamenje je bilo zamenjano z biseri, trnje prepreženo z rožami, mlake so bile tičiščene v kristalna ,ezera, mrtvo drač je je živelo, zelenelo in rodilo žlahten sad. Ko je hodil po poti nazaj, je razumel petje ptic, šelest drevja, šum vetra, žuborcnje v<xla m mogočno pesem skala. Srečeval je misili, pred davnim časom napol občutene, in zlahka našel zanje besede. Pa to niso bile v vsakdanjosti obrabljene be, sede. Čisto nove in posebne so bile. Nekatere nežne kakor pomlad m dehteče kakor cvetoča greda, druge tople in opojne kakor jug ali pobožne^ kakor glas zvona. Bile so, ki so zvenele kakor radost in žalost, bile so, ki so se vzpenjale do zvezd ali segale do dna morja, In zopet druge, silne m neu-gnane, so prodirale V gore in otimale iz njih čudodelne dragulje. —
Pozno je že bilo, ko so odšli spat. Popotnik po dolgi poti ni čutil trud-nosti. Tudi grajščakove hčere so v svojih kamrah še dolgo čule in premišljevale, predno so zaspale.	.
Drugi dan se vrne grajščak. Tujec se mu zahvali za gostoljubje m ho« oditi, «rajščak ga ne pusti. Ko se hoče posloviti v drugič, ga zadrzuje se bolj... Začelo se je delo na polju, in gost, ki ni maral biti samo v nadlego, je nadomestoval gospodarja zdaj tu zdaj tam. Grajščaku je bilo prav, zakaj
LETOI« VI._ŽENSKI SVET Stev. 11. _STRAN 597.
imel je dosti skrbi in bil veliko z doma. Ujme in nesreče so ga pognale oderuhom v roke. Tujec je bil pa rojen gospodar in je skrbel, da je šlo doma vse gladko od rok. Tako ni v tretje nihče več mislil na slovo. Tujec je ostal pri hiši in postal domač.
Za pomladjo je minilo delavno poletje in prišla je jesen, ki je prinesla bogato letino. Ostajalo je spet več časa in kakor da se že dolgo niso videli, so se shajali vsak večer na pomenke. Če je bil grajščak doma, v dvorani; če ga ni bilo ali če je šel zgodaj spat, pa navadno v kuhinji. Tam je bilo še bolj prijazno. Gorel je ogenj, a zunaj so razsajale mrzle jesenske neA/ihte, In tako noč, ko so se podili okoli grada nepokojni duhovi, da je drevje ječalo od strahu, je priplavala na sajastem, raztrganem oblaku nad grad zločesta pošast. Z oblaka se je spustila skozi dimnik v kuhinjo. Od tam' je odšla na hodnik, a težkimi koraki prestopala po temi, dokler se ni dotipala do prvih vrat. Pritisnila je kljuko in stopila v kamro Črnolaske. Črnolaska se zbudi, začuti v sobi pošast ter se od groze onesvesti. Pošast pa «topi k njeni postelji in tiplje z gnjusno naslado s svojimi mrzlimi, ostudnimi kremplji njeno telo, ki se v nezavesti pri vsakem dotiku strese. Potem se razprši v tisoče drobnih pošasti, ki se zajedo v Črnolaskino belo polt in grizejo naprej, dokler se ne pregrizejo do žil. kjer se začno valjati po vroči dAliški krvi.
Zjutraj so poslali po zdravnika. Prišel je, potipal žilo, izmeril vročino, ogledal od pošastnih ugrizljajev rdeče pege in dejal: otroška bolezen, ,ki je nevarna, kadar napade odrasle. Povedal je, kako naj ravnajo, spravil denar in. odšel.
Tisto noč, ko je imelo zmagati življenje ali smrt, sta čula pri bolnici tujec in Črnomaljka. Dih jima je zastajal od skrbi in od mučne negotovosti sta imela solzne oči. Ko se je pa bolnice polastil rešilni spanec, sta planila pokonci, se objela in poljubila,
Ampak bolezen ni hotela iz hiše. Napadla je po vrsti še Plavolasko, Rusalko in Črnomaljko. Ko je bila rešena prva, je tujec objel in poljubil Rusalko, pri drugi Plavolasko, pri tretji Črnolasko. Črnomaljka je bila že dva dni iz postelje, v gradu so mislili, da bo mir, a pošast se je samo umaknila v skrit kot. Domislila se je, da je tujcu v otroških letih prizanesla, in z vso silo se je spravila nadenj. Pa tudi pri njem ni opravila nič. Ko je morala odnehati, so se sestre od veselja objemale in poljubovale.
Še ves slab je ležal tujec in grajščakove hčere so si veliko prizadevale zanj. Prihajala je k bolniku Črnolaska in njegov po telesni slabosti poostren didi je s slastjo vžival njene visoke misli. Prihajala je Plavolaska popravljat blazine in poizvedovat želje. Sladka se mu je zdela njena skrb zanj. Če je občudoval Rusalkine bakrenozlate lase in šmarnično polt, je ugibal, kdo bi bil bolj srečen: on sam, če bi ji izpolnil vseh sto želja, ali ona. Kadar
STRAN 32ti._ŽENSKI SVET štev. 11.	LETWIK VI.
ie privihrala Črnomaljka, ga ni njena glasnost in naivna brezobzirnost utrujala, ampak poživljala.
Ko je vstal, je bil zunaj sneg in še zmerom je melo. Enakomerno je sipala zima mehko tišino na zemljo in v sobah je bilo prazniško, ker se je na stropih odbijala svetloba od snega. Takrat so šle sestre, ne da bi druga drugi zaupale, k vedeževalki.
Tiste izmed vas, ki niste šle še nikoli, lahko vržete v duhu kamen na grajščakove hčere. Druge pa premišljujte, kaj je vedeževalka povedala vam samim in vašim prjateljicam.
«Žlahtna gospodična, v tvojo dlan je zarisana črta idealnega stremljenja.» ^ de ženska. Potem pogleda v lonec na sesedek devetkrat preku-halne cikorije in nadaljuje: «Toda ta, ki te edini more razumeti, je blizu. Ko se srećata, vama zrastejo krila in skupaj se dvigneta nad vsakdanjost in najdeta najvišjo srečo.»
«To je on!» reče domov grede zamišljeno Črnolaska.
«Na tvoji dlani, žlahtna gospodična, se stikata črti miru in dobrote. A vidim ga, ki išče obojega, in. prihaja k tebi, da s teboj in pri tebi najde najvišjo srećo,»
«To je on!» reče domov grede Plavolaska in .gorka zadovoljnost jo obide.
«Močno se križajo črte želja na tvoji dlani, žlahtna gospodična. Anipak ni daleč, ki se je rodil, da ti streže in pole^ tebe, občudovane in zavidane od vsega sveta, najde najvišjo srečo.»
«To je on!» reče domov grede Rusalka in misli obenem na prstan z velikim safir jem in briljanti.
«Črto večne mladosti, žlahtna gospodična, vidifii na tvoji dlani. Namenjen je pa k tebi, ki ti pove, da je mladost visoka pesem življenja in najvišja sreča.»
«To je on!» reče domov grede na glas Črnomaljka, Ozre se naokoli, če je ni fcdo slišal, in zasmeje se, ko zagleda v drevesu nad sabo veverico, ki ji je otresla z veje snega na glavo.
Kmalu tiste dni je bil tujec po kratkem opravku v mestu in prinesel s^trara dari, Črnolaski dragoceno knjigo, Plavolaski izbranih semen za njen vrt, Rusalki pisane svile in Črnomaljki dva mlada peska redke pasme.
Pomlad je spodrlvala zitno, ji talila sne^, a ziana se je branila in prina-šala zmerom novega, še belejšega. Ko je čutila, da se ji steka čas, se je zo-perstavila še enkrat z vsemi svojimi čari. Na novem ledu ob potoku je cve-tel srež, sleherna vejica na drevju ali bilka, ki je štrlela iz pomrzlega snega, je bila zavita v ivje, a zrak je bil svež in čist kakor angeljska misel. Nad zimsko beloto je razpela pomlad svoje najjasnejše nebo, solnce je popile jutranjo meglo in iz teme je vstal blesteč dan, Dalnje gore, celo leto nevidne, so se kazale očem kakor bele čipke na sinji haljini.
LETNIK VI._2EN-SKI SVET gtev. 10.	STB AN 299. ■
Šli so na sprehod. Na prisojnem ^ je z drevja osipalo leskcće ivje,' a sneg je trdno držal. Koder je bil gozd v senci, so ostale veje belo povite in skoznje se je svetila modrina. Kamorkoli so noge hotele, so imele prosto' pot, ni jih oviralo ne kamenje ne močvirje, in oci so si ogledovale svet od novih strani..
Vrh hriba pravi Črnolaska: « Kako je po zimi lepo, ko^ je toliko svet-tobe in se tako daleč vidi!» A Plavolaska pripomni: «Kolika dobrota, da sneg varuje ozimlino pozebe.»
«Vidiš tjsti samcat hrastič v onem bleščečem bregu?» se oglasi Rusalka. «Toliko listja ima še, da ves žari, in jelov gozd. za njim je v vijolčni senci. Vijolčno, rjavordeče in srebrno, bi ne bila to lepa kombinacija barv za ■obleko?» Črnomaljka pa vzklikne: «Glej, na tej strani je sneg posebno gladek in trd. Daj, podrsajva se navzdol!»
Zvečer so po pogovtoru peli, kakor večkrat. Pesem jih je napravila sentimentalne, beseda je zastala in misel oživela. Takrat spregovori Črno-nialjka, kar so imele vse v mislih.
Povej, katero izmed nas ljubiš?»
Premišljeno odgovori tujec:
«Morda ne veš, otrok zlati, da me vprašaš, kar se sprašujem sam' že od prvega dne, odkar sem pod to streho. Tega bo skoraj leto, a odgovor je danes kakor prvi dan! Da sem srečal katerokoli izmed v&s v svoji prvi mladosti, njena lepota in čednost bi mi napolnili srce do vrha s srečo. Zdaj je dnigače. Ne zdite se mi morda manj lepe in očarljive. Ne, še bolj sem dovzeten za vsako vašo dražest. Toda dames vem, da ste kakor letni časi, ki ni mogoče ceniti enega više, drugega niže, ker če bi izvzel le enega, bi leto ne bilo popolno in. bi ne dalo letine. Ste kakor štirje elementi, ki različni in nasprotujoči, Vsi skupaj, vstvarjajo življenje ter se v njem v soglasju družijo, Zavedam se, da je vsaka izmed vas nepogrešljiv del mojega življenja; zato vas ljubim vse štiri in moja misel objemlje sleherno izmed vas enako s plamtečim poželenjem duše in telesa. Ne bojte se me in ne glejte me plašno!
Ljubil sem vas, predno sem vas poznal in ko je bilo moje življenje še tavanje v megli. Danes vidim jasno, ve ste cilj moje poti ter moj najvišji dan, m od vas, ki ste me pravzaprav vstvarile, pričakujem zdaj besede. Kaj mi odgovoriš Ti moj sveti ogenj, Ti moj zemeljski blagoslov, Ti moj božanski zrak in Ti najmlajša, moja živa voda?»
Zasvetile so se Črnolaskine oči, nagnila se je glava Plavolaske, Rusal-kine roke so se zgovorno zganile in Črnomaljkina lica so gorela, ampak besede, ki jo je fant čakal, ni bilo.
Drugi dan je dejal grajščaku, da bi rad važno stvar z njim govoril. Grajščaku je bilo prav, ksr je o gostu že zdavnaj po svojem prijatelju v mestu poizvedoval in čul samo dobro. Pošten glas, dobre lastnosti in pre-
STRAN 32ti._ŽENSKI SVET štev. 11._LETWIK VI.
cej premoženja. Da je fant od fare, se je šami prepričal. Dobra letina je psfc tudi nekaj dote dala. Ukazal je prinesti najboljšega, in gost je začel. Govoril je dolgo, resno in častitljivo ter končal z ginljivo željo, da poistar.e .graj-ščakov zet,
Grajščak je odgovoril. Začel je na dolgo, z resnostjo in častiti j ivostjo izrazil ginljivo veselje nad novim sinom in končail z vprašanjem, katero izmed njegovih hčera si želi za ženo njegov bodoči zet,
«Vse štiri» odvrne gost,
«Vse štiri!?» Grajščaku je kar sapo zaprlo. Pogledal je snubaču v ohraK in videl, da se fant ne norčuje.
«Vse štiri,» je ponavljal brez misli.
Šele ko je zraven nevede izpraznil zaporedoma štiri čaše vina, je prišel k sebi in začel prepiišljevati. Če se vzame, stvar ni tako napačna. Zame; očeta še celo imenitna, ker laže je najti enega dobrega zeta kakor štiri. Štiri hčere so štiri zadrege, štiri dote so smrt premoženja, a tako bi bila» vseh zadreg naenkrat konec in vse bi ostalo lepo skupaj. Natanko prevdair-jeno, zares pametna misel, in če si fant tolika upa, zakaj ne?! Žene so tako» navadno zadovoljne s četrtinskimi možmi, torej gredo njemu, ki je cel mož,, po vsi pravici štiri žene! Pri moji veri, da!
Pa vendar, nekam sitno se sliši, ni praiv navada. Ljudje že zdaj jezike-brusijo, kako bi šele završalo, če bi zvedeli, da ima štiri žene. Ne, ne gre^ res ne!
Grajščakove .misli so se razkropile na vse strani in iskale ključ, kii naj odklene vrata iz zagate, ampak vsaka je prišla prazna nazaj. Vnovič: jih je razposlal in priganjal toliko časa, dokler ni prinesla ena »Veta, ki je-obetal biti pravi, Grajščak ga je tehtal, preobrnil na vse strani in dejaJ-snubaču:
«Prijatelj, ne morem ti izpolniti želje, ki ti je svet ne dovoli, ker Ijudje-so močnejši kakor človek. Ampali ne obupuj, morda se ti š» lahko pomaga. Zahtevam pa, da spoštuješ mene in mojo hišo ter se ne ganeš iz sobe, dokler se ne izkaže, če lahko ostaneš ali moraš naprej!»
Ker je bil tujec dobro vzgojen, je ubogal in grajščak je šel v knjižnico-ter zaklenil vrata za seboj. Iz skrivnega predala je vzel povezano in zapečateno listino, prerezal vrvico in začel čitati. Bil je star pergament z navodilom, kako se prikliče duh, varuh njegovega rodu. Devetkrat naj duh po-imaga v stiski, ki iz nje ne najde pota ne človeška pamet ne človeška moč. Osemkrat so ga že njegovi predniki klicali, torej ga zadnjikrat še lahkos pokliče on. Čas je bil pravi, in duh dozdaj še nikoli ni odrekel.
Zvečer gre grajščak pod steno, ki je na nji stal grad. Vreme se je međ tem sprevrglo. Pomlad je premagala zimo in jo z vročim jugom podila iz dežele, Grajščak pripravi vse, kakor je bilo V pergamentu zapisano, in ja-
KETNIK Vt._ŽENSKI SVET ätev. 10._STRAiN 301. "
me rotiti diilia. Na zadnjo besedo se vzdigne iz skale megla, se zgosti, priplava niže iti iz nje stopi duh varuh.
«Kaj želiš?» vpraša. Grajščak odgovori;
«Glej, štiri hčere imam, lepa je prva kakor zadnja, a prišel je snubač, Sti hoće vzeti vse štiri. Meni bi bil zet všeč, njegovo željo razumem, ampak «aj veš, kako je. Pomagaj mi iz zadrege in stori tako, da bo prav njemu, đjudem in meni,»
Dolgo je premišljeval duh, predno je dejal;
«Zadnji svojega rodii si in zadnjikrat me prosiš pomoči, ki mi jo je «sojeno izkazati. Ajnpak ne vem, če pojde. Da bi imel tvoj zet štiri žene, je abotno misliti. Svet bi tega ne trpel, a ljudje so močnejši kakor vsi du-äiovi. Gorje mi, če bi se še nad menoj spodtikali! Morda pomagam tebi in tvojemu bodočemu zetu, če spremenim vse štiri hčere v eno samo žensko. To lahko storim.»
«Daj, stori!»
«Dobro, pripravi grmado iz sedmih vrst lesa, a vsi lesovi naj bodo moškega spola», veli duh in odplava v grad.
Grajščak stori, kakor je duh velel, in znese skupaj hrastovih, bresto-"vih, gabrovih, jesenovih, javorjevih, drenovih in maklenovih drv.
Duh se vrne, položi na grmado vse štiri speče grajščakove hčere, reče ■očetu, naj se obrne, sam pa zažge grmado. Trda drva so dala hud ogeiij in plamen je zajel dekleta, da se ni nič razločilo, 'Ko je grmada dogorela in žerjavica ugasnila, uiaže duh očetu, naj razgrebe pogorišče. Grajščak ubo-:ga in najde v pepelu eno samo dekle, ki ni bilo nobeni njegovih hčera po->dobno. Postavi jo na noge, ogleduje in razočaran vzklikne;
«Oh kaj si napravil! Moje hčere so bile vse krasotice, a ta tukaj ni ne •lepa ne grda. Pa oči ima zaprte in ustnice ne spregovore nič. Nema je!»
«Prijatelj,» odvrne duh, «zmešaj skupaj rumeno, modro, rdečo in zele-■no barvo, dobil boš sivo, ki iina za vešče oko v sebi vse krasote svojih sestavin. Sicer pa nisem še čisto gotov. Glsj, v tole zlato srce sem uje^ vse ■misli in želje tvojih štirih hčera!»
Duh pristopi k Pepelki, ji odpre prsa in vsadi vanje ono svetlo stvar,
«Tako, zdaj js vse gotovo! Ko jo ogovori on, ki mu je namenjena, bo -■srce oživelo. Takrat bo spregovorila in spregledala.»
«Zahvalim!» reče oče nezaupno.
«Zdravstvuj!» odvrne duh, se razblini v meglo in izgine nazaj v steno.
Grajščak prime za roko svojo novo hčer in jo odvede vi grad. Šla je 32 njim kakor brez lastne volje. A čim bliže gradu sta bila, hitreje je stopala. Pred vratnii je kar izvila svojo roko iz njegove ter stekla sama po stopnicah in hodnikih naravnost v tujčevo sobo. Tujec se vzdrami iz sVojih misli, gleda neznano žensko, ki sboji pred njim z zaprtimi očmi, in vpraša;
STRAN 302._ŽENSKI SVET šterv. 10. '_LETNIK VI.
«Kaj hočeš?»
«Ljubim te,» spregovori Pepelka ter odpre oči,
«Ah ti najlepša id edinä!>>
Z ognjem, kakoršncga še ni čutil v sebi nikoli, je planil k nji in jo objei« Ko je stopil v sobo grajščak, se je uveril, da je duh vse prav in madrc naredil,
S poroko niso nič čakali, ker s čakanjem bi pravljico pokvarili. Zakon je bil dolg in srečen, prav kakor se spodobi v resnični pravljici. Novi grajščak si je pridobil veliko bogastva in veljave, a njegove modre svete je-čislala vsa dežela Z ženo Pepelko sta imela sedmero otrok. Tri sine in štiri hčere. Sinovi so bili kakor oče, hčere so bile pa podobne nekdanjim grajskim gospodičnam. Bile so lepe, čedmostne in različne, kakor ste ve, ampals vsaka je podedovala po materi ono čudodelno srce.
In če rod ni izumrl, živi še danes.
Nerazumevanje. (Anica.)
Pod hrezo, pod tisto vrh brega, ki poje, kadar jo biča veter, pod belo brezo, ki ve stotisoč pravljic za moje srce, sem tiho šedela kraj njega.
O Bog,
to čudno razpoloženje vse naokrog... Kot daljno, neznano trpljenje lega na brezo, na mrak in na njega. «Hako tiho nocoj, ko si prvič pod brezo z menoj?! A mojemu srcu je tvoj glas pesem za najin bodoči čas...»
Moja duša je tiha. Moja duša molči. Do breze je mogla, do mjega ni. Do vsakega slednjega listka ji sega, a on ji je tuj, ne more do njega.
Ure.. . (Ema Deisingevjeva.)
Ure bežijo kot blisk.	Rože opojne v vrtovih
kadar se sreča smehlja,	v plamenu solnca zblede,
kadar na ustnih umira	sanje kipeče mladosti
pesem mogočna srca.	v žaru prevar ovene.
LETNIK VI.	ŽENSKI SVET ätev. 10.__STO AW 303.
Zaljubljena povest. (Milena Mohoričeva.)
2f godaj je, saj vstaja komaj solnce. Sama hodim v lepo majiiiško jutro po aleji; kostanji nad m.ano zelene in cveto. Pod tem zelenim cvet-
^ nim obokom hodim in mislim na Tebe. — Tam. daleč nad zelenjem se dotikajo neba planine; njih obrisi so nežni, kakor bi jih bil dahnil umetnikov duh na zemljo; tako skrivnostne so, kot bi prebivale v njih skrivnosti in hrepenenja človeških duš, in tako neskončno lepe, kot je misel src o Bogu, — Tam blizu sanjajo topoli nad malipi jezerom, ki se blešči kot zlata jutranja zarja v solnčnem svitu, — V mieni pa je mir tako ubran in lep, kakor so ubrani zvonovi, ki zvone zdravo Marijo, Vsak utrip mojega srca se dotika tega bisernega mladega jutra, vsaka piisel je polna neskončne lepote stvarstva. Na žametnih tleh travnikovih rastejo male rože, in" jaz, moj dragi, ti jih pošiljam v pozdrav,»
Takšno je bilo pismo mlade Vere onega majskega dne. Ko pa je prišel avgust, je gledala v nebo in mu zopet pisala;
«Avgustova noč je, ko ti pišem. Zvezde se utrinjajo kakor trenutki sreče, kakor ljubezen. — Skozi tetnno noč prisveti, da je nebo vse obžarjeno od nje in izgine. Le rahel spomin ostane v srcu. Tako samotno mi je. Samo trenutki so, ko M moji duši zatrepeće odmev tvojemu glasu.
Zakaj si tako slaboten, moj dragi? Zakaj nisi kakor morje, večno valujoče in nepregledno, večno v dalje, w nove dežele hrepeneče? Zakaj ni tvoja ljubezen orkan, ki gre preko puščav in samot, da jih oživi s svojo močjo? Zakaj ni šepet tvojih besed skrivnosten, kakor šumenje širnih gozdov v temnih nočeh? — Zakaj, zakaj je žalost y tvojih očeh in ne moč, če iz-prašujem?»
Ko sta dve leti minuli. Vera ni več pisala pisem. Napisala je v decembru na list svojega dnevnika:
«Končano! A kaj je z menoj? Kdo bo prinašal vodo bolniku brez pomoči?
Tako težak dan je danes. Gosta megla visi nad cestami in mori človeku dušo. Težke, kakor svinčene kaplje padajo na tla, — Jaz pa sem hodila, kakor bi bila pomlad, s fantom, ki ima globoke, zamišljene črne oči in lepo, fino roko.
Srečala sem njega. Iz njegovih zastrtih oči je žarela žalost izgubljencev.»
Ko je prišla domov, se je odpra%'ila na pot: «Zbogom mati, grem!» je dejala v slovo.
Beg pred onimi žalostnimi očini je bil zaman. Zakaj nosila je v svojem srcu njih usodni žar.
STRAN 304.	ŽENSKI SVET štev. 10. _LETNIK VI.
Novejše literarne smeri. (Mmca schaupova.)
Človek dobi knjigo v roke; če je napravila nanj večji vtis kot navadno, ali radi novega zadržaja ali nove oblike ali radi celote, tedaj po-vprasa, kdo jo je spisal. Poizvedoval bo in so zadovoljil 7. umetnikovim življenjepisom. Ob drugi knjigi bo ravnotako iskal po kaki življenjepisni zgodovini. Ko je na ta način spoznal veB umetnikov, pride nadenj žalostno spoznanje, da je polovico' življenjepisov že pozabil oziroma jih zamenjuje; v glavi ni niti malo veg jasnosti kot poprej. Njegovo znanje visi raztreseno v zraku. Manjkalo je ozadje, manjkali so predvsem trakovi, ki vežejo posamezne delo v pregledno, enotno sliko. — Tak naSin spoznavanja jo torej brezmiselen že s praktičnega stališča.
Vse huje je, abo zapustimo zgolj zunanjo pot. Komu Iščemo razjašnjenja? Pesniku ali umetnini? Umetnino uživati hočemo. Toda z njo je neločljivo zvezan umetnik; njegovo bistvo In njegova rast sta bistvo in rast njegove umetnine. Torej bistvo, ne pa njegovo zunanje življenje, ki ni ne važno, ne zanesljivo. Vemo za pisatelje, katerih navidezno življenje ni bilo niti najmanj v skladu z umetniškim vstvarjanjem. Vemo celo za tako, ki niti sami niso znali najti prave podlage v sebi; pač zato, ker je že po prastari modi-osti zelo malo ljudi, ki svojo notranjost dobro poznajo. Zato niti umetnikove lastne izjave ne osvetlijo umetnine dovolj zanesljivo; pač pa razjasnjuje umetnina i sebe 1 svojega tvorca. Toda tudi ta podstava notranjega pesnikovega življenja potrebuje opore, tudi ona visi Se v zraku.
Strokovnjaku je tudi natančno poznavanje zunanjega pesnikovega življenja potrebno. Izčrpno poznavanje vsega, kar je v zvezi z umetnino, mu tvori tomolj, na katerem zamore zgraditi slovstveno vedo. Torej samo sredstvo; cilj je vse višji, lepši iz neštetih razkrojenlh delov, iz zmede Jetnic In zapisov mora vstati ponosna, kolikor mogoče priprosta zgradba večnih zakonitosti. Sele v njihovi luči vstajajo pred nami notranje osvetljene osebnosti. Te večne zakonitosti so, ki združijo raztresene misli, ki poglobijo pogled; one, ki dado duši radosten smehljaj: «Glej, zdaj —^vem: neskončna veriga se vleče iz vesoljstva v vesoljstvo! Večno drugačen si človek in večno si — Isti!»
Jasno vidi oko: samo zdi se, da so želje človeštva vedno nove, pa niso. Omejeno je njih število. Obrne se kolo časa, pa pridejo iste spet na po-, \TŠje. Samo krinke so sveže, a pod njimi se skrivajo stare znanke. Zlata želja sveti pred človekom;, ko se mu zdi, da jo je dosegel, vidi: mnogo manj je svetla kot prej. Ko mine nekaj časa, nima sijaja prav nič več, zato jo zavrže, da s svežo gorečnostjo zahrepeni zopet po novi. — Se globlje vidi oko: so močni in so šibki časi, so časi borbe in časi miru. Kadar je človekova duša umii-jena, njeno hrepenenje tiho in vdano, pridejo dnevi, ko se ji zastudi lastna skromnost in lenoba. Zaželi si razmaha, boja, dela! V nji zakipi; kriki nezadovoljstva, obdolževanja prednikov; kriki radosti nad bojem in razlmtjem nove poti. — Teko dnevi. Iz razburkanosti, pre-tiranosti vzrasto nov, zdrav cvet; človek se ga razveseli in se umiri, uživa njegovo lepoto. V miru pa je kal za nov — nemir. Spet vstaja mladina, ki hoče zavreči staro zlato željo in jo nadomestiti z novo.
Mirna je bila pot umetnosti v 19. stoletju. Oblastna romantika je vedno bolj izgubljala na ugledu. Mladi realizem' ji je tako polagoma iz-podnašal tla, da se ni dalo jasno čutiti, kaka nasprotja je vstvarjal med
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 10._STRA'NI 305.
obema razvoj. Toda to oddaljevanje je trajalo že predolgo; ta čas označuje -skoro bolje kot beseda razvoj, beseda — zastoj!
Okrog osemđesetili let prejšnjega stoletja je izbruhali v Franciji upor, ki Je nagel pripravljena tla po vsej Evropi. Zola in njegovi somišljeniki so dvignili v literaturi revolucijo, ki so ji dajali moč že desetletja delujoči novi znanstveniki in filozofi. Angleža Darwin in Spencer sta izvoj evala naravoslovni vedi prvo mesto med drugimi Knan^ostmi. Francoza Renaa In-Taine sta novi svetovni nazor, temelječi edino na snovi (materijalizem) uveljavila na drugih poljih. Renau je s svojimi smelimi besedami: «Ne verujem več v katoličanstvo, verujem v lepoto in znanost» zavrgel romantično versko navdušenje. Taine pa je kot kritik - filozof poizkusil združiti znanost in literaturo oziroma literaturno kritiko. Zahteval je za oboje iste metode: naravoslovec in pesnik iščeta resnico; kakor najde prirodo-Klovec zakonitosti v svetu živalstva, tako jih bo našel tudi umetnik v ostalem svetu, predvsem v človeku — potom' znanstvenega razkroja, poizkusa (eksperimentalni roman!). Iz takih tal so se zagnali v zaspano ozračje kriki revolucijonarjev - naturalistov: «Kar je bilo doslej, ne velja več. Proč od romantike, siti smo njene fantazije. Mi imamo novo pot: z edino zanesljivo močjo svojih čutov razkrajaj okolico! Vdaj se naravi, spoznal boš njeno resnično žitje in bitje; poglej v človeka, v družbo, razkrinkaj njo, ki je doslej z velikim zadovoljstvom gojila laž. Išči re^mico, pa boš umeinik!» — Natančno so znali zadeti vse, živo in neživo, lepo in nelepo (fotografija!). S svojimi znanstvenimi očmi so videli, da človek sam xase ne pomeni ničesar; on je tvorba svoje okolice (milieu!), odvisen je od svojih prednikov (podedovanje!), odvisen je tudi od časa (moment!), v katerem živi. Eadi so opisovali tudi cela skupine ljudi, Id so jim dajali v svojemi medsebojnem trenju (razvoj!) najpopolnejšo sliko resnice. Vsakdanja in človeku, ki jo govori, primerna je čila tudi beseda. V najrevnejSe, najzanemarjenejše sloje (socijalizem) stopajoča umetnost si je dovoljevala ■\"fiasLli prav robat izraz.*)
Zopet so se francoski umetniki prvi upali, enostranost je bila prevelika; sama snov, nagoni so odločevali, dT,üi je stal pozabljen in ubog ob strani. Zahrepenel je iz blata navzgor in moč te želje mu je vžgala novo lue: im.presijonizem (impresija = vtis). Samo par let po naturalizmu je nastopil, a ni čuda: saj je temeljil na istih teorijah kot naturalizem — vsaj v začetku. Le, da je oko, ki je prej zrlo na snov (objektivizem!) izpre-menilo smei-, pogledalo je v človekovo notranjost, v dušo (subjektivizem!). Dušeslovje (psihologija!) doseže višek razvoja. Imel pa je tudi impresijo-nizem svoje filozofe in znanstenike: fizika Macha, ki je razvil relativizem (stvar sama na sebi ni resnična vrednota, šele v človekovi notranjosti postane bitnost, ki pa je za različne ljudi različna). Imela js Nietsche-ja, ki je podrl staro moralo, a je vstvaril tudi nove vrednote: človek tostranstva (nasprotnik krščanskega usmiljenja) mora brezobzirno stopati k idealu — vsestranski osebnosti, uživajoči lepoto življenja. Evangelij močnih! — Iz taJkih tal so se zagnali v težko snovno ozračje kriki novih umetnikov — impresijonistov: «Proč od naturalizma! V globlje blato ne more več, bežimo od njegove brutalnosti v — tajnosti duže. Vrni se, ponižana Fantazija, in pripelji s seboj pregnano kraljco Lepoto. Ukloniti hočemo tilnik pred njo globoko kot nikoli: darovati ji hočemo vse, vse! Kaj nam dobro, kaj
Pozen poizkus naturalizma pri Slovencill je Govckar «V krvi».
STRAN 32ti.	ŽENSKI SVET štev. 11.	LETWIK VI.
zlo, filistrski pojmi! Povsod, tudi v izižlvljaaju naših živcev Jjomo iskaJi samo lepoto, kajti lepota, žehteCa tostranost mora biti naša umetnost. Slikarstvo in giasba ji dajeta izr.az, ki je zopet lepota!» — Iz Cisto prvotidli vtisov, ki jih sprejema duša, so prišli do tako nenavadnih, skrivnostnih odtenkov (nijans), ki jim z besedo niso mOigli do bistva, zato so se zatekli k simbolu (simbolizem = izražanje pojmovnega potom, stvarne primere.) Kmalu so se odtegnili vrtincu strastnega u'živanja, izmučeni, šibki, brm volje (dekadenca!). Njih utrujenost je našla krepčila v — novi romantiki. Iz svojih vtisov so vstvarjali nove svetove, postavljene Cesto v fantastično preteklost. Kakor romantiki, le äe bolneje, so začeli oboževati v nasprotju z umazanim življenjem — sladko tolažnico smrt.'")
Impresljonizem se stopnjuje, se košati vedno bolj, se preliva, se izgublja v bolestnih krikih, vzkipelih Iz 'želje po novi umetnosti (kuMzem, t'uturi-zem, dadaizem!). V njih je že močan upor proti netvornostl prejšnje smeri. Tok razvoja zakriva očesu črto, ki loči staii-o lil novo smer, vendai" so nasprotja silna. Ekspresijonizem-"") iz-tis, iz-raz!) ni napovedal boja samo notranji šibkosti impresijonizma, temveč celim desetletjem, sužnjem zlatega teleta — materijalizma. — V nasprotju z impresijonisti, ki zanikujejo potrebo filozofije kot take, ker so bili preleni, da bi si jo vstvarili, zahteva nova smer — tvornost. Zopet se zgodi, da pridejo pozabljene ideje v prenovljeni obliki zopet na dan: filozofa Kant in Schlelermacher dajeta podlago utemeljiteljem novega — idealizma: Sternu, Bahru, Rathenau-u.
Iz taki tal so se zagnali v leno ozračje kriki revolucijonarjev-ekspre-sijonistov: «Proč od propalega impresijonizma! Nočemo več biti sužnji, nočemo več posnemati prirode," nočemo si jI vdajati. Nočemo sprejemati, hočemo — določati. Hočemo biti .pesniki silne volje; hočemo biti bogovi, stvai-niki novoga sveta, neodvisnega od snovi!» Pi'vi izrazi revolucijonar-nega duha so Mil stopnjevani do blazno pretiranosti, ki je včasih onemogočala razumevanje. Ko pa je postal' cilj jasnejši, se je tudi v obliki pokazalo imrlrjeneje: beseda postaja vedno manj okrašena, vedno bolj bistvena in stremi po neposrednosti; bliža se umirjenosti klasikov ali ;^i'iprostosti novo-realistov. Ekspresijonisti ne, razkrajajo več, ne izgubljajo se v zunanjih ijosameiznostih, temveč iščojo noviii strnjenih enot. Iz samega seibe bočejo iztisniti nov svetovni nazor in ga darovati človeštvu; njih imeni sta predvsem: človečnost — Bog.
Nered in restalnost ki sta zavladala Evropejcu od 80 let dalje, .se nikakor še ni^ta polegla. Predno bega duh od ekstaze v ekstazo, poiztaiäa. išče, kamor bi so slednjič trdno naslonil. Mirni realizem se je stopnjeval do svoje zadnjo možnosti — impresijonizma, ki so je prevrgel v ekspre;-;-jonizem. Nova i-mer nam je preblizu, preveč je šo v razvoju, da bi jo mogli pregledati do L'na. Toda gotovo jc, da mora iz teh prehodnih borb ostali srečnejši svet. Mora! Saj je zgodovina dokazala, cia v večni verigi >ledi i'a2i)urka.nemu, nestalnemu času — mirnejši, trdnejši.
Pri Slovencih so glavni predstavniki impresijonizma Murn, Kette, Cankar, Župančič,
«■>•) Eksprnsijonizem zastopajo pri nas: France Vodnik, JVliran Jarc, deloma tudi Anton Vodnik,
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 10.	- STRAiNl 307."
Mati in hči. (F. B.)
N^i dol^, ko mi je bilo zastavljeno vprašanje o vzgoji hčera. Z bolestjo v besedi mi je bilo zastavljeno vprašanje; po vsej resnici tudi je bolestno. Kdo naj odgovori nanj? Matere, Na moji pisalni mizi leže časopisni izrezki, ki so slučajno zašli k meni. Iz teh izrezk<tv govore matere o tem na j bolestne j šem vprašanju sodobne vzgoje, Poslušaj-mo prvo*), ki ne bo odgovorila na zastavljeno vprašanje do dna, odkrila pa bo z neizprosno besedo čudno razmerje, ki vlada danes — vsaj po večjtfi mestih — med materami in hčerami.
Eno je neizpodbitno; Zadnje desetletje je v življenju žene prineslo več izprememb kot prej stoletja. Nikoli ni bil prepad med ženami dveh pokolenj tako globok — tako nepopisno globok — kot je med materami in hčerami naše dobe; dva svetova jih ločita. Vsa prejšnja pokolenja so vzgajala hčerke za en sam poklic: za moža, za zakon. Mnoge matere se še danes ne morejo osvoboditi tega ideala. Vsepovsod lahko slišisno: «S takijni nazori nikoli ne boš dobila moža,» Ali: «Ne govori takih stvari pred moškimi,» Vsa izobrazba, vsa vzgoja je usmerjena samo v eno: v pripravo za zakon.
Današnja mlada deklica ve, da je radi pretekle vojne in radi socialnih razmer malo upanja, da bi z gotovostjo lahko računala na to, da dobi moža. Radi tega teži s hladno preudarjenostjo — ki je materam prejšnjega pokolenja docela neumljiva — za tepi, da se gospodarsko osamosvoji, zasluži denar, postane neodvisna. Neodvisnost pa je pot k svobodi. Te svobode so se hčere novega pokolenja poslužile s tako samoposebiumevnostjo, da so materam vzele sapo.
Poznamo matere — ki so zelo redke — katere razumejo svoj novi položaj in ga prenašajo s humorjem, s finim in lahkim norčevanjem iz samifi sebe, in poizkušajo, da bi bile vzvišene nad vsemi temi stvarmi.
Mnogo pogostejši pa je drugi tip; njegovo geslo je: «Pustiti, naj gre svojo pot.» Hčerke se takole izražajo: «Svojo mater sem privzgojila.» Mati jedva vidi njene prijatelje in prijateljice, ne vpraša je, kam gre, pogostokrat prevzame tudi mesto nje skrb za nekatere potrebe, drži njeno obleko v redu itd. Hvaležna je za tisto malo časa, ki ga hčerka prebije v družini, le enega si ne more priznati, kako sta si postali notranje popolnoma taji. Ta resignirana mati je tista, ki misli o sebi, da o svoji hčeri vse ve; nobena beseda ni bolj značilna kot ta: «Moja hči mi pove vse.» Kolikokrat se to sliši. Kako težka samoprevara; —vsak tujec več ve o njeni hčeri kot ona.
Še mnogo nevarnejše pa so matere, ki hočejo s silo doseči zaupanje svoje hčere. One hočejo imeti «dekliški ideal svoje mladosti» pred seboj. Nadzorujejo njeno čitanje, obisk gledališča in kinematografa, celo njena
•) Lydia Stöcker v «Berliner TageblatSu».
STRAN 308.	ŽENSKI SVET žtev. 10.__LETNIK VI.
prijateljstva. To so stvari, ki jih je danes v velkem mestu težko izvesti. Mlada deklica neče biti niti nadzorovana, niti obvarovana vsega slabega in grdega; ona sama se hoče bojevati, sama hoče doživeti preizkušnje. Ce je deklica odkrite in pošteno bojevite narave, mora priti do bolestnih nastopov in baš do tako težkih bojev z materjo, kot jih mora izvojevati njen brat nasproti lastnemu očetu za svojo samostojnost. Če pa se mati hčeri pretrdo-vratno posta-vi po robu, bo gledala ta, da si na drug način pribori pravico do samiostojnosti. Dokler je deklica še,mladoletna, so težkoče, ki ji zabra-njujejo samostojnost, pogosto nepremostljive. Ko deklica postane polnoletna, se pogostokrat že unese. Ali pa začne boj jedva tedaj in razplamti z vso svojo isilo. Toda strah, da bi morala biti prepuščena popolnoma sajna sebi, je v nasprotju s proletarskimi dekleti — prevelik. Znani so slučaji, ko so se take deklice po poizkusnem begu znova vrnile v domašo hišo.
Seveda, da se dobe tudi matere in hčere, ki žive po starih idealih in so v njih tudi popolnoma srečne.
Najpogostejši pa je sledeči izhod: priboriti si skrivaj svojo prostost, ki bi je odkrito in pošteno nikoli ne pribojevala. Varanje matere. Če se enkrat stopi na to pot, se stvar razvija naglo V to smer in je dobiti vedno nove možnosti, hoditi tista pota, ki ji ugajajo, med tem ko jo mati neprestano opozarja na tiste poti, po katerih želi ona, da bi hči hodila.
Kako bo končal ta boj? Mi tega ne vepio. Mislimo si lahko, da bodo deklice, ko dorastejo, stale svojim hčeram z večjim razumevanjem nasproti, kot stoje današnje matere nasproti svojim hčerkam. Upajmo, da je glavni boj že v naši dobi izvojevan.»
Prihodnjič bomo slišali drugi glas.
Jesenska pesem. (Vera AWrecMova.)
Pobrana polja, prazne plodne njive, V meglo ovita ves dan je poljana, in zemlja trudna znova razorana, zmrzuje bosa deca v mokri paši, po tratah niti pajčevine sive,	jesenski veter drobna srca plaši,
s srebrno roso čezinčez pretkana. ■ ki tuli toino čez polja prostrana.
Za plenom bega pes na poznem lovu, zbudil je jato dremajočih vran — a že je polje polno tihih sanj...
Leno se dviga dim u lesenem krovu, v daljavi prva luč je zažarela — a mojo dušo žalost je objela...
LETNIK VI.	ŽENSKI SVET štev. 10.	STRA'NI 309.
Dve črtici. (Avgust Strindberg - F. B.)
Fodobar,
C če tudi doK mož v svoji ženi mojstrovino stvarstva, se kljub temu trudi, da bi izbrisal male pogreške v risbi in v barvah in svojo umetnino na ta način oprostil vsakega pogreška do zadnje meje možnosti. Tega ljuba ženica ne razume vselej, pogosto je razdražljiva:
«Ti vidiš same napake na meni,»
«Nasprotno, ti si zame najlepša; toda jaz liočem, da si popolna. Ti bi ne smela biti nikoli jezna, v jezi so tvoje lepe oči grde, in radi tega trpim, Ti bi se ne smela v zelene barve oblačiti, ker ti ne pristoja; videti si strupena, da obrnem svoje poglede od tebe.» In tako dalje.
Jesti ni lepo, in gledati, kako ljuba oseba poklada jedi v lepa usta, ki bi morala govoriti lepe besede, smehljati ljube nasmehe, stisniti mehke ustnice v rožni popek za poljub, je celo ostudno! Radi tega je nastala navada da se skrije nelepo opravilo za zastor polglasnega razgovora; nato se pozabi, kaj lepa usta med tem delajo,
«Vedno me samo karaš! Povej mi vsaj enkrat kaj lepega!»
«Ali ne znaš brati v mojih očeh, da te obožujem; ni treba, da ti to šele z ustnicami povem. Ali jaz hočem, da si popolna. To je vse!»
Spomini
Sedem let zakona je preteklo; nista čistila svetiljke, kadila se je tako, da je postal lepi dom ves črn in sajast. Tedaj sta sedela vsak na svojem koncu stanovanja, ker nista mogla več pogledati drug drugemu v oči. Žalovala sta drug za drugim' kot za mrliči, izgrešila sta pot kot izgubljeni otroci.
Tedaj je odprl mož predal in vzel škatlo iz njega. Vonj po svežih rožah se je razlil po sobi, četudi je prihajal ad suhih rožnih lističev, ki so bili stisnjeni med listi papirja.
To so bila njena pisma, pisma njegove neveste, ki mu jih je pisala pred sedmimi leti. Kako je vse lepo: modrikasti papir, z zlatim robom, kot ženi-tovanjski kozarci, še ni bil zbledel; ovitki lepo zloženi kot vezena prevleka blazin za zibko. Črke so stale v lepih vrstah mehkih besedi zalih ustnic, ki so se smehljale v tankih lokih...
Lepota in ljubezen v mislih in čuvstvih — jo je li zopet našla? Lepota in ljubezen sta ležali v škatli, balzamirani od rožnih lističev in suhih vijolic! Toda ona je mrtva! Tedaj je zajokal!
In na drugem koncu stanovanja je sedela žena nad svojimi spomini in govorila s svojim ljubim mrličem. Zajokala je!
Za vedno izgubljen!
Za vedno!
• STRAN 310.	 ŽENSKI SVET žtev. 10.	LETNIK'vI-
Mnogo besed je... (t srečko kosomi.)
Mnogo besed je, mnogo besed, Kakor brinjeuka na Kras
a sredi vseh je ena;	privrši v lahnem letu
sredi sveta	v jesenski čas,
tako sama kot ta	na gmajni, za bori
res ni nobena, nobena.	privadi se pustemu svetu.
Streli iz pušk odmevajo v gmajni, glej, in njo ustrelijo... Po kaj si prišla, moja misel, na Kras v ta turobni, samotni jesenski čas? Adijo, življenje, adijo...
Samotne so moje steze ... (Agard Averčnjakova.)
Samotne so moje steze	V očeh bolestne sanjei
in v mislih mojih je mrak;	v srcu pekoči dvom,
le gole zimske breze	na ustnih le eno vprašanje:
slišijo moj korak. —	"Kje našla resnico bom?"
Pogrnjena niiZS. (Vida P.;
Kako neprijetno vpliva na gosta zanemarjena po.grnjena miza, ve le oni, katerepiu se je že kdaj kaj tčikega pripetilo in se je seveda tega zavedal, S tem ni rečeno, da moramo svoj želodec vzgojiti tako, da bo mogel prebavljati samo pri gosposki mizi. Nikakor ne. Današnji človek, ki toliko čita in toUco vidi po svetu, mora imeti zmisel za higijeno in estetiko, to se pravi, za zdravo čistost in lepoto. Higijena je seveda na prvem mestu in nanjo mora gledati najsiromašnejši kočar in naj-razkošnejši bogataš.
Posoda, v kateri daš gostu jesti, mora biti najskrbneje omita, pa naj bo to krožnik iz Meissnerjevega porcelana ali glinasta skleda od ribniškega lončarja. Istotako mora biti popolnoma čist pribor (žlica, vilice, nož), naj bo žlica lesena ali iz beleiga srebra. Najčistejše lice zahteva tudi prostor, kamor postaviš gostu jed: ali na sijajno opremljeno mizo v salonu, ali na nepogrnjeno jaVorovo mizo v koči ali na zeleno travo na polju. Povsod mora biti največja čistost, seveda ne v isti obliki. Kar je lepo in okusno na kraečki mizi, je lahko zanikrno in nedostojno na gosposki; pa tudi kar je netiporečno na salonski mizi, je večkrat vsiljivo in afektirano v priprosti sobi. Vsaka stvar, vsaka vrednost na svojem mestu, ali čistost povisod enaka.
LETNIK VI.
ŽENSKI SVET štev. 10. '
STRAN 311.^
Namizniprt .mora biti že za domačo družino vedno čist. Zato navajdi otroke, da bodo pri jedi pazili in ne mazali prta s kapljicami juhe ali slično. Če imaš pri mizi gosta, moraš pogrniti svež prt, kateremu se pozna blesk belote in se vidi, da gube še niso bile razganjene. Namizno perilo moraš prati s posebno natančnostjo, likati pa trdo, gladko, zato ga moraš pred likanjem poškropiti in trdo zviti, da se enakomerno razmoči, potem pa likaj s kolikor mogoče vročim likalnikom,
Nekoč sem bila povabljena na Večerjo k boljši družini, Z veseljem so mi postregli in s prav izbrano jedjo in prijetno bi bilo sedeti v prisrčnem razgovoru z gospodarjem in. gospodinjo. Ali kaj, ko so pogrnili mizo s prtom, na katerem sta jedla z družino že ves teden. Gotovo ni bil umazan, ali njegova belota je bila motna in gube so bile raztegnjene. Če bi bil to prt z naše domače mize, bi ga gotovo še ne vrgla v perilo in bi najmanj ne motil našega teka, ali pri tuji mizi zahteva naš želodec neoporečno svežino in snajgo. Z največjo težavo sem jedla vsaj toliko, da nista bila gostitelja užaljena. Prav tisti želodec, ki se najboljši jedi na nesvežem prtu v drugače jako čisti hiši ta^o upira, prav tisti želodec vživa morda z največjo slastjo kislo mleko v lončeni latvici, iz katere istočasno zajema več letoviščarjev, pa čeprav je postavljena le na pcpiit kmečki stolček ali na zeleno travo.
Najlepše se pogrinja okrogla miza; okoli nje se vsi gostje ugodno počutijo, vsi so enako oddaljeni in nekako enakopravni po častnih mestih.
Kako in kaj postavimo na m.izo, čitamo v tem listu pod naslovom «O lepeiai vedenju». Tu hočem dodati še nekaj drugih nasvetov.
STRAN 312.
ŽENSKI SVET štesv. 10.
LEfTNItK VI.
V	prejšnjih časih so bili na izreden način zganjeni prtički poseben kras mize. Zlagali so jih v iimetne oblike, v slike cvetic, živali, zvezde i. dr. Lepu je res bilo, videli te tkaninaste umotvore na krožnikih, toda kaj je bilo s prtičem potejn, ko si ga je gost razgrnil v naročje! Od lepe umetne figure je ostala ie zmečkana cunja, ki ni niti malo mogla vplivati na dober tek pri jedi. Zatem je bilo nekaj časa v modi, da so prtičke polagali na krožnik ali pod pribor tako zložene^ kakor jih zgane likarica, V zadnjem času pa so zopet uvedli umetno zložene prtičke, a nove oblike morajo biti seveda v skladu s splošnim okusom, modernega človeka. Prtičke zlagamo tako, da ostanejo v svoji prvotni obliki in da so, ko jih razgrnemo, lepo gladko poli-kami. Zato jim dajemo prav priprosto, pa vendar prijetno učinkujoče oblike. Med gube vtikamo zeleno vejico ali šopek cvetic, včasih tudi kruhek. Na ta način dobi pogrnjena miza prav lepo, veselo, prisrčno in vendar elegantno lice. Da se dajo prtički lepše upogniti, jih je treba prej gladko in trdo poli-kati ali zvaljati.
Male prtičke, ki jih dajemo pri serviranju kave ali čaja, z,gibljemo tako, da dobe obliko trikotnika, ali pa obdrže svojo prvotno zloženo kvadratne obliko in jim podganenio le stranska dva Voglička. Ta oblika je posebno lepa, če ima prtiček v vogličku umetno vezenino,
V	naslednjih slikah vidimo nekaj oblik za večje prtičke. Kadar hočemc
prtiček zapogniti v zaželjeno obliko, ga položimo predse vedno tako, da je sredinski vogal obrnjen proti nam, odprti vogal pa na nasprotno stran.
SL 1. Navadno zloženemu prtičku za-pognemo najprej zgornji vogal navzven, spodnjega navznotraj malo više in zataknemo šopek. Na vrh prvega položimo kruhek.
SI. 2, Prtiček prepognemo črez pol, nato še enkrat črez pol po širini, da dobimo velik kvadrat, katerega položimu predse tako, da imamo sredinski vogal obrnjen proti sebi. Sedaj primemo levi in desni vogal ter ju «združimo v sredi tako, da se malo prekrižata. To obliko dvignemo in prepognemo na spodnjo stran ravno črez sredo tako, da prida sredinski vogal pod odprtega. Ves zgornji (odprti) vogal zapognemo sedaj navznotraj in zataknemo za njega šopek. Med stranska vogala položimo kruhek.
LETNIK VI.
ŽENSKI SVET štev. 10.
STRAIN 313.
SI, 3. Prtiček zložimo v tri dele po-dolgem, in v tri počrez; odprti vogal mora biti seveda na zunanji strani zgoraj. Nato ta vogliCek malo zapognemo navzgor, stranska voglička pa nekoliko izpodganemo na spodnjo stran tako, da je zgiba od gorenjega vogala navzdol poševna. Za zapognjeni vogalcek vtaknemo cvetico.
SI, 4, Prtiček prepognemo črez pol nato še enkrat črez pol po širini, da dobimo velik kvadrat, katerega položimo predse tako, da je sredinski vogal obrnjen proti nam. Nato vzdignemo prtiček in ga prepognemo na spodnjo stran po diagonali (med obema stranskima vogaloma) tako, da pride sredinski vogal ■' pod odprtega in dobimo trikotnik. Sedaj zaganemo ves gorenji (odprti) vogal navzven, dvignemo prtiček in izpod-i ganemo stranska vogala na spodnjo stran drugega črez drugega. Za zapognjeni vogal zataknemo šopek.
SI. 5. Ptiček prepognemo enkrat po dolgem in počrez, da dobimo velik kvadrat, katerega položimo tako, da je sredinski vogal obrnjen proti nam. Nato zapognemo spodnji vogal navzgor do srede, istotako zapognemo tudi stranska vogala ter združimo v sredi vse tri tako kakor pri kvadratnem pisemskem ovitku. Nato preganemo prtiček še enkrat tako navzgor, da so združeni voglički skriti znotraj ravno ob spodnji stranici ter zapognemo ves svobodni zgornji vogal črez vse to, kakor bi hoteli zapreti pismo. Ob straneh zataknemo cvetke.
Cvetice se vobče jako lepo podajo mizi. Včasih so jih devali v visoke vaze; te so bile sicer praktične zato, ker so na mizi zavzemale malo prostora, dočim je treba za moderne nizke in široke vaze precej mesta; ali visoki šopki so zapirali gostom pogled na drugo stran mize. Danes postavljamo in polagamo na mizo le male cvetke. Večkrat jih niti ne vtikamo v vaze, nego jih kar položimo po prtii bodisi v obliki šopkov, venčkov ali prog. Zadnja nemška moda uvažuje celo svilene trakove, katere polagajo na mizo kot okrasek. Pozimi uporabljajo mesto svežih cvetic celo posušeno ali umet-
"stran 314.
ŽENSKI SVET Slev. 10.
LETNIK VI.
no cvetje, ali pa rastline v lončkih. Vendar se zdi, da zemlja ne spada na pogrnjeno mizo, kjer je mesito le za sveže utrgano cvetje. Nič, kar je na mizi starega, postanega, ponarejenega, ne vpliva blagodejno na tek. Lepša je priprosta smrekova vejica ali nežno peteršiljevo peresce nego bohotna umetna roža. Iz istega vzroka ne spadajo v jedilnico težke zavese, temne slike in tudi ne starinsko pohištvo, čeprav ga nekatere ljubiteljice narodne umetnosti tako rade razstavljajo baš v jedilnico. Jedilnica naj vzbuja misel na prircido, na svežost in zelenje, kjer je izvor naše hrane in zdravja; zate naj ne nalikuje etnograskemu (narodopisnemu) muzeju, v katerem je doma prošlost in romantika, kar pa tudi lahko prijetno in toplo vpliva na razpoloženje pri pogovoru in je zato prikladno za sprejemnico.
Na klopi, (t SrečkolKosouel.)
Na klopi v parku pod kostanji strmela v njihov sva koraki njih stas, poln vonjev pomladonjih, in najin smeh je bil j^renak.
Kot sloki trsi vitke šle so. se rahlo pozibavale, in kot za rožnato zaveso so grudi vztrepetavale.
Oči povešene so bile in pogled nekaj je tajil, ker čutil je te skrite sile, to strast, ki bi se je opil.
IZVESTI A
• •
• •
Po ženskem svetu.	na družin pa po 2 otroka. Torej je skoro
InrliiültB	=„ 4 J- -	i i .	družin, ki ne pomenijo za nada-
»aoreXn //mfv^ V R	P" ^«P'-l^ih univerzitet-
SÄstr.T.	S..""
teljicami m sotrudnicami lista so domače In- Američanke, V Ameriki so sestavili štati-
dijke, in sicer take, ki so povečini akadem-	stike o poklicih, katerim se ženske posve-
sko izobražene.	čajo. Pa se je dokazalo, da si najraje izbi-Đ..M I/" 1 stroke, ki se jim zde najprijetnei-
rofaTo v listali» f U T f^,- F"'	^^ "	^PrememL kaj'i
" tSe Izdajo n	° ■''p"'''	Američanka se enoličnosti in navajeno ti
teh izhaja še 6 časopisov za žene neru.skf & tT W t ■ P/^'	V
narodnosti. Letos se otvori v Leningradu lo a	Üt 'L"
za žene, ki se hočejo posvetiti novinarstvu hi^e '»v^?»^ ^ 1 '	f
■n poljudno vzgojnemu predavateljstvu.	kö ' - f"
__.-, , , „ ' :	KO. nauci se novega sporta, kupi druSo no-
Amenške poslanke v Kontfres«. Pri zad-	hištvo. Hoditi vedno po isti stez*^ pomeni to-
njih volitvah v narodno skupščino so bile iz-	liko kakor stati na mestu
kan'skr,t=,T T-*'' P^ pripadajo republi-	Ko se Američanka omoži, ne mara mir-
L ä t,„T"	družioskega življenja. Družina in Iju-
so b,h tudi poslane,, po smrt, soproga so	bežen ne smeta zavzeli vsega. Če si žeL
rtonm'ce'To k' 7f	zanimanja, imej manj zahtev
i.topn,ce so jako de avne ,n so predložile	Zato si Američanke izbirajo poklic ki , h
kongresu vaz,,e predloge g ede podpor po-	navdušuje in jim da neodvisnost kkteri se
Ijedelcem za ,zbol,šaE,e položaja tkalniškim	ne odpovedo, niti če se poroče z mi jar-
pcd,etn,kom, vojaškim invalidom in si.	darjem^ Zato ločitev v zakonu zanjo ne
Dopolavoro ienmunile se pri nas v Italiji	P""'™' "^^^line.
imenuje posebna organizacija deklet, ki so	A.mer,kanc. _,majo tudi glede pravičnosti
£rez dan zapOiSlene v službah, po delu pa se	"azore. Ce v Evropi kdo kaj zagreši,
■haiajo v društvenih proistorih, kjer imajo	'/P' življenje. Tam pa pravijo; Mi
priliko za nadaljnje izobraževanje, Fod okri-	Amer,kanci dajemo zločincem možnost, da
Ijcm te organizacije ~ podobna društva so	'« ^Pet dvignejo in začno življenje na no-
tudi za moške — so že ustanovili po nekate-	temelph. Kazen je kakor pečat na kriv-
nh tovarnah materinske sobe, dvorane za	-^.''azniio se posledica zločina zaključi
odpočitek, tečaje za higijeno, gospodinjstvo,	načenja novo življenje. Vse je samo
bolniško strežništvo, za ročna dela; prirejajo	^ t^m je tajnost pestrega življenja
tudi predavanja, sestanke ter zabavne in Amcnkancev. _
poučne zlete.
V načrtu imajo še mnogo koristnih na-	Higijena.
N, , - . " ^'anovanje.	„aj m,z,ca, da postavliaš nan)0 stvari, ki
na ogrskem z,v, 2 m,I,jona druž.n, od ka-	jih potrebuje bolnik. Ta;n naj bo zvonček,
-	I'"' "'rt milijona brez dece,	s katerim te bolnik kliče, in toplomer. Jako
iMotoi,lto Jih ima po eno dete, četrt milijo-	priporočljiva je tudi mala stenska omarica
STRAN 32ti.	ŽENSKI SVET štev. 11.	LETWIK VI.
za zdravila in obveze, Istotako naj bo v sobi	krvi sama vzpostavi krvno zvezo, ker bi pri
tudi poisoda za umivanje, vrč in vedro ter	tem ranjenec izgubil preveč krvi, kar je
nočna posoda. Cvetice napr-ivijo sicer pri-	lahko sanrtaonevarno.
jfctno lice v sobi, ali močno duhteče ne	K^j j® bolje, da imamo rano obvezano ali
smqo biti; ponoči pa sploh ne sme biti rož	„c? Pod vplivom zraka se rana celi ia
v sobi. Postelja naj ima žimnico iz žime, a	zdravi hitreje; tedaj bi bilo bolje, da je ne
ne iz volne. Slama ni priporočljiva, ker se	obvezujemo. Ali kdo nam jamči, da se odve-
pri postiljanju praši in se pri ležanju neena-	zana. rana ne okuži ali da se vsied sunka ali
komerno stlači. Večkrat moraš bolniku vi-	pritiska zopet ne odpre? Zato je vuekakor
s&ko podložiti pleča ali glavo, zato imej pri	^jol^e, da jo obvežemo.
roki dovolj blazin. Pokrit naj bo s presito	Obrazna masaža. Nekatere ženske imajo
odejo, katera mora biti podložena z rjuho,	g-ino utrujen obraz, v lice se jim zarežejo
da sc pere. Rjuhe naj bodo sploh obilne,	globoke gube, koža se povesi. Zalo si je dolge 2yi m, da se lahko zatlačijo od vseh
treba obraz večkrat osvežiti in si mišice o-
strani in se pod bolnikom ne zdrgnejo. Po	krepiti. To pa dosežemo s pravilnim drgnje-
zimi polagaj bolniku na noge še pernico,	n^ieni, s takozvano masažo, Ne smemo pa
Bolniška soba mora imeti velika okna, da	drgniti kože s suho roko, ker pri tem pre-
re lahko zrači, V bolnikovi sobi naj bo ve-	več trpi, nego jo je treba malo namastiti,
d:io najlepši red, vsako stvar spravi takoj na	y to svrho vzamemo nekoliko mandljevega
njeno mesto. Človek bi ne verjel, kako silno	„Jja^ vazelina ali kreme, kar je seveda naj-
sn nekatere osebe — posebno ženske —	boljše. Pa prav malo. To maščobo najprej
občutljive za nered, čeprav ga v zdravem	„ekoliko narahlo razdrgnemo po licu. Nato
slanju ne čislajo posebno.	položimo oba palca pod brado in rahlo pote-
Naj H gori pri bolniku luč po noči? Ce le	jamo s pomaščenimi prsti po licu in po čelu
more, naj bo v temi. Petrolejka, oljnata in	y poševni smeri od spodaj navzgor^dokler
plinova luč porabijo iz zraka kisik in pri	koža lahno ne pordeči. Potem si zopet nama-
razkrajanju širijo neprijeten vonj, zato je v	gjimo prste in potezamo s stegnjenimi prsti
taki sobi zrak pokvarjen. Edina svetiljka za	j,, vratu od zgoraj navzdol. — Amerikanke
bolniško sobo je električna žarnica, ki ne	jj ^^ jasa masirajo obraz z vročimi
pridi zraka.	obkladki, pri tem gube za nekaji časa izgi-
Naravno zdravljenje rane, Ce se vre-	nejo. Ali z obkladanjem je treba ravnati jtako
žemo v prst. začne rana takoj krvaveti in	previdno. Vzamemo prtiček, ga večkrat pre-
s tem je že narava sama začela svoje	pognemo po dolžini in potaknemo v vrelo
zdravljenje. Kri, ki teče. iz rane, izpere	vodo. Nato ga dobro ožmemo ter položimo
vso umazanost in vse škodljive snovi, ki so	^^ podbradek in na lica kolikor mogoče wo-
prišle v rano z nožem, s črepinjo ali s či-	jega. Ta obkladek se z roltami pritiska na
nierkoli smo se vrezali. Zato je najbolje^ da	obraz 2 do 3 minute; nato se vzame proč,
rano takoj malo pritisnemo od strani, d.-i	„j sparjeno lice pa se položi suh robec, da
močno zakrvavi, nato jo pa zatisnemo. Če ni	koža ohladi. Najbolje je, da delamo to
velika, jo zatisaemo kar s prstom, ki mora	J^že in po obkladku počivamo še četrt ure.
hiti seveda popolnoma čist, ali pa jo obve-	Obkladek očisti znojnice in osveži kožo. Isto-
žemo. Pri mali rani se ustavi kri sama od	tgko dobra je tudi kopel v sopari. Glavo dr-
sebe, na prerezu se kri sesede in strdi ter	jinio nad loncem vrele vode ter se pokri-
lakorekoč odprtino zamaši. Ta krvavi obro-	jemo z veliko ruto, da pri straneh para ne
nek čuva rano pred zunanjo nesnago in tudi	uhaja. Tudi ta kopel očisti in osveži lice, pred sunkom in udarcem, V notranjosti pa ta
strjeno kri zopet združi krvne žilice, ki so	Maforinc+j/n
se bile prej prerezale, in se tako napravijo	iricjici lliaiVU.
nove krvne cevke. Okoli rane koža pordi ali	Dojenčekova kopel. Na to mora mati mi-
celo oteče, ker se kri živahneje dovaja, da	sUti pravzaprav že' v nosečnosti. Saj je vse,
se čim brže tvorijo nove stanice, novo meso	karkoli stori dobrega v tem stanju, namenje-
in koža. Ko zraste nova kožica, odpade str-	no tudi koristi otroka. In če pazi in goji svo-
jeni krvni obronek: narava je dovršila svojo	je lastno zdravje, misli v prvi vrsti na dete,
zdravniško nalogo.	ki je tako odvisno od nje same. Noseča žena
Pri večjih ranah je seveda nevarnost večja	drugače,
in je treba iti k zdravniku, Ker je rana moč-	J kooeli^^ Voda ne_ sme b;ti mr-
no odprta, pride vanio več nesnage in stru-	P[=hladi; ckoro se bol, nevar-
penih snovi, zato se lahko okuži, kar imenu-	"f )e,prevroca kopel, ker se pn tem mater-
jemo gnojenje ali eelo zastrupitev krvi,	razdrazl m nastane lahko
Zdravnik mora torej rano razkužiti. Pri ve-	splav.
likem prerezu je prerezanih mnogo žil, bol-	V sedmem mesecu si mora žena že pripra-
nik ne sme čakati, da narava potom strjene	viti vse potrebno za do.jenčka. Lahko se jI
LETNIK VT.____2ENSKI SVET čtcv. 10._STRAN 317~
pripeti prerani porod in bi bila v največji mehkim milom, potem pa še prav previdno zadregi, če bi ne imela vsega pri roki. Med počeši s čistim glavnikom. Ko sc ti dete drugimi stv.axmi je treba pripraviti tudi ba- črez dan pomoči, ga samo obriši in preloži v njico, bodisi leiseno ali pločevinasto. Po vsaki Hste pleničke; kadar se pa umaže, öa omij.
'f	o.^i" "brisati. Ce ^.tota, spanje in materino mleko sS^älav-
Vo^ Sh^f	ni stebri dojenčkovega . zdravja. Nihče ne
Voda na, bo lopla 35» C; men ,o s toplom.-	j^t^t^ | ^ ljubeznijo
rom m ne z roko ky lu zanesljivo. Ce ,e previdnostjo, kakor mati, če je seUda dl
n	; S r	poučena. Res je, da i;na vsaka ženska
, pi-^hladna ^a dete; ce imas pa razgre- ^^	^^ ^jerimstvo in da zna
da kfu bi£ orev™T r^N	^ ^»^^i in otroku nekalco nagonsko
da k, bibd^ prevroča za otroka Nekatere	pomagati. Ali vendar je materinska Lved-
zenske ™en,o toploto vode s komolcem	pokopala že neštito otrok. Zato bi se
pa tudi to nas kbko vara. Za kopan,e si	„„.ala vsä.a noseča žena pravočasno pou!
pripravi sterilno bombazevmo (vato) ak ^sa,	e;,; ^ar se tiče nje same in otroka
umfvaJ^oZk T- '	Kako/hitro zazna žena v'sebi novo bitje ,e
r f	n\ena dolžnost, da se pripravi na novo žii- ^
žila.okopa.«, dete. Zraven si pogrni^dve	L^jtl^a ^r' "o t fn st^lUft^je pleme: spodnilo kvadratno m gornjo trikot-
no. Pod obe poloa povo,ček, da boš otro-	ko pritfeneš zdravo, pravkar okopano
^n'^r n/.r T-- pohabi na sipo,	dete, vse sveže v ličlca in ročice, vse v čisto
ako bi otroku kozica pordeči a še e ko	^^^jto, k prsim, kjer tako hlastno srka svoj
prepiha med kopanjem. Pozimi kopiji blizu	==
peči, tudi otrokovo perilo pogrej.	_ , , ,
Kako je treba držati otroka pri kopanju?	l\Uriinj.a..
Ko ga vzdiguješ, ga prkni z levo roko tako, Ocvrte riževe klobasice. V litru mleka, ki da mu podpreš piečka in glavico, z desno si ga malo osolila, skuhaj riž in kašo, visa-pa spodnji životek. V vodi mu istotako z kega polovico; lahko je tudi sam riž. Koliko levico podpitaj piečka in glavico, da se ne je treba vzeti vsakega, je odvisno od tega, udari ob tsteno, ker ima še mehko lobanjo, kako se nakuha. — Ko je kuhano, mora' Dobro je tudi, če pogrneš na dno čisto ple- biti zelo gosto; Ko se je shladilo, napravi za ničko, da ne leži na trdem, Z d&3nico mu prst debele klobasice, jih povaljaj v razte-najprej operi obrazček, pri tem rabi sterilno penem iajcu in drobtinah ter ocvri v raz-bombaževino ali mehko cun^iico. Še bolje je, beljeni masti. Pečene (ocvrte) potrosi s slad-da mu obrazA sploh ne umivaš v banjici, ne- korjem in daj tople na mizo. go šele po kopeli s prevreto in ohlajeno vo- Zrezki se imenujejo mesne rezine, ki jih do, ki jo imaš pripravljeno v drugi posodi, navadno pripravimo prav na hitro. Za zrez-To pa zato, ker je lice najbolj občutljivo za ke vzamemo meso brez kosti in brez žil. Ko-okuženje z neči'Sto vodo. Pri umivanju do- žice odstranimo, drugače meso zakrkne in jenčka postopaj tako kakor pri odraslem otrdi. Zrezke priporočajo zdravniki posebno človeku: najpreji operi oči v tem, da narahlo slabokrvnim osebam; na hitro pečeno meso pogrneš s cunjico od noska v spodnjem lo- obdrži namreč v sebi vse one snovi, ki se ku proti sencem, nato nosek, usta, lička in drugače pri dolgem kuhanju in pečenju uni-ušesca, naposled še glavico in vratek. Sedaj čijo. Ker so zrezki hi-tro pripravljeni, so prav šele životek; pod pazduho, prsa, trebušek, pripravna jed za take prilike, ko moramo med nožicami in stopalca. Ko je dete dovolj «kuhati; kosilo v naglici, močno, ga obrni, da mu izmiješ še hrbtiček Goveji zrezek potolčemo na plohu in na-in križec. Bodi urna in drži otroka vedno pod solimo; če ni za otroke, tudi popramo, nato vodo, da se ne bo prehladi). Prve tedne naj povaljamo malo v moki in hitro spečemo na bo v vodi 3—5 minut, pozneje lahko tudi vroči maisti aH olju. Lahko serviramo kar ta-dalj. Potem ga vzemi iz kadice in ga položi ke, le da jih polijemo nekoliko s to mastjo, na pripravljeno veliko brisačo ali mehko 'boljši so, če jih opečene denemo na topel rjuho. Dobro ga zavij in izbriši; najprej se- krožnik, na masti pa zarumenimo drobno veda zopet glavico. Obleci ga in povii v ple- zrezano čebulo, dodamo žlico kisa ter zali-ničke. Če ima pod bradico, pod pazduho ali jemo nekoliko z juho. Če je nimamo, tudi z med nožicami razdraženo kožico, ga posuj vodo. Tej omaki primešamo še paradižniko-s pr^škoTO. Nekateri dojenčki imajo na gla- vega. soka ali konserve, dobro premešamo, vici dolgo časa teme. Dobro je. da ga nama- zopet denemo vanjo zrezek in še malo po-žeš zvečer z oljem, pri kopanju ga umivaj z kuhamo, Zrezek s to omako je jako okusen.
STEA.N .318._ŽENSKI SVET stev. 10. " LETNIK VI
Amerikanci delajo zrezke še hitreje, Na raz-	Marmelada iz grozdja. Vzemi VA kg ja- •
beljeno mast vržejo na tanke rezine zre-	god od črnega ali kateregakoli sladkegä
zano čebulo. Ko se čebula omehča — zaru-	grozdja ter ga prav naglo pokuhaj. Potem ga
meneti še ne sme — jo z vilicami odrinejo k	pretlači. Dodaj tej mezgi malo manj kot
strani in vržejo na mast posoljeni zrezek	/> kg sladkorjia in Še nekoliko kuha),
(brez moke). Prav hitro ga zapečejo na obeh	—^
straneh in takoj servirajo. Navadno ga spe-	GOSPOditliStVO*
čejo tako malo, da je v sredi Še krvav.	^
Prigrizek k čaju. Zamesi testo iz % kg	Vsakdanja navodila ženi: Naj se ti pri za-
moke, 10 dkg ma^sla, 6 žlic mleka in 1 ru-	jutreku in pri obedu ne pozna na mizi, da
menjaka; posoli in dodaj še malo pecivnega	si poročena že nekaj let.
praška. Dobro ugnetaj. Potem zvaljaj t&sto	Ne posedaj pri zajutreku celo večnost —
v paličice, za prst debele in dolge, pomaži	pa tudi ne zajutrkuj s šalico v roki.
•,'h z rumenjakom, potrosi s soljo ali kumi-	Na svetu je toliko prijetnih isnovi za po-
no, ali z makom, lahko tudi z zrnatim slad-	govor — zakaj pripoveduješ svojemu možu
korjem, s cimetom ali čokolado. Temu pe-	e o domačih neprijetnostih?
civu daš lahko tudi obliko štručke ali pre-	Ni neobhodno potrebno, da se vrsi do-
;l:ce, a najlepše so le palčke.	aače življenje baš v halji in copatih!
Fino sladKo krhko testo. Presej y, kg fine	Kadar se žena neha oblačiti za svojega
moke na desko. Položi nanjo 10 dkg pres-	moža, pa jo začne mož primerjati z dru-
nega masla. Pokrij maslo z enim delom pre-	gimi.
scjane moke. Razvaljaj moko in maslo, da s^	Kake ravnamo s palmo? Palmo, ki je
spriime v listke. Razdrobi te listke z rokami	naša najlepša sobna rastlina, podstavimo na
naglo v kašo. Spravi te drobtine na kup. Na-	svetel in zračen prostor. V poletnem času
redi v sredo luknjo. Vanj,o daj 10 dkg pres«-	jo je treba mnogo zalirvatl, toda le z vodo,
janega sladkorja, 3 rumenjake, M kozarca	ki je že par ur stala v posodi. Od meseca
mrzle vode in ščepek soli. Stepi to zmes ne-	novembra do februarja pa rastlina počiva,
koliko z nožem in privzemaj" po malem ma-	Zalivamo jo le malo. Spomladi palmo pre-
slene drobtine. Ko j.e vse zmešano in glad-	sadimo vaako drugo leto, in sicer vsakikrat
ko, pregneti 2—3 krat z dlanjo. Počiva naf	v večjo po/sodo, V poletnih mesecih damo
najmanj ^ ure, lahko pa tudi več. Dobro	palmo «na letovišče», t. j. postavimo jo v
spočito testo je mnogo boljše.	posodi na vrt, najbolje pod drevo, — Zemlja
Za krhko testo mora biti maslo trdo. Zato	Iprstj za palme na^ bo bolj peščena; na dnu
ga poleti položi pred uporabo v prav mrzlo	posode jo pomešamo z drobnimi črepinjami,
vodo. Tudi tvoje roke morajo biti suhe in	da voda ne zastaja v posodi in korenine ne
hladne. Krhko testo udelaj naglo, prijemlji	gaijejo. — Kadar palmo presajamo, ji je
ga čim manj.e z rokami. Gotovo mora biti v	treba odstraniti vse pokvarjene in nagnite
10 minutah. Pri vsakem testu je važno, da	korenine.
presejeS moko in sladkor, ker postane bolj	Madeži v zrcalu- Madeži v zrcalu ne narahlo. Za pecivo iz krhkega testa običajno	stanejo le od vlage, ampak tudi od tega. če ne maži pekača, ker je samo zadosti mast-	ie steklo z živim srebrom slabo amalgami-no. Peci ga v precej vroči pečici. Če je pečica	rano, V tem primeru se da ogledalo rešiti premalo vroča, s« iz testa pocedi maslo, pe-	ri tem, da ga izročiš takoj tovarni za ogle-civo postane neznatno in suho,	dala, ki steklo znova amalgamira.. Rešitev • («Iz francoske mesčanskc kuhinje»),	pa je mogoča le tedaj, če ni steklo vsled ne-Jabolčne tortice. Izreži iz krhkega testa	snage že oslepelo. Na oslepelo steklo se ne okrogle krpice. Iz polovice krpic izreži z	, da napraviti čisto ogledalo. Steklo oslepi, manjšim obodom zopet manjše krpice, da ti	-e dolgo časa ni bilo .snaženo, kar se na ostane kolobar. Manjše okrogle krpice in	zadnji strani le čestokrat zgodi. Tako preide druge ostanke testa narahlo naglo zgneti,	esnaga v steklo in se v steklo popolnoma razvaljaj in uporabljaj dalje. Končno moraš	zajeda, kar ima za posledico oslepelost šipe. imeti enako število večjih krpic in kdlobar-	Steklo ima namreč luknjice, katerih .s pro-jev. Namazi krpice z beljakom in položi na	slim očesom ne vidimo in te vsrkajo prah vsako 1 kolobar. Položi te tortice na pekač	tako močno, da se ne da več osnažiti šipa. in jih pomaži z mlekom. Peci jih v vroči pe-	Le poglejte v kleti oslepele šipe na oknu. čici približno K ure. Ostati morajo svetloru-	Taka zrcala z oslepelim steklom so uničena, mene. (Iz francoske meščanske kuhinje»).	To mi je povedal pred kratkim neki to-Medtem si skuhala gosto čezano. Pridcni	varnar za zrcala. Dejal je, da se vrfednost ii. 34 pesti opranih rozin in 1—2 žlici ruma,	ogledala preračuna po vrednosti šipe in ka-Razreži par olupljenih mandljev na tanke re-	kovosti stekla, amalgamiranjie samo ni tako zine in jih malo opraži. Daj v vsako pečeno	drago. Zrcala čistimo vedno z mrzlo, čisto tortico kupček čežane in zapiči vanjo mand-	vodo in z mehko krpo, ki steklu ne škodu-Ijcve rezine. Serviraj vroče ali mrzlo,	je. Če prevažamo pri selitvi omaro z ogle-
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 10.	STRAN 319.
I -I D	— ^ —^^^v i^Kj- piiia jc	m vse le uniccno. ökoda
kvari o, Pozornost m navzočnost gospodinje lepega, sadja! Jaz sem videla nekoč tako po-potrebna bo , nego zavarovanje.	vodenj! Drugi važen moment za sušenie je
.Jrnl.t	rr?'	popolnoma ohladiti v
drZ;»!	svetil,ke kljub temu peči. Tako sadje, ki ni bilo zadostno ohla-
lepo svetel, primeša] vsakemu, litru petrolo- jeno v peči, postane plesnjivo. In tretje, ka-
"vü'^^T- ''T'	da mora posušeno ohia-
f, ^LoH 1 ''i '	® dni na ^uhem, zračnem v;tmem
vh/' f ""'i''''" P"-	ležati, da izhlapi. Pridno ga obra-
nh ^ "" v-'"!'''	^ Naj ne leži na kupu, ampak
^^ ™ Pla^^om. - zreš ali opustiš, se bodo zaredile v suhem k.r väl	1 -^"u' r" i-''	Sadifi, ki je šele začelo ples-
f .	''"'•o	.s tem, da ga znova presušiš
U Ako	Pf	in na suhem. Zadnje je shramba.
, „P^nl.	't f	P'am'^" V stare suhe sode ga natlači, tu se najboljše
s peplom, k. ga hitro pogasi. Ako nimaš drži. Klet mora biti suha, zračna. Tudi v pepela, pa vrzi na plamen kako plahto, r,u- vežah se dobro drži, le glej, da miši ne ho al. vehko cun,o, da ne more zrak do pridejo zraven ali pa mačke. Potrosi zadnjo ogn a m se zato zaduši.	pU^t,	let%ripraviš, z žaganjem ali
Sten) za svetiljko. Nov stenj namoči v peskom. Tako boš imela čez pet let še močnem vmskem kisu in ga dobro presuši, popolnoma dobro sadje. Tudi v zabojih ali preden ga vtakneš v svetiljko. Svetiljka bo v pletenih košarah se drži ta suhljad. O go-gorela s svetlim plamenom, se .le bo kadila bah velja isto kot o sađiu,Dokler suhe gobe in duh po petrolejki se bo izgubil.	ne šume pri pretresanju, niso dovolj suhe.
O sušenju sadja in gob. V dobrih letinah. Take gobe splesnijo. ko ie ^dja dovolj, se lahko poskrbi za slabe Medtem ko je sadje boljše najprvo sušiti , čase. Posušeno sadje je za bolnika dobro, počasi na peči in potem šele na solncu, se ko inia hudo žejo, je lahko prebavno, v kuhi «obe suše hitro najprvo na vročem solncu uporabno m ni stroškov s sušenjem, te na- i-, potem šele na peči. Solnce pomori kal redis cek sode mošta, je veliko stroškov s zalege črvov, ki se že v par urah razvijejo sodi, z delavci, davek od prodaje, v dobri / gobah, četudi za sušenje na tanke lističe letini je cena nizka, drži se pa mošt težko narezanih, V sadju pa počasno sušenje obali ce se drži, je večna skrb, da se ne skisa. drži dober okus, prenaglo sušenje pa nekako Kako kmeta žalosti, ko ima od v.sega truda požje ,ajomatičen okus. Srčka ne reži od naposled sam kis in še tega ne more pro- sadja, ker je dober, a če ga porežeš, ga podati. Ce znaš sadje sušiti, si na boljšem. Do- suši v posebni partiji, da bo za čaj. Gobe bro presušeno sadje se drži 3 do štiri leta in in sadje se drži tudi pod streho v vreči, ki to ]e najmanj, trajati mora pet let, ne da je naj visi tako, da miši ne pridejo blizu, Pre-slabse, m se če bi se hotelo kvariti, ga zo- den gobe rabiš, namakaj jih čez noč v slani pet na preprost način rešiš..	vodi. Tako lepo narastejo. Vodo odlij in jih
±-rvo )e, da vse delo opraviš sama z otro- Dopari pred kuho in zopet odlij ta krop; tako ki V dolgih jesenskih večerih naj režejo bodo izvrstne — kot sveže.	M Z
krhlje. Celo pozimi je tudi še čas za to;
Lahko sadje v krhljih olupiš, olupke posebej	O 1606111 VedefliU
presušiš ali pa vse skupaj narežeš. Vsak sad	v ■ -
lepo obriši s cunjo in sortiraj. Kisla jabolka	Namizje.
skupaj, sladka posebej. To je zelo važno.	(Nadaljevanje.)
Ne le zaradi poznejše uporabe, ampak za- Mineralna voda se toči v originalnih
radi zaloge, ker vse sadje ni enako trpežno, steklenicah.
Ce se eno kvari, se tudi drugi sad, ki je še Kadar točijo vino sluge, morajo gostu do-zdra.v, pokvari ravno tako kot pri svežem tično vino razločno imenovati, sadju. Poletno sadje
ise posuši na solncu in Preden se vino toči, mora biti pravilno na zraku oziroma na močnem vetru. Dobro temperirano. Belo vino mora biti mrzlo, do-Sa ■'sekakor preje v peči ali na peči, čim je rdeče vino okusnejše, če ni pre-V šledilnikovi cevi ali na štedilniku presu- hladno.
SIS. Za sušenje so dobre črešnje, hruške, Servijeta zložena v pokončni trikot in ko-kutne, slive m češplje, primele in mirabele, šček kruha ležita na vsakem krožniku, renklode, celo tudi breskve, ki so za bolnike Pri slavnostnih obedih je za vsakega zelo dobre. Pri sušenju narede gospodinje gosta nastavljen tiskan jedilni list in še en
STKAN 32ü.	2BNSKI SVET £tev. 10.	LETNIK \ I.
listek z imenom gosta, ki določa njegov	Kadar se povabljencem servira pri več
prostor.	mizah, so za odlične goste' določene vedno
Jedilni list se prej ne čita, dokler ne	od vrat najoddaljenejše mize,
posedejo gostje okrog mize.	Oženjen gospod ima vedno prednost pred
Pri intimnih obedih nakaže prostore go-	j® {f
spodinja, vsakemu gostu posebej. Jeditoe ""'''ko ima od dveh sester prednost on.oze-lisie dobe samo dame, ali pa je en sam	vdova ima prednost pred neporo-
jedilni list, ki cirkulira od gosta do gosta,	'"'p"" , . ,.
' ' ^ '	Pn večerji, ki je pripravljena na čast no-
Razdelitev prostorov,	voporočenemu paru, se častni prostor odka-
Gospodar in gospodinja si sedita nasproti,	že tema dvema, ako nista v spremstvu svo-
na obeh koncih mize.	i'h starišev, katerim gre drugače časten
Gospodinja sedi na tistem koncu mize, s	. , ... . ,
katerega ima razgled na vhod, kjer sluge in	P" slavnostnih prireditvah Eav-
posli donašajo jedila. • Na ta način lahko	fl"» P^ f .»^lemoma tu, se |im
Ldzoruje red obeda in z diskretnimi znaki	trajnem koneu mize, v
opozarja služinčad.	družinskega dana, ki hkrati nad-
Častni prostori so za gospode na d^ni in ^ko je gostiteljica vdova, predseduje njej levi oh gospodinji, za dame na desni m levi „asproti njena mati ali najstarejša sorod-
ob gospodarju.	niča ali prijateljica. V nasprotnem slučaju
Najstarejši dami gre prostor na desni ob	pa, kadar je gostitelj vdovec, njegova mati.
^spodarju. Če so starejše dame bolj fami-	sestra, sorodnica ali najstarejša dama.
lijarne, se lahko odkaže častni prostor tuji	Dve stari gospodični ali dve sestri, ki
mlajši dami, kateri na čast se je morebiti	stanujeta skupaj, zavzameta od gospodarja
priredil večer.	in gospodinje nasprotne pro&tore.
Oče in mati gospodarja ali gospodinje, ki	Pri obedih samo za gospode so udeležniki
sta navzoča med povabljenci, odstopita svoja	porazdeljeni po činih in ne po starosti,
častna prostora gostom.	Sprejemanje gostov
Gospodinja odkaze prostor na svoji desni	^ , ,, '.,..' f . ,,
vedno osebi, kateri na čast se je .priredil	Povabljenci prihajajo h gostitelju uekai
večer, na svoji levi pa najstarejšemu gostu,	^""lut pred določeno uro. Pozneje pnhajati
Poleg gostov, sedečih na častnem sedežu,	ILrÄ'nosfo'dtn'I-S'Slno.tr se odkazeio proston drugim po sta-	pravočasno, da gostitelje ro^i ah po simpa iji m prijateljstvu, ne	^^a.avii in ^rašaš po njih razpoloženju, in ^ede na zasluge aU Cme Paziti se mora,	kakor da si prišel samo da se porazdelijo gos je tako, da se omogo-	_ !j, ■ j^^točnost nevljud-č. živahna konverzacija. Nerodno je, ce se-	^^^^ J gostitelju in gostom, dita skupai dva tuia si gosta, Uvazujejo se	^ *=• . , ^ značaji in različni okusi	Gostitelii mora)o biti ves cas navzoči v ,, ., , . . . 11 !■ v . 1 1 M	salonu, da pozdravljalo in sprejema p eos-te, Marsikateri gost je slabe vo je, ce je dobd	^^ ^^ pod nobeno pretvezo od-neprlmeren prostor. Zato )e treba pri raz-	^^to morajo vse potrebno ukreniti dditvi sedežev dobro premisliti m vse okol-	^^^ prihodom gostov, da so nato tem na nosti uvazeva I. Ne zabi, da ,e namen ve-	.^zpolago in skrbe za njih razvedrilo, cermh prireditev živahno m animirano razpoloženje in zabava. Gospodinja odkaže	***
dvema zakonskima paroma enake starosti	Pri oficielnih slavnostnih prireditvah dobi
prostore tako: Ženi svojega desnega soseda	vsak goßpod ob prihodu od sluge malo kar-
levi prostor pri gospodarju, medtem ko sedi	na kateri je vtisnjeno ime one dame, ka-
žena levega soseda gospodinje na desni	tero naj on popelje k mizi. Na pr.
''"rjj^ wTmäkih kot ženskih, sede mlajši	Gospod Pretnar naj izvoli spremljati
gospodje skupaj. Mlade gospodične tudi niso	-^adnikovo.
vedno porazdeljene med gospode. .	Gospodar predstavlja moške goste m jira
Će so mize postavljene pravokotno ali v	določa damo, če niso bili že prej po karti od
obliki podkve, se prostori na konceb od-	sluge obveščeni. Naloga gospodarja je tudi.
kažejo najmlajšim gostom ali starišem go^sti-	da pospešuje in olajšuje med povabljenci
teljev,	konverzacijo med obedom in izrablja vsako
Čim oddaljenejše so Hilze od vrat, tem-	priliko, da pridejo povabljenci v prijeten
bolj so prikladne za odličnejše goste, .	kontakt. (Dalje pcih.)
Perilno blago za daniske in
^□□□□BnGaanoaanaaDanaoaaaaaanonaoaaD c'	~	^
GRADSKA ŠTEDJONICA Ljubljana - Prešernova ulica
Tilefon 16, — Ustanovljena I. tSId - P&šlfil üak T9.S».
Stnje Tlolenega deauja nad 3» milijonov dinarjev. - «teaj« 1 vlolenega denarja nad 12M milijonov krön.
Sprejema vloge na hranilne knjižice iakor fudi na tekoči račrai, in sicer proli najiigodnejšemu obres<oTan}n. Hranilnica plačuje zlüii za vloge prot dogovoijeni odpovedi v tekočem račnnu hajviSJe mogoče obresti. - lamsivo za vseivtgge in obresti, tudi tekočega računa. Je večje kot kjerkoli dnigodi ker jamči zanje poleg lastnega premoženja še raesio LjuWjana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi lega nalagajo pri njej sodišča denar j nedoietnth, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar.	]
Nail rojaki v Ameriki nalagajo svoje prthranke najveC v naši j hranilnici, ker Je denar tu popolnoma varen.	j
nbsamDmüariDääodäaüüüüüdüäaaPOPütabP
ecnto cerjrsnt» cob la iiosta. — Poiiaina plažana v g.otoybii.
UNDERWOOD
PORTABLE
v*v '
Neobhodno potieben v vsaki htil. Nfljboljll spremljevalec na poto-«njo, zelo prakliEcn v vlaka In na patniku. Opremljen s tipkami za slevensko pisavo. Tehfa Milino in stane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko iz-viStije uto delo. Zahtevajte ponudbo s ceniki. Plaiiine olaJSive.
C. A. NOHOVICH. Trst
VIA MAZZINI 17
ordinira
dopoldne v POSTOJNI
v Kutinovi hiši popoldne v ŠT. PETRU na Krasu pri Kutinu.

Cevljarnica Forcessin
TMT
HNami n mdnircM r»U«t « Ceiinl i „(Slplain» <1 gm »nalt"
«■ «■••pp* Caprln ilev. S pri S«. Jak*bu
TMT
K4er ȣc ebitvsie eno * yendn lepo bs pomislil malo, ne knail kar na slepo
In Sel bo k »FOKCESSINa*. ki T Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljäe Čevlje daja
KNJIGARNA-PAPIRNICA IN KNJIGOVEZNICA
STOKA - TRST
VIA MILANO ŠTEV. 57.
uiporoča sTojo bogato izbiro pisarniških in Šolskih polrabižin, valiko s^afogo pisemskaga papirja, razglednic, spominskih knjig i«. - I™ » Ioni **anö vse najnovejäe slovenske leposlovne in druge knjige. VELIM IZBIRA MOLITVENIKOV. — IivrSuje vsakdvrstn« knjlgoveika dela.
Pismena naroiila Izvršuje ločno', zato se priporoča cenjenim ojjemaleem z dežel«.
..................I....................I....................................