Ptuj, 22t junija 1956 Letnik IX Glasilo SZDL ptujskega okraja — ITpcava in urednL^tvo Ptuj. Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure- jaje uredniški odbor — Odgovorm tirednik Janez. Petrovič — Rokopisov ne vračamo —• Ti^a Mariborska tiskarna —• Cena K) din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev 4. JULIJ - PRAZNIH VSTAJE jugoslovanskih narodov Tfe dni je Zveaaia ljudska skupščina sprejela zakon, s ka- terim je proglašen 4, juKj, kot dan vstaje jugosiov^tskih naro- dov, za državni poaznik. Na zadnjem kongresu Zweze borcev je bil sprejet sklep, da se 4. julij proglasi za Dan bor- ca v spomin na zgodovinski sklep Centralnega komiteja ko- mimistične partije Jugoslavije o 2ačetku vstaje jugoslovanskih naiodov. Do tega zgodovinskega sklepa Centralnega komiteja ni prišlo slučajno. Ko je ram- reč vodstvo KPJ s tovarišem Titom na čelu spoznalo zločin- sko in izdajalsko politiko poli- tičnih in državnih voditeljev stare Jugoslavije, je začelo pri- pravljati svc^ člane in preko njfli vse napredne tjudi, pred- vsem pa delavski razred, na nevarnost fašizma. Tako je bil pri Centralnem komiteju formi- ran poseben vojni komite, mla- dini je bila dana dir^ctiva, naj se viri v orožju itd. Po napadu fašističnih sil na Jugoslavijo je KPJ t^oj pozvala svoje člane, naj se kot prostovoljci vključi- jo v enote Jugoslovanske ar- made Ko pa je ta zaradi izda- jalstva in nesposobnosti voja- škega vodstva kapitulirala, so komunisti dobili nalog, naj zi)i- rajo orožje, ki jim bo potrebno v borbi proti fašističnim okupa- torjem, 22. jimija 1941 so Hitler- jeve fašistične horde napadle Sovjetsko zvezo. Centralni ko- mite KPJ se ]e takoj sestal in formiral vojaško vodstvo z imenom »Glavni štab narodno- osvobodilnih pjartizan^ih odre- dov Jugoslavije«. Tov Tito — sekretar Partije, je pt^ial vr- hovni vojni komandant. Cen- tralni komite je t* tej prilož- nosti izdal proglas, v katerem beremo med drugim tudi tole: »Vi, ki ječite pod okupatorsko peto, vi vsi, ki ljubite svobodo in neodvisnost, ki nočete faši- stičnega suženjstva — vedite, da je prišla ura borbe za vaše osvobojenje izpod fašističnega osvajalca. Zato prispevajte svoj delež v borbi za svojo svobodo pod vodstv in neodvisnost. Od te borbe je odvisna vaša prihod- nost in prihodnost vaših otrok. Ce ljubite svojo svobodo in ne- odvisnost, če nočete biti tuji sužnji, če se hočete osvoboditi fašističnega suženjstva, tedaj pomagajte z vsemi sredstvi pra- vičnemu boju.« Pozivu Central- nega komiteja KPJ od 4. julija so se jugoslovanski narodi od- zvali, tako da se' je začela sploš- na ljudska vstaja v Srbiji že 7. julija, v Cmi gori 13., v Slove- niji 22., na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini pa 27. julija. Za- radi posebnih razmer se je upor v Makedoniji začel kasneje. Organizacije Zveze borcev so sprejele sklep o proglasitvi 4. julija za Dan borca, to je za praznik Zveze borcev, z velikim zadovoljstvom. Ta dan jim po- meni pregled njihovega oprav- ljenega dela, biti jim mora podbuda za novo aktivnost. Za- to bodo tudi v našem okraju organizacije Zveze borcev 4. julij praznovale svečano. Na predvečer bodo po naših gričih goreli kresovi, borci bodo obi- skovali partizanske družine, pripovedovali otrokom zgodbe iz partizanskega življenja, pri- redili bodo slavnostne akade- mije, kurili taborne ognje in podobno. Ko letos prvič praznujemo 4. julij kot borbeni praznik vseh jugoslovanskih narodov, bo Centralni odbor Zveze borcev izkazal javno priznanje neka- terim najboljšim organizacijam Zveze borcev in njihovemu članstvu za doslej opravljeno delo. Ta priznanja naj bodo na- daljnja izpodbuda pri izvrševa- nju vseh nalog, ki so jih orga- nizacije Zveze borcev sprejele. Naj živi 4. julij ~ dan borca, praznik vstaje jugoslovanskih narodov! SPOZNAJMO NASE OBCINE — DANES LESJF nčilOiOliiVSZDL 2e v iM^jšnji številki našega časopisa smo poročali o akciji za zbiranje novih članov Socia- listične zveze. Te dni zaključu- jejo poslednje osnovne organi- zacije to štec*:o pripravljeno akcijo. Vsi (^činski oet mesecev lanskega leta povečala za 6 krat. V t«n ob- dobju je bilo nekopanega 446 vagonov premoga, s čimer je letni prolzrvodni plan realiziran že 55 odst. Povečanje proizvod- nje je ▼ glavnem rezultat ugod- nejših odkopnih polj in pove- čanega števila zaposlenih, med- tem ko se proizvodnost dela ni povečala Proizvodnja glinice in alxxminija je v petih mesecih komaj dosfegla larujkoletno ra- ven, ker je bila meseca febru- arja in marca prekinjena zara- di odvzema električne energije. Opekarni Ormož in Zabjak sta obseg proizvodnje povečali, ker sta na sezone bili bolje pri- pravljeni kalcor prejšnja leta. Obseg proizvodnje še nista izravnali z lanskoletnim nivo- jem živilska in tekstilna indu- strija. Tekstilna industrija je v petih mesecih kcmaj dosegla 67 odst. lanskoletnega obsega, živilska, predelovalna industri- ja p>a le 86 odst. v proizvodnji bombažnih tkanin in kcsifekci- je zaostaja tudi realizacija pro- izvodov, kar resno ogroža izpol- nitev plan^ih nalog. Skupni rezultati industrijske proizvodnje kljub povečanju v nekaterih panogah niso povsem zadovoljivi, zlasti če upo3,teva- mo, da se je število z^jo^enih v meseca maju povečalo v pri- merjavi z majem lanskega leta za 12 odst. O tej sittKiciji je občinski ljudski odbor razpravljal 27. junija 1956 s predstavniki go- spodarskih organizacij, ki so izjavili, da bodo z izboljšano or- ganizacijo dela v prihodnjih mesecih nadoknadili zaostanke v proizvodnji. Zaradi tega bodo v nekaterih gospodarskih orga- nizacijah spremenili plan let- nih dopustov in ga prilagodili potrebam proizvodnje, tako da bo zajamčena potrebna dinami- ka in realizacija dohodkov. Nizka realizacija dohodkov v gospodarskih organizacijah po- vzroča motnje tudi v izvrševa- nju družbenih funkcij občin- skih ljudskih odborov in okra- ja. Zato je bilo na konferenci predstavnikov občin, ki sta jo pred nelcaj dnevi vodila pred- sednik in podpredsednik okra- ja, sklenjeno, da bo pri pobira- nju proračunskih dohodkov več doslednosti kakor v dosedanjih mesecih. Na konferenci so ugo- tovili, da je bil v petih mesecih plan dohodkov izpolnjen le 49 odst. oziroma letni plan le 22 odst. Na izredno nizko izvršitev plana dohodkov odločilno vpli- va tudi neredno plačevanje davčnih obveznosti zasebnega sektorja. Neredno plačevanje družbenih obveznosti pa je v veliki meri posledica neekspeditivnosti fi- nančnega kadra na činah in slaba zasedba. Občine so šele v teh dneh sporočile zavezancem odmero taks. Odloki o promet- nem davku še niso sprejeti, ob- činska doklada še ni razpisana. Vsi ti ukrepi so zakasnili in povzročajo zamudo v priteka- nju dohodkov Zaradi tega bodo mcMrale občine takoj v začetku julija najodločneje reševati nakazana vprašanja in zagoto- viti sredstva za normalno po- slovanje in izvrševanje pro- svetnih, zdravstvenih in dru{ph služb. Neizpolnjevanje proii:vodno- finančnih pianov in neredno pobiranje dohodkov od prebi- valstva, sta pojav, ki deloma kažeta tudi na to, da nekateri odgovorni strokovni in vodilni kadri v podjetjih in občinah niso dojeli vsebine naših smo- trov, ki so postavljeni z druž- benimi plani za leto 1956. Brez- brižen odnos do povečane sto- rilnosti in nedoslednosti v iz- vajanju gospodarskih ukrepov sta naj resnejši oviri v borbi za stabilizacijo našega gospodar- stva in zboljšanje družbenega standarda delovnih ljudi. Zato je konferenca predsednikov ob- čin praviliK) sklenila, da je po- trebno gospodarske naloge po- novno p>ojasniti vsem činite- Ijem, ki so odgo'v'omi za izvr- šitev plana. ng Zvečer 3. jufija bo v Ptuju proslava vstaje jugoslo- vanskih narodov Oede mi zakon o razglasitvi 4. julija za praznik vstaje ju- goslovanskih narodov na zad- n.tem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, je sklenil Mestni odhfflT ZSNOV Ptuj, da bo v Pti^ na predvečer Praznika vstaje jugoslovanskih narodov, 3. jolija 1956, ob 19,30, v Ptuju na Trgu mladinskih delovnih brigad zbirališče ljudstva, na- kar bo odšla povorka z godbo v Ljudski vrt, kjer bo kratek pro- gram z govortMn sekretarja okr. oadalski tečaj. Ptejski Aeroklub torej ne- umorno ustvarja nove kadre za naše civilno in vojno letalstvo. SPOZNAJMO NAŠE OBČINE: PBiHODNJiC ORMOŽ (ffiCiNSKI (MDBOR ZVEZE BORCEV NOV OBCINE BOKL. vas vabi v nedeljo, dne 8. julija 1956, na grad BORL, kier bo veliko zborovonle BIVŠIH INTERNIRANCEV V spomin na dni trpljenja bo odkrita tudi SPOMINSKA PLOSCA SPORED PRIREDITVE: Sobota, 7. jnlija zvečer: taborni ogenj Nedelja, 8. julija: ob 5. uri budnjca od 8. do 12. ure obisk raznih krajev, kjer so zaporniki defeli ob 15. uri odkritje pk)šče po odkritju koncKt partrzarrskih pesmi Po sporedu LJUDSKO RAJANJE Za pre^ro^. udeležencev iz Ptuja in od vlakov iz Moekanjc bodo skrbeli avtobusi OBC3NSKI ODBOR ZB NOV BORL 2_ PTUJ. 29. JUNIJA 1956 (lomieiji niiroiliic;!vilio9lii;ii Mi V ptujskem okraju Da se je ljudstvo ptujskega okraja pridružilo veličastni bor- bi za osvoboditev izpod jarmov fašistične okupacije, je velika 25asluga najnaprednejših, najpo- gumnejših in najsposobnejših sinov na.i^ega naroda, ki so od- Heroj Jože Lacko igrali vodilno vlogo v narodno- osvobodilni borbi ptujskega okraja. Takoj po 8. aprilu leta 1941, ko so k nam vkorakale hitler- jeve horde, so vsi tisti, ki so sklenili posvetiti svoje življenj- ske sile za izboljšanje živ^ Ijenjskih pogojev delavskega razreda, stopili v odporniške vrste proti okupatorju. Ko se je 27, aprila osnovala v Ljubljani Osvobodilna fronta Slovenske- ga naroda, so Ijudsld predstav- niki v ptujskem okraju na se- stankih sklenili, da bodo naše ljudstvo povedli v borbo za Osvobodilna fronta slovenske- V2»ri voditeljev in ljubezen do donK)\^ine, so bili tisti vzroki, ki so ljudstvo ptujskega okraja že 1. 1941 strnili posebno v neka- terih krajih okoli OF. Kateri kraji so se leta 1941 posebno iz- kazali v borbi za svobodo? Ra- vno tisti, kjer so ljudstvo vo- dili smeli in požrtvovalni orga- nizatorji OF. V okolici Ptuja so se leta 1^1 iz dneva v dan krepile vrste OF pod vodstvom članov KP, od katerih nam je v posebno svet- lem spominu lik narodnega he- roja Jožeta Lacka, kmeta iz Nove vasi pri Ptuju. Na njego- vem domu so se na sestanku junija meseca določile naloge OP, katere so pomenile pripra- ve na oboroženi upor. 2e v tem mesecu sta odšla prva borca iz ptujskega okraja k partizanom na Pohorje, to sta bila Peršon in 2nidarič. Lacka vidimo v tem času na vseh važnih se- stankih, povsod je njegova be- seda pomenila poglabljanje ile- galnega dela za osvoboditev. Ob njem so delali še drugi pre- dani revolucionarji, kakor Saga- din Zvonko in Ženka, Kovač Zeiika, Cucek Franc, Osojnik Franc, Anžel Miha, Lavrenčič Alojz, Kramberger Franc in drugi. Spomladi leta 1942 je prišla v ptujski okraj na politično delo Kopač Mima-Barčka, žena na- narodnega heroja Kovača, ki je l>adel jeseni leta 1941 v Prek- murju. Ona je bila na nogah od jutra do večera, da je orga- nizirala skladišča hrane, orožja in zatočišča za borce I. slove- venjegoriške čete, ki je bila osnovana januarja 1942 in ji je bil komandant Vinko Reš iz Desternika, politkomisar pa še mladi dijak Zvonko Sagadin. Junaštvo te prve čete borcev v ptujskem okraju, ki so se upa- li upreti okupatorju v tistih dnevih njegove največje moči — bo ostalo najveličastnejše poglavje naše lokalne zgodovi- ne. Velika zasluga za organiza- cijo in za moralno moč te sku- pine prvoborcev pa je zasluga Barčke in Jožeta Lacka, ki sta prihajala v četo, da bi junakom pripravljala vse potrebno za njihove uspešne akcije. Ljud- stvo pa jima je dajalo vse, kar sta kot organizatorja hotela, da je ta četa številčno rastla in za- čela s sabotažnimi dejanji in akcijami, ki so okupatorja vzne- mirile. Prvoborci so padli — iskra upora pa je tlela v Ijud- -stvu in vzplamtela spet jeseni 1943, ko so ga novi voditelji popeljali spet na borbeno pot. Pfedno pa bomo govorili o njih, se bomo ozrli še na druge kra- je, ki so že leta 1941 pokazali okupatorju svojo pest, svoj na- rodni ponos. Da, Središče ob Dravi ni klo- nilo leta 1941 pred okupator- jem, kajti tu so se povezali z ljudstvom Kerenčič Jože, Berce Polde in Milena in drugi revo- lucionarji, ki so svoje življenje po izdaji cdcupatorjevih hlapcev darovali za osvoboditev naše domovine. Z njimi jih je padlo veliko, ki so jih oni, kot vodi- telji, povedli v borbo. Tudi v Makolah in okolici se je ljudstvo pridružilo vodite- ljem narodnoosvobodilne borbe. Na tem področju so delali dr. Peče, zdravnik s Ptujske gore, Ivan Skale iz Makol, ing. Erih Hrihernik, Jože Novak in drugi. Ko je okupator na strahoten način poskušal zatreti z muče- njem in streljanjem prvobor- cev naSo borbo —, se mu to ni posrečilo, čeprav sb padli v kr- vavem letu 1942 prvi najboljši organizatorji narodnoosvobo- dilnega boja pri nas, Z jesenjo leta 1943 se priče- nja novo obdobje narodnoosvo- bodilne borbe v ptujskem okra- ju, ko so začeli z njenim vod- stvom Znidarič Tone-Stefan, Praprotnik Cvetka-Stefka ter Golob Milko-Jožko z Belšakom Francem-Tonetom. Njihova ime- na So ozlco povezana z vsemi uspehi naše borbe v Halozah, Slovenskih goricah in na Ptuj- Golob Milko-Jožko skem in Sp. Dravskem polju. Povezali so predane sodelavce, kakor Beljaka Franca-Simona iz Muretinc, Petrovič Konrada-Jii- reka iz Bukovec Legvart Mimi- co-Natašo It. Stojnc Korošec Rudolfa iz Zabovec, Sever Ru- dija iz Moškanjc, Petroviča Sta- neta iz Haidine, Zvonka Saga- dina in Zenko ter mnoge dru- ge. Voditelji so s pomočjo svo- jih sodelavcev zajeli v letu 1944 skoro vse kraje ptujskega okraja v vaške odbore OF, zbi- rali so hrano in obleko za par- tizane na Pohorju, širili so par- tizanski tisk, ustanovili so na treh mestih tehniko OF, kjer so pridno tiskali časopise in leta- ke za naše področje, osnovali so kurirske in obveščevalne vo- jaške centre in mobilizirali so okoli 700 mladincev v zagorsko brigado in kozjanski odred. Tako so najsposobnejši in najpožrtvovalnejši sinovi iz vrst delovnega ljudstva ptujskega okraja z velikimi zaslugami razmahnili narodnoosvobodilno borbo pri nas, o katerih pišemo zato lahko dolge strani lokalne BeLšak Franc-Tone zgodovine iz najslavnejšega ob- dobja naše narodne zgodovine — borbe za nacionalne in so- cialne pravice našega naroda. R. Fo Imrisličnem tednu Turistični tedon je za nami. Ptujčani so bolj ali manj števil- no obiskovali različne priredi- tve, se udeležili veselice na Gomili ter za slovo srečolova in veselice v Ptuju in nato zopet pričeli živeti staro življenje. S Turističnim tednom in posebej še z njegovimi izkušnjami pa se bo bavil odbor OTD v Ptuju, ki bo na osnovi letošnjih izkušenj pripravil za prihodnje leto še bogatejši in pestrejši program. Že pri ocenjevanju in nagra- jevanju je ugotovila komisija, da so izložbe :n lokali letos bo- lje in pestreje urejeni kot lani. Podoba je, da se Ptujčani v ve- čini primerov ne morejo prito- ževati glede higiene trgovskih lokalov in prav tako ne glede kulturne postrežbe potrošnikov. Zal pa niso v tem pogledu prav ničesar storile pekarne in me- sarije, v katerih še vedno pro- dajajo kruh in hkrati spreje- majo denar. Ocenjevalna komisija OTD je na svoji poti po mestu ugotovi- la tudi, da so se privatniki v precejšnjem številu odzvali društvu, ki je že večkrat v ča- sopisih predlagalo Ptujčanom, naj bi pač svoja okna okra- sili poleti z rožami. Ptujčani so nasvet v precejšnji meri upo- števan in lahko danes najdemo že nekaj mikavnih pogledov na taka okna Posebej se odlikuje novi blok v Ciril-Melodovi uli- ci. Slovenski trg. Prešernova ulica, Cankarjeva ulica, Muršl- čeva ulica in še marsikje drugje. Celo nekatere hiše v bolj za- kotnih ulicah ne zaostajajo za njimi. Čeprav po pravici, mnogoki-at pa tudi po krivici očitajo Ptuj- čanom, da gredo le počasi s ča- som naprej lahko ugotovimo prav glede zunanjosti hiš, da je Ptuj naredil le korak naprej. Ne le, da je v zadnjem času precej hiš dobilo prenovljena pročelja — mogoče, žal, tudi z barvami, ki niso v skladu z okolico —• lahko rečemo, da so Ptujčani v večini primerov poskušali dati svojim stanovanjem tudi na zu- naj toplejši in lepši videz. tako pogostih požarov ? v letošnjih spomladanskih mesecih, vse do 24. junija, je v ptujskem okraju izbruhnilo skupno nad 70 požarov, ki so povzročili ogromno škode. Rav- no glede na to škodo, kakor na škodo, ki bi lahko še ob dolo- čenih pogojih nastala, je po- trebno poiskati tozadevne vzro- ke in razloge, kajti za posa- meznika tudi ti obstajajo Nedvonano je cesto vzrok po- žara neprevidnost s cigaretnimi ogorki, ki jih nepazljivi ljudje mečejo okrog in ne pomislijo, da bi lahko zaradi te malomar- nosti prišlo do težke gospodar- ske škode, V isto kategorijo spada odnašanje pepela iz ku- hinj, ki ga neprevidne gospo- dinje odlagajo kjerkoli pod ka- poin ali v bližini slame, dalje otroci s svojimi igrami z vžiga- licami. V drugo kategorijo vzrokov sodijo slabe dimne na- prave, poleg tega pa tudi ma- lomarnost pri ometanju, ker mnogi to kljub opozorilom za- nemarjajo in sami ne ometajo niti ne pustijo ometati dimni- karjem. To je posebno pereče pri nizkih dimnikih in pri od- prtih pečeh, kjer lahko plamen doseže saje, jih zažge in če je dimnik vrhu tega še slab, ali če je streha slamnata, je požar tu. Končno je tu še pojav samo- požigov in temu vprašanju je treba posvetiti posebno pozor- nost. Od vseh letošnjih požarov je bilo namreč ugotovljenih kar devet samopožigov, ki so jih storilci tudi priznali. Oglej- mo si malo vzroke oziroma raz- loge za ta dejanja Ce bi hoteli podrobno analizirati pojav sa- mopožiganja, ne bi mogli mimo splošne tendence, ki obstaja v večjem delu okrajnega področ- ja, posebno v naprednejših va- seh Dravskega polja, da naj pač zgorijo stara nemoderna po- slopja, najsi bodo gospodarska ali stanovanjske hiše, »da ne bi kvarila videza vasi« in s tem povezana pripravljenost celot- nega prebivalstva, takemu po- magati z delom in materialom, da pride do sodobnih stavb. Seveda so tu še posebni intere- si posameznilcov, ki imajo sta- re stavbe večkrat v razpadajo- čem stanju visoko zavarovane (daleč nad dejansko vrednost- jo) in take stavbe cesto vzplamtijo, ker lastniki pač pričakujejo visoko zavarovalni- no, s pomočjo katere bi si po- stavili nova poslopja. Vzroki samopožigov pa so lahko, ka- kor bomo videli iz enega pri- mera, še posebej specifični. Nedvomno je, da so omenje- ne splošne tendence močna mo- ralna opora samopožigalcem, kakor jih spodbuja k temu sla- bost zavarovalnega zavoda, da zavaruje podrtine cesto nad de- jansko vrednostjo. Oglejmo si letošnje primere samopožigov nekoliko podrob- neje Ceh oZbalt, kmet iz pod- VINC je imel slabo s slamo krito poslopje, ki se je že podi- ralo. Napravil je načrt, da bo poslopje zažgal ter si z zavaro- valnino in s pomočjo sosedov zgradil novo Sosedje so njegov načrt odobravali, kar so pozne- je tudi dokazali s tem, da so mu podarili ves potreben les za novogradnjo. V tem primeru so šli še dalje, namreč, da je vaški odbor skupno z gasilci in odobravanjem okrajne gasilsko zveze pripravil obširno nabi- ralno akcijo za Ceha kot »siro- maka«, čeprav si je siromaštvo sam povzročil. PETROVIČ JAKOB IZ POD- VINC je imel slabo streho na svojih poslopjih, ki jih je zava- roval za 500.000 dinarjev. Stre- ho bi nujno moral obnoviti, za- to pa ni imel denarja. Po spo- razumu z ženo je poslopje za- žgal. FOŠNARIC LUDVIG IZ BO- LECKE VASI je v pijanosti i>o sporu z ženo odšel v gospodar- sko poslopje, kjer je zažgal sla- mo ter povzročil 300.000 dinar- jev škode. TUMPEJ SOFIJA IZ BOLFEN- KA PRI NARAPLJAH je imela v goricah 40oo0 dinarjev vroči- no hišo, ki jo je zavarovala za 200.000 dinarjev, torej za pet- kratni znesek. Ko je okrog hiše nekaj čistila, je zažgala odpad- ke le dva metra od hiše z na- menom, da bi se tudi ta vnela. KALCIC JUSTINA in trs JOZEFA iz ptuj. okraja sta za- žgali stanovanjsko in gospo- darsko poslopje, ki se je že po- diralo in ki je bilo edino s sla- mo krito v vasi. Pred požigom sta vse, kar je bilo kaj vredno odnesli iz stavbe, ki sta jo za- varovali za 800.000 dinarjev. V pričakovanju vsaj 600.000 din. zavarovalnine sta nameravali obnoviti stavbo, ker sta želeli imeti lepo Miso. ZOLAR IVAN in ANTONLIA iz STOGOVC sta ugotovila, da bi bilo dobro obnoviti njune stavbe predno bo sin pripeljal v hišo mlado nevesto. Zato je žena zažgala pod streho seno in računala, da jima bodo pri crf>- novi tudi sosedje pomagali. Najznačilnejši in najsi>ecifič- ni primer samopožiga pa je pri MEDVEDU LUDVIKU v SlKO- LAH. V tej družini so bile ne- urejene razmere zaradi slabega gospodarstva in zaradi ženine nezvestobe in račun za oboje bi naj plačala Ludvikova žena, ki ji je mož stalno očital, da niče- sar ne pripravi k hiši. Po nje- govem mnenju bi naj odkupila svoje slabo gospodarjenje in nezvestobo s tem, da bi zažgala poslopje, zavarovano za 2 mili- jona 500.000 din. Z zavarovalni- no bi si gospodarsko opomogla. Žena je res poslušala moža in zažgala 5. maja 1.1, za sosedo- vim poslopjem neko dračje. Ce bi ognja pravočasno ne op>azili, bi skupno s sodedovim zgorelo tudi Medvedovo. Ta načrt jo torej propadel, zato pa je na- slednji večer zažgala slamo pri Trčku Jakobu in ko se je ogenj tu razplamtel in vpepelil še po- slopje soseda Medveda Štefana, je zažgala še doma slamo med govejim hlevom, kakor da bi se ogenj razširil od Trčka. Tu so nastali težki milijoni škode. Značilno za Medveda Ludvika je, da si je že leta 1950 zažgal poslopje, vendar mu je takrat uspelo prikazati, da je nastal požar zaradi slabega dimnika. Takrat je dobil 400.000 dinarjev zavarovalnine. Sedaj je računal na 1,200.000 dinarjev zavarovalnine, od katerih pa bi za obnovo porabil samo 600.000 dinarjev. Kakor vidimo, je torej osnov- ni motiv samopožiganja mate- rialna korist, v izjemnih prime- rih kombiniran z družinskimi (Konec na 6. strani) Med vsemi mogočimi prire- ditvami, ki jih je organiziral OTD v okviru turističnega ted- na, je bilo pomembno tudi oce- njevanje izložb in trgovinskih in gostinskih lokalov. Po teme- ljitem pretresu so se odločili člani ocenjevalne komisije, da dobita prve nagrado trgovini Na-ma in Izbira-špecerija. Med ostalimi strokami je odnesla prvo nagrado trgovina Peko, medtem ko si delita drugo na- grado trgovini Steklo-porcelan in trg podjetje Slavica. Med goslinskimi obrati sta odnesli diplome gostilni Zupančič in Rozika BeL križ pa je dobil javno pohvalo. SKLAD ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA bo letos znašal okrog 183 milijonov din Čeprav je minilo nekaj časa od II. zasedanja skupščine Okr. zavoda za soc. zavarovanje, bo koristno sedaj vsaj v glavnem posvetiti nekaj vrstic števil- kam, skrbem in načrtom tega zavoda, ki zanimajo vso našo javnost V lanskem letu je imel zavod za sklad zdravstvenega zavaro- vanja 154,531.782 din proračun- skih dohodkov od prispevka in ostalih dohodkov ter prav to- liko izdatkov za zdravljenje v bolnicah in ambulantah ter na- ravnih zdravnliščih, za oskrbni- ne med bolemijo in porodi, po- grebnine in posmrtnine, za ma- terialne in operativne izdatke ter za sklade za preventivo, rezervo in rezavarovanje. KAJ POVEDO ŠTEVILKE? V skrbi za okrog 10.000 ak- tivnih zavarovancev skoraj 7000 moških in nad 3000 žensk ter 2600 upokojencev je bilo lani porabljenih 67,513.084 din za zdravljenje v bolnicah kljub ze- lo ugodnemu povprečju staleža bolnikov, ki je bilo izpod repu- bliškega povprečja, kljub dobri zdravstveni službi ter pomoči delodajalcev in sindikalnih po- družnic. Za oskrbnine za časa bolovanja je bilo porabljenih 17,590.150 din, za zdravljenje v ambulantah pa 11,322.404 din. Razen stroškov bolnice so bili vsi ostali izdatki zdravstvenega zavarovanja pri ptujskem za- vodu nižji od republiškega po- vprečja. Za zdravila, ki so raz- meroma draga, je bilo porab- ljenih 10,296.809 din. Podpore za opremo novorojenčkom so znašale 6,635.000 din. Stroški zobnega zdravljenja so bili nižji od leta 1954 (7,376.167) in so znašali 5.487.632 din. potni stro- ški zavarovancev pa 5,217.858 din. Za oskrbnine za časa no- sečnosti in poroda je šlo 4 milj. 478.907 din. Osebni izdatki so znašali 4,143.108 din. Zdravlje- nje v naravnih zdraviliščih je stalo 2,456.106 din, ortopedski in sanitetni material pa 2 milj. 199.784 din. Za pogrebnine in posmrtnine je bilo porabljenih 2,049.331 din, razlika za skraj- šani delovni čas pa je znašala 1,859.214 din. Inventar je bil nabavljen za 1,148.560 din, osta- lo pa so bili operativni izdatki — 868.840 din, materialni iz- datlci — 795.221 din, izdatki sa- mouprave 169.549 din in ostali izdatki 55.990 din. V sklade za preventivo in rezavarovanje je bilo izločenih po 4,607.142 din, v rezervni sklad pa 1,535.714 din, iz katerega je bila krita razlika med proračunom in rea- lizacijo proračuna v znesku 406.354 din. V prednjem pa niso zapopa- dena izplačila iz sklada pokoj- nin in invalidskega zavarova- n.ia, ki so znašala 160,740.618 din in izplačila otroškega do- datka 215,186.720 din. Na sta- rostne pokojnine je odpadlo 82,942.133 din, na invalidnine 41,301.231 din, na družinske 30,731.438 din in na invalidnine IL in III. skupine pa 5.765.814 din. Otroški dodatek je bil iz- plačan za 7655 otrok. IN KAKO BO LETOS? Letošnji proračun pa pred- videva za sklad zdrav, zavaro- vanja nad 182,500.000 din do- hodkov iz prispevkov in drugih dohodkov ter prav toliko iz- datkov vžtevši še sklade za preventivo (5,242.185), rezervni sklad (1,747.395) in sklad za po- zavarovanje (5,242.185). Pri pro- računu za 1956 so upoštevane lanskoletne pa tudi letošnje iz- kušnje in mesečna povprečja ter povečano področje za bivši ljutomerski okraj. Tudi letos je predvidena naj- večja vsota — 81,100.000 din za zdravljenje v bolnicah, za de- narno nadomestilo za čas bo- lezni in bolehanja pa 21,100.000 din. Za ambulantno zdravljenje je predvideno 13,100.000 din, za stroške za zdravila 11,000.000 din, za zobno nego 7,000.000 din, za podporo za opremo no- vorojenčkom 6,800.000 din, pot- ne stroške zavarovancev 5 milj. 50.000 din, osebne izdatke 4,856.387 din, denarno nadome- stilo za čas nosečnosti in po- roda 4,800.000 din, za zdravlje- nje v naravnih zdi-avillščih 4,320.000 din, pomoč in povra- čilo za primer smrti 3,220 500 din, ortopedske in druge pri- pomočlce 2,484.000 din. Razlike v plači za skrajšan delovni čas bodo znašale nad 2,400.000 din, operativni izdatki 1,171.203 din, materialni izdatki 990.000 din, izdatki za nabavo inventarja 928.000 din ter ostali izdatki 90.co0 din. Med najbolj perečimi vpra- šanji lanskega in letošnjega le- ta so ostale obratne nesreče in nezgode, ki zvišujejo število iz- gubljenih delovnih dni in po- večujejo odstotek bolnikov, na- dalje stroški zdravljenja v bol- nišnicah, pomanjkanje .zdrav- nikov, zlasti specialistov in niž- jega zdravstvenega kadra ter primernih poslovnih prostorov, kjer ordinirajo zdravniki, pre- zreti pa ni mogoče težav v zve- zi z izterjavo prispevkov od 14 obrtnikov in lonetovalcev, ki so za lansko leto dolgovali zneske od 50.000 do 700.000 din in jin je potrebno prisilno izterjovati. Skoraj 100 % udeležba vseh voljenih organov družbenega upravljanja v tem zavodu pri sejah in zasedanjih potrjuje, da se dobro zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti pred zavarovanci za sredstva, ki jih dajejo skupnosti podjetja, obrati in ustanove za pravilno funk- cioniranje Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. VJ, Okrajni zavod za socia]sio zavarovanje v Ptuju PTUJ, 29. JUNIJA 195« _3 Občina LEŠIE Občina Lešje zajetna celotne Gomje Haloze, ki jih nekateri nazivajo tudi Gozdnate Haloze. V njej so se združile tri bivše občine: Lešje, Makole in Zetale. Tako je nastala ena največjih upravno-teritorialnih enot v ptujskem okraju, ki meri 15.439 hektarov in je le nekaj hekta- rov manjša Od največje — 'or- moške. V primerjavi z ostalimi Halo- zami, kjer je gostota naseljeno- sti preko 100 prebivalcev na kvadratni kilometer, je to po- dročje razmeroma redko nase- ljeno — vsega 65 prebivalcev na kvadratni kilometer in je zato s svojimi 10.140 prebivalci šele na tretjem mestu v okra- ju. Se ena značilnost bistveno loči lesko občino od ostalih Ha- loz, in to razmerje med kmeč- kim in nekmečkim prebival- stvom. Medtem ko se odstotek kmečkega prebivalstva s Sred- njih in Spodnjih Halozah suče okrog 95 odst., ga je v občini Lešje le 69 odst. Od kod izvirajo te razlike? Vzroka sta predvsem dva. Na gostoto naseljenosti je najbolj vplival ekstenzivni način kme- tijske proizvodnje. Polovica vseh površin je pokrita z gozdo- vi — okrog 7700 ha, kar je do- bra četrtina vseh gozdov v okraju — ostale površine pa služijo v največji meri živino- reji, dalje sadjarstvu in polje- delstvu ter le v neznatni meri vinogradništvu. Taka usmerje- nost kmetijske proizvodnje se- veda ne potrebuje toliko delov- ne sile kot. na primer, intenziv- no vinogradništvo, zato je je bilo in je je še danes na pretek. Velika ponudba delovne sile je bila za kapitahste močno pri- vlačna, posebno še, ker v teh krajih živijo zelo skromni ljud- je, ki so se v času, ko se je pri- čela graditi industrija, zadovo- ljevali z izredno nizkimi mezda- mi. Samo iz teh razlogov je majšperška industrija sploh na- stala; najprej taninska, ki so ji dajali bogati kostanjevi gozdo- vi ceneno surovino, pozneje pa še tekstilna. Čeprav je občina zelo raz- sežna in živijo prebivalci kar v 47 naseljih in neštetih naselkih, je vendarle precej naravna eno- ta. Večina vseh cest in poti se steka v dravinjsko dolino, ki se okrog Lešja zlivajo V skupno pot proti Ptuju. To in pa pove- zanost vseh krajev z obema to- varnama daje Lešju kot sedežu občine značaj naravnega sredi- šča, čigar pomena ne morejo zmanjšati niti velika razdalja Letovišče »Dom ob Savinji« niti dejstvo, da je v občini še več manjših središč z vsemi ustanovami, ki jih potrebuje kmečka lokalna skupnost: šole, kmetijske zadruge, trgovine, gostišča, obrt itd. Taka sredi- šča so še: Makole, Zetale, Ptuj- ska gora, Stoperce in Naraplje. Pokrajinska podoba Gornjih Haloz ima svoje čare. Čeprav ni tako pestra kot v ostalih Halo- Partizanska prehodna bolnica v Srečah pri Makolah zEih, je pa s svojo divjo raz- členjenostjo in prostranimi go- zdovi mnogo bolj prvobitna kot katerikoli drugi predel v okra- ju. Tako okolje, še bolj pa trdi življenjski pogoji so vtisnili prebivalstvu pečat žilave vztrajnosti in nekoliko robate Občumki ljudski odbor Lešje in gola v Majšperku dobrodušnosti. Taki so delavci v majšperških tovarnah in ru- darji v Segi, taki pa so tudi kmetje, katerih domačije so raztresene med gozdovi in paš- niki po strmih rebrih. Nasploh pa je težko govoriti o razlikah v mentaliteti delavcev in kme- tov, kajti Lešje (Majšperk) je premalo industrijsko središče, čeprav zaposlujeta tovarni okrog 550 ljudi, da bi moglo vzgajati prave proletarce. Maj- šperški delavci so se sicer tes- no povezali s svojimd tovarna- mi, toda povečini so še vedno ostali mali kmetici kot so bili njihovi predniki in hodijo na delo iz bližnjt in daljne okolice tudi po deset in več kilometrov. 105 obCanov je dalo 2ivljenj6 za svobodo Vso žilavost ter čut za pravi- co in resnico so leski občani prav posebno pokazali v času osvobodilne vojne. Ze samo dej- stvo, da je 105 občanov dalo svoja življenja v borbi proti okupatorju, dokazuje, da jim je bila ta borba sveta. Ce k temu dodamo še dejstvo, da so revni hribovslci kmetje prehranili ne- šteto partizanskih enot, ki so tod prehajale s Pohorja in Ko- zjanskega, d-^. so skrbno čuvali in oskrbovali aktiviste, jim mo- ramo priznati, da so v tistih najtežjih trenutkih našega na- roda, storili vse, kar so mogli. INDUSTRIJA JE NAJVAŽ- NEJŠA GOSPODARSKA PANOGA Čeprav je v občini 69 odst. kmečkega prebivalstva, vseh ostalih pa le 31 odsit., ustvarja kmetijska proizvodnja soraz- merno malo vrednost družbene- ga proizvoda in sicer slabih 20 odst., industrija 76 odsL, ostale gospodarske panoge (obrt, trgo- vina in gostinstvo) pa 4 odst. Iz tega sledi, da je najvažnejša go- spodarska panoga indiistrija in ne kmetijstvo, kot je to v vseh občinah, o katerih smo doslej pisali. Najpomembnejše podjetje je »Tovarna volnenih izdelkov«, ki ni poznana le v okraju, temveč po vsej državi in tudi preko meja. Zaposluje okrog 300 lju- di in izdela (ob omenjenem iz- koriščanju zmogljivosti) okrog 560.000 kv. metrov volnenega blaga. Njen delež pri vrednosti družbenega proizvoda industrij- ske proizvoidnje znaša 65 odst. Drugo največje podjetje je »Tovarna strojil«, ki proizvaja najkvalitetnejše taninsiko olje za potrebe usnjarske industri- je. Za svoj proizvod irna neome- jeno tržišče doma, kot tudi v inozemstvu. 2^posluje okrog 230 ljudi. Tovarna ima velike te- žave in stroške z dovozom su- rovine (kostanjev in hrastov les), ki prihaja celo iz Bosne, ker so domači gozdovi zar;>.di negospo- darskega izkoriščanja v pretek- losti, že močno izčrpani. Važno, toda manjše podjetje je tudi »Rudnik Sega« pri Ma- kolah. Skupno s kamnolomom in apnenico zaposliije nad 100 ljudi. Čeprav se je izkop pričel šele pred nekaj leti, že daje lepe količine visokokaloričnega čr- nega premoga (5000 kal), ki ga uporabljajo tudi kovači. V le- tošnjem letu bo proizvodnja do_ segla okrog 5500 ton premoga in okrog 5000 kuib. metrov kamnatoličenca za vzdrževanje cest. ŽIVINOREJA IN GOZDAR- STVO MOČNO PRESEGATA OSTALE KMETIJSKE PANOGE Občina Lešje je izjema roed vsemi občinami v oikraju v tem, da prispeva gozdarstvo pomem- ben delež k vredmosti družbe- nega proizvoda (od kmetijskih panog) in sicer 30 odst. Ta od- stotek pa bi bil iLahko še znat- no večji, če se ne bi gotzxkwd v zadnjih tridesetih letih tako negosipodarsko izkoriščalL Z ozirom na sedanje stanje gozdov se sme letno posekati največ 14 tisoč kub. metrov lesa. še pred tridesetimi leU pa je normalni posek znašal 30 tisoč kuib. me- trov. Skoda, ki je v tem čaisu nastala zaradi prekocnemega ie- koriišičanja gozdov je več kot očividna. Čeprav je bilo naše gospodarstvo zavoljo tega mod- no oškodovano, se da še marsi- kaj popraviti. Predvsem je tre- ba sekati samo po sečnem pla- nu, urediti grabljenje stelje in pogozdovati goličave, poleg tega pa z novimi gozdnimi cestami odpreti nedostopne predele, v katerih propadajo velike koli- čine lesa. Marsikaj je bilo do- slej že storjeno, toda vse pre- malo. Urejena je bila gozdna drevesnica, pogozdovanje se je pričelo izvajati po načrtu, po- leg tega pa bodo že v letošnjem letu izgrajene nove gozdne ce- ste v dolžini 7 kilometrov, s čemer bodo znatno razbremre- njeni nižinski gozdovi. Kmeto- valci imajo največji dohO'delk od živinoreje. M je v družbenem proizvodu iz fanetijstva zasto- pana s 35 odst. živinoreja je močno ekstenzivna, to se pravi, da se krmi v glavnem samo ti- sto, kar da zemlja sama od sebe — rezjultat je seveda nisfea mlečnost in slab prirasitelk. Do- slej se tudi selekciji ni posve- čala Tiobena skrb, kar bodo mo- Rudarji iz rudnika »Šega« rale kmetijske zadruge ptrecej bolj resno zagrabiti, saj je po- polnoma jasno, da bo lahfao prav živinoreja znatno poveča- la dohodke kmetov. Ugodni po- goji so tudi za sadjarstvo, ki pa je bilo doislej vse premalo upoštevano in ne daje tistega kar bi lahko. Sadovnjialcov je le okrog 190 ha pa še tn nilso v str- njenih nasadih in so v glavnem slabo negovani. Se danes se najde mnogo kmetovalcev, ki smatrajo škropljenje sadnega drevja za »liuksus«. SAMO POSPEŠEVANJE RENl^ABILNIH KMETIJSKIH PANOG BO ODPRAVILO HALOŠKO REVŠČINO Vsi, ki se ukvarjajo s kmetij- stvom, bodo morali zares in prav kmalu spoznati, da bodo lah:ko svoje slabe gmotne raz- mere izboljšali edinole z na- predno živinorejo in sadijar- &tvom. Več kot jasno je nam- reč, da bo gozd ix)treboval še dolga leta predno si bo opomo- gel, s poljedelstvom in vino- gradništvom pa se ne bo nikoli kazalo ukvarjati v večjem ob- segu. Vsekakor so pogoji za poljedelstvo v dravinjski dolini in se v kaki drugi dolinici, po- vsod tam, kjed se namesto plu- ga uporablja motika pa ne bo nikoli rentabilnega poljedelstva. Tudi vinogradništvo nima sko- raj nobenih persipektiv razen na Janžkem vrhu. lipnem in okrog Studenic, kjer se i>rideluje res kvalitetno vino. Vse te naloge zahtevajo, da se jih loti prizadeven in vztra- jen organizator, to pa je pri nas lahko samo kmetijsika zadruga. Mreža kmetijskih zadrug je v leski občini sicer kar dobro raz- predena, saj jih je pet. toda vse so nekam omrtvičene in revne. Ne gre jim zanikati sleherno prizadevnost, toda svojo osnov- no dolžnost — pospeševanje kmetijske proizvodnje, so do danes zelo pičlo izpolnjevale. Na tem področju je pokazalo uspeh edinole Kmetijsko gospo- darstvo Makole. ki je svojo pro- iz^.^n-dTio rsirilagodilo zemeljskim pogojem in naičrtno dviga kva- FredsediMk občine tov. Anton Kolenko Uteto lastih kmetijsikih panog, M so najibolj rentabilne. Lahko se reče, da je to gospodarstvo v zaidnjih letih prišlo precej dalje kot je okolica piričakx3valau VEC obrti in VZORNIH GOSTISC Obrtna dejavnost je, kot po- vsod na našem podeželju, tudi v leski občini preslabo razvita. Pomanjkanje obrtniikov nekako Za salo krpajo šuišmarji, toda to ni zdrav pojav, saj gre na škx>do kvalitete dela, obrtnega nara- ščaja in seveda tudi občinske blagajne. Ne bo drugega izho- da kot organiziranje novih so- cialističnih obrtnih obratov, to tem bolj. ker so se že obsto- ječi prav dobro izkazali Naj- večje tako podjetje »Remont« v Makolah, zaposluje celo 47 de- lavcev in ima vedno polne ro- ke dela. Podoben položaj je v gostin- stvu. Od petih gostišč je vzor- no urejen samo »Dom ob Dra- vinji« na Statenberku, za osta- la Pa si vedino v dvomu, čie se bo dobila kaka jed, aH malino- vec ali pa celo kisila voda. Tre- ba je vedeti, da bd na primer Ptujska gora, ki ima edinstven kvil turni spomenik, morala ime- ti vsaj eno primemo gostilno, prav tako Stoperce, ki je izho- dišče za Donačko goro in db- kaikšno lovsko središče itd. Družbeno upravljanje raste in postaja nepogrešljiv činit^ V vseh teh problemih, ki se pojaivljajo v leski občini, je ljudski odbor že večkrat raz- IXEavljal. Marsiilcaj je uredil, mnogo dela pa ga še čaka, ka- kor tudi njegove svete in vse druge organe družbenega uprav- ljanja, med katerimi imajo po- sebno važno vlogo delavski sve- ti vseh treh velikih podjetij. Treba Je priznati, da so delav- ski sveti že dosilej ix>kazali mnogo razumevainja tudi za splošne proMeme 0'bčine in bi si jih v tem lahko vzelo za vzgled marsikatero podjetje v kakem večjem industrijskem središču. Naj navedemo samo pomoč »Tovarne volnenih iz- delkov« pri staniovanjski iz- gradnja, ureditev zdravstvenega doma. vodovodu, pomoč »To- varne strojil« pri elektrifikaciji itd. To je seveda samo nekaj, že na prvi pogled vidnih dej- stev, gre pa še za požrtvovalno delo mnogih članov delavskega sveta in kolektiva v svetih, kra- jevnih odborih, šolskih odborih, Socialistični zvezi in talko na- prej. V tako zaostali občini, M ima m^oj težkih problemov, je se- veda težko naenkrat pokazati neke »velikanske« uspehe, ki si jih vsi Zemljani tako radi želi- ma Tu je treba nekoliko potrp- ljenja in mnogo VTrtrajnega de- Jla, potem bodo pa sčasoma pri- šli tudi »veliki« uspehL Na nekaj pa so v Lešju po- zabili. Na kulturnoprasvetno delo in. to šele prav v zadnjem. Še pred dvemi, tremi leti je bilo kultuimoprosvetno delo v Lešju zeilo živahno. Delavala je dram- ska seloaja. pevski zbor, tam?- biiraški in salonski orkester, ljudska tmiverza, godba na Pe- hala, In danes? Žalostni ostanek vse te razgibanosti je samo še godba na pihala. Cemu in po čigavi krivdi? Mnogo več živ- ljenja je v Makolah in celo v Zetalah in Stopercah. Ali so le- ski kulturniki in prosvetarji po- zabili, da je kultumoo?rc«\^etno delo zelo uspešno orožje v bor- bi proti zaostalosti, posebno še, če izžareva iz deilavskega ceai- tra? Y Maj^>erka imajo tudi rentgeostu aiparaX 4_ PTUJ, 29. JUNIJA 1956 Predsednik Tito JE NA POVRATKU IZ ZSSR OBISKAL ROMUNIJO Prisrčnd razgovori v Bokarešti Predsednik Tito je na svojem povratku iz ZSSR uradno obi- skal s svojim spremstvom Ro- munijo. Tudi tu je bil naš predsednik sprejet kakor prej v Sovjetski zvezi kot redkoka- teri državnik, kar jih je kdaj- koli obiskalo romunsko glavno mesto. V razgovorih, ki so jih imeli naši in romunski držav- niki, je bilo ugotovljeno, da ob- stajajo vse možnosti za široko sodelovanje med obema drža- vama na vseh poljih. Takšno sodelovanje se je sicer že za- čelo kmalu po 0rtipi svetovni vojni, toda znani dogodki, za katere pa ne leži krivda na na- ših ali romunskem narodu, so to sodelovanje grobo prekinili. Danes so te možnosti obnoril o tem, da je sodelova- nje med Vzhodom in Zahodom postala nujnost današnje stvar- nosti, pa tudi o potrebi, da bi del ameriške pomoči tujini raz- deljevali preko Organizacije združenih narodov. Najvažnejše pa je, da so Amerikanci izrazili upanje, da bo vprašanje Alžira liberalno in pravično rešeno, kar si Fran- cozi razlagajo kot podporo v sjnislu, da alSirsko vprašanje ne bo obravnavano pred Var- nostnim svetom. Nič pa ni dosegel Pineau gle- de preobrazbe Atlantske zveze v gospodarsko organizacijo. Coty odide v Alžir Predsednik francoske repu- blike Rene Coty se je odločil odpotovaii v prihodnjem mese- cu v Alžir ter bo ob tej prilož- nosti verjetno razglasil načrte in načela francoske vlade za ttreditev ^žir^ga vprašanja. V Alziru se nahaja sedaj 3»}.000 francoskih vojakov in ti bodo po sklepu francoske vlade ostali tam tako dolgo, dokler se dežela ne bo pomirUa, Toda do tega je verjetno še precej da- leč, ker se je, kakor poročajo, upor v Al^ru sedaj razširil še na južne pokrajine, kjer šteje uporniška vojska sicer samo okrog 20.000 borcev, vendar tu- di ti povzročajo francoskim oblastem in vojaškim silam hude skrbi. TOKRAT BODO PEVCI IN G GODBENIKI DFiD »SVOBODE« PTUJ OBISKALI NOVO CELJE IN UBOJE DPD »Svoboda« Ptaj še ne misli na letne počitnice. V ne- deljo, 1. julija t. L, bodo odpo- tovali soiisti njenega pevskega zbora in godba na pihala na po- vatHlo upraive v zdravilišče No- vo Ce^ par^ 2alcu, kjer bodo peli in igrali številnim pacien- tom tamkajšnjega zdravilišča. Nazadnje jih bosta razvedrila še huTOorista Mat jašek in Ma- rulek. Po nastopu v Novem Ce. lju 1. julija ob 15. uri bodo pev- ci HI godci »Svobode« Ptuj na povaibilo »Svobode« Liboje od- potovali še tja, kjer bo ob 18. uii nastop za tamkajšnje de- lavstvo in prebivalstvo. Nasto- pilo bo s petjem, godbo in hu- morjem okrog 30 članov DPD »Svobode« Ptuj. VRTCA BREG IN PTUJ slo razstavllala Vrtec Ptuj in Breg sta v ne- deljo, 24. t. m razstavljala ris- be in ročna dela svojih gojen- cev. Vrtca pa sta še za zaklju- ček pripravila nastop otrok, ki je bil dobre obiskan. Ob za- ključku je bilo v obeh vrtcih ganljivo slovo od vzgojiteljic in upravnice za čas počitnic, po teh pa bo zopet veselo svidenje ob živahnem pripovedovanju počitniških doživljajev doma in drugod, kjer bodo pač z doma- čimi preživljali te mesece. Prav zanimivo je bilo opazo- vati obiskovalce razstave, ki so se zanimali za izdelke svojih otrok in za delo drugih otrok, ki se pač da vsaj v malem pri- kazati ob koncu razmeroma težkega, vendar lepega vzgojne- ga dela z najmlajšimi. Tudi otroci so še enkrat bežno pre- leteli razstavljeno gradivo in so radi prisluhnili besedam vzgoji- teljice ali upravnice o vrlinah njihovim gojencev v razgovoru z mamicami ali očeti. Slvoraj vse matere so se upravnicama in vzgojiteljicam zahvalile za skrb in nego ter vzgojo malč- kov ter priporočile, da bi jih v jesen zopet sprejeli, kolikor pač nekateri še ne bodo odšli v šo- lo. Ponovno vpisovanje v oba vrtca v Ptuju bo okrog 1. sep- tembra, ko bodo vsi reflektanti zdravniško pregledani in ko bo zopet določeno število, koliko otrok bo sprejetih v vrtce z razmeroma malo kapaciteto ob velikem številu predšolskih otrok. Upravna odbora obeh vrteov v Ptuju sta se zahvalila uprav- nicama tov. Severjevi in tov. Lugaričevi za marljivo delo in dober odnos do otrok, enako pa tudi vsem vzgojiteljicam in ostalemu osebju. Iz Miklošičeve ulice v Ptuju se je 27. t. m umaknila na Ro- gozniško cesto Klanjškova ko- vačnica Na željo javnosti so ji bili odpovedani prostori, ki jih je bilo potrebno 27. t. m. iz- prazniti. Skozi Ptuj imajo zopet zvezo potniki iz Budimpešte v Reko, zato sta vsakdanjemu vlaku, ki pelje skozi Ptuj ob 11.30, priklop. Ijena dva vagona za smer Re- ka—Budimpešta, popoldne ob 17,15 pa dva vagona v smeri Budimpešta—Reka. V teh vago- nih lahko potujejo tudi naši potniki, ki nadaljujejo potova- nje od Pragerskega v Ljubljano in Reko z brzovlakom. Verjetno bo v doglednem času vozil tudi v tej smeri brzovlak kot je že svoj čas. Pred 26. junijem t. 1. je ob- iskalo Ptuj več razredov osnov- nih, srednjih in visokih ter stro- kovnih šoi iz raznih krajev Slo- venije, ki so pripotovali z vlaki in z avtobusi ter si tekom 1—2- dnevnega zadrževanja v Ptuju ogledali vse zgodovinske zani- mivosti. Bodoči gozdarski strokovnjaki v Veliki Nedelji Kakor že nekaj let, ima tudi letos Gozdarska fakulteta iz Ljubljane za svoj III. letnik tridesetdnevno prakso oziroma vaje v Veliki Nedelji. Tu se le- tos 20 mladih fantov z eno iz- jemo (dekle) trudi s svojimi profesorji na čelu, zbližati poj- me teorije in prakse. Vaje potekajo v treh etapah: iz izkoriščanja gozdov, gozdnih komunikacij in izmere gozdov — taksacija. Vsak študent v 10 dneh absolvira praktična dela v eni od teh gozdarskih panog. To je sicer zelo skopo odmer- jen čas, toda... denar ima tudi tu glavno vlogo. Poleg tega pa tudi ravno ta mesec vreme ne kaže posebnega usmiljenja. Kljub temu pa so vaje nadvse uspešne, kar je nedvomno za- sluga profesorjev — starih praktikov in uspešnih znan- stvenih delavcev. V 10 dneh vaj iz izkoriščanja gozdov izdelujejo študentje s prof. Turkom najrazličnejše gozdne sortimente, od drv do dog. Delajo po najnovejših iz- sledkih dela v pripravi orodja in sortimentov in z najnovejšim inozemskim orodjem. Seveda pridno uporabljajo tudi domače žage in sekire in primerjava daje zelo zanimive podatke, ki so osnova za razna tehnična iz- boljšanja orodja. To je potreb- no, kajti naše delo v gozdu je dostilcrat zelo neel<;onomično in neučinkovito, je pa med ljudmi zelo zakoreninjeno in tako težko zamenljivo. Pri gozdnih komunikacijah se je tov. profesor Klenienčič omejil na prikaz gradnje in trasiranja gozdne ceste. Ta omejitev, z ozirom na stanje naših gozdov, konfiguracijo te- rena, kaKor tudi različnih eko- nomskih momentov, najbolj ustreza praktični usposoblje- nosti mladega gozdarskega in- ženirja. Vaje so toliko bolj na- zorne, ker delajo na čisto živ- ljenjskem primeru. Trasirajo namreč cesto, ki bo povezala gozdne komplekse Plešivca in Boča s transportnim canrežjem, poleg tega pa bo ta cesta vsaj delna oddolžitev na žrtve, ki so jih dale partizanske vasice pod Bočem (Variša vas. Metanje in druge), ki bodo tako jrvezane z ostalim svetom. Za to človeko- ljubno dejanje gre zahvala Okrajni ^ravi za gozdarstvo in okrajnim ljudskim oblasta v Ptuju. Moderno gozdarstvo sloni na modemih metodah in natančnah računih pri izračmiavm^ les- nih zalog in n^ povečaija. Terenski dei teh Oto«k« pri Veliki Nedelji. Za uspešen potdk ^ g»e zahvala fakultetni upravi in republiškim organom pa tudi gozdarskim forvmiom v Ptuju, pozabiti pa ne a»emo todi do^ ma&aav. KMMA IVAN CANKAR: 8 u ^ in njegoua pravica IX Večerilo se je, ko je pomislil Jernej, kje bi počival. Jasen in topel večer je bil, komaj toliko je pihal veter, da se je narahlo zibalo na seno- žeti in da je tiho pošumevalo v gozdu. Tja se je napotil Jernej, kjer je pozdravljal s hriba smrekov gaj, prijazna Tičnica, zavetišče in tolažba vseh zaljubljenih in vseh brezdomnih. Mimo polja se je vila zložna pot, preko pašnikov v zeleno reber. Počasi je stopal Jernej, ker je bil tru- den in ker je bilo njegovo srce polno bridkosti. Tiste velike in hude bridkosti, ki je obšla ne- koč samega Sina človekovega ko ni imel, kamor bi glavo po- ložil. »Ce sem kdaj žalil katerega izmed vas,« je pomislil Jernej, »izmed vas katerega, ki blodite po svetu brezdomni, naj se ne spominja name s hudo mislijo! Vi trudni popotniki, bolj trudni od krivice nego od strmega po- ta, če sem kdaj katerega od vas podil od hiše, naj me ne k51ne v svojem srcui Težka je vaša butara, komaj sem jo zadel, že se šibijo kolena, kloni glava do pasu. Kadar pa odložim ne- koč, kadar bo zadosti pravične kazni božje, tsricrat le pridite, vi blagoslovljeni od nesreče in od bridkosti: odprt vam bo hram, miza bo pogrnjena, pri- pravljen stol!« Kraj gozda je odložil culo, legel je v travo. Vsa lepa doli- na je bila v senci, tudi Betaj- nova, na eni strani ob zložni rebri sloneča, če je dremala. Gosposko se je svetil beli Si- tarjev dom izza jablan; zdelo se je Jerneju, da mu mežika, da ga prešerno pozdravlja. »Se ti zadremlji!« je rekel Jernej. »Zadremlji, pa naj se ti nikar ne sanja o krivici! Lepo se pripravi, da me v svatov- skem oblačilu sprejmeš nekoč in pozdraviš' Nič jeze ne bodi med nama, ne pojdi narazen z grdim pogledom in hudo bese- do, blagoslov božji s teboj!« Take blage in usmiljene so bile njegove misli, bridkost njegovega srca pa ni bila nič man.jša. Zakaj samota je bila Tvacikoli in, ii^ačilo se v smrekah je šumelo, tam so se pogovarjale blodne duše. »Bog vam dodeli počitka in tolažbe!« je molil Jernej. »Ka- kor je pravičen, tako je usmi- ljen; vam vsem pride ura, ko boste gledali njegovo glorijo; in ura pride tudi meni grešniku!« Po stezi je prišel neverni štu- dent, pogledal je Jerneja od da- leč, in se je napotil naravnost k njemu. »Kako se počutiš, Jernej, ob romarski p)alici?« je vprašal. »Bog je vedel, zakaj mi je naložil breme — kdo bi se pre- rekal z njim?« je odgovoril Jernej. Tudi študent je legel v travo. »To je namreč moj dom, kjer ležiš!« je rekel. »Velik je ta dom, brez zidov in brez mejni- kov; ni treba, da bi se sosed umikal sosedu, za vse je dovolj prostora! Tudi streha je visoka; kakor si dolg. se ti ni treba priklanjati! In vse to prostrano bogastvo brez davkov in brez doklad! Ne pritožujva se, Jer- nej: kjer so ljudje krivični, tam je Bog pravičen! Dali so nama palico, pokazali so nama neza- želeno pot — Bog pa nama je odprl dom tako imeniten, ka- kor ga je dodelil samo popot- nikom in romarjem« Jernej se je ozrl nanj z zelo usmiljenim očesom. »Velika je bila ta krivica, ki si jo okusil, težka je pač brid- kost, ki jo nosiš v srcu! Kako bi drugače govoril besede, ki se ti samemu rogajo v obraz, ka- ko bi imenoval Boga, ko ne mi- sliš nanj?« Pomolčal je študent, gledal je v nebo, ki se je tiho temni- lo, nato se ]e nasmehnil. »Več usmiljenja je imel Bog z menoj nego s teboj, Jernej! Meni je razodel krivico od za- četka, tebi šele navsezadnje. Jaz sem živel v zmoti komaj pol ure, ti celih štiridesetih let! Mene so pahnili brez posebnih komedij kar naravnost na cesto pravega spoznanja, ti pa si ho- dil štirideset let po krivem po- tu, dolga bo pot nazaj o Jernej! — Glej, Jernej, komaj sem iz- pregledal, so začeli mlatiti po meni nebogljenem otroku, kar s cepci! Kamor sem prestopil, sem dobil brco v pozdrav. Krepko, Jernej, krepko so mi vtepli v kožo pravo spoznanje, krepko vtepli postavo in zapo- ved, da je pravica ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili. Kaj mi je potreba zdaj tožbe in pravde, kaj prerekanja v Bo- gom in z ljudmi? Največji za- klad je spoznanje, pa če je vte- peno s cepci! — Kaj pa ti zdaj nameravaš, Jernej?« »K pravičnim sodnikom se napotim že rano se napotim, zdaj pa bom spal!« »Le zadremlji. ti trudni otrok, lahko noč! — Ampak še to mi povej: kod pa boš iskal teh pravičnih sodnikov?« »K tistim poidem, ki so po- klicani, da sodijo po pravici in postavi. Bog je poslal pravico na svet in ni pustil, da bi jo ljudje zaklepali v ^rinjo, tudi ne pusti, da bi očitno pljuvali na njegovo zap>oved! Bog je usmiljen, ne bo do zadnjega iz- kušal hlapca Jerneja, ki rxm nikoli ni storil zalega!« »Trdna je tvoja vera, Jernej, in velik bo greh, ki ga bodo storili nad teboj! Čakal bom, Jernej, da se povrneš. Rad bi te videl, rad bi videl starca, ki bo stal sredi ceste razcapan in gologlav in bo preklinjal, od- raslim v pohujšanje, otrokom v zasmeh. Se to p>ovej, Jernej: kaj boš storil, kadar se povrneš in ne bo pravice ne pri Bogu ne pri cesarju?« »Kaj bi ti storil, študent, če bi zdajle kar ne bilo več tega neba in nič več teh zvezd, ki gledajo na naju, in te doline ne več in ne tebe več in ne mene. O, kako brezbožne so bile tvo- je besede in kako hudo je sto- rila krivica s tvojim srcem! Moli. tudi jaz bom molil!« Gledala sta v nebo s široko odprtimi očmi. Temna je bila dolina, nebo pa je bilo zmerom svetlejše; rdilo se je na vzhodu, tam so zvezde ugašale, velik in rdeč je vstajal mesec. X. Jernej se je napotil v Ljub- ljano. Prestel je svoje premo- ženje in veliko je bilo: skoraj vsako leto je prihranil en gol- dinar. Preden je šei, se je še ozrl v didino in se je odkril in pokri- žal. Zgodaj je bilo, ni se še prikazalo sonce; trava je bila rosna, hladna megla se je vzdi- gala iz doline. Jerneju je bilo mraz; njegova obleka je bila vlažna od rose njegov obraz je bil kakor umit. »Nisem še vajen študentove- ga doma!« je i>omislil. »Ne še te rosne postelje ki te visoke strehe!« In je zadel cale na ramo in se je namenil med senožetmi in njivami do ceste. Spočit je bil in je hodil z lahkim korakom, tudi njegovo srce je bilo veselo in utolaženo. »Kaj bi trosil denar za voz? je pomislil. »Dokler me nosijo te stare noge, bi bil greh, da bi lenaril; in tudi greh bi bil, da bi prosjačil. Ce že pripelje mimo krščanski človek in po- reče: na, Jernej, prostora je za dva in kobila je spočita — pa prisedem v božjem imenu!« In komaj je tako pomislil, je pripeljal mimo kmet in se je ozrl in je ustavil koleselj. »Kam pa?« »Proti Ljubljani!« »Prisedi do Goščevja!« Jernej je prisedel. »Po kakšnih opravkih v Ljub- ljano?« »Pravice iskat.« Kmet, zavaljen čokat človek, je pogledal Jerneja z nezaup- nim očesom. iNadaljevanje sledi) PTUJ, 29 JUNIJA 1956 5 M@r3 V znsuosi in človeka Pred petdesetimi leti je umrl Jules Verne, francoski pisec fantastičnih romanov. Gibalo njegovega dela je bilo: »Vse kar si človek lahko zamisli, bodo drugi ljudje ostvarili.« To je bilo celo njegovo prepričanje in njegovi spisi so desetletja na- vduševali milijone čitateljev v mnogih deželah. Pred petdesetimi leti je zače- la znanost napredovati z veliki- mi koraki Dmga za drugo so prihajale: železnica, telegraf, telefon, električna luč itd. Vsa ta odkritja so močno vplivala na mladega Francoza Julesa Verneja, ki je ravno v tem času poskušal srečo na književ- nem polju kot pisec neke ko- medije. Nekaj let pred tem je odšel v Pariz z namenom, da bi študiral pravo. Toda mesto študiju se je z vso svojo vne- mo predal književnosti. Pisal je lahke komedije, stalno pa je ■želel napisati veliko delo o znanstvenih odkritjih. To svojo željo je uresničil čez kakšnih pet let, ko je iešla njegova fan- tastična povest »Pet tednov v zrakoplovu«. To je bilo prvo njegovo delo s področja fanta- zije, ki mu je prinedo velik uspeh. I2xfeijatelj ga je takoj prosil, da in napisal v nasled- njih letih vsaj še dve takšni knjigi vsako leto. Vemeju je uspelo do njegove smrti napi- sati skupaj 68 povesti s področ- ja znan.stvene fantazije. Milijonom čitateljev je Verne odprl vrata v svet fantazije, v čarobni svet, ki ne pozna nieja. Pt*azal jim je severni tečaj, povedel jih je v globine morja in v center zemlje in v srce Afrike. Potoval je s svojimi či- tatelji osemnajst dni okrog sve- ta—s hitrostjo, ki ni imela primera v njegov^n času, ki pa bi bila za nas že prepočasna. Za Julesa Verneja nič ni bi- lo nemogočegi. Imel je veli- kansko fantazijo in neomejeno vero v sposobnosti znanosti. Njegova fantazija je našla o- pravičilo v mnogih znanstvenih odkritjih našega časa. Ne bi smeli tudi prezreti ve- like vere, ki jo je imel Verne v človeka. Njegovi heroji so upo- rabljali orodje znanosti in vsi so se odlikovali zaradi svoje neizmerne hrabrosti in izredne inteligence. Vernejeve knjige so spričevalo človekovega du- ha. Prikazujejo tudi avtorjev pogled na svet njegovo vero v svobodno izmenjavo misli in v napredek, ki se da doseči samo s sodelovanjem. Njegovi naj- slavnejši heroji so Amerikanec, Korsičan, Rus in Francoz. Ena njegovih povesti govori o šeste- rici a.stronomov, od katerih so trije Britanci drugi pa Rusi, vendar vsi skupno delajo pri premerjevanju meridijanov v Afriki. Njih države so bile te- daj v vojni, vendar je ta šeste- rica nadaljevala s svojim de- lom, da bi služila človeštvu. Verne je postal slaven še za svojega življenja. Njegove knji- ge so postala klasična dela v evropskih jezikih. Verne je svoj svet fantazije ustvaril za vse človeštvo, ljudje sirom po svetu pa še danes čitajo proizvode njegove fantazije, od katerih so mnogi postali stvarnost in po svojih oblikah še presegli to, kar si je Verne samo zamišljal, napovedoval in želel. Tudi avtomobile bo poganjale sonce Sonce raztresa vsak dan na zemeljsko površino ogromne ko- ličine energije. Strokovnjaki so že na razne načine poskušali to energijo izkoristiti tako, da bi koristno služila človeku tudi sicer, ne samo da ogreva ze- meljsko površino in omogoča življenje, temveč tudi da bi služila kot pogonska sila za razna vozila. Ni še dolgo, kar se jim je sončno ener- gijo posrečilo izrabiti za pogon prvega sončnega avtomobila. Model prvega avtomobila na sončni pogon so razstavili lan- sko leto v Detroitu na razstavi motorjev. Ta je bil sicer maj- hen, komaj 40 cm dolg in tudi opremljen z 12 fotoelektričnimi, celicami, ki spreminjajo sončno svetlobo v električno energijo, ki poganja kolesa tega avtomo- bilčka. Ta model je številnim obisko- valcem nudil možnost zamišlja- ti si življenje in delo v bodoč- nosti. Avtomobil sicer praktič- ne vrednosti še nima, ker stro- kovnjaki še niso rešili vpraša- nja, kako bo vozil ponoči, ko ni sonca, vsekakor pa začetek teh poskusov lorab- Ijali atomsko orožje. KAJ VPLIVA NA človekovo življenje Menda ni čloyeka, ki ga ne bi zanimalo, kako dolgo bo živel. Prav tako je tudi zanimivo, kaj vse vpliva na daljšo ali krajšo življenjsko dobo. S tem v zvezi je še zanimivo, da otroci star- šev, ki so dolgo živeli, po na- vadi tudi sami dolgo živijo. Delo vsekakor v veliki meri vpliva na dolgost človekovega življenja. Kakor so ugotovili v nekaterih državah, živijo naj- dalje kmetje, učitelji, odvetniki, inženirji in zdravniki. Trgoyci in nameščenci živijo manj časa. Najkrajše življenje pa imajo rudarji. Kratko je življenje tudi umetnikov, književnikov, igralcev in glasbenikov. Povprečno živijo najdalje ljudje mirnih živcev in tisti, ki nimajo večjih skrbi. Ce je člo- vek za četrtino težji od nor- malne teže, ima Izgled, da ne bo dolgo živel. Nasprotno pa cesto mršavi ljudje živijo zelo dolgo. Oženj eni imajo prednost pred samskimi, posebno kar zadeva moške. Nasprotno pa je pri ženskah. Glede alkohola se strokov- njaki še niso zedinili. Vsekakor pa je ugotovljeno, da zmerno uživanje alkohola nima poseb- nega vpliva na trajanje življe- nja, razen, če je človek bolan. Tudi o športnikih še ni neke določene ocene, kako je vpli- valo intenzivno športno udej- stvovanje na dolgost njihovega življenja. Zene na splošno živijo dalje od moških. NAJVIŠJA ŽENSKA NA SVETU Katja von Dyck je najvišja ženska na svetu. Visoka je 2 m in 32 cm. Po poklicu .je pevka. Ker cesto potuje ima največ težav s posteljami, ki so ji vse prekratke. PAMETEN IZUM NEKEGA ČEBELARJA Neki čebelar v Texasu je iz- umil panj z vrči, katere napol- njujejo s svojim medom čebele same. Čebelarju torej ni treba drugo, kot da jemlje vrčke z medom iz panja jih zamaši, opremi z etiketo in pošlje na trg. 1. julija 1900. Tega dne je iz- šla prva številka ptujskega čas- nika »Stajerc«, sicer v sloven- skem jeziku, vendar v izrazito nemškem duhu urejevanega li- sta, ki ga je tiskal ptujski ti- skar Viljem Blanke. Že leta 1899 je dolgoletni ptujski župan Ornig ustanovil konzorcij za iz- dajanje tega lokalnega tednika, namenjenega štajerskim in ko- roškim Slovencem. Ustanovitev časnika so podprle krajevne upravne oblasti ter predstav- niki nemškega kapitala v Ptu- ju, med katerimi najdemo zna- na imena nemških trgovcev in veleposestnikov. Naklada časo- pisa je že spočetka zna.šala 12.000 in je kmalu narasla na 15.000. Vsekakor je bila za te- danje razmere to velika in ne- varna naklada v primeri s ta- kratnimi slovenskimi časniki na Štajerskem. Stalnih naročnikov je imel »Stajerc« okrog 7000. Proti temu nemško usmerje- nemu listu so Slovenci ustano- vili svoje glasilo s stičnim na- zivom. Tako je izhajal najprej v Kamniku, nato v Kranju I »Slovenski Stajerc-< (1904—1905). 'Drugi tak časnik je bil »Novi slovenski Stajerc« (1906—1913), ki je izhajal v Ljubljani. Ptuj- skega »Štajerca« je od leta 1906 pa do leta 1918 urejeval Karel Linhart, doma iz Ljubljane. Sprva se je priključil soeialno- demokratski stranki, sodeloval pri raznih socialističnih listih in se udeležil neuspelega rudar- skega štrajka v Trbovljah leta 1906 Ker je tu izgubil službo, je odšel k spodnještajerskim Isiemcem in postal narodni od- padnik. V svojih brošurah je -> nrj-adal narodno in go- spodarsko gibanje Slovencev na bpounjem Štajerskem. Bil je tudi glavni pesnik in člankar v koledarju, ki ga je začel iz- dajati »Stajerc« v letu 1908. »Stajerc« ali »giftna krota«. kot so ga imenovali slovenski listi, je cesto pozival Slovence, naj se priučijo nem.ščine, češ da je neobhodno potrebna Sloven- cem, ki so pri vojakih, pri že- leznici, pri deželnih in državnih uradih. »Nemščina« — pravi »Stajerc« — »je v korist mno- gim slovenskim hčerkam, ki si morajo služiti kruh na tujem. Kolikokrat je slišati tožiti sta- rejše slovenske kmete, ki niso imeli priložnosti, se nemškega jezika naučiti: Oh, ko bi jaz le nekaj nemški znal, sto, dve sto goldinarjev bi za to dal! Koliko pritožb se sliši pri železnici in različnih uradih o pomanj- kanju znanja nemškega jezika. Slovenci in Slovenl-ce, ki so v službi v nemških pokrajinah, so pri Nemcih prav priljub- ljeni, samo če so pošteni in marljivi in če nemško znajo.« Mnogo »cvetk« najdemo v tem listu zlasti v poročilih o znanih septembrskih dogodkih v Ptuju 13. septembra 1908. Takrat so izšli pozivi proti »vindišarjem«, ki bi radi raz- trgali zeleno Štajersko in ustvarili s Kranjci ter balkan- skimi cigani svojo panslavistič- no državo. Štajerce naj pustijo pri miru, kajti ti ne bodejo nikdar tulili v kranjski rog.« Pristaši »Štajerca« so bili po- litično organizirani v »Napred- ni zvezi«. Stranka se je dokaj močno usidrala zlasti v Halo- zah, ki so bile gospodarsko od- visne od Nemcev Ponekod pa se ji je posrečilo pridobiti za svoje cilje nekatere slovenske, gospodarsko trdne kmete. Študijska knjižnica v Ptuju hrani vse letnike tega časnika, ki je celih osemnajst let za- strupljal naše ljudi. V Zivlfenska doba filma življenjska doba filma je, kakor je znano, zelo kratka. Tc je gotovo velika pomamklji- vost. toda trenutno se ji ni mo- goče izogniti Slike po okrog dvajsetih letih postanejo neja- sne in sčasomo izginejo. Ugoto- vili so, da so vzrok temu male količine nat.rona, ki kljub izpi- ranju ostanejo na filmu tudi po fiksiranju. Prizadevali so si, da bi še te ostanke te kemikalije odstranili, vendar pa pravega uspeha ni bilo Zato pa so poskušali filmu podaljšati življenje po meha- nični poti. Kinoteke hranijo fil- me v posebnih prostorih, v ka- terih je temperatura stalno 10 stopinj C, v zraku pa le 5% vlage. Seveda morajo film. če ga hočejo ponovno predvajati, vzeti iz tega prostora. To mu seveda škoduje. Ni še dolgo tega, kar so iz- našli za izdelavo filmskega tra- ku novo surovino, ki filmom zagotavlja mnogo večjo traj- nost. To je metaizokloril, ki močno prekaša nitratni in oce- tatni film Film iz tega mate- riala vzdrži 300 do 500 let, z nadaljnjim kopiranjem pa se njegova življenjska doba p>o- -daljša celo nt 2000 let Film iz tega materiala je vrhu tega negorljiv in trpožnejši od dose- danjih filmskih trako^" ŽRTVE STRUPENIH KAC Po cenitvah, ki sta jih opra- vila dva statistika Svetovne zdravstvene organizacije, umre vsako leto po ugrizu strupenih kač 30 do 40 tisoč ljudi. Vendar so tu vštete samo dežele, kjer je mogoče dobiti t02adevne po- datke. Največ smrtnih primerov je v Aziji, za tem v Južni Ameri- ki, mnogo manj v Severni Ameriki in ostalih delih sveta. Vrtni pridelki, predvsem list- nata zelenjava, so nujno potre- ben sestavni dei naše prehrane. Poleg tega, da vsebujejo hra- nilne snovi, imajo mnogi izmed njih zdravilni učinek na člo- veško telo. To pa v prvi vrsti zaradi vitaminov in rudninskih snovi, ki jih vsebujejo. Spinača in mangold imata precej železa, apna in natrija. Priporočata se malokrvnim in slabokrvnim ljudem predvsem zaradi železa. Prav izdatna je naslednja so- lata: špinačo ali mangold se- seklj.amo, dodamo sesekljano čebulo in zabelimo z oijem, ki- som ali limoninim sokom. Na isti način pri;:ravimo so- lato tudi iz kolerabic in čebule. Vsebuje mnogo i'udn:nskih soli in osvežuje kri. Repa pospešuje izločevanje urina in se priporoča pri bo- leznih ledvic. Cvetača ima veliko natrija in pomaga pri presnavljanju izlo- čevati razne kisline. Česen, posebno surov, je či- stil-no stedstvo vsega telesa. Priporočajo ga posebno tam kjer ni dovolj hrane. Neprije- ten duh omilimo, če poleg česna sesekljamo še malo peteršila. Dodajamo ga raznim jedem. Kumare so poleg ugodnega učinka, ki ga imajo na jetra, želodec in črevesje, še lepotno sredstvo Voda, ki se izcedi iz naribanih nesoljenih kumar, napravi kožo svežo in mehko. Paradižniki ugodno vplivajo na bolezni jeter. Rumena potlzemeljska kole- raba, pripravi.] ena kot redkvica s kisom in oljem, čisti kri, želo- dec in črevesje. Slabokrvni, bolni na ledvicah in- črevesju bi morali pogosto uživati rdečo peso. Zelena čisti kri in se pripo- roča pri ledvičnih boleznih. Uživanje redkvice ima zdra- vilni učinek pri boleznih jeter, mehurja ter pri prehladu. Po- spešuje prebavo. 6 PTUJ, 29. JUNIJA 1956 Rokomet v soboto popoldne vsi na stadion »Drave« k srečanju ro- kometasev »Drave« proti roko- metašem »Branika« na treii frontah Pionirski eldpi „Branik" : »Drava" ženski ekipi „Drava* : „Branik" možki eicipi „Branik" : „Drava" Pričetek prve tekme ob 15.30, druge ob 16.15 in tretja tekma ob 17. uri. * Na stadionu »Aluminija« sta so v soboto srečali ekipi »Dra- ve« (stari igralci) in »Alumini- ja.« V postavi Irgl, Serdinšek, Hanžel Vlado, Sirec Ivan, Gaj- zer Otmar, Berlič, Goričan Jože, Rcpič, Sirec Maks, Mere in Po- točnik so premagali domače moštvo. Rezultat bi lahko bil še višji. Pri »starih« smo videli požrtvovalnost, tehniko in ruti- no ter so zaigrali kot v »mladih letih«. Gole za Dravo so dali Repič 2, Serdinšek, Berlič in Si- rec Maks po enega. Za Alumi- nij je bilo uspešiK) de^o krik) dvakrat. DRAVA MOSTVO : DRAVA MLADINA 3:2 V nedeljo dopoldne je bila odigrana trening tekma med mladinskim in prvim moštvom. Rezultat bi bil lahko višji, če bi moštvo zaigralo z resnostjo. 2e večkrat smo videli, da je Drava izgubila proti slabšemu\ nasprotniku ravno zato, ker jih je podcenjevala. Upajmo, da bodo v bodoče sami uvideli, da je treba igrati proti vsakemu nasprotniku čim bolje, čeprav je dvakrat slabši od njih. KEGUANJE V soboto popoldne sta se na kegljišču »Drave« srečali ekipi KK »Gradiš« : »Drava« Ptuj. 2^nagalo je moštvo Drave s 17 keglji razlike. Najuspešnejši za domače moštvo je bil igralec Lorbek Tekmovanje je poteka- lo v prijateljskem vzdušju. V nedeljo je bilo v Dolnji Lendavi teicmovanje za vstc^ v podzvezno ligo. Nastopala so moštva iz Slovenske Bistrice, Ljutomera »Nafta« iz Lendave in »Drava« iz Ptuja. Zmagalo je moštvo »Drave« s 386 keglji, sledi Ljutomer s 319 keglji, Slovenska Bistrica z 292 keglji in »Nafta« z 291 keglji. Tako se je zraven »Drave« plasiral v podzvezno ligo še Ljutom«: kot drugoplasirano moštvo. Za »Dravo« so bili najusp>eš- nejSi Šiker, Lorbek in Majcen. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Nesreče ZOPET DVE TE2JI PROMETNI NEZGODI 15. jimija 1.1. je prišlo v Sre- dišču do prometne nesreče, ki je zahtevala življenje 4-letnega dečka. Okrog 15.30 je privozil v smeri proti Cakovcu tovorni avto podjetja Universal iz Ca- kovca, ki ga je vodil šofer Fe- renček Peter. Na levi strani ce- ste nahajajoči se Miran Testen, ki je bil na počitnicah v Sredi- šču, je v zadnjem trenutku ho- tel preskočiti cesto, toda bilo je že prepozno. Desni kolesi vo- zila sta ga podrli in zmečkali pod seboj. Šofer je otroka sicer opazil in skušal zavreti, toda zaradi slabih zavor se mu to ni docela posrečilo. Otrok je bil na mestu mrtev. Naslednja nesreča pa se je pripetila v nedeljo, 24. junija, okrog 20.30 v Budini pri Ptuju. Avto za prevoz peciva ptujske- ga pekovskega podjetja Drava je zaradi prevelike hitrosti na ovinku zletel s ceste, se pre- vrnil in obtičal zopet na kolesih v jarku, kjer se je ustavil, ko je zadel ob drevesa. Šofer Anton Mihelič vozila ni obvladal, ker je bil pod vplivom alkohola. Škode je za 200.000 dinarjev. NASTOP MARIBORSKIH PEVCEV Društvo upokojencev na Haj- dini je priredilo v nedeljo, 17. jvmija t. L, vokalni koncert, na katerem so nastopili člani Okrajnega odbora društev upo- kojencev iz Maribora. Z.a lepo izvedene točke jim gre polno priznanje. Koncert je bil dobro Obiskan, občinstvo pa je nastopajočim obilno aplavdiralo. K. M. ROJSTVA- Skok Katarina, Kidričevo 9 je r odila Nado; Vi- dovič Marija, Dolena 27 — Maj- do; Tomažič Elizabeta, Biš 29 — Ano; Cvetko Terezija, Ločič 28 — Franca; Duh Marija, Dravinj- sid vrh 15 — Jožico j Henzel Marija, Veličane 50 — Marijo; Ribič Silva, Ptuj, Prešernova 21 — Branka; Zadravec Neža, Ptuj, Ormoška 26 — Branka; Plohi Marija, Ptuj, Ljutomerska 14 — Nevenko; Cuš Marija, Kidriče- vo 10 — Slavico; Gec Angela, Ptuj, Rogozniška 2 — Alojza; Strelec Ljudmila, Moškanjci 49 •— Zvonka; Znidarič Katarina, Stojnci 102 — Mileno; Kirbiš Stanislava, Prepelje 20 — Vido; Adamič Rozalija, Zamušani 53 — Anico; Horvat Marija, Mar- fcovci 22 — Janeza; Sever Ljud- mila, Stročja vas 34 — Dušico; Zafošnik Ljudmila, Zupeča vas 52 — Alojzija; Sesula Viktorija, Docnava 41 — Marjanco; Kiaj- derič Matilda, Veliki vrh 31 — Slavka; 7xipaaaxč Katrina, Sfcar- be 19 — Vladimirja; Korez Pavla, Zetale 51 — Antona; Marko Verona, Janežovski vrh 3i — Dragana; Petek Marija, Strejaci 4 — Marijo; Kiseljak Ana, Kidričevo 4 — Anico; Turk Kferija, Brunšvig 26 — Ireno; To- pok>vec Marija, Pobrežje 29 — Marico; Burina Marija, Zamen- ci 8 — Milana; Stanko Neža, Križevci 16 — Branko; Pere Kri- stina, Ljutomer — Vlasto; Mur- ko Angela, Podlehnik 31 — Sta- nislava; Tbplak Alojzija, Kidri- čevo 5 — Aleto; Pečnik Vikto- rija, Popovci 28 — Janka; Me- ško Ivana, Hajndl 15 — Mira- na; Letič Rozalija, Ptuj, Mejna C. 18 — Štefana; Toš Angela, Za- gorel 50 — Vladimirja; Zeleuik Ana, Spuhlja 138 — Miroslava; Vinkler Marija. Janški vrh 60 — Antona; Bedenik Olga, Ki- car 146 — Karlo. SMRTI: Dobrotič Antonija, Otok 120, Lovrečan, roj. 1893, umrla 2. junija 1956; Ambrož Jože, Stojnci 141, roj. 1920, umrl 2. junija 1956; Murko Franc, Rabeljčja vas 5, roj. 1903, umrl 24. jtmija 1956. POROKE: Radej Kristijan, Ptuj, Prešernova 8 in Vajdič Olga, Ptuj, Prešernova 8. XJE SO VZROKI TAKO POGOSTIH POŽAROV? (Nadaljevanje z 2. stram) zazmetami in v največ prime- jA v vzdušju moralne in ma- terialne c^ore sosedov in va- š-čanov. Zdi se, da bi poleg primernih ukrepov zavarovalnega zavoda, da namreč ne bi zavaroval po- slopij nad njihovo dejansko vrednostjo, bila potrebna v tem pogledu tudi akcija poli- tičnih in družbenih organizacij, da ne bi v bodoče posamezniki računali z možnostmi lastnega okoriščanja preko podlega sa- mc^Kmganja. Dnevni spored za nedeljo, 1. julija 1956 6.00—7.00 V-esele in poskočne 7.a ne- dellslro jtitro — vmes ab 6 05—6.10 Poročila in vreaienska napoved. 7.00— 7.15 Napoved časa. poročila, vremenska naipoved io objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijsi; koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Operetna glasb«. 8.00 Otroška predstava — James Kriiss: Stara nra (radij&ka igra). 8.37 Pisana mta slovenskih narodnih pesmi. g.30 Se pomnite tovariši? — Lidija Potrč- Koajx)va: Ka:je gnezdo in .se kaj. 10.00 Nedeljski sunolniični koncert. Benjamin Ir«'^ec-Boao LesJtovic: Serenada za go- daia; Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu; Felix Mendelssohn: Peta simofnija. ,,Reformacijska". 11.15 Odogrešajo potniki skozi Ptuj in meščani sami, ki so v tem obratu našli v pro- stem času primeren družabni kotiček. FAKULTETNO ZNANJE »Vaše metode kmetovanja ao obupno zastarele,« je dejal učeni absolvent agronomije .sta- remu kmetu. »Zelo bi bil pre- senečen, Č3 bi dobil le 5 kg ja- bolk a tega drevesa.« »Tudi jaz bi bil,« je odgo^ro- ril kmet. »To je namreč hru- ška.« POPRAVEK V štev. 25. v sestavku o ob- čini JurSinci napis pod sliko »Zadruga Juršinci<^ popravljamo v toliko, da slika predstavlja osemenjevalno postajo Kmetij- ske zadruge Juršinci. PTUJSKA TISKARNA sprejme Pogoj: 4 razredi gimnazije Ponudbe na uoravo tlukarne RAZPIS Trgovinska zbornica za okraj Ptuj razpisuje več prostih mest za moške vajence v trgovinah raznih s^k. Pogoj: dovršena osemletka ali 4 razredi gimnazije. Intereseniti se naj javijo v pisarni Zbornice v Ptuju, Slo- vensiki trg šte^^ 1. NOV NAMIZNI ŠTEDILNIK »TOBI« in plato-voziček no- silnosti 500 kg prodam. Vpra- šajte: Miki, Vičava 11, Ptvtj. DOBRO OHRANJENO VIOLI- NO (celo) prodam. Naslov v upravi lista. aiOTORNO KOLO 350 ccm pro- dam za 60.000 din. Naslov v upravi laste. SKORAJ NOV ŠIVALNI STROJ znamke »Neuroann« poceni Xxrodiam. Naslov v v^pravi. SINGER šivalni stroj, krojaški, prodam. Alojz Markovič, No- va vas 80 pri Markovcih. SLAMOREZNICO na motorni p>ogon, dobro ohranjeno, pro- dam. Naslov v upravi. MOŠKO KOLO MENJAM za gradbeni material ali pa pro- dam. Naslov v upravi hsta. NAJDITELJA TORIBCE, zgub- ljene od Kimgote do Ptuja z listinami (osebna izkaznica in spričevala) na ime Jožefe Roz- man iz Prepolja, prosim, da mi jo vrne ali pa jo odda v uipravi lista. GREM za gospodinjsko pomoč- nico v menzo, kuhinjo ali k družini brez otrok. Naslov v upravi. JAVNA ZAHVALA Ob nesreči, ki nas je zadela zaradi požara dne 15. jimija t. L se zahvaljujemo vsem požrtvo- valnim sosedom in ostalim pre- bivalcem Vičave, ki so nam nudili nesebično pomoč in pre- prečili širjenje požara. Enako zahvalo smo dolžni tudi ptuj- skim gaialcem. Belšakovi MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Petek, 29. junija, ob 20. uri: Avery Hopwood: »ŠKAN- DAL«, komedija v treh deja- njih. Osmič, — CJostovanje v ■ Ormožu (Dom Partizana). — Abonma in izven, — Predpro- daja vstopnic pri trgovskem podjetju »Vzor«, Sobota, 30. junija: napovedana predstava komedije »ŠKAN- DAL.« v Ljutomeru odpade! Predstava bo v ponedeljek, 2. julija, ob 20. uri v Domu kul- ture. Nedelja, 1. julija, ob 15. uri: Avery Hopwood: »ŠKAN- DAL«, komedija v treli deja- njih. Devetič, — Izven! Nedelja, 1. julija, ob 20. uri: Avery Hopwood: »ŠKAN- DAL«, komedija v treh deja- njih. Desetič. — Gostovanje v Majšperku (Sindikalna dvo- rana Tovarne volnenih izdel- kov. — Abonma in izven. Ponedeljek, 2. julija, ob 20. uri: Avery Hopwood: »ŠKAN- DAL«, Icomedija v treh deja- njih. ErMjstič. — Gostavaj^ v Ljutomeru (Dom kulttare). Abonma in izven. — Predpro- daja vstopnic pri blag. kina. Tordk, dne 3. julija, ob 20. uri: Avery Hopwood: »ŠKAN- DAL«, komedija v treh dej^ njih. Dvanajstič. — Izven! — Zakljujček sezooe 1955/562 OB OBČINSKEM PRAZNIKU 1. lOLIIA čestitajo vsem občanom in jim želimo mnogOUSpehOT pri nadaljnjem utrjevEBija ljudske oblasti in graditvi socializma: ObCinski ljudski obor Destemik Občinski komite ZKS Občinski odbcr SZDL Občinski odbor Zveze borcev Občinski odbor LMS Kmetijska zadruga Destemik Kmetijska zadruga Trnovska vas KZG Placar-Vurberk KG Trnovska vas Opekarna Janežovci