BENCINA "AGEVOLALA' V RI.P. ' 2007 / Tribl Superiore (Stregna) - Gorenji Tarbu (Sriednje) ‘B'U'R'hfj'A'K 20 ottobre / 20. oktobra 15.00 Corano: Obiettivo 3-La nuova programmazione comunitaria 2007-2013 Posvet Olj 3 - Nove perspektive za obdobje 2007 - 2013 18.00 Presentazione delibro/Predstavitev knjige “Pa nič nie še umario" Poesie d Marina Cemetig / Poezije Marine Cemetig 20.00 Concerto/koncert 'Kraški ovCaijf’_Bakan rock 21 ottobre / 21. oktobra - BURNJAK 9.30 Passeggiata oon la Planinska družina/Pohod s Planinsko družino Benečije 10.00 Apertura mostra-mercato dei prodotti agricoli e artigiana! delle valli del Natisene Otvoritev prodcj» razstave kmečkh pridekov ri obrtriškh izdekov NedBkh doin 11.30 Messa e processione/Sv. maša in procesija 14.00 Mali Bumjak: la festa dei bambini/Mali Bumjak: prazriik za otroke 15.00 Concerto dell'ottetto maschile/Koncert moškega okteta‘Odmevf-Salež Per Unterò pomeriggio musica nelle vie del paese / Popoldne bodo razne skupine in domati godci igrali po vaških ulicah ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730162 ■ E-mail: novimatajui@spin.it • wwwjiovimatajur.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini /abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1jOO€ Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA ltaly St. 39 (1271) Čedad, četrtek, 18. oktobra 2007 KBcen er Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia ÌS KBcen er Korzp/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia Okcitanski svet v Alpah tednik Slovencev videmske pokrajine Odparli muzej na prostem na Kolovratu, stara obrambna linja an nove možnosti Zadnji od muzeju na prostem na 109 kilometru dolgi Poti miru v Posočju so slovesno odparli v nediejo, 14. otuberja. Gre za obrambno linjo Na Gradu, gor na Kolovratu, zelo blizu od tiste meje, ki od 21. decemberja, z vstopom Slovenije v območje Schengena, bo samuo administrativna. Muzej predstavlja obiskovalcu vojaška o-pazovalna miesta, mitralješke položaje, kaverne an strelske jarke. beri na strani 5 Lepo število ljudi na odpartju muzeja na prostem na Kolovratu Pd,Veltroni eZvech ai vertici Tre milioni e quattrocento-mila cittadini hanno fatto nascere domenica 14 ottobre il Partito democratico. E’stata u-na partecipazione straordinaria, imprevista in queste dimensioni, una risposta positiva a chi ha avuto il coraggio di imboccare una strada nuova per cambiare la politica italiana, dando la parola ai cittadini. D vincitore indiscusso è stato Walter Veltroni con oltre il 75% dei consensi. “Gli italiani - ha dichiarato il neo segretario del PD Veltroni - chiedono innovazione e coesione, nel segno della discontinuità politica. Il PD non sarà soltanto un’altra tappa di una storia cominciata anni fa, ma un partito del tutto nuovo con una discontinuità nei modi, nel linguaggio, nelle forme, così da essere il primo partito italiano con vocazione maggioritaria.”. “Sosterremo l’azione del governo fino a fine legislatura” ha aggiunto, sottolineando che il rapporto con l’esecutivo sarà caratterizzato da “una sollecitazione ad un’azione riformista”. Il 27 ottobre si riunirà a Milano la costituente. Ottimo il risultato di Veltroni anche nella nostra regione dove è stato eletto segretario regionale Bruno Zvech con il 54,22% dei consensi. segue a pagina 4 Na študijskem obisku v Piemontu smo spoznali posebnosti an dejavnosti Okcitancev an tudi kraje v gorah, kjer živi manjšina, v dugem obmejnem pasu s Francijo. beri na strani 6 in 7 Burnjakie spet oživeli Gorenj Tarbi an naše doline Jesenski targ kostanja an drugih domačih pardielku, folklora in kultura Trobilni ansambel Slovenske filharmonije je v tarbijski cierkvi ponudu v nediejo pru liep koncert, ki sodi v Kogojeve dneve La Giunta regionale riunita a S. Pietro ‘‘Nuovo centro scolastico, l’iniziativa sia deH’Unione” Kulturno društvo Ivan Trinko - Cedad • Goreka knjižnica Franceta Bevka - Nova Gorica Slovenska knjgnica »Damir Feigel« - Gorica • Pokrajinski arhiv - Nova Gorica Skrb za prispevke manjšim V petek, 12. oktobra sta vladna podtajnika Miloš Budin in Ettore Rosato sprejela na tržaški prefekturi delegacijo Slovencev. V njej so bili Predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki ga je spremljal tajnik Igor Gabrovec, predsednik SSO Drago Stoka, direktor Družbe PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, Pavel Ma-horčič ter predsednik Slovenskega stalnega gledališča Boris Kuret in ravnatelj Tomaž Ban. Delegacija je seznanila Budina in Rosata o problemih, ki jih oba dobro poznata. Tudi novinarji jih naštevamo kot kroglice rožnega venca, (ma) beri na strani 4 presidente della Giunta regionale Riccardo Illy ha dato, venerdì 12 ottobre, al sindaco di S. Pietro al Natisone, Tiziano Manzini, quest’ultimo nelle vesti di padrone di casa (nella sala consiliare sanpietrina si è tenuta la riunione settimanale della giunta, per la terza volta nelle Valli del Natisone dopo Gri-macco e Stregna) preoccupato soprattutto perché, rispetto alla neocostituita scuola media bilingue, “quest’anno la classe ha trovato posto, ma quando ci saranno due, tre, quattro classi, dove troveremo gli spazi?”, (m.o.) segue a pagina 2 V TRINKOVEM DUHU Slovenska knjižnica »Damir Feigel«, Gorica 22.10.2007 ob 18. uri URA PRAVLJIC Boter petelin in njegova zgodba, pripoveduje Marjeta Novak “La soluzione per i problemi delle strutture scolastiche va cercata in un ambito sovra-comunale, suggerisco di ipotizzare la progettazione di un nuovo complesso e di presentare domanda come Unione dei Comuni”. E’ questa la risposta che il Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica 25.10.2007 ob 18. uri predstavitev zbornika MONS. IVAN TRINKO (1863-1954) SPODBUJEVALEC SPOZNAVANJA IN DIALOGA MED KULTURAMI PROMOTORE DELLA CONOSCENZA E DEL DIALOGO TRA CULTURE O knjigi bodo spregovorili: Roberto Dapit, Zva Gruden, Michele Obit Sodelovali bodo avtorji prispevkov Aktualno — Predsedniške volitve bodo 21. oktobra novi matajur četrtek, 18. oktobra 2007 zares svoje poslance in vladno večino. Tako Prodi, kot Veltroni, sta že v prvih izjavah pozvala levico, naj se strne in zedini. Oba vesta, da je postopek združevanja levice že v teku in da na terenu že delujejo koordinacijski odbori združene levice, pred koncem leta pa se bo zbrala vsedržavna skupščina delegatov levičarskih strank in gibanj -stranke komunistične prenove, italijanskih komunistov, zelenih in demokratične levice. Za prihodnjo pomlad se na upravnih volitvah že obetajo liste združene levice, ki lahko cilja na rezultat med 10 in 15% glasov. Samostojno pot združevanja so izbrali tudi socialisti, katerim so se pridružili tudi nekateri bolj reformistično usmerjenih voditeljev bivše stranke levih demokratov, kot Angius, Turci, Grillini, Spini in drugi. Združeni socialisti računajo na 5% glasov, zadnjih 5% pa naj bi zbrali Mastellovi in Dinijevi sredinci. Seveda, če bodo ostali v levi sredini. Politična scena se torej poenostavlja. Številke so jasne, potrebna pa je prav tako jasna vsebina, se pravi skupen program, ki naj ne velja samo za volilno propagando, pač pa tudi potem. Na predsedniških volitvah v Sloveniji, ki bodo v nedeljo, bo največ glasov dobil Lojze Poterle, poleg njega pa se bo v drugi krog volitev (balotaži) uvrstil še Danilo Turk. Tako lahko strnemo volilno napoved, ki jo je na podlagi javnomnenjske ankete pripravila agencija Delo Stik. Gre za zadnje anketiranje pred volitvami (objavljanje anket v zadnjem tednu pred volitvami je prepovedano z zakonom), so pripravili še volilno napoved. V njej napovedujejo, kakšen bo rezultat volitev čez dober teden dni. Anketa se od prejšnjih razlikuje po tem, da so pri objavljenih rezultatih upoštevani samo tisti anketiranci, ki so izjavili, da se bodo volitev zagotovo udeležili. Med temi jih je 28,5 odstotka odgovorilo, da bodo svoj glas dali Lojzetu Peterletu, natanko 20 odstotkov pa ga je namenilo Danilu Tiirku. Za Mitjo Gasparija se jih je izreklo 16,9 odstotka, za Zmaga Jelinčiča-Plemenite-ga 16 odstotkov, preostala trojica pa bolj skromno: Darko Kranjc en odstotek, Elena Pečarič 0,6 odstotka in Monika Piberl 0,1 odstotka. Z “ne vem” je odgovorilo 17 odstotkov anketiranih. Zadnjim so postavili še dodatno vprašanje: kateri od kandidatov jim je kot volivcem najbliže. Anketirance so vprašali tudi, katero stranko bi volili. Na podlagi teh in še nekaterih drugih podatkov, denimo dosedanje volilne udeležbe posameznih skupin prebivalstva, je bila oblikovana volilna napoved. Agencija Delo Stik napoveduje na predsedniških volitvah 21. oktobra 68,4 odstotno volilno udeležbo. Lojze Peterle bo prejel 37,9 odstotka glasov, Danilo Turk 24.3 odstotka, Mitja Gaspari 20.3 odstotka, Zmago Jelinčič 15,6 odstotka, Darko Krajnc 1,2 odstotka, Elena Pečarič 0,6 odstotka in Monika Piberl 0,1 odstotka glasov. Lojze Peterle je favorit med predsedniškimi kandidati To napoved je sicer treba jemati z določeno mero zadržanosti. Vendarle je narejena na podlagi podatkov, zbranih deset dni pred volitvami. V zadnjem tednu se bo volilna kampanja intenzivirala in razpoloženje javnosti se še lahko nekoliko spremeni. Anketirancem je bilo tudi tokrat postavljeno običajno vprašanje o njihovi odločitvi v drugem krogu volitev. Ce se bosta v drugem krogu volitev res spopadla Peterle in Turk, bo šlo zelo na tesno. V anketi je med njima razlike za pol odstotne točke. Povejmo, da je bil Lojze Peterle julija, ko je bilo opravljeno prvo merjenje, v večji prednosti, kot je zdaj. Zgodnji nastop kampanje, že lansko jesen, se mu še vedno obrestuje, zdi pa se, da je to svojo prednost že izkoristil, kolikor se je dalo, in dosegel zgornji rob svojega dometa. Presenečenje tokratne ankete je Danilo Tiirk. Čeprav je na prvi pogled videti, da je vse, kot je bilo “še vedno je drugi”, pa primerjava s tekmecem za drugo mesto Mitjo Gasparijem kaže, da se Turkov delež postopoma manjša, medtem ko se Gasparijev le malo spreminja. Medtem ko je bila v prvem, julijskem merjenju med njima še opazna razlika, sta zdaj njuna deleža tako rekoč izenačena, (r.p.) Il presidente llly al suo arrivo a S. Pietro assieme al sindaco Manzini, al vicesindaco Zufferli ed al consigliere Marinig dalla prima pagina Lo stesso Manzini ha per altro auspicato la realizzazione di un nuovo plesso scolastico nel centro studi, da qui la risposta di llly che ha ricordato come l’aggiornamento del protocollo di intesa tra la Regione ed il governo Prodi prevede un passaggio delle competenze sull’istruzione alla Regione. L’assessore alle autonomie locali Francò Ia-cop ha poi rilevato come una riorganizzazione delle strutture scolastiche potrebbe essere pensata anche nell’ottica dell’Aster, l’associazione intercomunale che da noi di fatto coincide con la Comunità montana. Nel suo intervento introduttivo llly ha rimarcato la valenza della prossima entrata della Slovenia nel trattato Schengen: “Una caduta di “Nuovo centro scolastico, l’iniziativa all’Unione” confine importante anche per questo comune e per questa zona.” Manzini ha da parte sua sottolineato come S. Pietro sia l’unica realtà delle Valli che non ha risentito di un forte calo demografico, ha chiesto aiuto alla Regione per progetti di carattere turistico e per la riqualificazione della statale 54 (per llly “la gestio- ne spetta all’Anas, faremo in modo che parte degli ingenti investimenti che ha nella nostra regione riguardi anche la 54”), ha ricordato la positiva funzione dell’Unione dei Comuni con Pulfero e Savogna (“Ma per la fusione gli altri due enti hanno forti perplessità”), descrivendo infine la Comunità montana Torre-Na- tisone-Collio come “una realtà non omogenea.” Su quest’ultimo punto il presidente della Regione ha espresso il convincimento che “a livello nazionale esiste un processo di riduzione degli enti montani del quale dovremo tenere conto, così come della non omogeneità del territorio.” (m.o.) ima Stojan Spetič Ni kaj, dolge vrste državljanov, ki so disciplinirano čakali v vrsti pred volišči za nastajajočo Demokratsko stranko, so jamstvo, ki ga le-ta ne sme zapraviti. Voditeljem še nerojene stranke je namreč uspelo prestreči pod pepelom dolgo tlečo željo po soodločanju, ki ga je še posebej raznetila kampanja proti politiki. V bistvu gre za zdravo reakcijo, ki priča o tem, da so vrednote demokracije med Italijani še vedno močno zasidrane in da ne drži, kar so prav te dni objavili nekateri časopisi, češ da po javnomnenjskih anketah Italijani želijo imeti nad seboj zmernega diktatorja. Ni tako in Walter Veltroni se tega najbrž zaveda. Predvsem pa se bo moral otresti vsake skomine, da bi Prodiju spodnesel stolček in sam vstopil v Palačo Chigi. Zlonamerni komentatorji mu to željo pripisujejo, osebno pa mislim, da bo Veltroni premierski kandidat šele v prihodnji mandatni dobi, ko bo Prodi opravil svoje delo in nato izpregel sam. Gorje namreč, če bi se izkazalo, da uveljavljanje novega voditelja demokratske stranke pomeni tudi zaton sedanjega premierja, ki je bil - ne pozabimo! -izvoljen prav tako na primarnih volitvah in s še večjim številom glasov. Skratka, oktober 2007 ne sme ukiniti oktobra 2005! Navsezadnje je Romano Prodi tudi predsednik demokratske stranke, ki si jo je omislil že pred desetletjem, ko je organiziral stranko oslička. Obema gre priznanje, da se dobro zavedata političnih razmer, v katerih pričenja nova stranka svoje prve korake. Casi niso rožnati in bitka za ohranitev oblasti bo še trda. Po vseh anketah naj bi nova DS na volitvah zbrala okoli 30% glasov, kar je odločno premalo, da bi v Italiji zavladala sama. Za oblast potrebuje zaveznike, da doseže potrebnih 51% glasov. In, seveda, nov volilni zakon, da bodo ljudje lahko izbirali Chiesta una conferenza UE sui Rom Janša va in Cina Su invito del premier cinese Wen Jiaba, che in settembre aveva incontrato a Helsinški, alla riunioni dei presidenti dell’Ue insieme a 13 premier asiatici, Janez Janša tra l’8 e PII novembre andrà in visita ufficiale in Cina. Sarà accompagnato da una delegazione di imprenditori. Al centro dei colloqui soprattutto le questioni relative alla cooperazione economica. Domenica 21 il voto La campagna elettorale in Slovenia si fa più accesa. Del resto solo pochi giorni ci separano dalle elezioni presidenziali del 21 ottobre. Non si sa se sarà necessario un secondo turno, previsto per l’ 11 novembre. Il favorito è Lojze Peterlè che passerà il primo turno. Gli ultimi sondaggi ammessi, pubblicati sabato 13 ottobre, non hanno sciolto il quesito su chi andrà al ballottaggio, Danilo Tiirk o Mitja Gaspari? Tre o quattro punti percentuali di differenza sono troppo pochi per sbilanciarsi. Conferenza sui Rom E’ quanto chiedono oltre 50 deputati del parlamento europeo al presidente del governo sloveno Janez Janša che si accinge ad assumere la presidenza dell’UE. Lo han- no fatto con una lettera in cui invitano “ad una rafforzata responsabilità politica” della UE rispetto alla condizione dei Rom in Europa e fanno appello affinchè durante la presidenza slovena venga convocata la prima conferenza europea su questo tema che dovrebbe poi essere convocata annualmente. Un’attenza analisi politica, affermano i promotori, evi-denzierà che i Rom sono una sorta di “paese membro dell’UE invisibile”. In Europa ci sono dai 12 ai 15 milioni di Rom, aggiungo- no, 10, 12 milioni dei quali vivono nei paesi dell’UE. Tra i firmatari anche gli eurodeputati sloveni Jelko Kacin e Mojca Drčar Murko. L’appello è stato inviato a tutti i presidenti del consiglio dei paesi dell’UE e inoltre di Macedonia, Serbia, Croazia e Montenegro, al presidente della commissione Barroso ed al ministro degli esteri sloveno Rupel. Petizione contro la censura I giornalisti Matej Sue di radio Slovenija e Blaž Zgaga del quotidiano Večer sono stati ricevuti martedì 16 ottobre dal presidente del parlamento sloveno France Cukja-ti al quale hanno consegnato una petizione contro la censura e le pressioni politiche sui giornalisti in Slovenia. La petizione è stata sottoscritta da 547 giornalisti e redattori, fotografi e giornalisti in pensione. Il disagio è evidentemente forte. “11 numero ha il suo peso” ha commentato Cukjati, “ma è sorprendente che percentualmente il maggior numero di firme sia di giornalisti di Dnevnik e Mladina che do- vrebbero riflettere sulla loro politica redazionale”, ha concluso dando una colorazione politica di centro-sinistra all’iniziativa. Tre milioni e mezzo di danni a Franja Sono state fatte nei giorni scorsi le stime dei danni provocati dal maltempo che nello scorso settembre ha distrutto anche l’ospedale partigiano di Franja. Solo in quest’ultimo sito il danno è stato valutato in 3,47 milioni di euro. Nella cifra, resa nota dall’agenzia di stampa slovena STA, sono compresi anche gli interventi necessari per regolare il corso d’acqua e mettere in sicurezza l’area. Četrtek, 18. oktobra 2007 t Med umetniško delavnico v Cedronu V Gorici zaključna razstava Interars V petek 19. oktobra ob 19. uri v galeriji Kulturnega centra Bratuž v Gorici bo odprtje zaključne razstave petih veC-disciplinamih umetniških delavnic mednarodnega projekta Interars. Projekt, v režiji KD za umetnost KONS, je soudele-žil 32 umetnikov Čezmejnega območja, ki so dejavni na področju likovne umetnosti, fotografije, glasbe, plesa, režije, Ob 21.30 istega dne bo na Jazbinah v Goriških Brdih na sporedu performans Besede -Parole - Words z Dašo GrgiC in Luco Quaio. VeCdisciplinarne umetniške delavnice .so se zvrstile od novembra 2006 do julija 2007 na različnih lokacijah: v Goriških Brdih (november 2006 - Jazbine), na Koprskem (januar 2007 - Piran), v Benečiji (april 2007 - Cedron), na slovenskem Krasu (maj 2007 - Pliskovica), in nazadnje na Tržaškem (julija 2007 - Lonjer, v sodelovanju z likovnim dogodkom Arte-den). Umetniki bodo nazadnje predstavili svoja dela, ki so nastala v okviru projekta, na dveh zaključnih razstavah v drugi polovici leta 2007 v Gorici in Kopru. Eksperimentacija, integracija, kontaminacija s prostorom - teritorijem in med različnimi sodobnimi izraznimi pristopi so izzivi, ki so označili ustvarjanje v petih ateljejih projekta. Interars, ki sodi v program Pobude skupnosti Interreg II-IA ITA-SLO 2000-2006, nadgrajuje projekt Umetniki dveh manjšin in želi ustvariti sodelovanje med Čezmejnimi akterji vizualne umetnosti: med pripadniki dveh narodnostnih skupnosti, slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, ob soudeležbi ustvarjalcev obeh večinskih skupnosti. Namen projekta je ovrednotenje sodobnih pristopov vizualne umetnosti, ki ne poznajo niti jezikovnih niti narodnostnih pregrad. Od 18. do 20. oktobra bo Trst prvič gostil Slovenski slavistični kongres, ki ga od leta 1989 prireja Slavistično društvo Slovenije. Z lanskim letom je Društvo načrtovalo vrsto kongresov zunaj slovenskih meja, toCneje v Zagrebu, Trstu in Celovcu. Projekt je izraz volje po obravnavanju jezikovnih in filoloških vprašanj z upoštevanjem narodnostnega prostora, ki ga državne meje ne morejo uokvirjati. Po lanskem kongresu v Zagrebu, bo zdaj na vrsti mesto Trst, ki bo s svojo jezikovno in kulturno identiteto postalo snov za poglobljeno strokovno razpravo z naslovom “Živeti mejo”. Predavatelji bodo s svojimi posegi poglabljali vlogo slovenskega jezika v multikulturnem, obmejnem prostoru, na osnovi štirih tematskih sklopov: primorska večkulturnost, aspekti slovenske književnosti v Italiji, slovensko-italijanske primerjalne vede in slovaropisje, uCenje in poučevanje slovenščine v večjezičnem prostoru in dosežki slavistične med-kultumosti. Posebna okrogla miza bo obravnavala temo zamejske mladinske književnosti. Kongres je dogodek primarnega pomena na področju študija in vrednotenja slovenskega jezika, ki bo privabil v tržaški Kulturni dom in v prostore Narodnega doma Cez sto raziskovalcev in strokovnjakov in bo idealno povezoval univerze v Trstu, Vidmu, Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novi Gorici in Celovcu. Ob otvoritvi, na sporedu danes (Četrtek, 18. oktobra) ob 10. uri v Kulturnem domu, bosta posegla oba letošnja nagrajenca Slavističnega društva Slovenije za življenjsko delo, Pavle Merkù in Sergij Siene. Dogodek predstavlja izredno priložnost za celotno zamejsko stvarnost, ki bo v tem obdobju v središCu pozornosti kot objekt in subjekt strokovnega poglabljanja. V naCrtu so pobude za vrednotenje beneškega jezikovnega in literarnega zaklada ter razstava o “Živeti mejo”, slovenski slavisti na kongresu “Vivere il confine” (“Živeti mejo”) è il titolo dato al congresso degli slavisti sloveni che si tiene dal 18 al 20 ottobre al Kulturni dom di Trieste. Nel corso del congresso verranno tra l’altro consegnati due riconoscimenti, per la propria opera di linguisti, a Pavle Merkù e Sergij Siene. Tra i relatori del congresso il prof. Roberto Dapit che interverrà sull’attuale situazione della lingua slovena nella provincia di Udine e che presenterà il volume “Mons. Ivan Trinko (1863-1954)” che raccoglie le relazioni di un convegno tenutosi a S. Pietro al Natisone nel 2004. zgodovini in položaju slovenskega šolstva v Italiji, ki jo bodo priredile tržaške šole vseh vrst in stopenj. Za koordinacijo kongresa je bila potrebna ustanovitev priložnostnega organizacijskega odbora v kraju dogajanja. Odboru, ki deluje v sklopu Zveze slovenskih kulturnih društev, predseduje Boris Pangerc, nad organizacijo kongresa pa nadzoruje predsednik Slavističnega društva Miran Košuta, ki urejuje zbornik "Zi-veti mejo" in je v svoji uvodni besedi začrtal pomenljive smernice dogodka: "Poudariti neločljivo soodvisnost, organsko vzajemnost matice in ‘zamejstva’, preseci s kulturo in znanostjo miselne loCnice, ki ostajajo združeni Evropi nav- kljub kakor latvice trdno prisesane v naših glavah, predstaviti ‘unejskim’ slavistom italijansko predmejstvo in obratno, opozoriti na nespregledljiv doprinos Primorja, Goriške in Benečije nacionalni kulturni zakladnici, ovrednotiti sredozemsko, stično specifičnost tukajšnjih slovenskih piscev, umetnikov, razumnikov, snovalcev, cepiti na deblo celinsko kdaj presamopašne Slovenije izkušnjo vsakodnevnega doživljanja meje in dialoga z drugim, drugačnim, uzavestiti s pogledom v globalni svet sodobno bistvenost medkultumo-sti - to so tudi stremljenja in vodila, srce in pljuCa tokratnega strokovnega zbora slovenskih slavistov sredi ‘mesta v zalivu’.” Gorenji Tarbij / Tribil superiore v saboto / sabato 20.10.2007 ob 18. uri predstavitev bukvi poeziji alle 18 presentazione del libro di poesie PA MC NIE ŠE LIMARLO - Marina Cernetig -Založba ZTT-EST 3 Dvanajst skladateljev za nagrado Ignacija Ote Na letošnjo tretjo izvedbo nateCaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacija Ote, ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev, se je prijavilo dvanajst skladateljev. Spodbudno je, da se je njegova odmevnost ozemeljsko razširila. Nagrada za kompozicijo za odrasle zbore ni bila dodeljena, na letošnji izvedbi pa, žal, ni sodeloval nobeden izmed mladih skla-dateljev/ic in zaradi tega tudi ta nagrada ni bila dodeljena. Ocenjevalna strokovna komisija, ki so jo sestavljali maestro Adi Danev (predsednik) ter profesorja Martina Batic in Hilarij Lavrenčič je soglasno dodelila nagrado za najboljšo skladbo "Pozabljene poti" za mladinski zbor, kvartet in kontrabas, tržaškemu skladatelju Aljoši Tavčarju (1971). Uradna slavnostna podelitev nagrade bo v petek, 9. novembra 2007 ob 20. uri, v prostorih kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini. ■ Cilj nateCaja je spodbujanje ljubiteljskega ustvarjanja in ustvarjalnosti na glasbenem področju, zlasti med mladimi skladatelji, skladateljicami in potencialnimi ustvarjalci. Skladatelj in zborovodja Ignacij Ota je bil steber zbo-rovstva v naši manjšini in eden izmed ustanovnih Članov najveCje Čezmejne zborovske revije Primorska poje. Kljub temu, da so se mu po študiju v Ljubljani odpirale priložnosti za kariero na glasbenem področju, se je predal tukajšnjemu zborovskemu gibanju in mu sluzil vse življenje. ‘ ‘Boter petelin’ ’ e ‘ “Zimska pravljica’ ’ a Nova Gorica Martedì 16 ottobre è stata inaugurata, nei locali della biblioteca France Bevk di Nova Gorica, la mostra di illustrazioni di Alessandra D’este. L’esposizione, che rimarrà aperta fino al 5 novembre, comprende le tavole originali realizzate dall’artista udinese per i libri “Boter petelin in njegova zgodba” di Ivan Trinko e “Zimska pravljica” di Mjuta Pova-snica. Accanto alle illustrazioni, anche una mostra dei libri realizzati dalla D’Este. L’iniziativa del circolo di cultura sloveno Ivan Trinko e della biblioteca di Nova Gorica, che da tempo coljaborano coorganizzando iniziative culturali, rientra in un progetto incentrato su Ivan Trinko che comprende anche un’“Ora del racconto” a cura di Marjeta Novak che si è tenuta sempre martedì a Nova Gorica e che verrà ripetuta lunedì 22 ottobre, alle 18, nella biblioteca slovena “Damir Feigel” di Gorizia. Giovedì 25 ottobre, alle 18, la biblioteca France Bevk ospiterà invece la presenta- zione degli atti del convegno “Mons. Ivan Trinko (1863-1954) - Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami, promotore della co- noscenza e del dialogo tra culture”. Interverranno Roberto Dapit, Živa Gruden, Michele Obit ed alcuni degli autori del volume. ■i} |fP A sinistra Alessandra D'Este nella biblioteca di Nova Gorica, sopra l’“Ora del racconto" nella stessa biblioteca Aktualno V deželno skupščino so izvolili tudi deset Slovencev Veliko ljudi za novo stranko s prve strani Prvo, kar je treba povedati je, da se je tudi v deželi Furlaniji Julijski Krajini zelo veliko ljudi udeležilo nedeljskih “primarnih” volitev: 54.929. Veltroni je v čedajskem okrožju prejel 3.289 glasov, kar pomeni 72,19%, na deželni ravni pa je imel 71,55% glasov. Njegova tekmeca sta očitno prejela manjšo podporo: Bindi 15,01%, Letta pa 12,87%. 2e v prvem krogu je zelo prepričljivo podporo prejel Bruno Zvech, ki je postal prvi deželni sekretar Demokratske stranke, zanj se je opredelilo 54,22% volivcu. Gianfranco Moretton, ki je podpiral Vel-tronija na državni ravni je imel 30,53% glasov, Enzo Ba-razza (Bindi) 8,36%, Francesco Russo (Letta9 pa 6,9%. Na podlagi teh rezultatov se bo sestavila deželna skupščina, ki bo imela 107 Članov, 59 izvoljenih na listah Zve-cha, 34 na listah Morettona, 7 Barazze in 5 Russa. V našem, Čedajskem okrožju so bili izvoljeni: Alessandro Tesini, Iole Namor, Marco Pascolini, Cristina Novelli in Piergiorgio Domeniš, Giorgio Baiutti, Michela Bacchetti, Paolo Meniš in Daniela Briz. Zelo pomemben podatek je, da je bilo v deželno skupščino izvolenih deset Slovencev, med katerimi je tudi Miloš Budin: pet v Trstu, trije v Gorici in dva v Benečiji in sicer Iole Namor in Piergiorgio Domeniš. s prve strani Kulturne ustanove slovenske manjšine prejemajo 15 let iste finančne podpore, kar pomeni glede na skupno moč, krepkih 30 odstotkov manj od takrat, ko je italijanski parlament določil, da se v okviru Zakona za obmejna območja iz leta 1991 dodeli manjšini posebna sredstva. Omenjena sredstva so nato prešla v okvir zaščitnega zakona št.38/01. Prehod ni dodal ničesar bistvenega. Resen problem se tako postavlja za manjšinsko založništvo in tisk. V vladnem odloku, ki je priložen finančnemu zakonu, je postavka o 7 odstotnem krčenju tisku za leto 2007 in 2008. Res je, da so se mediji znašli pod pritiskom javnosti, češ da dobivajo neupravičene podpore. Res pa je tudi, da vlada pri krčenju ni upoštevala razlik. Ni možno npr. enačiti Primorskega dnevnika ali Novi Matajur z bogatimi časopisi, ki prejemajo podporo kot dodatek k premoženju. Prav tako ni moZno enačiti manjšinskega tiska, ki je na terenu več kot 60 let, s časopisi in radijskimi postajami, ki se poslužujejo posebnega zakona št. 250, kjer so zaobjete zadruge in manjšinski časopisi, a nimajo, kot pri- Poglejmo rezultate v naših dolinah. Grmek/Dreka: Moretton 53, Zvech/Tesini 10, Zvech/Novelli 4, Barazza 0, Russo 1, bele 4, neveljavne 1. Skupaj: 73 Podbonesec: Moretton 3, Zvech/Tesini 10, Zvech/Novelli 45, Barazza 1, Russo 1. Skupaj: 60. Sv. Lenart/Srednje: Moretton 43, Zvech/Tesini 19, Zvech/Novelli 9, Barazza 3, Russo 1, bele 1. Skupaj: 76. Speter/Sauodnja: Moretton 7, Zvech/ Tesini 61, Zvech/Novelli 45, Barazza 9, Russo 1. Skupaj: 123. Tavorjana: Moretton 23, Zvech/Tesini 24, Zvech/Novelli 13, Barazza 3, Russo 2. Čedad: Moretton 58, Zvech/Tesini 119, Zvech/Novelli 100, Barazza 43, Russo 37. Skupaj: 367. 7 občin Nadiških dolin: Moretton 106, Zvech/Tesini Skrb za prispevke manjšini znava sama vlada, urejenih računov. S sedem odstotnim krčenjem bi moral npr. Primorski dnevnik krepko zmanjšati število informacij, strani in tudi ljudi. Zadnje krčenje se je namreč komaj dogodilo. Slovensko stalno gledališče je verjetno najpomembnejša kulturna ustanova Slovencev v Italiji. Ustanovne članice SSG so tudi Občina Trst, Pokrajina Trst in Dezela FJK. Nobena ne upošteva glede podpor in dvorane zakonskih določil. SSG-ju so zmanjkali še drugi finančni viri, kot je Sklad za Trst. Ustanovi preti, da bo morala v kratkem vzeti škarje in odrezati tudi to, kar se preprosto ne da odrezati. Z drugih virov vemo, da špetrski Zupan Manzini sprašuje Deželo denar za dvojezično Solo v Spetru. Iz svojega dvomimo, da bo dodatno pomagal. Lahko bi še naštevali. Delegaciji, ki je izpostavila realne in dolgotrajne probleme sta tako Budin kot Rosato obljubila, da bosta poskušala pomagati med razpravo o finančnem zakonu. Glede splošnih prispevkov manjšini bo- Deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech 100, Zvech/Novelli 103, Barazza 13, Russo 4, bele, 5 neveljavne 1. Skupaj: 332. Ahten: Zvech/Tesini 72, Zvech/Novelli 7, Moretton 44, Barazza 0, Russo 4. Fojda: Zvech/Novelli 126, Zvech/Tesini 30, Moretton 20, Barazza 7, Russo 6. Neme: Zvech/Tesini 50, Zvech/Novelli 16, Moretton 12, Russo 2, Barazza 1. Centa: Zvech/Tesini 184, Moretton 102, Zvech/Novelli 40, Barazza 10, Russo 8. Tipana: Moretton 20, Zvech/ Tesini 2, Zvech/Novelli 1, Barazza 1. Bardo: Moretton 29, Zvech/Tesini 24, Zvech/Novelli 0, Russo 2, Barazza 1. Okrožje Čedad: Zvech/ Tesini 1.651 (34,32%), Zvech/ Novelli 874 (18,17%), Moretton 1.737 (36,11%), Barazza 367 (7,63%), Russo 184 (3,83%). sta iskala rešitev, morda tudi s pomočjo amandmaja. Glede tiska je položaj težaven, saj je okoli njega slišati veliko podpor. Dodajamo: na bojnem polju pa so tudi založniki in ni v korist sedanje vlade, da najde v medijih dodatnega nasprotnika. V tem smislu beležimo novice, da se bo krčenje zmanjšalo ali pa odpadlo. Za vsako vlado so bili namreč pritiski na medije težavni, saj politika od medijev preprosto živi. Glede SSG-ja naj bi rešitve iskali tudi pri DeZeli FJK. Slednja je bila doslej do manjšine finančno dovolj skopa. Nekaj je dala, še zdaleč pa ne toliko, kolikor je pridobila zaradi posebnega statuta, ki ga danes opravičuje le prisotnost manjšin. , Skratka, z manjšino v celoti se dogaja nekaj paradoksalnega. Uresničujejo se zakoni, delajo se novi (deželni), organizacijam in ljudem pa zmanjkuje sredstev za to, da bi manjšina ostala pri svojem bistvu: pri razvoju lastnega jezika in kulture. Bodo jutri lične dvojezične table beležile odsotnost? Kljub vsemu skušajmo biti optimisti, saj se mnogi voditelji leve sredine vendarle zavedajo problema, (ma) ZELENI LISTI Ace Mermoljct O soncu in sencah Na pričujoči Zeleni list bom napisal eno dobro novico, drugo nekoliko manj. Točneje, na en list bom zapisal tisto dobro, na drugi tisto manj dobro. Volitve za Demokratsko stranko so privabile na volišča število ljudi, ki jih sami pobudniki niso pričakovali. Ne v Italiji in ne v Evropi ni neka stranka nastala tako, da bi njenega tajnika in člane ustanovne skupščine izvolilo tri in pol milijona volilcev. Predpremiera uspeha je bila, ko je pet milijonov delavcev in upokojencev volilo za sporazum med sindikati in vlado o novi pogodbi za Welfare. Pogodbo je sprejelo preko 80 odstotkov udeležencev. To so konkretni dokazi, da je Italija, ki sope v kleščah an-tipolitike, bolj medijska podoba kot resničnost. Ljudje želijo biti soudeleženi in to tudi fizično. Želijo iti na trg, na ulico, poiskati v predalih dokumente in se odpraviti na volišča, čeprav za to ni nobene prisile. Novi tajnik DS in ustanovna skupščina imata sedaj velikansko odgovornost: ne izgubiti zaupanja ljudi, ne zatajiti njihove volje. To pa pomeni, ne se zapreti v stekleno palačo, ampak izrabiti veliko moč primarnih volitev in željo po neposredni, fizični partecipaciji. Na Veltroniju je nelahko breme, da se uveljavi kot tajnik in v novi stranki prepreči stare rituale “pritikanja lončkov”. Tudi Prodi je doživel uspeh na primarnih volit\'ah pa je verjetno politično preveč “popuščal”. Udeležba na primarnih voli-tvah je za DS vsebina in program. Berlusconi je svojo stranko ustanovil tako, da je vanjo vložil denar, uporabil svoje televizije in krajevne funkcionarje svojih podjetij in veleblagovnic (takrat je bil lastnik Stande). Razlika je globinska. Dodajam že napisanemu: če je novi voditelji DS ne bodo upoštevali (vsebine) in se bodo vedli, kot se politiki večkrat, ko so pred volitvami dostopni do vseh, potem pa nikogar več ne poznajo, bo sedanji uspeh ju-trajšnji bumerang. DS naj bo zato stranka ljudi, ki se tudi fizično srečujejo, saj sta televizija in internet, to pa ja, “mrzli” sredstvi komunikacije. Potrebujemo volišča, ulice, trg, šta-dijon, skratka, fizični kontakt. V tem je novost politike, ki uspeva. Na drugi list pa moram žal zapisati, da niso novice glede finansiranja slovenske manjšine tiste, ki jih pričakujemo. V petek, 12. septembra sta vladna podtajnika Miloš Budin in Ettore Rosato sprejela na tržaški prefekturi Predstavnike SKGZ in SSO, Slovenskega stalnega gledališča in založništva DZPIPRAE, ki izdaja Primorski dnevnik. Problemi so že dolgo časa znani. Zakon za kulturne dejavnosti manjšine dodeljuje enaka sredstva že 15 let, kar pomeni glede na kupno moč več kot 30 odstotno znižanje. Slovensko stalno gledališče ne dobiva s strani tržaške Občine, Pokrajine in Dežele FJK sredstva, ki bi jih moralo po zakonu. Omenjene ustanove bi morale za gledališče poskrbeti tudi dvorano ali pa vzdrževati obstoječo. Ob tem so odmanjkala še sredstva za dejavnost iz Sklada za Trst. SSG tvega novo agonijo- Primorski dnevnik, ki je edini pisani dnevnik Slovencev v Italiji, prejema prav tako enake podpore že 15 let, kar znaša glede na kupno moč skoraj 900 tisoč evrov manj. Vlada predvideva za časopise, in torej tudi za PD, 7 odstotno znižanje podpore (kaže sicer, da se je premislila in da niža kvoto na dva odstotka). PD je že krčil vse možne postavke, sedaj bi mu ostajalo samo še klestenje strani in ljudi. Med “prositelji”se oglaša tudi špetrski župan Manzini, ki sprašuje podpore za dvojezično šolo in za novoustanovljeno nižjo srednjo šolo. Če Deže- la ne bo resnično finančno pomagala, bo tudi dvojezični šoli v Spetru trda predla. Nasprotniki šole ne bodo zanjo dajali iz svojega žepa. Finančni položaj manjšine pa za državo in Deželo FJK ni tako hudo relevanten s finančnega vidika. Postaja pa politično vprašanje v sami levi sredini. Tako država kot tudi Dežela FJK, ki ju vodita koaliciji, za katere Slovenci množično volimo, se morata razjasniti. Želita nadaljevati s politiko, ko slovenske ustanove, organizacije in “neprofitna” podjetja živijo z vodo do grla in čez, ali pa bosta segli v žep in zagotovili organizacijam slovenske manjšine kolikor toliko dostojno in mirno življenje? Vsi poznajo vprašanja, zahteve niso velike, očitno pa je v sami vladni večini, tako državni kot deželni, nekaj nedorečenega. Isto sem zapisal in povedal glede Demokratske stranke in to ponavljam sedaj, ko ima za sabo moč volilcev. Bo DS v sebi razčistila nacionalno vprašanje, ki je v Furlaniji Julijski krajini še vedno aktualno? Bo v praksi zagovarjala multikulturnost in politiko pluralizma in priznanja? V tem je vprašanje in ne v nekaj stoti-sočih evrih, ki jih Slovenci prosimo po 15 letih kot skromen dodatek našemu organiziranemu življenju. “Ma insomma, qualcuno vuole avere un po' più di polso fermo (si fa per dire) contro i neonazisti e i neofascisti, contro i razzisti e gli infami che insultano, minacciano, e riempiono i muri delle città con gli evviva a questo e a quello, mettendo insieme Pavolini e Mussolini, le "SS" italiane, le brigate nere e la Decima Mas di Valerio Borghese? Oppure bisogna cominciare a difendersi in proprio? Che cosa si vuole? U-na situazione ancora più tesa fino al punto di farci scappare il morto?”. Così scrive Wladimiro Settimelli nella rubrica "Il punto", sull'ultimo numero di "Patria Indipendente”, la rivista dell'ANPI Nazionale. E prosegue: “In diverse regioni, convegni, incontri, raduni fascisti e aggressioni, si stanno moltiplicando, mentre certi sindaci del centro destra continuano ad intitolare strade ai vecchi arnesi del fascismo vecchio e nuovo. Ai Castelli Romani, ed esattamente ad Albano, i "ragazzi" della "Fiamma" hanno spadroneggiato per quattro giorni minacciando a destra e a manca. La cittadinanza ha risposto con alcuni presìdi antifascisti nel paese. Sempre a Roma nessuno ha ancora dimenticato le aggressioni a Villa Ada, durante un concerto. Poi la nostra sede e quella del-l’ANPI nazionale sono state imbrattate con ingiurie e simboli repubblichini. (...) Basta, davvero basta. Loro, nazisti e fascisti, continuano a fare il loro porco comodo, a offendere, insultare e picchiare, in barba alle leggi. L'aumento del razzismo, dell'antiebraismo, dell'o-mofobia e dell'antiislami-smo non è una invenzione della sinistra o dell'antifascismo militante: è stato segnalato con grande allarme dall'Osce, l'Organizzazione per la sicurezza e la cooperazione in Europa. In quaranta cartelle di testo, gli e-sperti dicono che la situazione si è particolarmente aggravata in Francia, Germania, Gran Bretagna, Russia e Ucraina. Si picchia e addirittura si uccide sempre di più. Ad essere colpiti sono, come al solito i "diversi". Per "diversi" si intendono i musulmani, gli ebrei, le persone di colore, i rumeni, i gay e persino i disabili. L'Osce non ha mancato di sottolineare che la situazione, secondo le previsioni, tenderà ulteriormente a peggiorare. La notizia più inquietante e sorprendente non viene comunque dall'Europa, ma addirittura da Israele. Le spedizioni punitive fasciste, le aggressioni di tipo squadristico, le prepotenze e le prevaricazioni anche qui da noi, sono un ben triste e tragico segnale. La polizia, intanto, ha eseguito una serie di arresti, dopo avere scoperto una cellula neonazista bene organizzata e con collega-menti in diverse nazioni. Guai, dunque, a far finta di non vedere o parlare di "stupide ragazzate", come ha fatto subito qualcuno. Non esagero, ma penso davvero ai tempi lontani, quando fascismo e nazismo presero il potere. Tutto cominciò proprio così. Parevano solo e soltanto delle ragazzate. Invece...”. muzej Sladko vabilo na Burnjak Burnjak se je začeu an lie-tos v znamenju sonca, kostanja, - pobieranja sladkega sadeža an tudi sprehajanja po se-nožetah, kjer rastejo lepi an mogočni kostanji - an z muziko, ki je ena od protagonistk sriedenjskega praznika. Klasična an ljudska. An je začeu na velicim, saj se je Se posebno v nediejo po tarbijski vasi premikalo zaries puno ljudi. Beneški kumetje so napravli pravi jesenski targ, kjer se lahko kupijo vse jesenske domače dobruote, od ja-buk do kompierja od kostanja do mošta. An lietos so bili domači obàrtniki z njih liepimi dieli iz naravnih materialov, od lesa do kamna. V nediejo je biu v vasi velik kulturni dogodek, v cierkvi Svetega Janeza je biu koncert Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije. Koncert sodi v program Kogojevih dnevov, ki zadnje lieta bogatijo tudi našo Benečijo. Zjutra so bile pa “Promenade”. Se buj Zivuo bo tolo saboto an nediejo ko bo pravi senjam Bumjaka tudi z mašo an precesso dol po vasi. Burnjak je ratu pravi targ pridelkov domačih kmetov an tudi razstava-prodaja ročnih izdelkov naših obartniku. Burnjak je tudi praznik folklore, veselja an solidarnosti. V nediejo bojo, med drugim, žene od Planinske družine Benečije prodajale njih sladčine an kar zberejo, ku vsake lieto dajo v solidarnostne namene: lietos dvojezični špietarski Suoli an za pomagat postrojit bolnico Franjo Odparli na prostem na Kolovratu s prve strani Na otvoritvi so spregovoril Zdravko Likar, ki je predsednik Fundacije Poti miru, tolminski župan Uroš Brežan (“Na tem mestu so pred 90. letih bobnele granate, donas se veselimo za padec meje, pru takuo bo cesta Volče-Solarje dejanje, ki bo še buj povezovalo parjatelje med soško dolino an Benečijo”) an predsednik Gorske skupnosti Ter-Nediža-Brda Adriano Corsi, ki se je spomniu na cajtu uejske an na praznovanje gor na Več kot 40 odstotkov otrok na Koroškem v dvojezičnih šolah Verjetno je res, da so mnogokrat prebivalci zrelejši od politike. Predvsem ko gre za sinove, se družine odločajo ža boljše variante in možnosti. V tej smeri beležijo dvojezične šole uspeh. Uspešna je dvojezična šola v Spetru, uspešna je slovenska šola na mešanem območju, kot je Romi-jan, sedaj pa razpolagamo s pozitivnimi podatki glede dvojezičnih šdl na Koroškem, skratka, v sosednji Avstriji. Na tiskovni konferenci je vodja manjšinsko šolskega oddelka Tomaž Ogris najavil rekorden vpis za šolsko leto 2007/08 na osnovnih, glavnih in srednjih šolah. Pritrdil mu je podpredse- dnik deželnega šolskega sveta Rudolf Altersberger, ki je dejal, da "starši vse bolj cenijo pedagoško dodatno vrednost dvojezičnosti." Dejstvo je, da se je letos na območju, kjer je v veljavi manjšinski šolski zakon, vpisalo v dvojezične šole kar 40,55 odstotkov vseh šoloobveznih otrok. To se je zgodilo prvič po letu 1959, kar pomeni, da so v dvojezične šole vpisale svoje otroke narodno mešane ali izključno nemško govoreče družine. Vseh podatkov ne bi naštevali, nekatere pa ja. K dvojezičnemu pouku je tako na 66 šolah prijavljenih 1.892 deklet in fantov.V obeh ljudskih šolah v Celovcu je vpisanih 187 učenk in učencev. Slovensko gimnazijo v Celovcu obiskuje letos 543 dijakinj in dijakov, v Zvezno dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu pa je vpisanih 159 dijakinj in dijakov. Na zasebni višji šoli za gospodarske poklice v Senpetru pri Šentjakobu v Rožu je vpisanih skupno 128 dijakov. Skupno se na Koroškem uči slovenskega jezika 3.896 šolarjev in dijakov. Glede na položaj slovenske manjšine na Koroškem in glede na to, da je koroški deželni glavar tisti Jorg Haider, ki je priredil marsikatero protislovensko kampanijo, so podatki o vpisu v dvojezične šole prijetno presenečenje, ki lahko vzpodbudi tudi nas. (ma) Patronato INAC e Kmečka zveza informano TRATTENUTE INPS PER ADESIONE AL FONDO SERVIZI CREDITIZI E DI CARATTERE SOCIALE A partire dal 1/11/2007 in virtù del decreto ministeriale n° 45 del 7/3/2007, ai pensionati INPS è data facoltà di aderire a un fondo che da diritto ad usufruire di una serie di servizi creditizi e di carattere sociale. L'adesione è automatica, e ciò comporta una trattenuta mensile sulla pensione dello 0,15%. Nessuna'trattenuta viene effettuata sui trattamenti pensionistici inferiori ai 600,00 euro lordi mensili. Chi non intende aderire a questa iniziativa deve comunicarlo per i-scritto all'INPS di appartenenza entro il temiine perentorio del 31 ottobre 2007. Per ulteriori delucidazioni e comunicazioni invitiamo a contattare l'ufficio del Patronato ' INAC in via Manzoni 31 a Cividale dal martedì al sabato dalle 8 alle 12, muniti di tutti i dati delle pensioni in vostro possesso. RISTRUTTURAZIONE DEI DEBITI CONTRIBUTIVI DELLE AZIENDE AGRICOLE Prosegue fino al 31 ottobre l'operazione di condono dei debiti contributivi delle aziende a-gricole che sono stati maturati nei confronti del-l’INPS fino al 31-12-2004. Mediante questa ope- razione l'agricoltore avrà la possibilità di estinguere il debito con il pagamento in unica soluzione del 30% del debito totale o in alternativa con il pagamento dilazionato in 10 anni del 39,8% del debito totale. Per ulteriori informazioni invitiamo a contattare l'ufficio del Patronato INAC in via Manzoni 31 a Cividale dal martedì al sabato dalle 8 alle 12, muniti di tutti i dati delle pensioni in vostro possesso. PROROGA DOMANDA DI INDENNITÀ’ COMPENSATIVA E' stato prorogato al 31 ottobre il termine per la presentazione delle domande di indennità compensativa - misura 211 del nuovo Programma di Sviluppo Rurale 2007-2013 (ex misura "E") -. I beneficiari del contributo sono le aziende agricole, gli enti e gli altri soggetti privati che hanno la sede o risiedono in uno dei comuni compresi nelle zone svantaggiate e che conducono una superficie agricola utilizzata compresa nelle zone svantaggiate non inferiore a 2 ettari, ridotti a 1 nel caso in cui le aziende siano ad indirizzo orto-floro-frutticolo. Per ulteriori informazioni invitiamo a contattare l'ufficio della Kmečka zveza-Associazione Agricoltori in via Manzoni 31 dal martedì al sabato dalle 8 alle 12. Poi (questa famiglia) a-veva anche un bue e un a-sino che lavoravano per loro. L’asino era un fannullone e si è lagnato col bue... Quello gli ha detto: - Fai finta di essere malato, domani mattina e quando verrà il famiglio a darci da mangiare, non alzarti su: vedrai che non ti condurrà al lavoro e ti darà qualcosa di buono da mangiare, (così è stato). La sera, tornati a casa i buoi, l’amico ha chiesto all’asino: - Allora, come ti è andata? - Bene, meno male che mi hai consigliato di fare così. Io oggi, ho solo riposato e mi hanno dato da mangiare abbastanza semola. E a te, come ti è andata? - Male, in verità! Ho dovuto tirare tutto il giorno; ho patito la fame, la sete, le legnate: tu sai bene che ne hanno in abbondanza là... Domani, fai anche tu così, almeno ce la spassiamo insieme, qui. Anche tu non alzarti domattina e tieni le zampe allungate e la testa al suolo: vedrai che ti tratteranno bene. Il giorno dopo, quando il servo è venuto a dar loro da mangiare e ha visto il bue steso che non poteva andare a lavorare, ha detto: - Oggi devo attaccare l’asino che è guarito da ieri. Sentendo questo l’asino disse tra se: - Ti ho insegnato a mio danno e oggi, io devo andare a lavorare, ma escogiterò il modo perché anche tu non possa mangiare per niente. La sera si fece vedere amico ugualmente sia Zàt su - mjèli. Š3 wolà an un-mòia, la, nn-BO-djèlalb z-pàmh, 820 itfa miìln tò - sa - kreààlo tljélaf i>. Zàt a - sa - lamcntòw tòmu - wolò, a tè a - nm - (Jàw: «Stèri sa bolan zàjtra- zjùtra; k ora - prida famàj 821 dajàt jjèstb, ne - wsthjaj - yotè. Àn ti-boS-vldiw, kè ni - tò - no -ìanò na-djèlo, ano nu - ti-Jè-ditti, ltòj - bw0jšo-|-a jjèsti». 822 Azfit zvèòar, ki sb - ppèll wolì dimwòj, a - <]àw te - wòw miišn: 828«ik(tko na-tb-pasàla?» Òn-3-(]àw: «Ljèpo; blózà kb Bb-mà-na- fièiw èjtltko. Ja< niìs ,saij< lnij deìòw, anu so-mi-dMb jjèstb sè-mula rìtt. jA rais tabà kìtko tò - pasàla?» 824 A wòl (wòw) a-imi - ijitiv: «jfàrdo le/è! Sara mwòru wlàòltb cjèw - dàq; sàjn patiSòw žfeja anu làkoti, a lepàt, ti dorò vjèS, ni -majò bundàncja tjèx». 828 Zìtt mòà a -(jàw wolò: «zàjtra stori Sa-tì jajtako (èjtàko); 828)emò> ntanko >wkòp -jb - preykjaib tlà. Ša tì no - ivstftjtj - yorò zàjtra-zjùtra; dfži uòya w Impana ano ylllwc. Ano ti-bÒS-vl-duw, he ni -tò-jè» ljèpo san-tòw. MA seij - èòw no-aèdo 882-uÒwo 5a zà-ta. Nnewòj, dimwòj yrMS, sam-ytduw yos" podàrjà èjà -pv- bcjàrjo; a-Jakaròw bt-tabà, a-(jàw: «Je zàjtra òn - na - wstàua« ràdo -Al vieš zaki štor-kja, čikonja, kar počiva uzdigne gor adno nogo? - Zatuo ki če uzdigne an to drugo pade na tla! - An sliep se smieje z ustam, an mutast se smieje z očmi, an zjuh se smieje z ustam an z očmi. - An adan sliep, mutast an zjuh? - Ima malo ki se smejat! - Sem se luožu tu glavo za predat mojo ženo. Dost mi daš za njo? -Nič! -Tojaje! *** - Pravejo, de tisti, ki imajo sude niemajo veseja. - Pomisli pa tisti, ki jih niemajo! *** - Sem popiu tri buče vina te čarnega, na zadnjo so mi ponudli an taj te bielega an tist me je upjanu! Je pru ries, de se na smie mešat! *** - Halo? Pronto? Al je Attila? - Ne, je šu dielat! - An kje diela? - V poljedelskim konzorcju (consorzio agrario) v Cedade, kjer ga nucajo za dižerban-ta! t.I cen SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA UNIONE CULTURALE ECONOMICA SLOVENA SDŽPI IftSIP SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE ISTfTUTO REGIONALE SLOVENO PER DISTRUZIONE PROFESSIONALE GLASBENA MATICA SLOVENSKA KNJIŽNICA - DAMIR FEIGEL BIBLIOTECA SLOVENA ■ DAMIR FEIGEL SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA SOCIETÀ ALPINA SLOVENA GORIZIA SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ CONSORZIO SLOVENO PER LA FORMAZIONE ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI UNIONE DELLE ASSOCIAZIONI SPORTIVE SLOVENE IN ITALIA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO CIRCOLO PENSIONATI SLOVENI DEL GORIZIANO ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV UNIONE DEI CIRCOLI CULTURALI SLOVENI KMEČKA ZVEZA ASSOCIAZIONE AGRICOLTORI SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE SINDACATO SCUOLE SLOVENE KROŽEK ZA KULTURNO, ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE CIRCOLO ATTIVITÀ CULTURALI SPORTIVE ED ASSISTENZIALI novi matajur Četrtek, 18. oktobra 2007 Korzo /Corso Verdi 51 - Gorica/Gorizia - www.kbcenter.it ' *