59. številka. V Trstu, v sredo 24. julija 1889. v- „E D I N O S T" izhaja dvakrat tir teden, vsako sredo »n soboto oh ]. uri popoludne. „Edinost" stane: »a vse leto gl. H.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ S.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; B B 2 25 „ Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v Trstu po f» nov., v Gorici in v Ajdovščini po «* nov. Na naroćbe brez priloženo naročnine n ttpravniatvo ne ozira. EDNOST Vai dopisi se pošiljajo urtviniRtvu v ulici Oariiitia St. 28. Vsako pismo mora biti frankovano, ker n<>t'rankovaria se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila «e račune po 8 nov. vrstica v petitu ; za naslove r, debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije m inserate prejemu npravništvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »v •dmod J* ikuA«. Vabilo na naročbo. se je povsod probudila, celo med ju-iprostim kmetstvom ter postala činitelj na ko-' jega se mora v prihodnjo vlada ozirati in S 1. julijem začelo je il. poluletje XIV. ga v poštov jemati. i tečaja našega lista. Vabimo zatorej nal^ Nemškemu radikalnemu taboru .manj-£2. naročnike, da svoio narocbo o pravem », . , . , , času obnove, da ne nagnejo neredi v kal° J° tudl ture,,a' Ivftkor v volsk,» kdor pošiljanju lista. se predrzno stavi nasprotniku pred oči, Opozarjamo ob enem gg. naročnike, prodre in zmaga nenadjano; enako tudi v kateri svojega dolga doslej niso še porav- politiki: oni narod, ki predrzno postavlja nali, da svojo dolžnost čim prej storč. j HV()je kandidttto tor Z(4 njfl flgituje pr0(jr)} z njimi ter postaja gospodar položaja. Te predrznosti in smelosti je avstrijskim Slovanom do sedaj skoraj celotna manjkalo temveč kričačev in navdušencev Cena listu je: aa vso leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 V drugem poluletju bodemo nastojali.] 80 .irnele dnj&e rodnosti, koje so jih da list čim bol j popolnimo ter ga storimo ■tu<*i nam »»lil« »n vsilile. Ko so Nemci zanimivejšega in priljubljenejšega našemu ' znašli takozvano „ Schiirfere Tonart" pri-občinstvu. Prinašali bodemo dobrih člankov, I dobili so sčasoma z njo nepričakovanih gospodarskih in polit razprav, natančna j hov _ TftU HQ tržna in borzna poročna; imamo tudi pri- j . ..... . . K pravljenih raznovrstnih izbornih podlistkov. | k»J,h* kJer P«»bivaj.» sami Slovani. Zadnji Doba v prih. poluletju bode tim zanimi-, Pa 80 V8l0d to predrznosti ječali v sponah vejša, kajti vršile so bodo v njej deželne j in zatišju. In če so se jeli zadnja lota volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno j nekoliko zavedati, izbirali so si svojim poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube,, da ! , , . . ,, ' , „oS ,. . , j. _ . j . • . J i zastopnikom cestokrat može neodločne in nas list tudi gmotno podpirajo in širno. . r Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ! konservativce. ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo kak dolg pri upravništvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo. UpravniStvo „Edinosti". Premišljevanja. i. Gotovo jo, da se dosedaj v nobenih volitvah ni tako sijajno pokazal avstrijski nacijonalizem nego v minolih. Zadnje volitve so pač jasno pokazale, da je skrajni čas, da so v Avstriji uvede prava politika, v smislu ustavnega zakona in slednjič enkrat v javnosti izvede člen 19. — Vsem so se oči odprle ter so sprevideli, da jozefinizcm nema, niti ne sme v Avstriji imeti sreče, kajti narodna zavest PODLISTEK. Konec neznanega pesnika. Spisal Z u pune o Ivau. ^ Slop jo kdor so h petjem vkvarja Kranjec moj mu onle kuže; Fevcu vedno nreoa laže, On živi umrje brez d'narja. P reširen. Seznaniti se hočemo s človekom, ka-koršnih je hodilo mnogo in jih še hodi po tem bornem svetu. S človekom namreč, ki jo mislil, da je pesnik in celo velik pesnik. Ta nehvaležni narod ga pa ni hotel pripoznati! Nikjer ni dobil zaželjene slave in kar jo tudi vredno nekaj, materijalno podpore. Vlegel so je v grob se zavestjo, da se mu jo godila, kakor mnogim duševnim velikanom, največja krivica. Storil je konec svojemu bornemu življenju misleč, da zgube Slovenci z njim — velicega pesnika! V prvej polovici tega stoletja je bilo vzlasti po Dolenjskej „pevcev" ali „pesnikov", ki so preskrbovali domači kraj s svojimi prigodnicami. Če so jo rodilo dete možu, ki je posegel rad v svoj žep, pesen z napevom bila je tu! Pri porokah, godovih itd. bilo je tudi različnih popevk. Največji mojstri v tej stroki so bili seveda, takozvani „solnmstri" kakoršnih ni več. Bili so pesniki iu skladatelji. Imeli so svoje Mej Nemci radikalne ideje dajejo prostora konservativnim; kričačev se jo nemško ljudstvo naveličalo. Marisikje ne zmeni se več za strastne kampijone in zastavo-nosce. Isto ne poudarjamo le mi, ampak i tega menenja je večina germanskih časopisov. Morebiti se tako godi v pokrajinah kjer germanstvu ni ničesar pridobiti a tudi ne zgubiti. Ako bi povsod temu bilo tako, bilo ' bi to za nas Slovane veselo znamenje, ker bi se nam ne bilo več bati zagrizenih nasprotnikov. Mi pa dobro vemo, da je po slovanskih krajih še vedno preveč nemških hrustalcev, ki hočejo kar v žlici vode potopiti svoje slovanske sodeželane. Zmerno stranke, razumnih nemških voditeljev, si nam je želeti v deželah z meša- »'tn prebivalstvom; ali to so naša „pia desideria". kojih obistinjenje no doživimo tako kmalu. Pač pa opazujemo odločen slovanskej ideji povoljen tok, mej Čehi in deloma tudi Poljaki; tudi med nami in našimi brati Ilrvati v I,stri, viden jo ta tok — osloboditi se tujih spon in, vedeč se po načelu pravega 1 i b c r a 1 s t v a, dovesti naš narod na ono stopinjo omike in ravnopravnosti, na kat.erej se nahajajo uže davno sem drugi avstrijski narodi. — Zmaga M 1 a d o č e h o v na Češkem in odločnih rodoljubov v Istri daje n a m upanja, da so kolikor toliko spremenitir politike na I) u n a j u in na P r i m o r s k e m. Čud no se bode zdelo marisikomu to primerjanji'. Ali pomisli naj na dosedanje odnašajo na Ccški-m in razglasitev za laško slovanske Istr«1, in jasna mu bode ta smela primera, Istra učinja dober del Primorske ; ako so sčasoma odpravijo one krivično uredbe, ki so dosedaj bilo uzrok, da ni Istra mogla pokazati svoje slovansko lice ter so preuredi volitveni red — hode Istra odločevalua v narodnostih Primorske in motal se bode od višjega mosta uvesti drugačen sistem politike v tej deželi. Začetek pe jo menda užo storil z od' strani t vi j o barona do Pretisa in brez dvojbe je pričakovati, da slavna vlada na Primorskem oživotvori ono politiko, koja bi jej bila edin zaščit iu podpora in katero si mi iz srca želimo namreč: pravično postopanje z obema narodoma, slovanskem in italijanskem v pravilnem redu. Kakor kažejo znamenja so to tudi polagoma izvrši in tudi nam prisije solnco pravice. Zategadelj jo želeti, da se slovanski zastopniki Primorsko strogo drže pravega narodnega stališča tor odločno tirjajo od vlado uslišanja naših prošenj in teženj. Gotovo bodo tedaj delovali v radikalnem smislu in narodu priborili one pravice, ki so mu zagotovljene. Besode „liberalec" in „radikalec" uraejemo mi v tem smislu ter se odločno branimo „konservativcev", kojih neodločnost in nagon do kompromisov je Bplošuo znana. V Istri so nam /a naše zastopnike ni bati, kajti vsi so prošinjeni prave narodne navdušenosti združene z liberalnostjo in radikalizmom — v državnem okvirju. Menda nam pa enaka sapa no veje iz bližnjega Goriškega, koje jo v zadnjih volitvah pokazalo sicer, da je še „s 1 o-vensko ali ne odločno. Odločnost v narodnih stvareh si moremo misliti združeno sumo s previdnim radikalizmom. Nuj nas le naši sovražniki sumničijo in črne s panslavisti itd. — narodna stvar in pravico morajo nam biti svete ; v njih ni do-puščenu dvojba in neodločnost. Kompromis z našimi sovražniki bodi nam tuj, kajti pod njegovim upljivotu gotovo podležemo. Nič ne de, ako radi te odločnosti nahajamo nasprotnikov celo med seboj. Mi dobro vemo s kakšnim duhoiu so napolueui — glejmo si jo pridobiti. Ali o tem prihodnjič. pevsko zbore, ki so peli njih proizvode v 1 cerkvi in drugod. Med vsemi je pa zavzemal menda prvo mesto Andrej Ivančnik. Kančnik bil je od 1821 — 1841 1. (in menda uže poprej enkrat) „šolmašter" t. j. učitelj, organist, cerkvenik itd. v Do-brempolji na Dolenjskem. Umrl jo tu 1841. lota. i Ondotna šolska kronika pravi: „O njem se ve, da jo imel mnogobrojno dru-! žino, iz katere ga jo njegovih sinov eden, po imenu Jožef, ki še sedaj živi, večkrat v šoli nadomestoval. Kančnik seje ukvarjal tudi z pesništvom, ter jo zložil več i cerkvenih in biropobiralnih pesni, katere j bo se pa uže pozabile". | Tako šolska kronika. Ko je Kančnik Andrej nastopil letaj 1821. svojo službo v Dobrempolji, zakro-f žil je v cerkvi pesen „Sv. Križ" obsega-' jočo 14 kitic. V njej se priporoča župniku in faranom. Pravi tudi, da je pri „Sv.: Križi" (v Dobropoljskej fari) služil uže' „pred leti trideset". Kakšen ženij bil je Koučnik lo eu primer. — Pri polnočnoj maši o božiču so peli vselej kakšno njegovo „posebno lepo" novo pesen. Takrat je bila cerkev gotovoj natlačeno polna. Prigodi se pa, da mu pri 1 nekej takej maši v istem hipu, ko pristopi inašnik k altarju — vgasne luč. i Ka j sedaj storiti ? To jo bil kritičen položaj! Čo bi bil Kančnik zaostal — ves njegov nimbus bil bi se razkadil. Toda Kančnik bil je pravega kova. Kakor hitro mu ugasne luč, ni zgubil pričujočnosti duha, ampak je zakrožil: Ugasnila mi je luč! Pridite mi na pomoč! Jezus jo rojen necoj, to noč!" Med tem so mu prinesli luč. Kančnik ni bil lo rešen ampak njogova slava so je utrdila teui bolj. Po treh farah govorilo se ni druzega nego o Kanoniku. Toda čas je, da se seznamimo z našim junakom. Zgoraj smo čitali česa o njemu prav; šolska kronika. Kedaj so je Josip Kančnik rodil, ni mi znano. No, to tudi ni važno za nas. V šolo jo hodil k svojemu očetu. Ta ga je izučil dobro v predmetih tedajnih narodnih šol, posebno pa v godbi in nemščini. Ko je dorastel nadomestoval je očeta večkrat v šoli in cerkvi. Videč kako ljudstvo časti njegovega očeta, obudila se je v navzotnem srcu mludeničevem želja, ne le doseči očeta — nego prekositi ga ! Josip Kančnik je hotel postati pesnik, katerega bi no občudoval samo rojstni kraj, fego ves narod slovenski. Velika malenkost! i Dan na dan, leto na leto oživlja iu krepi se vzajemnost naroda slovanskega. Veljavni možje različnih plemen slovanskih si mislijo na raznovrstno načine, kako bi to vzajemnost živejo prebudili, učvrstili, okrepili. V ta namen izdajejo se časniki, pišo se knjige in brošure, naptavljajo se slavnosti in veselice, prirejajo bratski shodi itd. Mož, ki tudi močno delujo za probudo slovanske vzajemnosti, ter hoče Slovane upoznati z narodnimi pesmami vseh slo- A da zato nema potrebno izobrazbe in zmožnosti, ni mu prišlo na um. V tem mu umrje oče. Njega pa so utaknili kmalu na to v vojaško suknjo. Kako dolgo je služil cesarja in kako se : mu jo pri vojakih godilo ni znano. Skoval pa I je gotovo v tem času marisikatoro pesmico. Okolu leta 1S20. se jo zopet prikazal v svojem domačem kraju. Pozabili so ga bili skoraj. Bil je suhega stegnenega telesa in upadlih lic. Pod nosom je imel kratko redke, ščetinaste brke. Život pokrival mu jo oguljen frak. Hlačam se je videlo, da neso umerjene njemu. Na čisto ostriženi glavi čepela je kapa s strešico. Dela se ni lotil nobenega. Žirel jo o milodarih. Ljudje so mu dajali radi; saj je bil sin slavnega Kančnika, Pesnikovanja ni popustil. Vesti se je znal kavalirski, kakor se spodobi pesniku. Hodil jo od vasi do vasi ter prosjačil. A ni bil iz vrste vsakdanjih nadležnih beračev. Delal jo vse „s spošt-Ijivostjo". Ako jo bil posebno dobro volje, izvlekel jo iz telovniškega žepa v ruto zavit zvozek, v katerem jo imel spisane svoje pesniške proizvode ter prebral z ve* likim navdušenjem enega ali dva komada. Govoril je vedno, da bode prestavil „prelepo" nemško pesen „Da^Mailiifterl". (Konec prih.) zahtevel, naj bi narodna stranka staročeška bila zabranila poraz Francije, tako je pa tudi nemogoče zahtevati, da bi bila odstranila vse zle posledice tega poraza. 20. t. m. sešel se je dalmatinski deželni zbor. Cesar je imenoval predsednikom zbora grofa Vojnoviea in podpredsednikom dr. Bulafa. Zborovanje je bilo odprto z navadnimi svečanostmi. Deželni namestnik je zboru predstavil novopotrje-nega predsednika in podpredsednika. Grof ne splačajo, ter mora izdajati sedaj delo v svojo veliko škodo. Ne bi li g. izdajatelj imel lahko deset tisoč naročnikov ?! teže za njim. Smešno bi bilo, ak« bi kdo J dnevnem redu. Prepogo«»toraa so se ponav- podlagi neprimernih starih šolskih knjig 'ijali škandali, ki nikakor ne služijo v čast 'moremo si koj napraviti jasen pojem o zastopništvu francozkega naroda. Vsi cd .teli načrtih. Dne 10. julija pride in popo-tega je v vsej deželi velika nezadovolj-' lud ne so se razpravljali izdelani načrti, nost in taje menda najbolj pospeševala Moj tem ko so italijanski učitelji debato-razvoj in širenje boulangizma. Vladi niso vali o svojih izdelanih načrtih, slovenski pomagala vsa sredstva proti Boulangeru, in hrvatski učitelji so morali se dolgoča-nič jej ni pomagala glasovita pravda na- siti in zastonj sedeti — potem so prišli perjena proti njemu in njegovim doglav- na vrsto slovenski in hrvatski učitelji in nikom. Ta general ima še vedno veliko v tem času so italijanski učitelji morali stranko za sabo, vse nezadovoljneže in' klopi drsati in se strašansko dolgočasiti teh je mnogo ! Septembra meseca bodo nevešči ni slovenskemu ni nemškemu jeziku, nove volitve. Te bodo za republiko od- Gospod urednik, ako bi hotel spom-ločilne. niti natančno vse epizode in zmešnjave, 11 a 1 j a n s k a vlada je razpustila katere so se godilo pri letošnji šolski kon-^ „komitat (odbor) za Trento in Trst". To ferenci koperskega okraja pod predsed-naloge, ki čaka v tem zasedanji deželnega j je bilo irredentarsko družtvo, ki je imelo ništvom c. kr. okrajnega šolskega nadzor-zbora ter izraža nado, da ae dalmatincem 1 namen z vsemi sredstvi delati na to, da nika slovenskih, hrvatskih in v kratkem izpolni goreča želja ter da i wrešitt ti dve deželi ter je priklopi k Ita- t a 1 i j a n s k i h šol gos p. Markelja. proso prej ko prej dozida važna železniška1 Hji. Irredentarsko rovanje bilo je vladi feaorja matematike in prirodopiRja — na-proga Ivnin-Novi, katero je državni zbor 1 nadležno, zato je družtvo razpustila. No slednika čestitoga gospoda dr. Kosa in ne-uže dovolil. Nemški listi se penijo od jeze, kaj Zrtto, irredentarjev niso zatrli, ti si pozabljivega gospoda Vekoslava Spinčiča, da je mej Srbi in Hrvati v Dalmaciji za- osnujejo novo družtvo, ki bode nadaljevalo Vaš cenjeni list bi imel za par mesecev j vladala sloga in da bodeti obe bratski ple- ^ delovanje prvega. In vender tetka „Trieste- polne stopce. — Jaz mislim in upam, da ica" trdi, da ni i r r e d e n t e. se jo gospod c. kr. okrajni šolski nadzor- Na Kreti je jako burno. Mohame- nik gosp. Markelj prepričal, da se tako najski kolturonosci, daje italijanska stranka 'danci beže v mesta, ker jih kristijani napa- ne more zborovati in razpravljati z do- vanikih plemen, ta je bivši učitelj Ludvik Kuba. Kakor znano, začel je uže pred leti izdavati znamenito, knjigo: „Slovanstvo ve svych spevech" kojoj podobne Slovani še nismo imeli. Namen mu je bil, mu je in mu bode : slovanska plemena spoznati se slovanskimi prostonarodnimi pesmami, ter jim pokazati krasoto njih v popolnej celoti. V dosego tega treba je železne volje, gmotnih pripomočkov — duševnih g. Kubi ne nedostaje — ter obilno časa. Ker pa g. izdajatelj k temu ni imel časa na razpolago, popustil je učiteljski stan, ter se poprijel z vso dušo in energijo glasbe slovanske, posebno nabiranja narodnih pesni, da bo imel potrebnega časa potovati po raznih zemljah slovanskih, ter nabirati različne pesni za ogromno svoje delo. Kaj se pa zgodi P kje je toliimeno-vana vzajemnost slovanska P Koliko naročnikov ima sedaj g. izdajatelj na svoje delo P Od preko sto milijonov Slovanov jih je naročenih na : „Slovanatva" južni del 420 reci t štiri sto in dvajset, tako, j nieni zložno in sporazumno delovali v bla*1 j. da se g. Kubi niti papir in tiskarski troskij g0l. *,n prjd dežele. Bridko jočejo ti du Vojnović je v svojem govoru izrazil hvaležnost svojo, da ga je Njeg. Veličanstvo uže tretjikrat izvolilo imenovati predsednikom deželnega sbora. Potem pa omenja v Dalmaciji popolnoma falirala in da se mora „kulturni" jezik italijanski čedalje bolj umikati iz uradov in javnega življe Ako bode imel g. Kuba tako malo gmotne ;njft v Dalmaciji, ter ustopat mesto hrvat- podpore, moral bode izdavanje popustiti nepopolno, nekonČano. Bi li to ne bila velika sramota za vse Slovane P Delo : „Slovanstvo" je v vsem origi- dajo. Turška vlada je poslala vojake na brini uspehom, kakor seje pri letošnji kon-pomoč. Posreči se ji lahko za nekaj Časa fm-enci zborovalo in razpravljalo. Vsakdo pomiriti to gibanje, udušiti je pa no bode izmed navzočih učiteljev in učiteljic, ra- mogla ter bode morala dovoliti, da skemu jeziku. Očitajo tudi narodnemu de- Kvcta pripoji Grški, želnemu zboru dalmatinskemu, da se udaje veliko hrvatskim sanjam in mislim, kako bi razširil znanje ruščine v deželi, mesto nnhio, izvrstno charmonizovano, za vsacega da bi se brigal za deželno posle. zanimljivo, ter neverjetno ceno. Bratje Slovani! Zakaj puščamo g. Kmalo se snidejo tudi drugi deželni zbori. Prvi bode sklican istrski, kateri dela se zun enega ali največ dveh profesorjev, ne odobrava njegovega postopanja. Mnogo lepše, lažje, hitrejše in pravidnejše bi bila izpala letošnja okrajna šolska konferenca, če bi se bil gospod predsednik držal reda, katerega se je držal njegov prednik izdajatelja na cedilu, ter vidimo veliko; vladi največjo preglavico, ker ne ve, koga njegovo, slovanstvu in njegovej vzajemno- imenovati deželnim glavarjem. Vlada bi sfci posvečeno delo neizvršeno P — Pustimo malomarnost, ravnodušnost, otresimo se jih ! Naročujmo se pridno na omenjeno delo v prebujenje in krepilo vzajemnosti slovanske, ter v prid in korist ljubljenega j upamo vender, da se naposled ohrabre ter bržkone rada ustregla Lahom in imenovala dr. Gampitellija, no boji Be vender poveriti to častno in velevažno mesto tako nam naroda Končujem to opombo in prošnjo z upom in nado, da moje besedo no padejo na kamenita srca, ampak da prodro va-nja, ter prineso zaželjen sad. V to pomozi Bog! Dobov. Politični pregled. Notranje dežele. V onih okrajih na Češkem, kjer je bilo treba novih volitev za deželni zbor, vrše se te ugodno za Staro-Čehe. V Smi-chuvem zmagal je mestni župan, pristaš staročeske stranke z veliko večino. Staro-čehi niso hoteli sprejeti od MladoČehov ponujani jim kompromis. Svoj odlok je Staročeška stranka podkrepila s tem, da iMladočehi nikdar ne drže sklonjenih kom-priimiaov, posebno pa zato, ker so Staro-češki volilci sami zahtevali, da se narodna stranka no pogaja z radikalci. Tudi iz drugih krajev dohajajo nam vesti, da zmagujejo Staročeški kandidati, „Politik" toži, da je pač dovolj žalostno, da je v Pragi izvolitev češkega poslanca odvisna od nemške pomoči, to pa vsled pretirane agitacije radikalne stranke. Radikalci so sami zapisali na svojo zastavo : „Slovanska Praga" in sedaj bi, če treba tudi z nemško pomočjo spravili v deželni zbor svojega kandidata. „Narodni Listy" pišejo, da je pred 24 leti deželni namestnik v deželnem zboru obljubil, delati na to, da za-dohi Češko večjo 8amoupiavo in deželni zbor večjo veljavo. Mladočoško glasilo dolži Staročeško stranko, da je ona po svoji malomarnosti in mlačnosti zakrivila, da se to ni doseglo. „Politik" odgovarja, da so temu krivi važni dogodki, katere predrugačiti ne bi mogla ne staročeška ne katerakoli druga stranka. 1870. I. bila je Francija od Nemčije tepena. Posledice tega dogodka čutile _so so tudi v Avstriji ter so prouzročile, da gori omenjeni program ni mogel biti izveden, če tudi Staročehi DOPISI. Iz Kopra meseca julija 1889. [Izvirni SosPod Vekoalav Spinčić - namreč ako dopis]. (Konec.) Naj pomisli čitatelj - bi obavi,i v kupnem zborovanju volitev da zve kako lepo in gladko je moralo »talnega odbora in volitev komisije za ob- biti zborovanje pri letošnji učiteljski skup- »Rvanje trajne učiteljske knjižnice, in š6ini _ to le: Ako je govoril kakšen P° teIn rn/deliti užite,je v dva oddelka učitelj ali učiteljica italijanskih ljudskih P° narodnosti, namreč slovenske in hrvat- „j. , ■ šol, gospod Markelj c. kr. okrajni šolski ake ućite,J0 pod njegovim predsedovanjem, ljutemuSlovanožrcu. Gospodje ao v zadreg., nadzornik mu je odgovarjal vnemškem italijanske učitelje pa pod predsedovanjem joziku - a dotični učitelj ni ga razumel' podpredsednika gosp. Contento, kateri mu ui besede ter tolmačil mu je nadzornikove Je »lužil ™ tolmača. Vsi učitelji brez raz-besede podpredsednik ; ako je govoril like narodnosti ne morejo umeti zakaj jo kakšen slovenski ali hrvaški učitelj - 609P- predeednik in okrajni šolski nadzor-gospod Markelj c. kr. šolski nadzornik nik slovenskih, hrvatskih in s 1 o v e n k i h in hrvaških šol je odgovar- italijanskih ljudskih sol rabil iz-jal in predlagal v nemškem jeziku - ključivo nemški jezik pri zborovanju, ka-in tako se je vršila letošnja konferenca terega velikft večina n* topila in drugi koperskoga okraja. Če je govoril kakšen ga 8amo površno. - Jaz mislim, učitelj italijanskih ljudskih šol - tedaj da nemškemu jeziku pri okrajni šolski so se strašansko dugočasili slovenski in konferenci s 1 o v e n s k i h, hrvatskih hrvatski učitelji - če je pa govoril kak in »t a 11 i a n 8 k 1 h »judakili šol ni mesta, slovenski ali hrvatski učitelj - tedaj so "^Iji in učiteljice začudeni ao se se dolgočasili in mrmljali italijanski uči- PrašaIi — kaJ to Pomeni? nekateri mi-telji. Nek nadučitelj italijanskih šol C. je filij° ~ da Je &osPod »edanji °krajni šol-napal prosto in surovo slovanske učitelje flki nadzornik dobil višji nalog, da tako in zahteval, da bi slovanski učitelji mo- poatopa -, nekateri drugi pak menijo, da rali govoriti in razpravljati v italijanskem Je to posebna vednost m pridnost novega jeziku, kojega dobro umejo. Na to bez- in mladega okrajnega šolskega nadzornika, obrazno zahtevanje in surovo napadanje ~ B°di tako ali drugači; tako se pri odgovoril mu je slovenski učitelj Br. v' "as ne bi smolo goditi kajti v Primorju slovenskem jeziku uljudno in mirno rekoč:!»» posebno v koperskem okraju obstoje kakor imajo pravico italijanski učitelji go- ljudske šole s slovenskim, hrvatskim voriti in zborovati v svojem jeziku - tako ; in i t a 1 i j a n s k i m učnim jezikom - a imajo tudi slovanski učitelji pravo poslu-j nemške šole ni m jedne, ževati se svojega jezika. - Omenjeni ita-! ^ da«e8 ^dostuje o tem, prihod-lijanski nadučitelj C. napa Iovanju v vaafcem obzin) Poznrt zvečer 6e sodišči v Trstu pod desnico Njeg. prevzv., je ,0 80 Tržačani ločili od mile jim družbe c. kr. apelacij-sodišča predsednika, g. dr.' tor sklicali dičnim pevcem: na svidenje! Večeslava Defacisa utrl slovanščini (slov. in ' . « * , , , , ... . , i Izleta v Divačo udeleži hrvaščini) zakonito pot v vsa primorska sodišča zfi vse stroke sodnega uredovanja tako, da je dan danes jedino na Btrankali ležečo, ako iti na koliko hote so posluževati domače svoje govorice. Ni ga c. kr. sodišča na Primorskem, ki bi osmelilo se odbiti kako vlogo za to, ker je sestavljena v slovanskem jeziku, ali pa rešiti jo nepreklonno v drugem, nego v jeziku, v katerem je spisana. Zares lepa stečevina l — Tacega uzor-moža izgubiti ni za nas Iehka stvar in to tem manje mu dostojnega zamenika ne znamo ! Vemo pa prav dobro, da nam bode on tudi v V Divačo udeleži se, kakor čujemo tudi škedenjski pevski zbor. Živio ! Izleta V Divačo dno 4. avgusta se udeleži pevski zbor iz Razdrtega, kater* bode o tej priliki pel te-le pesme: „Raz-drška-Solkanska", M. Vilhar. „Zvezna", A. Nedved in „Pesem koroških Slovencev". Za podružnico sv. Cirila in Metoda daroval dno 21. t. m. g. X. Y. gold. 1. — Ostanek računa v sv. Križu 12. t. m. 40 kr., 20. t. m. v Skednju pa gold. 1. Svetoivanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda imela bode svoj letošnji občni zbor prihodno nedeljo t. j. 28. ju- .... . ... lija pri gospodu podpredsedniku Štefanu novem svojem činu pri c. kr. najvišjem J ,1r / 1 ,, „ , , . i , , j . . liadltsek ob 5. uri popoldne. Nacelmstvo sodnem dvoru, kder krvavo pogrešamo .. ¥ , . ... , , ., , . ... j vabi vse častite ude in prijatelje narod- atnnh ifiiop nvnitnv fn Lru» nnm ,» Kil .1,% • ' svojih doglavnikov, to, kar nam je bil do sedaj in kličemo mu za to srčnim pozdrav-Ijenjem in čestitanjem k na j do stoj nej-šemu vzvišenju iz dna srca: Slavni sin slovenski! ohrani Vas Bog in zdravega in' krepkega in čilega tudi v novej visokej ! Vašoj dolžnosti na mnoga in mnogaja leta! Na grob Viktorja Dolenca prihitelo je v nedeljo veliko število članov „delal, podpornega družtva" in drugih rodoljubov Tržaških, da praznujejo drugo obletnico, smrti našega voditelja. Ko se jo bila' množica zbrala okrog nemega spomenika, i spregovoril je g. Z i v i c ter na kratko omenil pokojnikovo delovanje, ki je nega šolstva, da so omenjenega zbora mnogobrojno udeleže. Dnevni red objavil se bodo v sobotni številki „Edinosti", ker se radi stroškov no bodo razposlale posebna vabila. Vabilo k rednemu občnemu zboru podružnice sv. Cirilu in Metoda Ajdovsko z okolico, koji bodo dne 28. f. m. t. j. v nedeljo v prostorih delniškega podpornega družtva ob 4. uri popoldne. Ker e na dnevnem redu volitev novega načel-ništva ter poročilo o delovanji družtvcnem, pričakujemo najobilnejše udeležbe. Pristop imajo udje in prijatelji družtva. Odbor. . . s , Lahonske solze. Zadnjo volitve so, vsakemu znano. Dve leti lezi uze pod', , .... T ',.. . . r kakor znuno, marinikje Italijanom izpale zemljo velezasluženi mož, ki jo toliko neugodno. Osobito v Istri, kojo so imeno- storil za naš državi vedno zvesti narod, valj 8 takim pono8om ] a š k o, obrnila jim ter s tem neizmerno več pripomogel k Brečli ljrbet in niari8ikjo ho se pri vsem utrjenju avstrijsko idejo v Trstu nego oni, | naporu prav dobro opekH< Ui(i td| v)i,itev ki so v to poklicani, a nam hvaležnim pft IaAki ć(lsopi8i Se V(;dll0 trdovratno no- njegovim čestilcem še ni dovoljeno posta- j ćejo popisovati edino le prebujenju narod- viti skromen napis na njegov spomenik. ■ noga čuta tudi mej Slovani, ampak smatrajo Bela nema plošča, na Dolenčevem grobu ga m p()H]edico „nesramnega ngitovanja nam pristno slika naš položaj. Hudo nas dei prot; cranzi e barbari agitatori calati pritiskajo od vseh strani, ne dajo nam | d> 0]tro mo„te" ! niti dihati. A Dolenčev duh živi mej nami, j Vender se pa čestokrat spozabijo in oživlja nas in spodbuja k vstrajnosti in pripisujejo svojo blamažo povsem nasprot-delu. In delati hočemo, dokler si ne pri- neuill Uzroku. Nek „veljaven prijatelj« borimo našo narodnosti dostojen položaj I„dipendontija piše 11. pr. v ta list sledeče: v Trstu ! ^Ni več časa posmehovati se sloven- Izpit. Dno 27. t. m. ob 1)4 uri zjutraj I Bk;m težnjam in zasramovati njih uzore, prisostvovali bodo sv. maši otroci šolo in ' S|OVanstvo treba smatrati resnim s o-otroškega vrta družbo sv. Cirila in Metoda jT r a ž n i k o m ; treba, da zoprstavimo pri sv. Jakobu. Po sv. maši obdržaval se j na$0 premišljeno ii* trajno delovanje nji- bode izpit, kakor v prvem razredu tako v otroškem vrtu. Upoaorujcmo na to prijatelje naših otročič in jim priporočamo, da se mnogoštevilno udeleže tega izpita. Izlet V Škedenj. Iz pokopališča podalo se je mnogo Tržačanov v Skedenj, k Sancinu-Nemcu, kjer so bili zbrani Škedenjski pevci. Vsakemu je znano, da jo škedenjski zbor najmočnejši in najboljši ne samo v okolici naši ampak daleč na okrog. hovemu ; odgovoriti moramo z naio slogo njihovi disciplini in braniti naše pravice in našo narodno nadvlado z vscini zakonitimi sredstvi, ki so nam na razpolaganje, odpraviti od nas oni nevarni optiinizen, ki nas vtaplja v sen ter so ne udati iluzijam kakor dosedaj. Črniti ob vsaki priliki naše nasprotnike ni zmirom pametno; mi čestokrat aprevidirno nevarnost in spletke, ki naui jih nastavljajo naši nasprotniki. Bolje i t je, da jih proučimo ter si naredimo dober pojem v njihovem napredku in ustroju." — Torej tudi od Slovenca se je lahko česa naučiti! „Cittadino" začenja vrsto člankov z naslovom „Italiani e Slavi* tako: „Slednjič vendar moramo spoznati, da Slovani so nasprotniki, kojih ne smemo prijeti z ono lehkostjo kakor dosedaj Na to izliva svoj srd na one laško časnike rk i imajo slabo navado, — pravo zanikanje italijanske uljudnosti — da v imenu vseh Italijanov z nekako pikalno robatostjo, za-sramovanjem in še slabše, govore o Slovanih!" No, toliko nenadne navdušenosti se od vetrnjaka „Cittadina* nesmo nadejali! Ali ne smemo se je preveč veseliti kajti jutri jo lahko prekliče ter nas zopet naziva neznatno peščico ne omikanih privan-drancev ; saj je njegovo vetrnjaštvo splošno znano ! Štipendij. Razpisana je ustanova letnih for. 150 za dijake ki obiskujejo vsaj IV. razred mestne realke. Prošnje se vlagajo pri mestnem magistratu. Iz tržaške okolice nam pišejo; Draga „Edinost", večkrat si uže priporočala slovenskim okoličanom, da se združijo, ter osnujejo koristna družtva v svojej sredi. Čitali smo vzlasti, kako si jim priporočala osnovanje „gospodarskih družtev" in gostiln. Nekateri so te drago volje poslušali in ubogali, drugi pa še vedno ostajejo trdovratni — v lastno škodo. Naša okolica pridela vsako leto še precejšnjega vina, dobre kapljice, ki se sme primerjati in cele nadkriljuje druga slovita vina. Vidno je pa, da so v okolico čim dalje več silijo tujci ter tu ustanovljajo svoje krčme, v katerih točijo navadno samo tuja vina. Bi li ne bilo bolje, da so v vsacem večjem okoličanskem predmestju ustanovi d o-mača gostilna, kjer bi se točilo samo domače vino ? Vsakdo bi jej bil lehko delničar z neznatnim zneskom in dobiček bi prihajal zgolj okoličanom v žep ne pa Furlanom in Lahom, ki nas v zahvalo še „ščave" zovejo. Osnujmo si tedaj v vsakem svojem središču domače gospodarsko družtvo, koje naj bi potem odprlo posebno gostilno kakoršno obstoji uže v Barkovljah ! Pokažimo našim nasprotnikom da tudi sami nekaj znamo in veljamo! (Domoljubom v okolici na srce postavljamo te besede okoličanskega kmeta, ono naj jih spodbujajo k resnemu delovanju. Op. Ured.) Iz Št. Vida na Vipavskem se poroča: Slaboumna, 24 let stara Pranja Fabčič je ušla starišem iz Podgriča št. 5. župnije šentviške uže dne 27. junija prav revno oblečena. Sledili so jej čez Nanos, Pod-kraj, Logatec, Ilotedršico, Črnivrh, Ajdovščino do Gorice. Ker je doslej tudi poizvedovanje političnih oblastev bilo ne-vspošno, naj bi blagovolil užaljenim sta-rišem naznaniti, kdor bi zasledil zgubljeno. Skoraj gotovo se je obrnila po gorenjem Krasu proti Trstu. Iz Pazina nam poročajo : „Pišem Vam nekoliko besedi od tukaj, da č. bralci „Edinosti" zvedo, da imamo tudi mi v svoji sredi slovega moža. Menim namreč našega slikarja g. Ivana Gosar-ja v katerem se je uže pisalo v „Slovencu" in v „Zg. Danici". Za našo cerkev jo ta vrli gospod naslikal lep križev pot, podobo sv. Ane, sv. Janeza Nep. in sliko „Zadnja večerja" za obednico. Napravil nam je v cerkvi tudi lepo lečo, kojej ni daleč enake; na straneh so naslikani štirje Evangelisti, v sredni pa Kristus, dober pastir, ki je tak precizno in verno upodobljen, da mora ganiti kdor ga opazuje. Priporočam radi tega g. Gosarja kot veščaka v slikarstvu, podobarstvu, zlatenju in mizarstvu. Vse izvršuje najvestnejše in po nizki ceni, M. L. Laška pokvarjenost se kaže posebno v njih takozvanih „šaljivih" listih. Kdor Lastnik pol. družtvo „Edinost''. Anglijo in Francosko, ki obe imate v svojej posesti laške zemlje ? Nam se pa vidi da gospodine nemir-neže na Laškem hrbet srbi — radi bi jih vdobili. Pridite nu, postregla vam bode sovražena Avstrija s prahom in olovkami. Dosti kokodačejo ali menda nič ne bode jajec. — ŽelezniČna proga od sv. Andreja k sv. Savi pod Škednjo, izgotovljena za prevažanje petroleja, se je včeraj odprla. Zajedno bodeta k sv. Savi prenesena ona ogromna kotla, ki sta bila dosedaj v novej luki. Pri tej priliki pohvalno omenjamo naša podvzetnika del, gospoda Ferlugo in Martelanca iz Bnrkovelj, ki sta na prav čuden način omenjena ogromna kotla spustila v morje, da se pripeljejo k sv. Savi. Vreme letos posebno nagaja. Do srede meseca junija imeli smo neprenehoma dež; vsak dan je iz neba zalivalo mokro zemljo. Na to je nastopila vročina, ki je rast pospeševala in nadejati se je bilo precejšnjega pridelka. Ali oče Pluvius še noče mirovati. Včeraj jutro stemnilo se je naenkrat ; nebo je bilo temno in iz oblakov ne verjame, naj čita zadnjo številko lista „II Corso". Kaj tako umazanega in morali naravnost v lice bijočega nesmo še čitali nikjer. Čudimo se, da si. c. kr. policija ne zapleni takih pristnih plodov preli valjene „laške kulture". Na čast jim bodi! — Konzul Durando. Odšel je v Liverpool, kakor smo uže zadnjič slutili, in nadomesti ga konzul iz Liverpoela g. Malinusi. V judovski „getiu in pri uredništvih Indi-pendfiite-ju, Mattina in Piecola vlada občno veselje; vsa tržaška Iridenta se raduje veselega dogodka kajti odšel je — njihov nasprotnik. Odvalil se je zopet kamen od zidovja „najzvestejšega mesta". Na koga pride vrsta sedaj ? Zora puca, bit če dana! — Iredentistični „odsek za Trst in Tri-dent". Kakor smo nedolgo poročali, osnoval se je v Rimu poseben iredentistični odbor čigar naloga je bila širiti po vsej Italiji propagando proti Avstriji in navduševati italijanske podanike za osvoboditev Trsta in Tridenta izpod avstrijske oblasti, Odbor je hotel začeti svoje hudičevo delovanje s proglasom, ki ga je menil prilepiti minolo so švigale strele. Bati se je bilo strašne nedeljo po javnih ulicah po vsej Italiji, j plohe in toče. Ulila se je sicer ploha Predložil ga je rimskej policiji koja ga je ; spreniljevana s hudim vetrom, no dosedaj pa prepovedala in minister Crispi je ome- nam ni še znano, da bi kje toča škodo njeni odsek razpustil. Naj seznanimo naše j učinila. SnoČi je tudi zalivalo kakor iz čitatelje so zadržujem tega proglasa. škafa. Bog nas obvaruj hude ure. Isti toži pred vsem laško vlado, da Slovenske tiskovine. Vsemu p. n. slnv- pozablja pravice in dolžnosti luškega nemu občinstvu slovenskemu javljamo, da naroda: trdi, da v 8 e sedanje p r a- pečatnja ali tiskarna omislila si v i c e in dolžnosti tega naroda razno tiskovine v slovenskem jeziku za so obseženi v gaslu: Trst in sodne vloge. Dan denes ima o zalogi tisko- Trident! Govori se o nekem „nagonu, v»ne »a : a) tožbe v bagatelnom postopku k i n a g a n j a, da se i t a 1 i j a n s k i. do 50 gl; b) tožbe v sumarnem postopku u a r o d z d r u ž i", o „n a r o d n i z a- od 50 do 500 gl ; c) tožbe in prošnje v vesti" in o h i s t o r i č n e m m o- monitornem postopku, rekšo za pogojne men tu, ki gaje treba upora- plačitne naloge do 200 gld.: d) prošnje o biti". Sramoti se v proglasu zvezo mobilarncj eksekuciji prvega in druzega katere laški narod ne pozna in sovražno stepena, rekše o rubežni, plenitvi in ce- alijanco se sovražniki. Italijanski narod se nitvi. Stranka ima samo smiselno dopolniti vabi, da uporabi vsakovrstna sredstva, da te tiskovine in priščedi si ž njim dokaj in se namen doseže in volja naroda dokaj poti in nepotrebnih, višekrat pre- bode vso premagala. Roke naj bi si velikih troškov. — Upotrebljevanje takih podali Italijani in združili se v tesno zvezo, tiskovin prinašalo bode slovenskim etran-da so osvobodijo izpod sovražnega jarma kam lepih koristi na mošnji in prinese ob sveta mesta Trst in Trident. enem nedoglednih koristi slovenskej našej Človeka, ki to čita, obliva kar kurja atvari> 8aJ moraJ° V9a c- kr- »°dišča reše- polt. To neso pač več „otročarije in be- vati vso 8od,ie vloge v onpm dež- je^u, darije" — kakor nazivljajo iredentarske v katerem so sestavljena. Pomagajmo si vragove čine tukajšni laški podrepniki — sanii in Bof? mm pomore! v tem smislu je bil sestavljen proglas do Toča je poklestila dno 18. t. m. vino- vsega italijanskega naroda! grade in sajeniko v okolici Vodnjana in Vsu laška škornja, dobro „nabiksana" in Fazane v Istri, ter prouzročila obilo škode, razuneta naj bi se složno združila ter Nesreča. V nedeljo popoludne sta se priredila križarsko vojno na sveta mesta peljala nek V. Metlika in njegov kočijaž Trst in Trident, kjer v težkih verigah in po cesti proti Lovcu. Nakrat splaši se okovah ječe ubogi „italijanski sužnji" — konj in dirja naprej dokler ni telehnil v primorski in tirolski Italijani — pod nek voz naložen z ledom tako močno, da „okrutno" avstrijsko oblastjo! To so pač da je konj na mestu poginil; g. Metlika sveta načela za katera je prelil svojo „ru- in kočijaž sta s«i zelo poškodovala, dečo" krv — prvi narodni mučenik Ober- Požar. Iz Paksa na Ogerskem brzo- dank, izmeček slovanstva! — In takove jftVijo, da je minolo nedeljo tamkaj nastal proglase podpisujejo možje, ki zastopajo 8traSen požari kj je upepelil črez 400 hiš irod v rimskej zbornici kakor Bovio, ju vojašnico. Imbriani i. dr.! Bombe in petarde, rovaši j ' ^^ Hpvatske« fl0 dofi]e in prekucuhi, izmečki človeštva, ki ri e o . . ., ... -. , n v 1 ( te dni na številu jih II namreč: 9 za proti vladi ter zavratno napadajo vladar e - , . , , . r ,. , ,. r I ....1 lotni donesek gld. d in 2 po zmžanei ceni. — ti naj bi bili na Laškem merodajm, t» naj „ . , , . , ... . . J . /j. Opozarjamo uze sedaj si. občinstvo na te hi iiunifcvuli Lir/upulrn vrtinn '/ii (iniriiliiiillfpv , , krasne knjige; tržaški naročniki jih dobe bi osnovali križarsko vojno za osvoboditev Trsta in Tridenta. Minister Crispi, ki je odbor tega republikanskega družtva razpustil ter kolikor možno omejil iredenti stične pojave in izgrede, nakopal si je celo jezo minister-skega tajnika Fortisa. Rimski časniki, nekateri opravičujejo Crispija drugi izlivajo nanj svojo jezo. „Diritto" n. pr. prorokuje, da se bodo ta prepoved krvavo maščevala nad ital. vlado, kajti s tem se neki „kratijo narodu pravice". Prašamo pa. Nizza, Corsica, Malta, Canton, Ticino so tudi laške zemlje pod tujo oblastjo; zakaj se laški iredentisti za te ne oglasijo, hočejo pa uprav Trst in Trident ? Zveza avstro-italijansku jezi Iro-dento : zakaj jih ne jezi pač tudi zveza t. Dunajska borsa 23 ji.liju. Knotni drž. dolg v bankovcih--gld 89 80 « v srebru — — — /Juta renta— — — _ _ _ _ _ 5% avHtrijska renta — — _ _ _ Delnice narodne banke — _ _ _ Kreditne delnice — — — _ _ _ London 10 lir sterlin--_ _ _ Francoski napoleondori — — _ _ 0. kr. cekini — — — — — _ _ Nemške marke — — — — — — __ H4H0 101). 7(1 99.75 907.->3 75 119 25 9 47 5.64 S8 32'/, Zalivala. Za k njižnico pevskega družtva .Adrija" v Barkovljah nabralo se je dosedaj 77 knjig katere so darovali sledeči gospodje: J. S. Plesnik, J. Pertot, Drag. Martelanc, F. 8.. Aleksij Gasperčič, Ivan Požar, Anton Trobec, Angelj Taccani, F. Godnig. Gospod Hrabroslav Volarič vrli naš mladi skladatelj poslal nam je 2 zvezka svojih skladeb. Gospa dra. Pertot-a darovala je zvezek skladeb v isti namen. Vsej tej Častnej gospodi zahvaluje se srčno Predscdništvo povskega družtva „Adrija* v Barkovlji. Štv. 30 Mesto zdravnika za sodnijski okraj Podgrad v jstri razpisuje se z letno plačo 800 gld, in potno odškodnino (pavšalom) 400 gld. Zdravnik stanovati mora v Podgradu, kjer je sedež okrajnemu sodišču in drugim uradom, mora imeti svojo lekarno in govoriti jeden slovanski jezik. Natančnejši pogoji leže na ogled pri podpisanemu odboru in se na zahtevo tudi dopošljejo. Prošnje za to mesto poslati je podpisanemu odboru v 6 tednih. 2—2 Okrajni zdravstveni odbor Podgrad v Istri, 18. julija 1889. St. 311/0. š. s. pri g. Vučkoviću v Čitalnici; novi naročniki se so vedno sprejemajo. Obširnejšo prihodnjič. Letina po Ogerskem, pravem skladišču žita za Avstrijo, lotos slabo kaže ; pridelek žita je mnogo manjši nego lanjskegu in tudi predlanskega leta. Strelni prah ki poči ne da bi prou-zročil nikaeega dima je iznašel, kakor poročajo časniki, nek italijanski topničarski častnik. Listnica uredništva o. G. š. v B. — ogldhito bo večkrat! Blag. R. •!. Z. v S. Vašega ponn. poskuna no moremo objaviti, ker sploh ni kuka pesen. Prav ugodite nam pa /. dobrim dopisom v oneui smislu, koji bodo gotovo boljo uspeval. Na zdar! Razpis učiteljskih služeb. Razpisujujo se službe: 1. učitelja — voditelja na enorazredni-cah v Temnici, Velicemdolu in Zgo-niku ; 2. učitelja na štirirazrednici v Komnu in 3. učiteljice ali pa učitelja na dvoraz« rednici v Povirju : vse s postavnimi dohodki III. plačilne verste. Za službo učitelja — voditelja zahteva se sposobnost podučevati katoliško verstvo. Prošnje naj se vložijo pri podpisanem v dobi 6 tednov po razglašenju v časniku Osservatorfi Triestino. 3—2 C: kr: okrajni šolski svet Sežana 16 julija 1889. Išče se služabnico zmožno v kuhanju in drugih domaČih opravilih. — Več ho pozve pri upravništvu našega lista. 2—6 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje dtinarne vlng** v bankovcih od 50 uoff. do VHac.ega zn< sku v*ak • lun v t'Mimi razini praznikov, in lo o.i 9—12 ith opoludne. Ob lunb Ijah pa oii 10-1 i ure dop. Obresti na knjižice............ [o Plačujfc VKak dan od 9—12. ure opoludne. fcnpsk« do 10.1 c I d. prec.j, zneske ireko 100 do 1000 t?ld ni<>r:i »h odpovedati 3 dul, zn ske preko 1000 jjId. pi» 5 dni) prnj Eskomptuje lnonjt-e domicilirane na tržaškem trgu po . ......B1/«0 o Posojuje "a državne pupi rje avstro-og-sko d.. 1000 gld. po.......5% višje zneske od 10O0 dolOOOORld. v t.ekotetn računu po......47j% Vefi o svote po docovoru. Daje denur proti vkujiženju na posastvu v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. aprila 1889 14-24 Edina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN 33-104 pri 6. BERTIN-U Via Caterina št. 2. Na zahtevanje oeniko zastonj in franko. Izdajatelj in odgovorni i^-odnik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc V Trstu.