78 XI. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". XI. redna glavna skupščina društva „Pravnika". Na letošnjo redno glavno skupščino dne 14. februvarija zvečer v »Narodnem domu« prišlo je razmerno mnogo društvenikov, mej njimi več deželnih poslancev. Vršila se je po naslednjem, poprej v smislu društvenih pravil po časopisih objavljenem dnevnem redu: 1. nagovor predsednika; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagaj-nikovo; 4. poročilo računskih preglednikov; 5. volitve in sicer: a) predsednika, b) 10 društvenikov in c) računskih preglednikov; 6. posamezni nasveti. 1. Zbrane je pozdravil društveni načelnik g. dr. Ferjančič, češ, da ima radostno nalogo v tem oziru, da pa ga mora žalo-stiti pogled v preteklo društveno leto, ki kaže, da društvo s svojim XI. redna glavna skupščina društva ,,Pravnika". 79 glasilom vred ni tako napredovalo, kakor bi bilo pričakovati, oso-bito v času, ko stopajo velike justične reforme v življenje, ki bi lahko dale impuls k novemu življenju v strokovnem našem društvu , osobito k mnogemu proizvajanju za glasilo »Slovenski Pravnik«. Odbor je moral celo javno opominjati nalog, katere je zlasti slovenskim pravnikom v tej dobi izpolnjevati glede na naše društvo in jedini slovenski pravniški list. Načelnik je izrekel nado, da gg. društveniki, na vse opozorjeni, ne bodo vedoma ali neve-doma pozabljali društvenih nalog, a da bodo zlasti »Slovenski Pravnik« pomagali dvigniti do dostojnega ugleda in vsestransko zanimive, novi dobi ustrezajoče vsebine. 2. Tajnik g. dr. M. Pire je prečital naslednje poročilo: Slavna skupščina! Imenom odstopajočega odbora dovolite mi, da Vam podam kratko poročilo o društvenem delovanju v minolem letu. Poročilo je jako skromno, to pa radi tega, ker je bil polupretekli čas za društveno delovanje v obče jako neugoden, zlasti ker so imeli posebno naši čcstiti gg. društveniki s proučevanjem novih civilnopravdnih zakonov jako mnogo posla, vsled česar so se odtegovali delovanju v našem društvu. Odbor prisiljen je bil vsled tega koncem meseca decembra pretečenega leta s posebno okrožnico do vseh društvenikov neugodne razmere, v katerih se nahaja naše društvo in posebno naše glasilo, razkriti in iz dotičnc okrožnice so č. g. člani lahko spoznali, v kako težavnem položaju se je nahajal odbor. Kakor ves čas svojega obstanka nadaljevalo je naše društvo tudi v preteklem letu izdavanje lastnega glasila »Slov. Pravnik«. V njem objavljale so se, kakor običajno, razprave, slučaji iz pravosodne prakse in iz upravne prakse, književna poročila in razne vesti. Vsako leto se je ponavljala na tem mestu prošnja, da bi č. g. društveniki naše glasilo duševno s svojimi proizvodi bolj podpirali. Toda žal, da je ostal ta apel skoraj brez praktičnega uspeha. V preteklem letu ponehalo je do cela še ono malo sodelovanje, na katero se je moglo opirati uredništvo »Slov. Pravnika«. Ni se toraj čuditi, da uredništvo ni moglo izdajati lista redno vsak mesec in da je moralo celo zaostati z dvema številkama za meseca november in december, kateri izideta še le v kratkem. Tudi ta skrajno kritični položaj je napotil odbor, daje izdal na vse člane okrožnico, katero sem omenil že preje. Toda tudi ta okrožnica ni imela zaželjenega uspeha. Vzlic temu, da je odbor v njej poudarjal, da bi se moralo izdavanje našega glasila popolnoma ustaviti, ako bi slovenski pravniki ne hoteli sodelovati, vender ni dobilo uredništvo »Slov. Pravnika« še doslej nujno potrebne podpore in je prejelo samo jedno razsodbo. Položaj je toraj danes še isti, kakor je bil preje, in izreči moram danes zopet, da se izdavanje »Slov. Pravnika« ne bode moglo nadaljevati, ako se v tem pogledu razmere nc spremene in ako društveniki nc bodo našega glasila duševno 80 XI. redna glavna skupščina društva „Pravnika". podpirali, kajti noben urednik ne more sam vsak mesec napolniti vseh 32 stranij vsake številke, če se mu niti razsodbe ne pošiljajo v objavo. Odbor apelovati mora torej zopet danes na vse č. gg. skupščinarjc, naj vender enkrat začno zopet pošiljati uredništvu »Slov. Pravnika« članke, da izdavanje nujno potrebnega pravniškega glasila ne zaostane. Naše društvo pridobilo je v 1. 1896. v Narodnem domu lastne prostore. Takrat izpolnila se je delgoletna želja našega društva in odbor bil je preverjen, da bodo sedaj gg. društveniki prav pridno zahajali v društvene prostore in to tembolj, ker je z velikimi gmotnimi žrtvami društvo napravilo še potrebno pohištvo, ker se je nakupilo za knjižnico več pravnih spisov in se je naročilo na večje število strokovnih listov. Žal, da mora odbor danes konstatovati, da se te nade niso izpolnile. Društvenih prostorov ni obiskoval, skoro bi rekel noben društvenik in so vsled tega vsi izdatki, katere ima društvo z lastnimi prostori, brez dobička. Ker je odbor to spoznal in ker nikakor ne more zmagovati stroškov za najemščino, katera je vsled električne razsvetljave precej visoka, prisiljen je bil odbor najem lastnih prostorov odpovedati in bode moralo naše društvo pričetkom meseca maja zapustiti svoje dosedanje prostore. Naloga prihodnjega odbora bode razmišljevati, kaj bode v bodočnosti v tem oziru ukreniti, in posebno, kje naj se shrani društvena knjižnica in ves inventar. V preteklem letu bil je odbor mnenja, da bi bilo umestno, ako bi se prirejali večkrat društveni shodi, na katerih bi se predavalo o novih zakonih. Vsled tega sklical je prve dni meseca oktobra prvi društveni večer, na katerem naj bi se sklenilo, kako naj se ti shodi prirejajo. Udeležniki tega večera odobravali so društveno namero in poudarjali važnost takih shodov in sklenilo sc je prirejati večere prav pogosto. Res jc g. dr. J. Babnik takoj radovoljno prevzel predavanje na prvem shodu, na katerem je podal velcza-nimivo sliko o svojih spominih s potovanja na Saksonskem. Priredila sta sc potem še dva društvena shoda, na katerih je predaval g. Ivan Kavčnik o jurisdikcijskem pravilniku in kazal na sporna vprašanja, katera nastanejo vsled novih določeb. Toda, žal, jelo je prvotno živahno zanimanje za naše shode pojemati. Število udelcžnikov se je vedno krčilo in vsled tega in ker se ni hotel oglasiti noben predavatelj, morali so tudi ti shodi zopet prenehati. Naše društvo prirejalo je več let jeseni društveni izlet. Odbor bil je mnenja, da ustreže željam društvenikov, ako se tudi v preteklem letu priredi tak izlet in je izbral mesto Kamnik za letošnji izlet. Izdal je oklic in sploh izvršil vse priprave, toda v zadnjem hipu prisiljen je bil izlet odpovedati, ker se je oglasilo tako malo število udelcžnikov, da bi nikakor ne koristilo ugledu našega društva, ako bi nastopilo tako pičlo število izletnikov. Kakor je odbor že v svoji spomenici na vse člane koncem decembra lanskega leta poudarjal, krči se tudi število naših članov. Ne prizanaša nam pa tudi smrt. Dne 15. marca pret. 1. ugrabila nam jc zvestega člana in večletnega odbornika in sourednika »Slov. Pravnika«, odvetnika g. dr. Viktorja Supana, katerega naše društvo gotovo težko pogreša. Bodi mu blag spomin! XI. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 81 Konečno pa mora odbor še jedenkrat apelovati na vse društvenikc, da se bolje oklenejo našega društva in zanj marljivo delujejo posebno v tem času, kateri je velevažcn za vse pravnike. V prvi vrsti pričeti morajo pa marljiveje delovati za »Slov. Pravnik»<, kateri bi moral, kakor sem že preje poudarjal, popolnoma prenehati, ako ne izgine dosedanja brezbrižnost in ne dobi duševne podpore. V formalnem oziru prosim, slavna skupščina blagovoli vzeti to poročilo na znanje in je odobriti. 3. Blagajnik g. Ivan Gogola jc podal naslednje poročilo o denarnem poslovanju v 1. 1897. I. Dohodki. 1. Članarina in naročnina........... 1279 gld. 20 kr. 2. Prispevki za društveno sobo......... 67 » 50 » 3. Hranilnične obresti od hranilne knjižice štev. 18613 . . 16 » 72 » Skupaj . . . 1363 gld. 42 kr. II. Izdatki. 1. Uredniku društvenega lista......... 360 gld. — kr. 2. Račun-»Narodne tiskarne«......... 605 » 80 » 3. Za društveno sobo............ 210 » — » 4. Naročnina za razne strokovne liste....... 35 »' 72 » 5. Za 12 stolov in nekaj inventara v društveni sobi . . 13 » 39 » 6. Knjiga »Burkhardt: System«......... 7 » — » 7. Odpraviteljici društvenega lista........ 5 » — » 8. Pismonoši za nakaznice, na dom prinesene .... 3 » 50 » 9. Poštnina za opominjevalna pisma in okrožnice ... 16 » 69 » Skupaj . . . 1257 gld. 10 kr. III. Izkaz društvene imovine koncem leta 1897. 1. Blagajnični preostanek iz računa za leto 1896 . . . 301 gld. 42 kr. 2. Prebitek iz računa za leto 1897 ....... 106 » 32 » Skupaj ... 407 gld. 74 kr. in jc ta gotovina naložena v mestni hranilnici ljubljanski na knjižici št. 22377. 3. Zaostanki na članarini in naročnini....... 285 gld. — kr. 4. nekaj knjig, časopisov in inventar. 4. V imenu računskih preglednikov je poročal g. dr. Fran Munda ter glede na to, da so blagajniške knjige v vzornem redu, predlagal, naj se g. blagajniku in vsemu odboru da abso-lutorij. — Vsprejeto. 5. Na predlog g. ces. svetnika J. Murnika se je volitev načelnika, odbornikov in računskih pregledovalcev vršila »per accla-mationem«. Tako so bili izvoljeni načelnikom g. dr. Andrej 6 82 XI. redna glavna skupščina društva „Pravnika". Ferjančič, c. kr. dežclnosodni svetnik; ljubljanskimi odborniki gg.: dr. Janko Babnik, c. kr. sodni tajnik; dr. Vladimir Foerstcr, odvetniški kandidat; Ivan Gogola, predsednik notarske zbornice; Ivan Kavčnik, c. kr. sodni tajnik; dr. Danilo Maj ar on, odvetnik; Fran Alilčinski, c. kr. sodni pristav in dr. Maks o Pire, odvetnik; vnanjimi odborniki pa gg.: dr. Juro Ilrašovec, odvetnik v Cclji; Bogdan Trnovec, c. kr. višjesodni svetnik v Trstu, in Fran Višnikar, c. kr. sodni svetnik v Ribnici; računskima preglednikoma gg.: dr. Fran M u n d a , odvetnik in ces. svetnik; dr. Jernej Suppanz, bivši predsednik notarske zbornice, oba v Ljubljani. 6. Pri tej točki se je oglasil dr. IMakso Pire in opozarjal na predlog, ki se je v deželnem zboru kranjskem stavil in utemeljeval zaradi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Gotovo je dolžnost tudi društva »Pravnika«, da označi svoje stališče nasproti toli važnemu vprašanju, in zato nasvetuje naslednjo resolucijo: Društvo »Pravnik« izjavlja na svoji glavni skupščini dne 14. februvarija 1898, da je nujno potrebno, delovati z vsemi zakonitimi sredstvi na to, da se čim preje ustanovi v Ljubljani univerza, vstrezajoča potrebam slovenskega naroda, in naroča svojemu odboru, da v tem smislu sestavi in izroči visoki vladi in državnemu zboru utemeljeno peticijo. Ta nasvet je dal povod k obširni razpravi o tem vseučili-škem vprašanji v obče in o potih, ki drže do povoljne rešitve, posebej. Vsi govorniki so soglašali v tem, da je ideja vsega in najboljšpga truda vredna. Potem ko je bil predlagatelj v deželnem zboru, g. dr. Maj ar on pojasnil, na kakšna tla je padala v zadnjem petdesetletji zahteva slovenskega vseučilišča, bodisi v javnih zastopih, bodisi v javnih glasilih, in kakšno mnenje vlada o tem najnovejši čas v deželnem zboru kranjskem, izrekel se je za na-svetovano resolucijo, čeprav se le-ta popolnem ne sklada z njegovim prvim deželnozborskim predlogom. Sodni pristav g. dr. P o č ek je poudarjal, da napredek teži za slovensko univerzo in da to naj se izrazi tudi v društveni resoluciji. Sodni svetnik g. Polec jc opozarjal, da ni dobro preveč na mah zahtevati, da treba pričeti z utrakvistično univerzo, katera bode potem imela razvoj, kaker-šnega si želimo. Gospod dr. Krisper je pritrjeval praktičnemu stališču g. predgovornika in vzpodbujal k resnemu delu, da vsega XI. redna glavna skupščina društva ,,Pravnika". 83 O* uvaževanja vredni princip ne zaspi; treba je pripraviti financijalno podlago, skrbeti za vseučiliške docente, slovenščine zmožne, sploh pa primerno zanimati za to stvar javno mnenje: vse to naj bi pretehtala posebna enketa, kojo naj društveni odbor sestavi tudi iz močij izven društva »Pravnika«. Gospod dr. Krispcr je v tem smislu stavil predlog. Sodni tajnik g. dr. Babnik je navajal, da bode Knafljeva ustanova, ki se drži dunajskega vseučilišča, znižala proračunani kontingent dijakov za ljubljansko univerzo, da pa za profesorje in docente ne bode sila, ako kranjska dežela takoj ustanovi štipendije za doktorje, ki bi se hoteli in mogli izobraziti za vseučiliške učitelje. Sodni svetnik g. Wenger se je izjavil za nasvetovano enketo in pripomnil, naj bi se za univerzo v Ljubljani delalo skupno z zastopniki drugih slovenskih pokrajin in zlasti v finančnem pogledu povabilo okrajne zastope štajerske, da prispevajo v proslavo cesarskega jubileja k uresničenju univerze, osobito k zalogi za štipendije. Gospod dr. Kuhar je izrazil željo, naj se v enketo privzamejo tudi modroslovci in bogoslovni profesorji. Zoper to se je izjavil sodni tajnijc g. Kavčnik, češ, da naj društvo rešuje to vprašanje s svojega pravniškega stališča, drugi poklicani faktorji pa naj posebej stvar pretresajo in zastopajo. Gosp. dr. Tavčar jc naglašal, da je velike važnosti soglasje, katero se je v deželnem zboru pojavilo pri prvem branju dr. Majaronovega predloga, da pa ni zahtevati strogo slovenske univerze, sploh pa da je čas ugoden, ker se je stvar sprožila v jubilejskem letu in ker je deželni zbor pripravljen mnogo žrtvovati za ljubljansko vseučilišče. Gosp. dr. Majaron je posnel nazore predgovornikov in konstatoval, da proti potrebi in izvedljivosti univerze v Ljubljani, bi li služila potrebam slovenskega naroda, ni bilo nikakcga ugovora in da je popolnem izginil pesimizem prejšnjih let, konečno pa izrekel zahvalo za vsa dobra napotila. Po kratkih opazkah gg. dra. Krisperja in dra. Po ček a je predsednik g. dr. Fer-jančič, kažoč na nekatere težave, s katerimi se bode temu vprašanju boriti na parlamentarnih tleh, zaključil razpravo. Pri glasovanji se je odobrila samo resolucija po nasvetu g. dra. Pirca. S tem je bil dnevni red končan in se je razišla glavna skupščina ob pozni uri.