Direktor NT&RC d.00. Jože Cerovšek ŠT. - LETO XLVHI - CELJE, 6. 10.'94 - CENA 150 SIT_ Lokalna tombola ObSnepomemskposm-fimokfBtmbnijmim ImMmstmii PimsrpEvropi PetidjBoibojkBnc Športn8stmh16,17,1S. U(lisliy Grdim: ^omftibitijespmmbBmlnosi' Slml Terice'nagBim/iezMmješie.Stm21. Skrivnostni zvoki med obsoteljskimi griči Uspeh namesto propada PogomMorjiiti Afa/i/i lospoiifiM apa/aloir Joiefo/n Uom mslmii h Za enotnost in strpnost Zborovanle v Cellu le privabilo na tisoče IluHi Domoljubno zborovanje pod geslom Ne vrag, le sosed bo mejak, je v soboto v Celje pri- vabilo več tisoč ljudi iz vse Slovenije in zamejstva. Zbrali so se, da proslavijo večstoletni boj Štajercev, Korošcev in Prekmurcev proti različnim zavojevalcem. Ob tej priložno- sti je predsednik Milan Kučan pripel spominske trakove na prapore Maistrovih borcev, I. štajerskega bataljona in enot teritorialne obrambe Zahod- noštajerske pokrajine. Prapori ponazarjajo tri ro- dove in tri vojne, ki so nam bile vsiljene, je dejal ob tej pri- ložnosti Milan Kučan. Vse tri rodove pa povezuje eno hote- nje in odločenost, priboriti si prostor pod sonce svobode za slovenski narod, ne da bi s tem ogrožali prostor in pravice drugega naroda ter odloče- nost, ohraniti svoj ugled in do- stojanstvo. Vse to se nam da- nes uresničuje, je menil pred- sednik Kučan, zahvala pa gre tistim, ki so zmogli ohraniti zvestobo svojemu narodu. V teh vojnah smo zmagali, ker smo se borili za pravično stvar, za vrednote kot so svo- boda, spoštovanje sočloveka, dostojanstvo. Ko se bo svet prihodnje leto spominjal zma- ge nad nacizmom in fašizmom, bo v tem spominu slovenske- mu narodu pripadlo mesto med zmagovalci v spopadu med silami zla in dostojanstva. Na to moramo biti ponosni, je menil Kučan in opozoril, da ni velik samo tisti narod, ki se zmore upreti, ko je ogrožen, pač pa je velik tisti, ki premore enotnost, ko je treba zagotovi- ti prihodnost. Zato je pozval k enotnosti, strpnosti in med- sebojnemu sodelovanju. Bogat kulturni program je ponazoril stoletna prizadeva- nja za ohranitev jezika in kul- ture, za utrjevanje nacionalne zavesti in poudaril kontinuite- to upiranja potujčevalnim pri- tiskom ter prizadevanja za sa- mostojnost in lastno državo. Scenarij je napisal Miloš Mi- keln, pod režijskim vodstvom Janeza Drozga pa so nastopili znani slovenski igralci. Osrednji govornik na zboro- vanju je bil predsedriik držav- nega zbora Jožef Školč. Po- udaril je, da je spoštovanje ra- zličnosti v tem času bolj na mestu kot kdaj koli. Kdor sam ni svoboden, ne more razmi- šljati o svobodi drugih in kdor se ne zaveda, da je sam pose- ben, tega ne more priznati drugim, je menil Školč. Mnogi so prepričani, da nas bo, po- tem ko so se razlike 50 let skri- vale za fasado enotnosti, boj konceptov pokopal. Vendar lahko v odprtosti in različnosti vidimo novo obliko varnosti za svobodo in uspeh posamezni- ka, je prepričan Školč. Ljudje po njegovem upravičeno zah- tevajo manj afer in več kruha ter čiste račune. Namen parla- menta ni, da se kuhajo zamere, pač pa, da se plodno razrešuje- jo nasprotja, da se uveljavi ti- sti, ki dlje vidi in ne tisti, ki glasneje kriči. Tudi svet nas bo presojal po tem, ali smo drža- va, ki ve, kam hoče. V politiki so interesi sicer različni, je menil, toda nad njimi morajo biti načela, ki se jih ne da pri- lagajati različnim interesom. Zato je odpravljanje med voj- no in po njej storjenih krivic volja po spoštovanju načel, ki jih postavljamo enakopravno z drugimi v Evropi, da bi bili ljudje vselej enaki pred zako- nom, je poudaril Školč. T. cvmN Foto: SHERPA S slovesnosti so delegacije od- nesle vence v Stari pisker, k spomeniku Karla Destovni- ka Kajuha pred Gimnazijo in k spomeniku Vojna in mir na Gledališkem trgu. Že dan pred tem so vence položili tudi k spomeniku Rudolfa Maistra v Mariboru ter k spomenikom NOB v Šentjurju, na grobu ko- roškega borca Franja Malgaja na mestnem pokopališču ter pred Slomškovo rojstno hišo na Ponikvi. Pripravili so kraj- še kulturne programe ter pri- sluhnili govornikom: pred spomenikom NOB je govorila podpredsednica šentjurske skupščine, Breda Svetina, na Slomu pa predsednik, Jurij Predsednik Milan Kučan je na zborovanju pripel spominske trakove na prapore Maistrovih borcev, L štajerskega bataljona in enot TO Zabodnoštajerske pokrajine. Podaljšanje icartona LJUBLJANA, SO.sep. tembra (Delo) - Urad za priseljevanje in begunce sporoča vsem začasnim be. guncem v Sloveniji, da bo- do podaljševali veljavnost kartonov začasnega begun, ca med 5.in 17. oktobrom na sedežih občinskih orga- nizacij Rdečega križa. Ti- stim, ki živijo v zbirnih centrih, jim bodo status be- gunca podaljšali kar tam. Peterle - osebnost oktobra LJUBLJANA, 2. oktobra (Delo) - Po redni Delovi an- keti je politična osebnost oktobra Lojze Peterle, ki je po mnenju vprašanih naj- bolj zaznamoval slovensko politično prizorišče v mi- nulem mesecu. Politični barometer, ki meri naklo- njenost javnosti posamez- nim osebnostim, pa je na prvo mesto postavil Milana Kučana, sledita pa mu Ja- nez Drnovšek in Jelko Kacin. Sprejet zakon o občinah LJUBLJANA, 2.oktobn (Večer) - Državni zbor je sprejel zakon o ustanovitvi občin, po katerem bo v Slo- veniji 147 občin, od tegJ enajst mestnih. Združena] lista je do konca nasproto- vala sprejetju zakona, ker da ni dosledno upošteval referendumske odločitve, zato je njen funkcionar ii predsednik komisije za lo- kalno samoupravo dr.Cinl Ribičič ponudil svoj od- stop. Odložilni veto državnega sveta LJUBLJANA, 3. oktobra (Delo) - Člani državnega sveta so sprejeli odložilni veto na zakon o ustanovitvi občin in o določitvi njiho- vih območij. Svetniki oči- tajo, da zakon vsebuje vr- sto pomanjkljivosti in ne- doslednosti, da niso spo- štovana merila za obliko- vanje mestnih občin, da ne odgovarja na ključna vpra- šanja o pristojnosti občin, odnosu do države in finan- ciranju. Volitve 4. decembra LJUBLJANA, S.oktobia (Dnevnik) - Državni zbor j« po odložilnem vetu držav- nih svetnikov ponovno p«; trdil zakon o ustanovitvi občin, kar pomeni, da bod" 4. decembra lokalne volitv* v nove občine za župane občinske svete. (—NOVI TEDNIK-- Glavni in odgovorni uredn'* Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ur«' nika: Milena Brečko-Poklič Uredništvo: Marjela Agi** Irena Baša, Tatjana Cvim, nja Intihar, Brane Jera# Ksenija Lekič, Edi Masnec, V' ška Selišnik, Ivana Stamej<;' Željko Zule. Tehnično ureK nje: Franjo Bogadi, Rob^ Kojterer. Oblikovanje: Mi^ Bajagič. Tajnica uredniš'*^ Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešem'''j 19, Celje. Telefon: (063) 29-*'' fax 441-032. ____^ Zadnja priložnost? TuHi peti zaporeani sklic konjiške občinske skupščine ni uspei Vabilu predsednika konji- ške občinske skupščine Jožeta Barage se v ponedeljek, že pe- tič zapored, ni odzvalo dovolj poslancev, da bi bilo zasedanje skupščine sklepčno. S spreje- manjem letošnjega proračuna in vrsto drugih odprtih vpra- šanj tako ni bilo nič. Osnovno vprašanje, ki ga je župan po- stavil poslancem je bilo ali se- jo sploh še kdaj sklicati ali pu- stiti vse, da teče kakor pač teče. Večina prisotnih je ugotav- ljala, da nadaljnji sklici niso smiselni, slišati pa je bilo tudi različne predloge. Na primer, da naj župan le skliče zaseda- nje skupščine, na dnevni red pa da glasovanje o zaupnici sebi in predsedniku izvršnega sveta Rudiju Petanu (»Potem bi nas prišlo vsaj petdeset!«), da naj javno objavijo, koliko kdo od občinskih funkcionar- jev zasluži (Baraga: »Ta mesec sem dobil 57 tisoč tolarjev. Naj povedo še drugi.«). Nadaljevanje neuspešnega zasedanja je minilo v klasič- nem dialogu med županom in predsednikom izvršnega sveta o starih temah. Župan je očital izvršnemu svetu, da še do se- daj ni bil sposoben pripraviti predloga proračuna, Petan pa je odgovarjal, da ga je pripra- vil že pomladi (sicer pa so ime- li poslanci tokrat poleg osnut- ka izvršnega sveta na voljo še osnutek predsedstva skupšči- ne in pripombe zbora krajev- nih skupnosti na ta osnutek); o pristojnostih skupščine in iz- vršnega sveta, o zlorabi poo- blastil, o tem, kdo je komu podložen, o... Jernej Kuzman iz Vitanja je potem predlagal, da zaključijo s sklici te skupščine za vedno, zaradi nesklepčnosti pa seve- da tudi tega niso mogli spreje- ti. Ker se je dialog med najod- govornejšima možema v občini nadaljeval (Petan je skušal ra- zložiti porabo proračimskega denarja in možnosti rebelansa proračuna, o čemer pa župan ni hotel poslušati, češ, kaj go- vori o rebalansu, če pa še pro- računa ni), poslanci pa so ime- li dokončno vsega dovolj. Vstali so in odšli. Se tega ne vemo, če se bodo sestali vsaj za spodobno slovo. MILENA B. POKLIC Senior '94 Celjski sejem pripravlja od 11. do 16. oktobra sejemski projekt Zdravo življenje iz na- rave, katerega vodilo bo letos namenjeno zdravi družini. Predstavili bodo zdravo prehrano, zdravilna zelišča, program vrtnarjenja, kozmeti- ko, opremo prostorov in tudi delovanje nekaterih društev in organizacij, ki želijo prispeva- ti k bolj zdravemu načinu živ- ljenja. V okviru spremljajočih prireditev pa orgcmizatorji pripravljajo vrsto zanimivih in poučnih predavanj zdravnikov in ostalih strokovnjakov, ki bodo skušali še premalo znana področja bolj osvetliti. kL KOMENTIRAMO Samo pogovori 15. oktobra bodo minila tri leta, kar je bivša jugoslovan- ska vojska predala ključe zdravilišča Rimske Toplice slovenskim oblastem. V tem času je bila vrsta ponesrečenih poskusov, kako zdravilišče ob- noviti in posodobiti ter odpreti za goste, predvsem zahtevnej- še turiste iz domovine in tuji- ne. 13. maja letos so na javni tribuni predstavniki Krke, Pe- trola in Ministrstva za obram- bo podpisali pismo o nameri z obljubo, da bodo zdravilišče v roku šestih oz. sedmih mese- cev usposobili in ponovno od- prli. Dnevi so tekli, v Rimskih Toplicah pa se v parku in na objektih ni nič spremenilo. Slišali smo izgovore o nerazu- mevanju občine Laško ter ve- likih in nerazumljivih zahte- vah Zavoda za naravno in kul- turno dediščino v Celju. Iz Rimskih Toplic in Laškega so v Ljubljano romala tudi pi- sma, tri kar na predsednika slovenske vlade Janeza Dr- novška. V ponedeljek je bil na Mini- strstvu za kulturo republike Slovenije sestanek, na kate- rem so bili navzoči predstav- niki Krke, Petrola, Ministrstva za obrambo, občine Laško in Zavoda za naravno in kultur- no dediščino Celje. Ugotovili so, da v občini Laško in na zavodu v Celju ni zadržkov, da ne bi prišlo do ustanovitve družbe, začetka del in otvori- tve zdravilišča. Jasno je bilo povedano, da so na potezi predstavniki Krke kot nosilci projekta obnove zdravilišča in da se morajo v najkrajšem ča- su sestati s predstavniki zavo- da v Celju. Tudi občina bo po najhitrejšem možnem procesu izdala vsa potrebna dovoljena, vendar mora prej dobiti po- trebno vlogo. Vse te čudne igrice postav- ljajo v neprijetno luč tiste, ki so 13. maja na veliko obljub- ljali skorajšnjo otvoritev zdra- vilišča. Sicer pa se je na pone- deljkovem sestanku v Ljublja- ni celo Miran Bogataj, pred- stavnik Ministrstva za obram- bo strinjal, da bi vse to lahko opravili že pred dvema mese- cema. Zdaj bi si skoraj upali trditi, kdo zavira konkretna dela, ni nam pa jasno, zakaj. Dejstvo je, da bodo tudi za tretjo obletnico v zdravilišču sedeli le varnostniki in oskr- bovalci objektov, kako bo ob četrti obletnici, pa bomo še vi- deli. TONE VRABL Obisk iz Singena Celjski župan Anton Roječ je v nedeljo pripravil v Narodnem domu sprejem za goste iz prijateljskega mesta Singen, ki jih je vodil nadžupan Andreas Renner. Gre za večletno prijateljstvo med mestoma, ki sta pred štirimi leti podpisali tudi listino o sodelovanju. Singen je doslej Celju pomagal na najrazličnejše načine, tokrat so predstavniki tamkajšnje bolnišnice celjski podarili pozivno napravo (paging). V delegaciji so bili tudi pred- stavniki Rdečega križa iz Singena, ki tesno sodeluje z občinskim odborom RK v Celju. Na sliki: Članom delegacije iz prijateljskega mesta Singen je celjski župan Anton Roječ izročil spominska darila. Foto: SHERPA Št. 40 - 6. oktober 1994^ 3 Srečanje na Čreti združenje borcev in udeležencev NOB občin Žalec in Mozirje pripravlja v soboto, 15. oktobra ob 10. uri tradicionalno srečanje borcev in občanov na Čreti, na Dobrovljah. Tam so se oktobra leta 1941 slovenski partizani prvič frontalno spopadli z sovražnikom. V primeru slabega vremena bo srečanje pri Domu bor- cev na Dobrovljah. Velenje bo slavilo Ob občinskem prazniku pripravljajo številne prlreaiive Ta teden je Velenje že v pražnji obleki, ki jo ob letoš- njem občinskem prazniku do- polnjuje vrsta kulturnih in športnih prireditev, pa tudi otvoritvenih slovesnosti. Prav te dni se otroci že za- bavajo na Pikinem festivalu, veliki otroški prireditvi, ki sta jo pripravila Kulturni center Ivana Napotnika in Občinska zveza prijateljev mladine. To je domiselna zabava za male in velike, ki že peto leto zapored krajša čas s pogumno in iz- najdljivo Piko Nogavičko. Pi- kina ambasadorka bo tudi le- tos Štefka Kučan, častna po- kroviteljica festivala pa je švedska veleposlanice Anita Gradin. Višek bo prireditev doživela zadnji dan, v soboto, ko pričakujejo tudi čim več pravih Pik. Nekateri odrasli, tisti najbolj resni in zavzeti, pa se bodo lotili še malo bolj res- nih reči. Tako bodo danes po- poldne člani velenjskega iz- vršnega sveta na novinarski konferenci predstavili najpo- membnejše razvojne dosežke svoje občine, v Prelogah pri- pravljajo slovesnost ob zak- ljučku del na odlagališču pe- pela, krajani Raven pa bodo odprli posodobljeno cesto. Ju- tri, v petek, pa bo na vrsti še otvoritev novih prostorov ve- lenjske gimnazije. Na sam praznični dan, 8. oktober, se bodo zvrstile še nekatere športne prireditve kot tudi otvoritvene slovesnosti, na primer otvoritev prodajnega centra čistilne opreme v Bla- govnici Šaleška dolina na Go- rici. Šaleški likovniki pa v Za- vodnjah pripravljajo delavni- co akvarela, na katero so po- vabili tiste slovenske likovni- ke, ki jim je ta tehnika pri srcu. KL Ob občinskem prazniku bodo podelili tudi priznanja in na- grade najzaslužnejšim obča- nom. Letos bodo grb občine Velenje prejeli Plavalni klub Velenje, ki praznuje letos dvajsetletnico in vzgaja per- spektivno generacijo plaval- cev, Antonu Skornšku so grb podelili zaradi vloženega tru- da v napredek Skornega, Sta- ne Žula pa bo prejel grb zato, ker skorajda ni področja, kjer ne bi bilo moč čutiti utripa njegovega dela. Nesreča trajekta Estonija V Baltiškem morju, okoli 40 kilometrov od finske obale, je potonil trajekt Estonija, last estonsko- švedske družbe. Po ne- uradnih podatkih je bilo na ladji, ki je plula od Talina do Stockholma, 1049 pot- nikov in članov posadke. Reševalcem je iz ledeno hladne vode uspelo rešiti le 140 preživelih. Za ostale se bojijo, da je pomoč prišla prepozno. Na ladji je bilo največ Švedov, Estoncev in Fincev. Vzroki ene največ- jih pomorskih nesreč v tem stoletju in v zgodovini nas- ploh, pa še vedno niso po- jasnjeni. Največ se omenja podatek, da so bila ena od vrat v prostorih, kjer so bili parkirani avtomobili odpr- ta, tako da je na krov vdrla voda in potopila več kot 15 tisoč ton težko velikanko. Po neuradnih podatkih naj bi na pregledu 24 ur pred plovbo, luške oblasti tra- jektu Estonija prepovedala plovbo zaradi slabo zates- njenih vrat. Nekateri spet menijo, da sta trajektu od- povedala motorja, drugi pa da se je prevrnil zaradi preobremenjenosti in neur- ja. Da je bilo na trajektu tudi res preveč tovora, pri- ča podatek, da je trajekt potonil v komaj petih mi- nutah. Nevarnost pljučne l(uge Epidemija pljučne kuge, ki se že nekaj časa širi po zahodni Indiji, je doslej terjala 50 smrtnih žrtev. Vse smrtne primere so za- beležili v mestu Surat, medtem ko so v šestih od 25 indijskih držav osamili 1400 ljudi, ki imajo simp- tome te nevarne bolezni. V indijskem glavnem me- stu New Delhiju so zaradi nevarnosti širjenja kuge zaprli šole in kinodvorane. Oblasti so poostrile nadzor nad begunci iz-Surata, od koder je zaradi bolezni po- begnilo že pol milijona lju- di. Varnostne in zdravstve- ne ukrepe so uvedle tudi številne druge države, tudi evropske. Velika Britanija in Nemčija sta svojim dr- žavljanom odsvetovali, da brez potrebe potujejo v In- dijo. Poostrili sta tudi nad- zor na vseh vhodih v drža- vo. Na frankfurtskem leta- lišču so celo postavili ka- ranteno za vse, ki priletijo iz Indije. Podobni ukrepi veljajo tudi v Franciji in Italiji. Nekatere države pa so na letala, ki letijo v Indi- jo, postavile svoje zdravni- ke. Svetovna zdravstvena organizacija ne odsvetuje potovanj v Indijo, temveč samo v mesto Surat. Willy CIaes bo vodil Nato Veleposlaniki zveze Na- to in zunanji ministri te Se- vemoatlantske zveze so za novega generalnega sekre- tarja zveze, ki bo nasledil v avgustu umrlega Manfre- da Womerja, imenovali belgijskega zunanjega mi- nistra Willyja Claesa. 55- letni Claes je ostal edini kandidat za ta položaj, po- tem ko sta se kandidaturi v zadnjem trenutku odpo- vedala mirovni posrednik za nekdanjo Jugoslavijo Stoltenberg in nekdanji danski zunanji minister Jensen. Za Claesa pomeni prihod na položaj general- nega sekretarja Nata - po- ložaj, ki je v tem trenutku najprivlačnejši in najvaž- nejši na mednarodni poli- tični sceni - vrhunec njego- ve politične kariere. Willy Claes, ki je poleg politika tudi dober dirigent in pi- anist, je bil kar sedemkrat minister za gospodarske zadeve in dvakrat namest- nik predsednika vlade (kri- teriji za ta položaj določa- jo, da mora biti kandidat zelo viden minister ali pa predsednik vlade). Claes je doslej že sodeloval pri naj- pomembnejših mednarod- nih političnih odločitvah. Sodeloval je tudi pri usta- novitvi Partnerstva za mir ter v debatah o zbliževanju Nata s srednje in vzhodno- evropskimi državami. Nato odločneje proti bosanskim Srbom v španski Sevilli je pote- kalo srečanje obrambnih ministrov 16 držav članic zveze Nato. Prvič po letu 1966, ko je general de Ga- uUe umaknil francoske predstavnike iz združenega vojaškega poveljstva Nata, je na sestanku sodeloval tudi francoski obrambni minister Leotard. Ministri so na zasedanju največ po- zornosti namenili razme- ram v nekdanji Jugoslaviji, varnosti na območju Sre- dozemlja, prilagoditvi zve- ze Nato mirovnim operaci- jam ter vojaškem sodelova- nju z državami srednje in vzhodne Evrope. Ministri so si bili soglasni, da je tre- ba zaostriti letalske napa- de na bosanke Srbe, ko so kršena določila resolucij Združenih narodov in Nata na tako imenovanih var- nostnih območjih v Bosni in Hercegovini, ali kadar je onemogočeno nemoteno zagotavljanje človekoljub- ne pomoči. V razpravi o prihodnji širitvi Nata pa je bilo rečeno, da imajo prednosti štiri države t.i. višegrajske skupine. Ven- dar pa obrambni ministri niso postavili časovnih ok- virov za sprejemanje novih članic v Sevemoatlantsko zvezo. Parlamentarne volitve na Slovaškem Na Slovaškem so bile izredne parlamentarne vo- litve, ki jih je marca razpi- sal slovaški predsednik Michal Kovač, potem ko je parlament izglasoval neza- upnico vladi tedanjega premieri a Vladimir j a Me- čiarja. Na volitvah je sode- lovalo 18 političnih strank, ki so v zadnjih treh tednih, kolikor je trajala predvolil- na kampanja, skušale pri- dobiti podporo volivcev. Ti so največ glasov - kar 35 odstotkov - namenili Giba- nju za demokratično Slo- vaško, ki ga vodi nekdanji premier Mečiar. Ta stranka bo tako imela okoli 60 od 150 poslanskih mest v par- lamentu. Za koalicijo Skupna izbira, v kateri so Stranka demokratične le- vice, Stranka zelenih, Soci- aldemokratska stranka in Gibanje poljedelcev, je gla- sovalo 10 odstotkov volil- nih upravičencev. Samo 8 odstotkov glasov pa je dobila demokratična unija, stranka sedanjega premi- era Jožefa Moravčika. No- va vladna koalicija bo tako verjetno sestavljena iz Gi- banja za demokratično Slovaško in še dveh naci- onalističnih strank: Slova- ške narodne stranke in De- lavske zveze. Mesec požarne varnosti Oktober je mesec požarne varnosti, ko se povečajo aktiv- nosti te najmnožičnejše orga- nizacije. Tudi Občinska gasil- ska zveza Celje je pripravila nrogram, v katerega so vklju- čena vsa prostovoljna društva. Ta bodo odprla vrata svojih domov za krajane, zlasti mla- dino, pripravili bodo prikazne vaje, okrogle mize in podobno. Želja v tem mesecu je, da se pri ljudeh obudi zavest po učinko- viti preventivi, ki je pogoj, da bo zlasti požarov manj in ško- da manjša. Zaključna občin- ska vaja bo koncem meseca, ko bodo po njej predsedniku ob- čine pokazali vso razpoložljivo tehniko in ekipo prostovoljnih gasilcev. Med članicami B Vojnik Na Ljubečni je bilo občinsko prvenstvo gasilskih enot, kjer je nastopilo tudi šest ekip v kate- goriji članice B. Zmagale so predstavnice GD Vojnik pred GD Štore, GD Lokrovec-Dobro- va, GD Štore-Laška vas in GD Šmartno v Rožni dolini, medtem ko ekipa GD Škofja vas tekmo- vanja ni končala. Memorial Matevža Haceta v soboto, 8. oktobra, bo na parkirnem prostoru Save v Kra- nju državno gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta, na katerem bodo nastopile po tri najboljše ekipe z lanskih občin- skih oziroma medobčinskih tek- movanj. Z območja Celja, ki po- kriva gasilske zveze Celja, Ko- njic, Šmarja in Šentjurja, bo na- stopilo 19 desetin, t TV pir in dobro Sestre klarise pripravljajo v soboto, 8. oktobra, v Nazar- jah slovesni sklep Klarinega leta. Slovesnost se bo pričela ob 10. uri z molitveno uro. Ob 11. bo slovesno somaševanje, ki ga bo vodil nuncij Pier L. Celata, po sveti maši pa bodo zapeli Frančiškovi otroci. Slovesnost se bo nadaljevala ob 14. uri s Klarinimi litanijami, Klari- nimi in Marijinimi pesmimi, ki jih bodo zapele sestre klarise, vmes pa bodo pripravili še po- govor s sestro klariso in nekaj slik iz Klarinega življenja, ki jih bodo zaigrali Frančiškovi otroci iz Brezi j. V soboto bodo pri nazar- skem samostanu blagoslovili novo kapelico, v kateri bo vi- sela slika priznanega umetni- ka Gorana Horvata. Vse slo- vesnosti bodo na prostem, ob sklepu Klarinega leta pa pri- čakujejo v Nazarjah precejšnje število obiskovalcev. US Luknjanje gozdnih cest Kje se bo našel aenar za vzilrževanje? V Sloveniji je zgrajenih pre- ko 10 tisoč kilometrov gozdnih cest, na območju GG Nazarje (občini Velenje in Mozirje) pa je 850 kilometrov gozdnih cest, za katere je vse večkrat slišati, da so slabo ali sploh nič vzdrževane, kar seveda pred- stavlja precej pereč problem v posameznih občinah. Na področju GG Nazarje je, po sprejetem Zakonu o dena- cionalizaciji, večina teh gozd- nih cest sedaj v zasebnih goz- dovih. Sistem vzdrževanja cest, ki je bil uveljavljen do leta 1990, je v celoti razpadel, novih učinkovitih rešitev pa kljub predvidenim zakonskim rešitvam še ni, ocenjujejo v GG Nazarje. Po novem naj bi za te ceste tretjino prispevala država iz proračuna, tretjino naj bi zbrali z dodatno stopnjo katastrskega dohodka, ostalo pa naj bi bil delež lokalne skupnosti. Vendar pa v gozdnih gospo- darstvih pravijo, da ceste vzdržujejo praktično že četrto leto le z minimalnimi sredstvi iz republiškega proračuna. Letos za nazarsko področje to konkretno predstavlja 4,1 mi- lijona tolarjev, kar je prilsližno 5 tisoč tolarjev za kilometer ceste, ali 10 odstotkov potreb- nih sredstev za normalno vzdrževanje! Ob takšnem položaju in tež- kem stanju v gozdnih gospo- darstvih je nemogoče zagotav- ljati še sprejemljiv obseg vzdr- ževanja gozdnih cest, razmere pa se v zadnjem obdobju še slabšajo. Predvidene rešitve, ki so po eni strani pogojene z lokalno samoupravo, seveda delijo usodo oblikovanja lo- kalne samouprave. Po drugi strani se tudi predvideno zbi- ranje sredstev s strani lastni- kov gozdov kljub zakonskim določilom ne izvaja. Tako bi, na primer, samo v občini Mo- zirje morali v drugem poletju leta lastniki gozdov s pomočjo dodatne stopnje katastrskega dohodka zbrati več kot 12 mi- lijonov, tolarjev, vendar pa davčna uprava sploh ni opra- vila odmere tega prispevka! Podoben položaj je tudi dru- god v Sloveniji, menda so od- mero prispevka opravili le v občinah Tržič in Jesenice, vendar pa so tudi tam zbrali le minimalna sredstva. To kaže, da bo zaradi razdrobljenih po- sestev tudi v prihodnje ta vir financiranja precej negotov, v posameznih občinah pa se bodo verjetno vse bolj ubadali s problemom, kaj storiti z raz- padajočimi cestami v goz- dovih. URŠKA SELIŠNIK Dan orainega zdravja Siovenije Prihodnji petek, 14. oktobra bo v Celju n. vsakoletni dan orainega zdravja Slovenije. Častni pokrovitelj srečanja je ministrstvo za zdravstvo, ge- neralni sponzor pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo- venije. Organizator - Društvo za oralno zdravje Slovenije pri- pravlja po slovesnem dopol- danskem delu tudi strokovni del srečanja, ki bo namenjen preventivi za boljše doseganje in ohranjanje zobnega in ust- nega zdravja ter zdravega raz- voja čeljusti državljanov Slo- venije. Pripravili bodo tudi zo- bozdravstveno vzgojno razsta- vo ter degustacijo zdrave hra- ne in pijače. Na srečanju bodo podelili tudi priznanja za dol- goletno požrtvovalno in uspeš- no delo na področju zoboz- dravstvene preventive, poleg zdravstvenih in pedagoških delavcev pa pričakujejo tudi vse druge, ki imajo enak cilj kot Društvo za oralno zdravje Slovenije. MBP Tribuna o Sloveniji Občinski odbor Socialde- mokratske stranke Slovenije je v Šentjurju pretekli petek pripravil javno tribuno z na- slovom »Slovenija kam?« Naj- več so se pogovarjali o aktual- ni politični problematiki, tako na notranjem kot zunanjepoli- tičnem področju. Mag. Erik Modic, tajnik po- slanskega kluba SDSS, je predvsem govoril o delovanju državnega zbora, pri tem pa poudaril vprašanje obstoja se- danje vladiie koalicije ter bo- dočo ureditev lokalne samou- prave. Pri tem je bilo slišati kritike, da se ni dovolj upošte- valo volje, ki so jo občani izra- zili na referendumih. Pod- predsednica Socialdemokrat- ske stranke. Barbara Medved, pa je zlasti opozorila na nuj- nost dobre priprave stranke na bližnje volitve, pri čemer bi stranka morala vključiti čim- več žensk. Predsednik strankine regij- ske koordinacije, Miro Ter- bovc, pa je poudaril pomen so- delovanja občinskih odborov SDSS pri organizaciji volitev, saj so organizirani že v vseh bodočih občinah. Pri tem je omenil, da članstvo narašča, s tem pa tudi možnosti stranke na občinskih volitvah. ______.... ...r-,...... ■......BJ. Hlled željami in možnostmi gazyo/ Teharla kot osnova za novo šolo__ Teharčani so v zadnjem času *ečkrat izrazili željo, da bi ^8} spet imel svojo šolo. Skupščina, ki je o tej pobudi razpravljala, je menila, da treba ugotoviti strokovno ••Pravičenost zahteve. Zato je Jfališča o tem po dokaj razgre- ' razpravi oblikoval izvršni ^^^t, ta točka pa je bila na "ttevnem redu včerajšnjega *^sedanja celjske skupščine. Teharje je imelo svojo šolo do leta 1982, ko so jo uki- "^'li zaradi zmanjšanja števila t^fok. Stavbo pa je nato dobila pozama Štore oziroma njen ^obraževalni center, kjer tr- 'jo, da je sedaj njihova last. V vsakem primeru gre za več kot sto let staro zgradbo, ki je potrebna celovite prenove in bi bilo zato v primeru ponovne uvedbe pouka najbolje zgradi- ti novo. Otroci s Teharia sedaj obi- skujejo šolo v Štorah, vseh skupaj jih je 67. Na ministr- stvu za šolstvo in šport menijo, da bi lahko glede na število otrok organizirali pouk v dveh kombiniranih oddelkih na ra- zredni in dveh na predmetni stopnji. To pa z vidika kako- vosti pouka ni najboljša reši- tev, saj bi tudi učitelji za iz- polnitev obveznosti morali po- učevati več različnih predme- tov. Poleg tega majhna šola z ekonomskega vidika ni raci- onalna, menijo na ministrstvu. Na izvršnem svetu so pred- stavniki Teharja izrazili svojo odločenost, da v kraju ponov- no uvedejo pouk, če ne druga- če, zasebnega. Člani vlade pa so opozorili, da bo tudi nova lokalna samouprava prinesla spremembe šolskega okoliša, saj naj bi bile Štore samostoj- na občina. Predvsem pa je tre- ba revitalizirati kraj, pospešiti aktivnosti pri pripravi pro- storske dokumentacije, kar bo pomenilo nove možnosti za razvoj in s tem osnovo za novo šolo. TC. Št. 40 - 6. Oktober 1994^ u Uspeh namesto propada Pogovor z airektorJIem Malih gospoainlsklh aparatov Jožetom Kudrom Podjetje Mali gospodinjski aparati Nazarje je bilo eno pr- vih slovenskih podjetij, kate- rega popolni lastnik je postalo nemški koncem BSHG. Odkup podjetja je v javnosti povzročil nemalo prahu, češ da gre za razprodajo sloven- skega premoženja. Vendar pa danes najdemo MGA, nekdaj zadolženo podjetje, ki mu je grozil propad, med štirimi naj- bolj uspešnimi podjetji v Slo- veniji. Več o poslovanju je po- vedal direktor MGA Jože Kuder. Nekateri kazalci kažejo iz- jemno uspešnost podjetja. V MGA ste povečali izvoz, do- hodek, investicije, število za- poslenih ... Lahko to bolj po- drobno razložite? Podjetje MGA d.o.o. je pri- čelo poslovati s prvim marcem 1993. V prvem letu poslovanja, ko je naše poslovno leto obse- galo le 10 mesecev, smo proiz- vedli in prodali blago v vred- nosti približno 43 milijonov mark oziroma smo izdelali 394 tisoč aparatov. Po podatkih, ki jih imamo, se uvrščamo na 4. mesto med zasebnimi podjetji v Sloveniji. Letos smo si zadali mnogo ciljev, ki jih tudi uspeš- no izpolnjujemo. Tako ocenju- jemo, da bomo realizirali pro- dajo v višini 75 milijonov mark oziroma da bomo izdela- li skoraj 1,3 milijonov apa- ratov. Smo izključno izvozno po- djetje, saj izvozimo 96 odstot- kov vseh naših izdelkov, veči- na na zahodnoevropskem tr- žišču. Proizvodnja in prodaja v naslednjih letih pa naj bi bili še nekoliko višji. V Sloveniji vaše izdelke še opazimo z blagovno znamko Gorenje, kako pa je v tujini? Pravico do prodaje s to bla- govno znamko smo z Gore- njem pogodbeno uredili. Tako izvažamo pod blagovno znam- ko Gorenje v države, kot so Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Italija, Brazilija, Rusija, Iran in Egipt. Nasploh v zadnjem času po- svečate vse.več poudarka re- klami - opazimo lahko reklam- ne panoje, sodelujete na TV in sejmih... Bi se radi s svojimi izdelki še bolj uveljavili v Slo- veniji? Želja je, da dolgoročno ob- držimo 50 do 60 odstotkov trž- nega deleža, kar pa zaradi izredno agresivne tuje konku- rence nikakor ni lahek cilj. Krepitev razvoine funlccife Lani ste položili temeljni kamen za novo halo, ki jo se- daj že uporabljate. Namerava- te proizvodnjo še širiti? Odločitev graditi ali ne je običajno vedno tesno poveza- na z rezultati poslovanja in z obsegom asortimana samih proizvodov. Naše podjetje je v obdobju zadnjih dveh let ne- nehno dopolnjevalo in širilo proizvodni program. Ta ek- spanzija je zahtevala tudi in- vesticije v gradbeni sferi. Od- ločitev koncema BSHG je, da v Nazarjah ustanovi center za izdelavo malih gospodinjskih aparatov za področje Evrope. Tako lahko zaključimo, da bo rezultat tega centra predvido- ma tudi širjenje samega proiz- vodnega programa v sferi ma- lih gospodinjskih aparatov. Nasploh je slišati še o večih vaših investicijah. Namerava- te mogoče začeti z novimi pro- izvodnimi programi? Novi proizvodni programi zaenkrat niso predvideni. Gre za širitev obstoječih, predvsem za uvajanje novih, zahtevnej- ših aparatov istega proizvod- nega programa, s čimer pa na- ši aparati prehajajo v višji ce- novni razred. Poleg različnih investicij v proizvodne kapa- citete, smo precej investirali tudi v razvoj, saj se razvojna funkcija v MGA krepi. V fazi realizacije je tudi investicija v posodobitev informacijskega sistema, v okviru katere smo že nabavili centralni računal- nik ter softwarski paket, ki nudi informacijsko podporo vsem poslovnim funkcijam. MGA ne le da zaposluje svo- je delavce, precej dela dajete tudi kooperantom? Del proizvodnje je v sodelo- vanju s kooperanti in z manj- šimi zasebnimi podjetji, od ka- terih pa se zahteva dokaj visok tehnološki in kakovostni nivo proizvodnje. Trenutno je sicer nekaj manj kot 10 odstotkov proizvodnje v kooperaciji, vendar pa smo v zadnjem času obseg del povišali že več kot za polovico, določeno povečanje pa pričakujemo še v prihod- njem obdobju. Znanja z vseli področij ste eno redkih podjetij v mozirski občini, ki zaposlu- je. V zadnjem času je namreč pri vas našlo delo kar precej novozaposlenih? Zaradi povečanja proizvod- nje smo od lanskega marca do sedaj na novo zaposlili 132 de- lavcev, tako da je sedaj v po- djetju zaposlenih 598 delav- cev, razmerje med režijo in proizvodnimi delavci pa je 1:2,5. Poleg neposredne proiz- vodnje so bile kadrovsko okrepljene tudi nekatere stro- kovne službe zlasti razvoj, ka- kovost. Precej pozornosti smo namenili tudi izobraževanju zaposlenih, ki ga izvajamo ta- ko interno v podjetju kot tudi v sodelovanju z različnimi zu- nanjimi institucijami. Naši strokovnjaki se ves čas uspo- sabljajo pri sorodnih službah v BSHG, s čimer se prenašajo znanja z vseh področij v MGA. Intenzivno je tudi izobraževa- nje za kakovost, saj želimo čim prej pridobiti certifikat ISO 9001. V preteklosti je prihajalo do manjših težav pri plačah, da- nes pa svoje delavce plačujete po panožni kolektivno po- godbi? Pri izplačilu plač upošteva- mo veljavne kolektivne pogod- be, imamo pa tudi interni do- govor glede višine izhodiščnih plač, sklenjen s sindikatom podjetja. Tako so osnovne pla- če, ki se izplačujejo na osnovi tega dogovora, višje od tistih, ki jih določa branžna kolek- tivna pogodba. URŠKA SELIŠNIK Centrova štiri desetletja Trgovsko podjetje Cen. ter Celje praznuje letos 40. letnico delovanja. Jubilej bodo proslavili z osrednjo prireditvijo, ki bo v petek v hotelu Evropa. Udeležen- cem bodo med drugim spregovorili direktor Tp Center Emil Kolenc, direk- tor Območne gospodarske zbornice Franc Knafelc ter predsednik celjske vlade Jože Zimšek. Vzdrževalci na Rogll Prihodnjo sredo in četr- tek se bodo na Rogli četrtič zapored srečali vzrdrževal- ci Slovenije. Pod pokrovi- teljstvom ministrstva za znanost in tehnologijo bo- do poleg tehniškega posv^ tovanja organizirali tudi razstavo industrijske opre- me. Udeleženci bodo med drugim govorili o projekt- nem menedžmentu v vzdr- ževanju, celovitem vzdrže- vanju, izmenjali izkušnje na okrogli mizi, poleg tega pa bodo svojo dejavnost' podobneje predstavila ne- katera domača in tuja po- djetja, med njimi Petrol, Ina, SPM Instrument, 01- ma, Albin Promotion in' druga. Tisicarna na Češkem Podjetje Dino Color iz Vojnika sodi med edine proizvajalce barvnih pa-, pirjev v Evropi, svoje izdel- ke pa uspešno izvažajo tudi v tujino. Podjetje je zastop- nik češke papirnice Stetin in tovarne tiskarskih stro- jev v Dobruški stroj ami, poleg tega pa ima sestrska podjetja na Češkem, Slova- škem ter v Avstriji. Po be- sedah direktorja Žarka Samca bodo v prihodnjih mesecih na Češkem odprli še specializirano tiskamo za tisk računalniških obrazcev. Naložba bo vred- na približno milijon mark. IB Rogašica v središču liew Verica Nov Izziv za steklarie na ameriškem trgu ter tioma V Steklarni v Rogaški Slati- ni se pripravljajo, da bodo ko- nec oktobra odprli prvo lastno maloprodajno trgovino in to na newyorški Madison Ave- nue, v središču velemesta. Gre za prvo slovensko maloprodaj- no trgovino v ZDA, s katero želijo nadaljnjo promocijo lastne blagovne znamke ter utrditev med najuglednejšimi ponudniki kristala. V podjetju poudarjajo zah- tevnost dragega projekta, vrednega približno pol milijo- na eimeriških dolaijev. Zami- sel se je porajala dalj časa, od- ločili pa so se letos. Trgovina je v ugledni nakupovalni ulici petičnežev, vstop je neposred- no z ulice, meri pa 120 kva- dratnih metrov. Za ponudbo v tej trgovini so zato razvili poseben program izdelkov, s posebno selekcijo glede zah- tevnosti ter kakovosti. Pred tr- govino bo napis »Rogaška«, ime steklamine blagovne znamke kot je zaščiteno po madridski konvenciji. Tržišče ZDA je namreč za slatinsko Steklarno posebnega pomena, saj tja izvozijo od 65 do 70 odstotkov svojega izvo- za, kar predstavlja na leto pri- bližno 25 milijonov ameriških dolarjev. Na tem trgu so moč- neje prisotni že četrt stoletja, zlasti pa po letu 1985, ko so v podjetju povečali kapacitete ter ga posodobili. Tako je po- djetje iz šmarske občine v pre- teklih letih izvozilo na ameri- ško tržišče za stotine milijonov dolarjev izdelkov. Steklarna v Rogaški Slatini pa ima pomembne načrte tudi na področju maloprodaje na domačem trgu. Z lastnimi tr- govinami so doslej prisotni v Rogaški Slatini, na Bledu, v Mariboru ter v Krškem, pri- pravljajo pa veliko naložbo v slovenski prestolnici. Tam nameravajo (v sodelovanju s tujim partnerjem) še letos odpreti trgovino na ugledni lo- kaciji, ki bi bila največja spe- cializirana trgovina za namiz- ni pribor ter okras. Gre za pri- bližno 500 kvadratnih metrov veliko lokacijo, pogovori pa še niso končani. BRANE JERANKO PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - PodjetjeSerpad.o.o. Ravne na Koroškem nudi zastopanje pri prodaji novih in starih strojev za kovinsko predelavo, plastiko in gradbeništvo. Nu- dijo tudi generalna popravila. Informacije: tel. in fax 0602/ 21-542 (Mitja Laure). - Izdelovanje kovinskih predmetov in tesnil Rače nudi vse vrste tesnil iz različnih gum, teflona, fibra in papirja. Nudijo tudi različne podložke iz bakra, jekla in aluminija. Informacije: tel. in fax 062/ 608-242 (Ivan Kumrič). - Podjetje A2 d.o.o. Ljublja- na nudi delovne obleke in zaš- čitna sredstva. Informacije: tel. 061/126-22-65 in fax 061/ 218-055 (Emir Kulenovič). - Podjetje Hesing Inženiring d.o.o. Ljubljana nudi program, projekt, izvedbo in nadzor (po sist. ključ v roke) energetskih inštalacij (klima, ogrevanje, plin, voda, zrak, dimniki), zaš- čite okolja in varčevanja ener- gije, hidravličnih in pnevmat- skih inštalacij, jeklenih kon- strukcij, mehanizmov, reduk- torjev - gonila, toplotnih izola- cij objektov, gradbene fizike, bioklimatskih objektov in vzdrževanja ter upravljanja objektov. Informacije: tel. 061/328-334 (Budimir Vu- jovič). -Podjetje HPS d.o.o. Ruše nudi servisiranje, vzdrževanje in investicijska dela na po- dročju hidravlike in pnevma- tike. Nudijo tudi zastopstvo tujih firm in hkrati iščejo po- slovnega partnerja oz. sovla- gatelja zaradi razširitve dejav- nosti. Informacije: tel. in fax 062/661-731 (Božidar Majce- novič). - Podjetje Almico d.o.o. Ljubljana nudi masivne lesene izdelke (lesena galanterija). Informacije: tel. 061/272-470 in fax 061/267-396 (Aleksan- der Koprivec). Povpraševanje: - Kovinostrugarstvo Gro- suplje išče proste kapacitete na obdelovalnih strojih za ko- vino: Univerzalna stružnica 220x1000 mm Potisje, NC stružni avtomat Lainen dol 32 in Revolver stružnica Piti ler Pirex do fi 32. Informacij« tel. 061/771-253 (Milan Cv^ kovic). - FinskopodjetjeCoinlinei^ če uvoznike igralnih avtom' tov in iger oz. naprav za lij park. Informacije: tel. 0035j^ 0-7731-611 in fax 00358/ 7731-905 (Harri Mononen)- j informacije: - Vlnformacijskipisarni^ GZS so na voljo pregledi j* mov in razstav v Bolgariji Romuniji. Informacije: 061/12-50-122 in fax 061/2'' 536. Vse podrobnejše informa'^ dobite pri Centru za infon" cijski sistem Gospodai^ Zbornice Slovenije, tel^'' 061/12-50-122, int.290, 2^2 293 in fax 061/219-536. mCenter za informacijsK' Gospodars*« zbornice Slovenije cliinaaBD pliberk avstrija Tečaj šUfiga 11 Oll CIT _v tem fednu: I I f«*** "11 . , Tečaji deviznih valut na dan 5. 10. 1994 Št. 40 - 6. Oktober 1994j 5 |ia robu obupa sindikat gozdarstva Slovenije zahteva razrešitev S-letne ggonlje ___ »Zakon o gozdovih imamo, ^ se ne izvaja! Obveznosti iz iforačuna so znane, denar se jadržuje! Imamo javno goz- darsko službo, lastniki gozdov ukrepov ne izvajajo! Imamo Izvajalska gozdarska podjetja, ^ so tik pred razsulom! Ima- ipo zaposlene v podjetjih, ki pa 50 na robu obupa!« Tako so preteku teden zapi- jjli v Sindikatu gozdarstva glovenije, ko so predvsem slo- vensko vlado in dr. Janeza Dr- povška v javnem pismu opo- zarjali na neurejene razmere v gozdarstvu. Republiški od- ]fiT SGS od vlade, pa tudi od ijnigih pristojnih, zahteva, da se do 10. oktobra gozdnim go- spodarstvom razdelijo sred- stva proračuna za razreševa- nje presežnih delavcev, da se pospešijo pogajanja o razdru- jitvi, ki bi zagotovila norma- len proces lastninjenja tudi gozdnih gospodarstvih, in da se v proračunu za prihodnje leto zagotovijo manjkajoča sredstva za trajne presežke. »Stvari se precej zapletajo., Doslej bi moral biti razrešen vsaj problem viškov, vendar iz tega ni nič, kar očitno kaže na strankarske igre,« je sindikal- ne zahteve komentiral direk- tor GG Nazarje Milan Cajner. »Proces razdruževanja, ki je temelj preobrazbe v gozdar- stvu, stoji na mrtvi točki. Pro- ces je sicer zapleten, vendar bi lahko rekli, da gre za načrtno politično taktiziranje Ministr- stva za kmetijstvo in gozdar- stvo, v primeru razreševanja presežnih delavcev v gozdar- stvu pa že kar za pravo sabo- tažo.« Razloge za takšno ravnanje gre po mnenju Milana Cajner- ja iskati v trikotniku med LDS, SLS in SKD. »Že ko je bil sprejet Zakon o gozdar- stvu, SLS z njim ni bila zado- voljna. Za dobre poznavalce razmerij je bil to znak, da se zakon ne bo uresničeval. Ena bistvenih pripomb za nespre- jemljivost zakona za ta del po- litike je, da je bilo premalo ri- gorozno opredeljeno določilo, kako čimprej onemogočiti do- sedanja gozdna gospodarstva. Sedanje razmere kažejo, da se prav z zavlačevanjem razdru- ževanja in razreševanja pre- sežnih delavcev načrtno in najbolj škoduje prav obstoje- čim GG, ki so se znašla v ne- mogočem položaju. Izteka se rok za izplačilo odpravnin (v primeru GG Nazarje je to 15. oktober), in tudi rok za last- ninsko preoblikovanje podje- tij, ki ga GG ne morejo niti začeti,« je razložil Cajner. V Gozdnem gospodarstvu Nazarje gre pri presežnih de- lavcih za 60 nekdanjih zapo- slenih delavcev. Če z denaci- onalizacijskima upravičence- ma, ljubljansko nadškofijo in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov do začetka decem- bra ne bo dosežen ustrezen do- govor, bo v GG Nazarje trajno ostalo brez dela dodatnih 52 delavcev. »Vse te razmere silijo zapo- slene v nemogoč položaj, od tod pa tudi pismo Sindikata gozdarstva Slovenije,« ocenju- je Cajner. »Delavcem gozdnih gospodarstev je dovolj triletne agonije,« so še zapisaU v pismu predsedniku vlade predstavni- ki SGS, ki nameravajo poseči po drugih sredstvih za zaščito delavcev v gozdnih gospodar- stvih, če bo javno pismo ostalo brez odmeva. URŠKA SELIŠNIK Elektronika spet na nogali Na letošnjem sejmu Sodob- na elektronika v Ljubljani se bo med drugimi predstavilo tudi velenjsko podjetje Elek- tronika d.0.0. Podjetje, ki je nekoč sodilo v okvir Gorenja in se po številnih težavah z lastnimi močmi spet postavi- lo na noge, se bo po oceni di- rektorja mag. Draga Šuleka na tokratnem sejmu po dveh letih kritčnega obdobja sanacije in prestrukturiranja slovenski javnosti znova predstavilo s svojimi razvojnimi dosežki kot perspektiven gospodarski subjekt. Vodstvo podjetja je včeraj, v sredo, skupaj s pre- sta\'Tdki Sklada RS za razvoj sklicalo tudi tiskovno konfe- renco, na kateri so predstavili razvojne in poslovne rezultate ter načrte tega podjetja v pri- hodnje. Javne zaliteve Zaposleni v podjetju Ra- deče papir so pretekli te- den ob podpori Konfedera- cije neodvisnih sindikatov Pergam na državni zbor poslali več javnih zahtev, s pomočjo katerih naj bi po dveh letih razrešili proble- matiko podjetja, zahteve pa so podpisali vsi zapo- sleni. V javnih zahtevah so predstavniki podjetja zapi- sali, da se Radeče papir s tehnologijo in proizvod- njo uvršča v sam evropski vrh, sanacija in razvoj po- djetja pa sta nacionalnega pomena, zato zahtevajo, da se DZ v okviru svojih pri- stojnosti aktivno vključi v sanacijo in razvoj podjet- ja. Aktivno vključevanje pomeni uvrstitev proble- matike podjetja in zakon- skih rešitev s ciljem sanaci- je podjetja na dnevni red zasedanja, nepokrita izgu- ba pa naj se uredi s spre- membami Zakona o Banki Slovenije ali na drug z za- konom določen način. Te rešitve naj se sprejmejo po hitrem postopku na 24. za- sedanju DZ. Poleg tega predstavniki podjetja zah- tevajo, da se država aktiv- no vključi v lastninsko pre- oblikovanje, javne zahteve pa naj se posredujejo tudi vsem poslanskim skupi- nam in poslancem DZ. US Delavci izgubllajo v velenjskem Eku so potrdili sporni scenarij lastninjenja o programu lastninjenja v podjetju Eko, kamnu spotike za dvesto delavcev Tovarne tehničnih elementov, smo že poročali. Delavci so poiskali pomoč celo v skupščini, dva dni zatem pa so v Eku sporni program, o katerem mnogi menijo, da je tipičen primer divje privatizacije, tudi spre- jeli. 27. septembra je velenjska skupščina podprla zahteve de- lavcev T.T.E. po ohranitvi vseh dvesto delovnih mest, pri tem pa naj bi si prizadevali tudi za odpiranje novih v okvi- ru programa Revoz. Skupščina je Agenciji za privatizacijo re- publike Slovenije tudi predla- gala, naj zaustavi sprejemanje lastninskega preoblikovanja družbenega podjetja Eko in pozvala Gorenje GA, lastnin- sko podjetje Tovarne Tehnič- nih elementov, da naj stori vse, kar je v njegovi moči za ohra- nitev proizvodnih programov v podjetju TTE ter da uresniči nov program Revoz. Od repu- bliške Agencije za plačilni promet, nadziranje in informi- ranje pa je zahtevala, da opra- vi v Eku v kar najkrajšem času revizijo poslovanja od stečaja do danes. Naštete zahteve so že dva ■ dni kasneje, 29. septembra, ko se je sestal zbor delavcev Eka, postale podobne metanju pene v zrak, saj so na tem sestanku v Eku potrdili program lastni- njenja, in sicer v taki obliki, ki je za by-pass podjetje T.T.E. popolnoma nesprejemljiva. Ob tem je treba dodati še to, kar poudarjajo delavci T.T.E. ves čas: »Že od začetka je bila predvidena ponovna združitev T.T.E. in Eka, prav zato je bila tudi naša poslovna politika naravnana v tej smeri. Vlagali smo v obnovo opreme in pro- storov Eka...« V proces last- ninjenja svojega nekdanjega podjetja so se želeli aktivno vključiti, do tega pa imajo, kot pravijo, vse moralne in pravne pravice. T.T.E. je od bivšega matič- nega podjetja vzel v najem po- slovne prostore in opremo, to- rej so za tisto, kar so soustvar- jali, plačevali precej visoko najemnino. Po scenariju last- ninjenja pa naj bi Eko proiz- vodjie prostore brezplačno prenesel v last Sklada za raz- voj. Tovarni tehničnih elemen- tov se skoraj v nobenem pri- meru ne obeta svetla prihod- nost, velja omeniti še to, da jim je Eko dal šestmesečni odpo- vedni rok za najem delovne dvorane. Četudi bi se obdržali nad vodo, jih čaka selitev. Kot pravi direktor T.T.E. Bojan Penšek, se bodo morali soočiti z novim položajem in iskati nove možnosti poslovanja. Če v Eku izpeljejo začrtani scena- rij lastninjenja, bi bilo še naj- bolj sprejemljivo, če bi sklad za razvoj omogočil T.T.E. na- daljnji najem prostorov, druga možnost pa je precej manj rož- nata, saj bi delavci pristali na cesti. Tudi kar zadeva opremo, podjetji nimata čistih računov. Del opreme, ki je v lasti Eka, so v T.T.E. že na začetku leta hoteli odkupiti, da bi lahko postali bolj neodvisni, a tega načrta niso mogli izpeljati. O pametni poslovni potezi, ki bi dovolila desetkrat prepla- čati opremo, pač ni mogoče govoriti. Po Penškovih bese- dah namreč v T.T.E. ocenjuje- jo, da je oprema vredna okoli 150 tisoč DEM, medtem ko so jo v Eku ocenili na približno milijon in pol. KL Slovesnost v TEŠ v Termoelektrarni Šoštanj bodo danes, v četrtek, pripravili krajšo slovesnost ob zaključku del zaprtega krogotoka tehnolo- ških voda. Projekt je izredno pomemben za obratovanje termo- elektrarne tako zaradi ekoloških kot tudi tehnoloških razlogov, saj je celoten projekt odlaganja pepela in produktov odžveplje- vanja zasnovan na zaprtem krogotoku voda, nenazadnje pa je z izvedbo projekta zaprtega krogotoka pogojeno tudi nadaljeva- nje obratovcmja elektrarne. Z uresničitvijo projekta bodo v TEŠ preprečili izlivanje izcednih voda v velenjsko jezero ter zagoto- vili možnost odlaganja pepela. Trenutno so zaključena vsa potrebna dela na tem projektu, zaključeni so zagonski preizkusi in oddana zahteva za tehnični pregled. Predračunska vrednost naložbe je znašala 356 milijonov tolarjev. NOVOmBORZ) Začasna ustavitev trgovanja z nekaterimi obveznicami Piše Bojan Gradišnik Zakon o trgu vrednostnih papirjev so sprejeli v parla- mentu 3. februarja 1994. Ta zakon veliko bolj natančno ureja področje VP kot prejšnji, iahko rečem, da smo dobili teber Zakon o VP, čeprav je 1» mojem mnenju v nekaterih členih prenormiran. Zahteve na tem področju so zelo visoko postavljene. Med drugim mo- rajo izdajatelji VP redno ob- javljati svoje podatke bilance, se posebej je pomemben pro- spekt za javno ponudbo. Pro- spekt je pisni dokument, ki vsebuje podatke ki omogočajo hipcu VP - investitorju vpo- gled v pravni položaj izdajate- lja, njegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice. Iti izhajajo iz VP. Podrobnejšo vsebino prospekta določi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Zaradi tega, ker izdajatelji lekaterih obveznic še niso iz- polnili zakonsko predpisanih pogojev, se do zagotovitve ^trezne objave podatkov za- ^sno zaustavlja trgovanje 2 obveznicami naslednjih iz- •iajateljev. Gorenje Koncem, ''uion, Le.snina, Mesto Ljublja- ■^a, Občina Šmarje pri Jelšah "1 Občina Laško. Pojavlja se ^nimiva situacija. Na borzi že l^ko ni veliko VP s katerimi bi 'ahko trgovali, pa še število le- se stalno zmanjšuje. Priča- "^ujem namreč, da vsi zgoraj glinen j eni izdajatelji ne bodo "polnili pogojev in njihove "^Veznice ne bodo več kotirale "3 borzi. Na drugi strani pa bo ^a borzo v vse segmente počasi wto ali dve) začelo prihajati več vrednostnih papirjev bodo imeli investitorji veli- ^'^ Več možnosti za nakupe in Prodaje. ..t)ne 4. 10. 1994 je začela ko- 5?ti v segmentu prostega trga ^a delnica na ime razreda B družbe Blagovni trgovinski center BTC d.d. Ljubljana. Delnice, ki kotirajo predstav- ljajo 52% celotnega kapitala družbe. Nominalna vrednost delnice je 10.000,00 SIT. Del- nice so izdane v nematerializi- rani obliki. Minimalna količi- na za trgovanje je 5 lotov. Te- čaj na prvem sestanku je zna- šal 13.000,00 SIT/delnico. Borzni komentar Na borzi tečaji delnic še na- prej nezadržno padajo. To je doslej najdaljša depresija, od- kar trg dolgoročnih VP obsta- ja. Na torkovem borznem se- stanku je padel tečaj delnice Dadasa za 8%, Finmedia za 9%, MKZ 77o, Nika 5%, Salus 5%, Primotin 7%. Padce teča- jev beležimo pri delnicah SKB banke. Edina prednost delnic SKB banke je ta, da padajo počasneje kot večina drugih. Stanje na trgu je dobro razvid- no iz slovenskega borznega in- deksa, ki prav tako pada. Sa- mo v torek je padel za 4%. Celjska borzna hiša sporoča, da je vrednost vzajemnega sklada Herman Celjski na dan 5. 10. 1994 1.105,74 SIT. Svetujejo brokerji CELJSKE BORZNE HIŠE ^d. o. o.. Celje ^^LISKA BORZNO-POSREDNIŠKA HIŠA Na podlagi 6. člena Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje objavlja 5^13^ razvoj obrti in podjetništva Celje Trg Celjskih knezov 9, 63000 Celje RAZPIS za subvencioniranje obrestne mere za icredit pridobljen pri poslovni banki Vsebina in pogoji razpisa: 1. Namen sredstev: nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov; nakup, gradi- tev in adaptacija poslovnih prostorov; nakup nove ali generalno obnovljene opreme z namenom odpiranja novih delovnih mest, povečevanje izvoza, uvajanje eko- loško čistih tehnologij, predvsem pa oživljanje proizvod- nih dejavnosti. 2. Za subvencijo posojila lahko zaprosijo: samostojni podjetniki in male družbe, registrirani za opravljanje predvsem naslednjih dejavnosti: 01 - industrija (proiz- vodna dejavnost), 09 - obrt in osebne storitve. 3. Višina dodeljenih sredstev ne more presegati 30% predračunske vrednosti naložt>e. 4. Vlogi za subvencioniranje obrestne mere mora biti priložena dokumentacija, navedena v 6. členu Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje {investicijski program, potrdilo o vpisu v register, odi. po 4. čl. Zakona o gospodarskih družbah, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, predračun za naložbo, izjavo o zaposlitvi novih delavcev, izjavo o načinu zavarovanja kredita). 5. Sklad bo najkasneje v roku 30 dni po prejemu popolne vloge poslal prosilcu ustrezen sklep. 6. Rok za vložitev prošenj je do 30.11.1994 na naslov: Občina Celje, Sklad za razvoj obrti in podjetništva Celje, Trg Celjskih knezov 9, Celje (tel.: 442-240), kjer dobite tudi podrobnejše informacije. Predsednik upravnega odbora sklada Roman Gracer, l.r. Št. 40 - 6. oktober 1994 Lokalna tombola Na našem območju bo po sklepu parlamenta 23 občin Državni zbor je oklestil vladni predlog o 158 občinah v Sloveniji in namesto tega sprejel odločitev o 147 obči- nah, od tega enajst mestnih. Na našem območju bi po tem predlogu nastalo 23 občin, od tega dve mestni in sicer Celje in Velenje. Odločitve parla- menta so ponekod vsaj približ- no v skladu z željami ljudi, ki so jih izrazili na spomladan- skem referendumu, drugod pa so rešitve v popolnem nasprot- ju. Zato so mnogi prepričani, da bodo občine še kar nekaj časa burile duhove. Eden najbolj očitnih prime- rov nasprotja med voljo ljudi in odločitvijo državnega zbora je gotovo dosedanja mozirska občina, kjer je očitno prišlo tu- di do nespoštovanja zakonsko določenih kriterijev za ustano- vitev občin. Namesto treh vladno predlaganih bo po no- vem na tem prostoru 5 občin: Mozirje, Ljubno, Luče, Gornji Grad in Nazarje. Vsaj štiri, z izjemo Mozirja, ne izpolnju- jejo pogojev, zatakne se že pri 5 tisoč prebivalcih, Nazarje še dodatno nima popolne ose- mletke. Do precejšnjega zaple- ta bo prišlo tudi zaradi naselja Prihova, ki po novem sodi k Nazarjam in loči Rečico ter Mozirje, ki sedaj sodita v eno občino. Verjetno bo do pre- cejšnjih težav prišlo tudi v Lu- čah, kamor nikakor nočejo Solčevani, ki so se na referen- dumu odločili za svojo občino. Teharčani, ki sodijo v celj- sko mestno občino, so že po objavi vladnega predloga za- grozili z ustavnim sporom. Celjski župan Anton Roječ pa je prepričan, da bo nezado- voljstva še več, saj niti v Vojni- ku niti v Štorah niso želeli svoje občine in se sedaj ogor- čeni sprašujejo, kako je mogo- če ljudem vsiljevati rešitve, ki so v nasprotju z njihovo voljo. Tudi z razvojnega vidika odlo- čitev o treh občinah po njego- vem ni dobra, saj bo minilo kar nekaj časa, da se bosta Vojnik in Štore konstituirali kot lokalni skupnosti, ta čas pa bo pomenil zaostanek v razvoju. Vprašanje je tudi, kako bo s financiranjem novih občin in razmejitvijo pristoj- nosti z državo, se sprašuje žu- pan Roječ. Nasprotno rešitev pa so po- slanci ubrali v primeru žalske občine, kjer je najprej kazalo, da bo razdeljena na množico manjših občin in da bo skoraj vsaka krajevna skupnost po- stala občina zase, po zadnji odločitvi v državnem zboru pa je ostala približno takšna kot doslej. Kot je povedal žalski župan in predsednik komisije za lo- kalno samoupravo v občini Milan Dobnik se bo v velenj- sko občino selila le Vinska Go- ra, kar pa je bila že dolgoletna želja in tudi zahteva tamkajš- njih krajanov, ki so večkrat poudarjali, da jih na žalsko občino vezeta le policija in davkarija. Sicer pa se županu Dobniku zadnja odločitev v prestolnici zdi povsem logič- na, saj je na zadnjem referen- dumu glasovalo proti novo zasnovanim občinam približ- no 65 odstotkov ljudi. »Oce- njujem, da je z zadnjim pred- logom upoštevana volja voliv- cev, to pa se mi zdi edino pra- vilno. Pričakujem, da v neka- terih krajevnih skupnostih ne bodo zadovoljni z zadnjimi odločitvami. Ljudje, predvsem vodstva krajevnih skupnosti, pač imajo svoja videnja, svoje načrte, za katere menijo, da bi jih lažje uresničevali, če bi po- stali samostojna občina, vpra- šanje pa je, če bi se to res zgo- dilo,'< je komentiral Milan Dobnik. Sicer pa se bodo predvido- ma v ponedeljek sestali po- slanci žalske občinske skupš- čine, osrednja točka tega izrednega zasedanja bo lokal- na samouprava, o tej proble- matiki pa bodo v tem tednu govorili še na sestanku z vodji posameznik strank, predsed- stvu skupščine ter občinski vladi, ki se bo predvidoma se- stala danes zjutraj. Miloš Veršec, laški župan, pa odločitev parlamenta za delitev sedanje občine v dve novi in sicer Laško in Radeče komentira z besedami, da je bila zadeva napačno zastavlje- na že pri referendumu. Tako bi tudi Rimske Toplice lahko bile samostojna občina, saj so lju- dje to želeli, medtem ko je Zi- dani Most po sprejeti odločitvi pripel pod občino Laško in ne pod Radeče, čemur so tudi na- sprotovali. Sicer pa se bodo po mnenju župana Veršca ljudje zavedli, kaj pomenijo nove ob- čine šele po novem letu in ta- krat bodo verjetno oblikovali še kakšno, ki je sedaj ni. Po dokončni odločitvi bodo na Šmarskem v prihodnje ži- veli ter volili v novih občinah Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec ter Šmarje pri Jelšah. Potem ko sta iz nedavnega vladnega predloga izginili od- ločitvi volilcev o samostojnih občinah v Bistrici ob Sotli ter v Rogatcu, so se sredi prete- klega tedna sestali člani ob- činske komisije za lokalno sa- moupravo, predsedniki velike večine KS ter šmarsko občin- sko vodstvo. V Ljubljano so poslali opozorilo o referen- dumski odločitvi Bistričanov ter Rogačanov o samostojnih občinah ter o volji vaščanov Dola ter Spodnjega Mestinja, kjer so se odločili za bodočo občino Šmarje, na Kačji dol, ki želi k Rogaški Slatini ter Pe- celj, ki zahteva priključitev k Podčetrtku (voljo omenjenih vasi so nato v prestolnici upo- števali). Veliko razočaranja pa je v Bistrici ob Sotli, ki ne bo samostojna in bo spadala v ob- čino Podčetrtek. Razlog naj bi bil v prenizkem številu prebi- valcev (1580). Vendar sedanji zakon omogoča, da se lahko samostojna občina v bodoče izloči bistveno lažie kot po stari zakonodaji. »Ce ima po- goje, seveda,« opozarja šmar- ski župan Jože Cakš. Podobno velja za hudo razo- čarane krajane Dobja ter so- sednje Planine pri Sevnici, ki so glasovali za samostojni ob- čini. V šentjurski občini bo po končni odločitvi tako vse po starem, saj bo vnaprej obsega- la isti teritorij kot ga sedaj. Šentjurski župan, poslanec državnega zbora ter član par- lamentarne komisije za lokal- no samoupravo, Jurij Malovrh, je pred končno odločitvijo na zahtevo Dobja ter Planine vlo- žil amandma, s katerim je dr- žavni zbor opozoril na njihovi referendumski odločitvi, ven- dar brez uspeha. Razlog naj bi bil prenizko število prebival- cev (na Planini blizu 1700 ter v Dobju nekaj nad tisoč), pri tem pa posebnih pogojev ni- mata. KOMENTIRAMO Demokratično britje norcev Kocka jepadla -noveobčine so določene. Poslancem v dr- žavnem zboru je odločitev po- žrla nekaj prostih nedeljskih ur ter večernih ponedeljkovih, vse pa seje menda končalo do- bro - novoimenovanemu šefu Školjču je uspelo pravočasno razpisati volitve. Vendar bi se poslanci lahko odrekli dolgim sestankova- njem in razpravam, saj so v nekaterih primerih izbrali rešitve, ki niso najboljše, po preprosti kmečki logiki pa jim lahko rečemo neumne. Tipičen primer je sedanja občina Mo- zirje. Če jo pogledamo v novi delitvi, je na tem prostoru na- stalo 5 občin. Po slovnični plati bi proce- duro deljenja mozirske občine lahko stopnjevrli slabo, pa- metneje, najslabše. Iz slabega predloga 7 občin je nastal pa- meten predlog 3 občin, na- knadno prekvalificiran v naj- slabšo rešitev 5 občin. Če gle- damo na stvar matematično, 4 nove občine ne izpolnjujejo prvega pogoja: 5 tisoč prebi- valcev^ Lučam sicer sodi na- lepka obmejno in demografsko ogroženo, toda kaj bo, če se Solčevani odcepijo in priklju- čijo Železni Kapli, kar neneh- no grozijo? K Lučanom menda nočejo za nobeno ceno. Če gle- damo moralno plat, rezultate majskega referenduma, zakaj potem Solčevani nimajo svoje občine? V Lučah, Gornjem Gradu in Nazarjah, kjer je re- ferendum uspel, občine so. Ali obratno, zakaj sta občini na Ljubnem in v Mozirju, kjer re- ferendum ni uspel? Če pa gle- damo najbolj hecno plat zade- ve, pa bo verjetno za prehod Rečičanov v Mozirje potrebno kazati potne liste. Na primeru Prihova je bilo prelito toliko žolča in vroče krvi kot le ma- lokje. Sedaj pa Prihova sodi v Nazarje, taista Prihova pa geografsko leži točno med Re- čico in Mozirjem, ki sta ena občina. Iz vseh teh plati se da skle- pati le eno, namreč da je pri oblikovanju novih občin glav- no vlogo igrala politika, bolje rečeno politične igrice. Že ne- kaj časa se namreč na tihem ve, da bistvo novih občin ni boljše življenje, temveč boj za ugled, moč in veljavo strank. Za vsako novo občino v zgor- njesavinjskem prostoru so, si- cer bolj šepetaje, tudi že znana imena, ki se potegujejo za svoj del oblastne pogače. Če le mal- ce pogledamo zadnje volitve, je delitev na 5 občin popolno- ma logična. Ampak v novih občinah bodo ljudje menda ži- veli boljše in predvsem bolj demokratično. Postavlja se le eno vprašanje: zakaj ni bila upoštevana volja teh bodočih demokratično živečih prebi- valcev? Majski referendum je uspel - ljudje so povedali, da nočejo ponujene lokalne sa- mouprave. Pa jim je bila v ne- deljo in ponedeljek vsiljena. Nekdo je neumen in nekdo po- šteno brije norce. Kdo, bo po- kazal čas. Na žalost je dana tudi ta možnost. URŠKA SELIŠNIK V spomin Franc Aci Puncer Okroglih šest desetletij. Aci bi najbrž rekel, da je bilo dovolj, da mu je bilo nekaj zadnjih let celo po- darjenih in da so to tista leta, na katera je ponosen, saj so minila ustvarjalno. Kot težek srčni bolnik se je ves čas zavedal, da je lahko vsak naslednji trenutek njegovega življenja tisti, ki bo zadnji. S tem je živel, ko je že v dopoldanskih uricah sedel za svoj računalnik in pisal znanstvenofantastič- ne zgodbe za nove knjige, ki jih bo ponudil sloven- skim založnikom in ljubi- teljem tovrstnega branja. Se je s tem tudi sprijaznil? Najbrž ne, saj ni nikoli ver- jel v usodo. 'Verjamem sa- mo v moč ustvarjalnosti, v tisto silo, ki usmerja naša življenja. Zatekam se v pi- sanje, pa še to v znanstveno fantastiko,« mi je rekel v pogovoru kmalu po No- vem letu in tik predno je izšlo njegovo najnovejše knjižno delo z naslovom Časovna vrv. Franc Aci Puncer je eden redkih Slo- vencev, katerega ime je za- pisano v Enciklopediji znanstvene fantastike. Največ je tistih, ki se bo- do Acija Puncerja radi spo- minjali kot odličnega gim- nazijskega profesorja, pre- davatelja biologije in ke- mije ter kot dolgoletnega ravnatelja na Srednji zdravstveni šoli v Celju. Njegovi stanovski kolegi ga imajo v spominu kot mla- dega zagnanca, ki je v gim- nazijsko profesorsko zbor- nico prihajal vedno poln svežih pedagoških zamisli, pa tudi iskrivega humorja in vedrine. Zdaj se bo kdo tudi spomnili, da skorajda ni minil odmor, ko si Aci ne bi bil v zbornici zaželel skodelice dišeče kave. Po- tem je šel spet v razred, pred dijake, ki so ga spo- štovali kot dobrega in ne- pristranskega pedagoga. V zbornico gimnazije na Kajuhovi ulici v Celju je Aci Puncer prvikrat stopil v letu 1961 in se od nje po- slovil leta 1972, ko je postal ravnatelj na Srednji zdrav- stveni šoli in bil sploh prvi moški ravnatelj v vsej do- tedanji zgodovini sloven- skega srednjega zdravstve- nega izobraževanja. To so bila leta, ko je ugled te celj- ske šole nenehno rasel in ko so se številne Acijeve »reforme« in novosti odra- žale v praktičnih znanjih in sposobnostih učencev, ki so šli potem v zdravstveni po- klic ali pa nadaljevali šola- nje na višjih stopnjah. Franc Puncer je bil kar osem let vodja aktiva vseh slovenskih zdravstvenih šol. Devetnajst let je bil ravnatelj, vse do leta 1991, ko je moral zaradi zdrav-, stvenih razlogov popolno-] ma izpreči. Bil je velik humanist m velik ljubitelj narave. Bil je tudi estet, rad je imel in cenil je umetnost v vseb\ njenih izrazih in podobah. Bil je človek pokončne drže tudi v časih, ko to ni bilo, ravno najbolj prikladno, in bil je ponosen, ker ni nikoh podlegel vplivom ali inte- resom, ki bi bili zunaj nje- govega prepričanja, takš- nega in drugačnega. In bil je dober prijatelj, žlahten soprog in ljubeč ter skrben oče, bil je.. .Človek. MARJELA AGREŽ Dva nova odseka na Taharjah Na Teharjah sta predsednik celjskega izvršnega sveta ■ Zimšek in predsednik sveta krajevne skupnosti Ferdo Ježo odprla dva nova odseka lokalnih cest. Gre za cesti od Križ strelišča nad Storami in odsek ceste Žnidarec v skupni do 800 metrov. Denar za cesti .so poleg krajevne skupnosti zag vili tudi krajani sami, saj so s prispevki in prostovoljnim d zbrali skoraj dva milijona tolarjev. 700 tisoč tolarjev pa ni zagotovila občina Celje. Št. 40 - 6. oktober 1994^ 7 Pomembna je sprememba miselnosti 5 predsednikom šentjurske vlade, Ladislavom Grdino, o novih naložbah, gospodarskem trenutku občine In nekaterih očitkih Ladislav Grdina V šentjurski občini praznujejo letošnji občinski praznik s posebnim zadovolj- stvom. Pred dnevi so odprli zahodni del mestne obvoznice s povezovalno cesto med fjovo vasjo ter Podgorjem, velika pridobitev je posodabljanje porazne občinske telefoni- je, začeli so z gradnjo nove šole v predelu Hruševec, zadnja leta so veseli nove mestne tržnice, šolske telovadnice na Blagovni, no- ve šole ter telovadnice na Dob ju, opravljajo plinifikacijo, premika se na kulturnem, tu- rističnem, pa tudi na športnem področju... V gospodarsko šibki občini ostaja veliko odprtih problemov, kljub temu pa si bodo Šentjurčani zapomnili sedanjo, Grdinovo vlado, kot eno najuspešnejših. O delu šent- jurske vlade ter odprtih problemih šentjur- ske občine smo se pogovarjali z njenim predsednikom, Ladislavom Grdino. Pred dnevi, za občinski praznik, so vam za vaše delo v Šentjurju podelili letošnjo Plaketo občine. Kaj štejete za največji uspeh sedanje šentjurske vlade? Težko bi rekel kaj mi šteje- mo za največji uspeh. Mislim da vendarle prihaja v Šent- jurju do nekoliko spremenje- nega razmišljanja - kar je za- me posebno pomembno - gle- de nekaterih panog, za kate- re so Šentjurčani nekdaj me- nili da nimajo nobenih po- gojev. V razvojni strategiji smo si zadali kot pomembno nalo- go, da omogočimo našim otrokom normalno šolanje, enakovredno šolanju kjerko- li v Sloveniji. To vodilo je najpomembnejše, saj bo dalo nov zagon razvojni strategiji občine. Vse, kar smo ob tem gradili ter dograjevali, je le eden od pogojev. Že na ob- činski seji sem dejal, da je to le plašč, ki se kaže na zunaj. Zame je pomembna spre- memba miselnosti ljudi, da ne razmišljajo le o tem, kako je od države potrebno dobi- vati pomoč, ampak da smo za razvoj zadolženi pred- vsem sami. Zlasti od nas je odvisno, kakšna bo občina v bodoče, kako se bo razvi- jala. Šentjurska občina je po luiogih kazalcih že dolga le- ta na repu slovenske gospo- darske razvitosti. Zakaj me- jite da je tako? Gospodarska razvitost je odvisna od številnih pogojev. Naravne danosti so eden od predpogojev, niso pa edine. Teh je v Šentjurju malo, ni- l^amo niti termalnih vrelcev, ^amo pa izredno lepo po- •^ajino in neokrnjeno nara- vo. Ocenjujem, da je to v da- •^ašnjem času velika pred- l^ost pred ostalimi. Kako to izkoristiti pa je stvar razu- •i^evanja in znanja, česar ^ Šentjurju manjka. Mislim ^ ni narobe, če povem, da je "ilo še pred približno dvaj- ^timi leti za šentjurske aka- demsko izobražene ljudi sra- ?iota biti v službi v Šentjur- I ^- Vsi so hoteli ostati v kraju klanja, če se je kdo vrnil do- ^ov, pa se je zaposlil v Celju. :^ko smo dolga leta imeli te- . ^Ve s kadri. Mislim da je to j ^tf^, kar je pogojevalo zao-. ^■^janje za ostalimi deli Slo- ^ejiije. Na koncu koncev je ^nes znanje najpomemb- nejše, to pa bo krojilo usodo ^^ja tudi v bodoče. Prav za- ' tega smo si zadali za prvi pogoj študij, izobraže- vanje naših ljudi, ter druge pogoje za življenje, recimo kulturo, šport. To bi dalo kraju novo identiteto in lju- dje bi se v kraj radi vračali tudi zaradi tega. Kako da ste se pred leti odločil prevzeti vodstvo šentjurske vlade, v številnih ozirih zahtevno funkcijo? Vam je bilo kdaj zaradi tega žal? Zame je bil to konec kon- cev nekakšen izziv. Za prete- klost vem, da se je zmerom prikazovalo, da občina nima dejanskih možnosti za raz- voj. To je pomenilo zame iz- ziv da poizkusim oziroma ugotovim ali je problem drugje. Danes moram reči, da so se rnoja razmišljanja potrdila, da pogoji za hitrejši razvoj dejansko so, kar kaže- jo tudi gospodarski rezultati. Potrebujemo pa večjo anga- žiranost ljudi, strokovnja- kov, ki v kraju prebivajo in še ne živijo s krajem. Če bi to uspelo, potem se za razvoj šentjurske občine ni bati. To je bilo pravzaprav tisto, kar me je pritegnilo. O tem, ali bi mi bilo kdaj žal, da sem prišel, ne razmi- šljam. Morda so namerna podtikanja nekaterih tisto, kar boli, ne jezi. To da je lahko kdo nesramen iz čiste škodoželjnosti. Če nekdo ne uspe, bi moral pustiti uspeš- nim, da uresničijo svojo na- logo korektno, do konca. Ta problem je v Šentjurju še vedno prisoten. Ko sem pri- šel v Šentjur, sem bil prepri- čan, da je tu danes mlajša generacija, z drugačnimi gledanji, potem pa na koncu ugotoviš da so se menjali le ljudje, miselnost pa je ostala. O nalnižli točki šentjurčani se bodo Grdi- nove vlade najbrž spominjali kot pospešenega razvojnega obdobja, predvsem zaradi številnih novih infrastruk- turnih naložb. Kakšno pa je trenutno stanje šentjurskega gospodarstva, čutite oživlja- nje, je najnižja krizna točka mimo? Kar tiče malega gospodar- stva, se kaže velik napredek. To se kaže tudi v tem, da smo imeli v Šentjurju zadnja leta v odstotkih najhitrejši vzpon, v primerjavi z regijo. In to kljub temu, da so neka- teri prej govorili, da Šentjur nima pogojev. Tudi v gospo- darstvu beležimo enega naj- hitrejših povečanj izvoza, pa čeprav je naše gospodarstvo majhno ter predstavlja vsega skupaj le do 8 odstotkov re- gijskega gospodarstva. Ni- mamo gigantov, to kar ima- mo pa je sorazmerno zdravo ter je najhujši del krize pre- bolelo. Določene pretrese pričakujem še v zvezi z last- ninjenjem, vendar sem opti- mist. V zadnjem obdobju smo dosegli tudi 3 odstotno pove- čanje zaposlenosti, kar ni malo, saj nekatere občine beležijo izključno negativni koeficient. Trije odstotki ne pomenijo veliko, ker smo ne- davno imeli več kot 50 od- stotkov delavcev zaposlenih v celjski občini. Danes se je obrnilo in v druge občine se vozi le še 40 odstotkov zapo- slenih. Mislim, da se bo to še vnaprej spreminjalo. Dana je zdrava osnova za razvoj ma- lega gospodarstva, čeprav tudi na tem področju priča- kujem precejšnje spremem- be. V tej, prvi fazi, se je v Šentjurju največ delalo v uslužnostni obrti. Zanjo je, kot vemo, predpogoj močna baza, kupna moč, česar ni. Zato menim da bodo pozneje spremembe, prerazporeditve v korist proizvodne dejav- nosti. Je torej najnižja krizna točka že mimo? O tem je težko govoriti, mislim pa, da jo je Šentjur že prebolel ter ga čakajo druge pomembne naloge. Nimamo še nobenega podjetja, ki bi bilo olastninjeno. Dokler te- ga ni, večjega zagona ni pri- čakovati. Vsi želijo vedeti, s kom in kako se bodo pogo- varjali. Pomembno pa je, da so podjetja v tem času prišla vsaj do ključnega spoznanja, do tega, kje so bistveni raz- vojni trendi. Za občane je najbolj črna točka gotovo zaposlovanje, rekordna brezposelnost... V odstotkih imamo dejan- sko največ brezposelnih, pri- bližno 20 odstotkov. Trenut- no, zadnje tri mesece, odsto- tek pada. Upam, da se tudi tu nekaj premika. V Šentjur- ju bo odstotek nezaposlenih visok še precej časa, saj bo šentjursko gospodarstvo go- tovo težko sprejelo vse odpu- ste v železarni Store, v Emo. To so visoke številke, za nas trenutno prezahtevne. Tudi velikih podjetij se še ne bo odpiralo, takšnih, ki bi zapo- slila po sto, dvesto delavcev naenkrat. Trenutno je v ob- čini 1300 iskalcev zaposlitve. Če se povrneva na infra- strukturno področje: kaj pravite na očitke s Planine, da se razvija predvsem ob- činsko središče? Za primer lahko vzamem šentjursko obvoznico — ta je za ljudi izven Šentjurja go- tovo pomembnejša. Rešuje le gostoto prometa skozi kraj Šentjur, namenjena pa je predvsem tistim, ki se s ce- lotnega Kozjanskega dnevno vozijo v službo ter nazaj. Omogočila bo veliko hitrejši pretok, v njihovo zadovolj- stvo. Zato tega očitka ne sprejemam. Tudi glede tele- fonije smo slišali pripombe, pri tem pa moramo vedeti da je vozliščna centrala, temelj, v Šentjurju. Če ni temelja, ni mogoče zgraditi krova. Tako se sedaj hitro posodabljajo tudi drugi kraji. Trdno sem prepričan, da bo tudi Plani- na prihodnje leto priključe- na na novo telefonsko cen- tralo, na novo omrežje, kot je predvideno po planu. Pereč problem mesta Šentjur je varstvo okolja, onesnaženost zraka. Nekaj je že storjenega, kaj pa še na- meravate? S plinifikacijo bo v Šent- jurju veliko storjenega, prav tako s skorajšnjo rešitvijo problema Alposove sežigal- nice odpadkov, lakirnice, ki je največji lokalni onesnaže- valec. Šentjurska industrija je sicer razmeroma čista, večje težave imamo s tem, kar nam v Šentjur pošiljajo sosedi. Menim, da na po- dročju varstva okolja doživ- ljamo precejšen napredek. Tudi naravna čistilna napra- va na Ponikvi deluje zelo uspešno in si jo ogledujejo iz drugih krajev Slovenije ter iz sosednjih držav. Problem je le v tem, da naravne čistil- ne naprave delujejo boljše, če gospodinjstva nimajo tro- prekatnih greznic, zaradi amoniaka. Ta problem rešu- jemo. Podobno čistilno na- pravo nameravamo zgraditi še na Planini in pozneje v Dramljah. To so bistveno cenejše čistilne naprave od industrijskih, bolj zanesljive ter z nižjimi stroški. Tudi na tem področju smo bili delež- ni ostrih pripomb, zlasti ze- lenih, izkazalo pa se je, da je bilo vredno potrpeti. O svollh kritikih Nezadovoljni pa so tudi upokojenci, saj se z gradnjo njihovega doma odlaša iz le- ta v leto. Letos smo že nameravali pričeti z gradnjo, vendar nam je državni zbor pri spre- jemanju proračuna sredstva za gradnjo šentjurskega do- ma preusmeril. Ugodili so predlogu poslanke iz Novega mesta, za gradnjo doma nek- je na Dolenjskem. Sekretar- ka je na zasedanju izrecno poudarila, da pride Šentjur na vrsto zagotovo prihodnje leto. Logično je, da bomo pri tem vztrajali. Lokacija v Šentjurju pa je tam, kjer je bila predvidena. Vaše vodenje šentjurske vlade gotovo ni lahko. Tudi vaša opozicija, v klopeh ob- činske skupščine, je večkrat nezadovoljna, nezaupljiva, sumničava bolj kot v drugih občinah. Kakšni so vaši od- nosi s to opozicijo? Imam srečo. Ko sem prišel, sem se odločil, da ne bom strankarski človek, kar osta- ja moje vodilo. Moram reči, da je vse kar delamo soglas- no, izvršni svet pa je stran- karsko sestavljen. Eden od obeh podpredsednikov je krščanski demokrat, drugi socialdemokrat. V predsed- stvu skupščine je podpred- sednica v Združeni listi, predsednik je krščanski de- mokrat. Pri vseh dogovorih sedimo skupaj ter razprav- ljamo odprto. Vedno smo upoštevali predvsem razvoj Šentjurja. Potem ko je prišlo do spremembe v vodstvu skupščine, ni bilo več nobe- nega posebnega nasprotova- nja, težav glede usklajevanja razvojnih zamisli. To se vidi tudi v končnem uspehu. Prvo leto smo zamudili ta start prav zaradi nesoglasij. Ne- kateri v opoziciji bi tudi se- daj radi vse pozitivno negi- rali in spremenili v negativni razvojni trend. To ni mogo- če. Zgodovina bo potrdila ali smo delali pravilno ali slabo, vendar pa že današnji rezul- tati kažejo v pravo smer, v naš prav. Kakšni so vaši delovni na- črti do konca vašega man- data? Čaka nas toliko dela, da ni dneva, ko bi lahko mimo od- šel na kakšen izlet. V Hru- ševcu imamo gradnjo šole, veliki zalogaj, s tem pa veli- ke potrebe po financah, zato da bi lahko v tej šoli dejan- sko začeli s poukom 1. sep- tembra prihodnje leto. Do konca mandata je to osnovna naloga, menim, da nam bo tudi uspelo. Druga pomemb- na zadeva je plinifikacija Šentjurja, kar poteka po na- črtu. Izvršni svet je svoje ob- veznosti do izvajalcev izvr- šil, zdaj pa moramo poskrbe- ti le še zato, da bo plin res- nično prišel do potrošnikov, tako kot smo se dogovorili. Upam da to bo narejeno. Ze- lo pomembna naloga, kar tu- di pripravljamo, pa je še, da zagotovimo dokončno iz- gradnjo šentjurske obvozni- ce in nadvoza, možnost prik- ljučitve Hruševca na dveh mostovih, most v Vrbnem. Naslednja naloga je podpis končne pogodbe za telefoni- jo na Planini, Dobju, v Sliv- nici, Loki ter Prevorju. Tudi to nas čaka, zato smo opravi- li več pogovorov. Znano je, da po reorganizaciji PTT celjsko podjetje nima več sa- mostojnega vpliva, ter je od- visno od Ljubljane, ki gleda Slovenijo kot celoto. Tržno razmišljanje je vse bolj pri- sotno tudi v PTT, pri tem pa bi nerazviti kraji prišli na vrsto pozneje. Tu smo v prednosti, ker smo svoje obveznosti doslej izpolnje- vali. Nihče nam ne more oči- tati, da občina ni sodelovala z izredno veliko denarja. Dva milijona mark ni malo, zlasti za tako majhno obči- no, s tako šibkim proraču- nom. Skratka, nalog je veli- ko, časa za predah ne bo. Ali razmišljate o tem, kaj boste delali po koncu man- data? Po koncu mandata bom upokojenec in kot mi je zna- no, nihče od upokojencev ni- ma časa. Tako tudi meni ne bo ostajalo veliko časa. Dela, ponudb, mi ne manjka, toda po štirideset letih delovne dobe je na vrsti čas za neko- liko počitka. Letošnje leto je bilo za predsednika šentjurske vla- de posebej naporno. Če ni skrivnost: kako je predsed- nik šentjurske vlade preživel letni oddih? Po pravici povedano ga še nisem. BRANE JERANKO Za stranko dovolj 200 članov LJUBLJANA, 28. sep- tembra (Delo) - Državni zbor je opravil tretje branje zakona o političnih stran- kah. Ob tem je sprejel do- polnilo demokratov, po ka- terem je za ustanovitev stranke potrebnih 200 pri- stopnih izjav. Omejili so tudi donatorstvo s petnajst na deset povprečnih me- sečnih plač v enem letu. Septembrski dvig cen LJUBLJANA, 28. sep- tembra (Delo) - Septembr- ski izračun cen je pokazal, da so se cene od avgusta dvignile za 1,5 odstotka, kar pomeni, da so bile za 19,9 odstotka višje od lan- skih v tem času. Brez sprememb v odnosih LJUBLJANA, 29. sep- tembra (Delo) - Pogovori med italijansko delegacijo, ki jo je vodil namestnik zu- nanjega ministra Livio Ca- puto, in slovensko stranjo pod vodstvom državnega sekretarja Ignaca Goloba, niso prinesli spremembe v odnosih med državama. Tema sestanka je bil slo- venski protiprediog osnut- ka skupne izjave obeh vlad oziroma njunih predsedni- kov, ki jo je italijanska stran sprejela z malo ko- mentarji in z obljubo, da bo o tem poročala svoji vladi. Ivan Bizfak Je prvi ombudsman LJUBLJANA, 29. sep- tembra (Večer) - Državni zbor je na izredni seji za prvega varuha človekovih pravic izvolil Ivana Bizja- ka, kandidata, ki ga je predlagal predsednik repu- blike Milan Kučan. Po iz- volitvi je Bizjak zagotovil, da bo varuh pravic vseh dr- žavljanov. Glasovalni izid je bil zelo tesen, saj je dobil le en glas več kot je po- trebno. Nujna sprememba zakonov LJUBLJANA, 30. sep- tembra (Delo) — Vlada je sprejela deklaracijo o us- kladitvi slovenskih zako- nov z zakonodajo Evropske unije. Ob tem bo državne- mu zboru predlagala tudi spremembo tistega dela ustave, ki določa nakup ne- premičnin, tako, kot imajo to urejeno druge članice Evropske unije. Parlament bo torej moral odločiti, ali bodo tujci pri nas lahko kupovali nepremičnine. Rebalans proračuna LJUBLJANA, 30. sep- tembra (Delo) - Vlada je sprejela rebalans proraču- na, ki je na prihodkovni strani težji od prvotne za skoraj 22 milijard tolarjev, na odhodkovni pa za 12,8 milijarde. Več denarja naj bi namenili med drugim za plače v državni upravi in v šolstvu; za otroško in so- cialno varstvo, za borce be- gunce in štipendije. Št. 40 - 6. Oktober 1994; I) Križ na banicl Na poslopje Banke Celje v Vodnikovi ulici so v soboto ponovno postavili križ. Gre za kopijo Plečnikovega križa, ki so ga Nemci odstranili leta 1941 in ga hranijo v celjski opatiji. Križ je delo akademskega kiparja Moma Vukoviča in je nastal v sodelovanju s celjskim Zavodom za varstvo naravne in kul- turne dediščine. Zaenkrat je še skrit pred pogledi, odvili pa ga bodo konec meseca, ko bodo končali tudi obnovitvena dela na fasadi. Foto: SHERPA Plesni turnir na Golovcu Prejšnjo soboto je bil v športni dvorani Golovec drugi kvalifi- kacijski plesni turnir v standardnih in latinsko ameriških ple- sih. Turnir, ki so se ga udeležili vsi plesni klubi iz Slovenije in predstavniki Hrv^aške in Madžarske, je organiziral Klub Plesni val Celje. Po končani prireditvi je vodja turnirja Cvetka Špiljar povedala, da bo turnir, ki je med klubi naletel na dober odmev, v Celju postal tradicionalen. »Sicer pa niti ne gre toliko za tekmovanje kot za prireditev, ki v Celje prenaša feeling in kulturo,« je povedala Spiljarjeva iz Plesnega vala, ki je po številu plesalcev trenutno šesti plesni klub v Sloveniji. N-M. S., Foto: SHERPA IVIačJe iepotice v icnežiem mestu Konec ietina spet meilnaroana razstava mačk v Celju V soboto, 8. oktobra, bo v hali Golovec 24. mednarod- na razstava pasemskih mačk. Organizatorji te prireditve, ki vsako leto privabi veliko obi- skovalcev, so člani Felinolo- škega društva Celje. Razstava bo odprta od 9. do 19. ure. Poleg mačk, katerih lastniki so slovenski ljubitelji, si bodo obiskovalci lahko ogledali tu- di mačke, ki jih bodo razstav- ljavci pripeljali iz Italije, Av- strije, Hrvaške, Madžarske, Švice in Finske. Na Golovcu se bodo v vsej svoji lepoti razka- zovale mačje lepotice in lepot- ci vseh pasemskih skupin: dol- godlake ali perzijske mačke, srednjedolgodlake mačke, med njimi tudi pasme, ki jih v Sloveniji že poznamo in po- stajajo zelo priljubljene, to so sveta birmanska mačka, ka- nadska gozdna ali Main Coon mačka, norveška gozdna mač- ka ter angora mačka. Ne bodo manjkale niti kratkodlake mačke, med njimi evropska mačka, ruska modra mačka in abesinska mačka ter siamsko orientalske kratkodlake mač- ke. V Celju bodo na ogled še tako imenovane domače mač- ke, ki pa jih na razstavah vse redkeje videvamo. Mačke bodo ocenjevali med- narodni sodniki, priznani s strani mednarodne felinolo- ške zveze iz Švice, Belgije, Danske, Italije, Češke in Av- strije. Tako kot vsako leto bo- do tudi letos izbrali zmagoval- ce v posameznih pasemskih skupinah ter najlepšo mačko razstave, ki ji bo pripadel častni naslov najlepše med najlepšimi. Vsekakor je raz- stava pasemskih mačk v mestu ob Savinji prireditev, ki je lju- bitelji mačk nikoli ne zamu- dijo. TF Jožef Hrastniif znova zmagai čeprav je sprva že kazalo, da bo po dolgem času spre- memba na vrhu, se je ponovno izkazalo, da tisti, ki glasujejo za Jožefa Hrastnika čakajo na zadnji dan, da prinesejo vse kupone, ki jih zbirajo ves me- sec. Tako je v mesecu septem- bru zmaga z 112 glasovi po- novno pripadla Jožefu Hrast- niku, na drugem mestu je z 68 glasovi Vinko Skale, na tret- jem pa je z 49 glasovi pristal Vinko Lavrinc, ki ga bomo predstavili v naslednji šte- vilki. Med glasovalci, ki ste na do- pisnicah pridno glasovali ves mesec, pa smo ponovno izžre- bali deset nagrajencev. To so: Ljudmila GOTAR, Jagoče 4, Laško; Jožica LEVAK, Tomši- čeva ul. 13, Velenje; Rezi KRI- ŽANEC, Vrtna 22, Štore; Bri- gita KOLAR, Nazorjeva 11, Celje; Jasmina ŽOHAR, Ul. Cvetke Jerin 10, Štore; Ljubi- ca TURŠČAK, Vojkova 6, Ce- lje; Danica CENTRIH, Kraig- herjeva 32, Celje; Miha KO- STEVC, Rečica, Laško; Janez BUČAR, Čopova 16, Celje in Simona CEROVŠEK, Tmo- veljska c. 28, Celje. Nagrajencem čestitamo, po pošti pa boste v naslednjem tednu prejeli majice in kape z znakom naše hiše. Do ponedeljka pričakujemo prve glasove za osebnost me- seca oktobra. M. MAROT Št. 40 - 6. oktober 1994 9 Otroški parlament v ponedeljek, 3. oktobra je v celjskem Narodnem do- ipu otroški parlament na temo f,Uoč prijazne besede«, kar je jjjdi tema letošnjega sloven- skega otroškega parlamenta, Iji bo v Ljubljani. Na parla- pientu, ki ga je organizirala Občinska zveza prijateljev jiladine, so šolarji predstavili jvoje probleme in izvolili dva predstavnika, ki se bosta ude- ležila tudi otroškega parla- pienta v Ljubljani. Med osnov- nošolci bo to učenec 3. osnov- ne šole Simon Gregom, dijaki srednjih šol pa so za svojega predstavnika izbrali Luko pivjaka iz Gimnazije Celje. Za temo otroškega parlamenta prihodnje leto pa so so celjski »poslanci« predlagali razpra- vo na temo »Preobremenienost učencev«. N-M. S. Foto: SHERPAi Ob tednu otroica Občinska zveza prijateljev mladine je v tednu otroka, ki poteka od 3. do 8. oktobra, ponovno pripravila vrsto prireditev za vse celjske malčke in šolarje. Tako je bil v ponedeljek, 3. oktobra, v Narodnem domu otroški parlament, katerega tema je letos Moč prijazne besede. Sicer pa so v ponedeljek otroci lahko risali tudi na as- falt, v torek so osnovnošolci slikali na stekla, isti večer pa je bil v KUD Zarja Tmovlje tudi regijski festival z naslo- vom »Korajža velja«, na ka- terem so se predstavili naj- bolj »pogumni« glasbeniki. V sredo je bila pod vodstvom akademskega slikarja Rati- mira Pušelje organizirana li- ko'Tia delavnica za nadarje- ne učence osnovnih in sred- njih šol. Danes, v četrtek, bo bolne otroke na pediatričnem od- delku celjske bolnišnice obi- skali Radovedni Taček, Klub staršev pa danes ob sedem- najstih pripravlja okroglo mizo z naslovom »Pravice otrok ob ločitvi staršev«, ki bo v dvorani regionalne Zdravstvene skupnosti v Ce- lju. Letošnji teden otroka bodo Celjani zaključili v so- boto, ko se bo v centru Celja ob enajstih pričela velika prireditev, na katero vabijo vse otroke s starši. N-M. S. KOMENTIRAMO Prijazna beseda? Na ponedeljkovem otro- škem parlamentu v celjskem Narodnem domu so otroci predstavili probleme, s kateri- mi se učenci slovenskih osnov- nih in srednjih šol vedno pogo- steje srečujejo. O »prijazni be- sedi« je govoril malokdo - več je bilo kritik na račun slabe učinkovitosti socialnih služb v osnovnih šolah, problemov otrok, ki živijo v neurejenih družinah, brezposelnosti star- šev, nerazumevanju učite- ljev. .. Predstavljenih je bilo tudi kar nekaj težav, ki bi jih bilo potrebno reševati že v razre- dih; od razrednih blagajnikov, ki kradejo denar, do tega, ka- ko so zaščiteni učenci z boljši- mi ocenami... Ko je Dragica Poznič, sekre- tarka občinske Zveze prijate- ljev mladine k besedi pozvala predstavnika Centra za social- no delo, se le ta ni odzval - ker na parlamentu, kljub vabilu, ki so ga jim organizatorji po- slali, ni bilo nikogar iz Centra. In poseben problem osnov- nošolca, ki so mu »kolegi po- slanci« predlagali, naj v razre- du probleme, ki jih imajo z ra- zredničarko, poskušajo razči- stiti z ravnateljem? »To je ne- mogoče, ker na naši šoli rav- natelja še ni... vsaj mi ga še nismo videli.« Sekretar za družbene dejavnosti Željko Cigler mu je takoj zagotovil, da bo ravnatelj na njihovi šoli od 15. oktobra in da se bo, zaradi vseh problemov, ki so jih učenci na parlamentu predstavili, takoj, ko bo nasto- pil mandat, z njimi pogo- voril ... ' Skratka, otroški parlament je dobra ideja. Pa ne zato, ker bi reševal resnične probleme slovenskih šolarjev — teh je ta- ko ali tako toliko in so v tako velikih razsežnostih, da se jih ne bo dalo rešiti kar tako. Ven- dar parlament pomeni filter. Otrokom daje občutek, da lah- ko svoje težave nekje izpovejo. Čeprav bi bilo bolj normal- no, če bi to lahko storili že doma ali v šolah. Če bi se lah- ko pogovorili s starši, razred- niki, socialnimi delavci. Če bi jih bili slednji pripravljeni po- slušati. In, če bi si jim otroci upali zaupati. NINA M. SEDLAR Urejanje Glazije Na celjski Glaziji ob Ljubljanski cesti so pred časom uredili asfaltno prevleko na tistem delu parkirišča, ki je bilo doslej makadamsko. Tako dobiva ta predel mesta vse bolj urejeno podobo, ki jo bo dopolnila nova poslovno stanovanjska stavba, ki stoji poleg policije. V njej bodo različni lokali, med zanimivejšimi velja omeniti različne zasebne zdravstvene ordinacije in lekarno. Neurejen ostaja tako le še zahodni del Glazije, kjer naj bi po načrtih zrasla garažna hiša. Foto:EDI MASNEC SNČ je delovalo do 24.8.1945, ko je bilo s posebnim zakonom Predsedstva SNOS SNČ ukinjeno. S tem je bil ukinjen tudi senat tega sodišča v Celju. Hkrati z zakonom o ukinitvi SNČ, je Predsedstvo SNOS 24.8.1945 sprejelo tudi Ukaz o pomilostitvi oseb, obsojenih po Zakonu o kaz- novanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast. S tem ukazom Predsedstva SNOS, ki je bil izdan na osnovi Zakona o podeljevanju amnestije in pomilostitve za dejanja, kazniva po zakonih federalne Slovenije, so bili vsi, ki so bili obsojeni pred SNČ, oproščeni kazni lahkega in težkega prisilnega dela, kazen izgube narodne časti pa se jim je omejila samo na izgubo političnih državljanskih pravic. Ni pa ukaz o pomilostitvi obsojencem oprostil tudi kazni zaplembe premoženja, ki so tako ostale veljavne in so se tudi izvedle. Ustanovitev oicrožnega in oicralnega sodišča v Ceiju in njuno delovanje v ieUli 1945-1049 v prvih mesecih po končani vojni leta 1945 v Sloveniji <^ivilna sodišča niso poslovala, ampak so takrat delovala Vojaška sodišča in Sodišče slovenske narodne časti, ki so l^šila samo kazensko sodstvo. Minister za pravosodje Narodne vlade Slovenije je že 15.5.1945 izdal posebno ^edbo, s katero je bilo ustavljeno poslovanje vseh sodišč y^Sloveniji, ki niso bila ustanovljena na osnovi Odloka '^'edsedstva SNOS o začasni ureditvi narodnih sodišč in ^ narodnih sodnikih z dne 3.9.1944. Vse tekoče sporne Zadeve pri okrožnih in okrajnih sodiščih so se morale preki- •^iti, vse tekoče izvršbe pa odložiti. Nepravdni oddelki 'skrajnih in okrožnih sodišč so poslovali dalje samo v nujnih ^^devah. Kazensko sodstvo so opravljala samo vojaška f|?dišča in Sodišče slovenske narodne časti. Na sedežih °'yših okrožnih in okrajnih sodišč so bili s posebno odredbo ^nistra za pravosodje Narodne vlade Slovenije z dne 1945 postavljeni delegati, ki so imeli dolžnost, da so ^dišče, za katerega so bili postavljeni, začasno vodili, in to navodilih in pod nadzorstvom ministrstva za pravoso- Za delegata pri okrožnem sodišču v Celju je bil z nave- 5^no odredbo ministra za pravosodje imenovan dr. Ivan ^•'eta. Za območja okrožnih sodišč v Celju, Mariboru in jurski Soboti je minister za pravosodje 18.5.1945 ime- oval svoje posebnega delegata. Na to fimkcijo je bil ime- ,°Van dr. Jože Juhart, odvetnik v Celju. Njegova naloga je ^9. da je po navodilih in pod nadzorstvom ministrstva za pravosodje »vodil izgradnjo narodne oblasti pravosodne stroke« na območju navedenih treh okrožnih sodišč. Do vzpostavitve rednih civilnih sodišč v Sloveniji je pri- šlo šele, ko je 26.8.1945 Začasna Narodna skupščina DFJ sprejela Zakon o ureditvi narodnih sodišč. Na osnovi tega zakona je ministrstvo za pravosodje Narodne vlade Slove- nije 21.9.1945 sprejelo Uredbo o ustanovitvi narodnih in likvidaciji dosedanjih sodišč v Sloveniji. S to uredbo so bila v Sloveniji poleg Vrhovnega sodišča Slovenije, ki je imelo sedež v Ljubljani, ustanovljena še okrožna sodišča v Celju, Ljubljani, Mariboru in v Novem mestu. Na območju nave- denih okrožnih sodišč pa so bila ustanovljena okrajna sodišča. Na območju okrožnega sodišča v Celju so bila takrat ustanovljena okrajna sodišča v: Celju, Gornjem gradu. Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šoštanju in v Trbovljah. Vsako izmed navedenih okrajnih sodišč je bilo pristojno za območje pripadajočega upravnega okraja, izjema je bilo samo okrajno sodišče v Celju, ki je bilo pristojno za dva upravna okraja, in sicer za okraj Celje- mesto in okraj Celje-okolica. Stalne sodnike okrožnega sodišča v Celju je imenoval Okrožni odbor OF Celje na svoji seji 22.8.1945. Imenovani so bili: dr. Ivan Šketa, bivši sodnik okrajnega sodišča v Krškem; Jakob Božič in dr. Ludvik Lobe, bivša sodnika okrožnega sodišča v Celju; Alojzij Šmid, bivši sodnik okraj- nega sodišča v Slovenj Gradcu; Matevž Mohorič, bivši sod- nik okrajnega sodišča v Ljubljani in Marjan Bele, bivši javni notar v Marenbergu (sedaj Radlje ob Dravi). Za vršilca dolžnosti predsednika okrožnega sodišča v Celju je bil imenovan dr. Ivan Šketa. Stalne sodnike in sodnike prisednike okrajnega sodišča v Celju sta izvolili skupščini okrajnih narodnoosvobodilnih odborov Celje-mesto in Celje-okolica in sicer na svojih zasedanjih 22.8.1945 oziroma 30.8.1945. Za stahie sodnike so bili izvoljeni: Vladimir Kraut, bivši sodnik okrajnega sodišča v Celju; Franc Zupančič, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju; dr. Ivan Stojan, bivši javni notar v Celju; dr. Josip Požar, bivši državni tožilec v Celju; Juro Lesjak, sodnik okrajnega sodišča v Celju; Ivan Lesjak, bivši okrajni podnačelnik iz Pondorja; Franc Sok, bivši notarski pripravnik v Celju in Bogomir Roš, bivši sodnik okrajnega sodišča v Laškem. Za vršilca dolžnosti predsednika okraj- nega sodišča v Celju je bil imenovan Vladimir Kraut. Sod- nikov prisednikov je bilo izvoljenih skupaj 151, od tega jih je okrajna skupščina Celje-mesto izvolila 48, okrajna skupščina Celje-okolica pa 103. Od teh sodnikov prisedni- kov jih je bilo 31 delegiranih k okrožnemu sodišču v Celju. Ker je celjsko okrajno sodišče pokrivalo tudi območje predvojnih okrajnih sodišč Laško in Vransko, je v Laškem in na Vranskem imelo enkrat tedensko svoje uradne dneve. Ob uradnih dnevih so se tam vršile tudi civilne in kazenske razprave v manj pomembnih zadevah, na zapisnik so se sprejemale tožbe v civilnih in kazenskih stvareh, stranke pa so takrat dobivale tudi pravni poduk. Istočasno kot so bili izvoljeni sodniki okrajnega sodišča v Celju, so skupščine okrajnih narodnoosvobodilnih odbo- rov drugih okrajev celjskega okrožja izvolile tudi sodnike ostalih okrajnih sodišč na območju okrožnega sodišča v Celju. Medtem ko so okrajna sodišča delovala do leta 1965, ko so bila ukinjena in so jih zamenjala občinska sodišča, pa je bilo okrožno sodišče v Celju ukinjeno že maja 1949 in je bilo ponovno ustanovljeno junija 1951. Tudi pred okrožnim in okrajnim sodiščem je zlasti v prvih povojnih letih prišlo do številnih sodnih procesov, ki so bili politične narave in nekateri tudi v celoti zrežirani. O tem pričajo tudi revizije nekaterih takšnih sodnih proce- sov, do katerih je prišlo v zadnjih letih, ko se je v Sloveniji začel proces demokratizacije. Do sedaj je npr. že prišlo do revizije sodnih procesov proti celjskim trgovcem (Stermec- kemu, Dobovičniku Pšeničniku), celjskemu industrialcu Ivanu Čatru ter njegovi ženi Tereziji in še nekaterih drugih. Navedeni so bih v prvih povojnih letih pred celjskim okrož- nim sodiščem obsojeni na težke kazni; dva med njimi (Pše- ničnik in Dobovičnik) pa sta bila nato pred posebnim sena- tom Vrhovnega sodišča Slovenije za isto kaznivo dejanje obsojena celo na smrt. V vseh teh primerih revizij sodnih procesov se je izkazalo, da so bili prizadeti obsojeni po krivem in so bile sodbe razveljavljene, obsojenci pa rehabi- litirani. Kakšno je bilo delovanje obeh celjskih sodišč na področju kazenskega sodstva v obravnavanem obdobju, se najbolje vidi iz polletnih poročil, ki sta jih morala predsednika obeh sodišč dajati okrajni skupščini Celje-mesto in Celje-oko- lica. Tako npr. Franc Sok, predsednik okrožnega sodišča v Celju, v svojem poročilu o delu tega sodišča v prvem polletju 1948 takole opredeljuje vlogo tega sodišča: »Brez dvoma je sodišče borbeni organ, ki se mora boriti zoper razredne sovražnike. Posebej mora paziti na ostanke kapi- talizma, ki se pojavljajo v kakršnikoli obliki, paziti mora na zakrite sovražnike, ki na rafiniran način delujejo proti interesom ljudstva in na prikrit način, bilo neposredno bilo posredno po raznih kanalih služijo in podpirajo medna- rodno reakcijo. Sodišče mora biti ostro orodje v rokah delovnega ljudstva, s katerim se isto bori proti nasprotni- kom in s katerim bije boj za zmago socializma... Zlomiti in popolnoma zadušiti odpor strmoglavi] enih in razlaščenih zemljiških gospodov in kapitalistov je nujna potreba, če se hočejo delovne množice obdržati na oblasti, kajti buržo- azija strmoglavljena v deželi je še vedno močnejša od prole- tariata, ki jo je strmoglavil. Za dosego tega se delovno ljudstvo v svoji borbi poslužuje svojega borbenega organa sodišča, zlasti pa kazenskega sodnika. Radi tega je tudi težišče sodobnega sodstva v kazenskem oddelku.« Št. 40 - 6. Oktober 1994' 11 Brechtovi Bobni v noči Nov umetniški voaia Primož Bebler z novo formulo za več teatra »Več teatra - več življe- nja!« je načelo, ki si ga je za prvo umetniško sezono zas- noval Primož Bebler, novi umetniški vodja SLG Celje. Prva premiera po njegovem izboru - Brechtovi Bobni v noči - bo v celjskem gleda- lišču jutri, v petek ob pol osmih zvečer, v režiji Mileta Komna. Primož Bebler pa ima v ro- kavu še eno formulo, ki se glasi: Ena in tri in tri in ena. Razčlenjena pomeni šest predstav na velikem odru in dve na novo ustanovljenem odru in poimenovanem Oderpododrom, prav tako po zamisli Primoža Beblerja. Novi umetniški vodja, kot pravi sam, mora prinesti v teater nekaj novosti in sve- žine in Primož Bebler se je odločil za radikalno poveča- nje števila premier: za prave ljubitelje gledališča jih bo torej letos kar osem — na treh odrih. Razen »izleta« na Stari grad, s premiero Veronike Deseniške, bodo v tej sezoni po zamisli novega umetni- škega vodje, odprli še novo gledališče ODERPODO- DROM, z žanrsko opredelje- nim programom - moderno komiko. Med tremi premi- erami po Beblerjevi formuli sta dve odkritji, dve krstni uprizoritvi na Slovenskem. Več življenja ODRUPODO- DROM, pa bo zagotovila od- prtost za številna gostovanja komornih uspešnic. Značaj programa na veli- kem odru je družbeno anga- žiran teater, pravi Primož Bebler in po tej logiki je na- rejena tudi izbira režiserjev z renomejem ter z bogato umetniško in življenjsko iz- kušnjo. Zadnja enica iz for- mule predstavlja mladinsko predstavo, namenjeno tudi odraslim. Zavrtelo se bo torej že ju- tri, z Brechtovimi Bobni v noči, mladostno dramo enega najpomembnejših gle- daliških avtorjev 20. stoletja. Bobni v noči so zgodba o lju- bezni, ki ji ni usojeno, da bi bila romantična. Igrali bodo: Zvone Agrež, Vesna Jevni- kar, Miro Podjed, Anica Ku- mer, Peter Boštjančič, Janez Bermež, Drago Kastelic, Re- nato Jenček, Bojan Umek, Stane Potisk, Bogomir Ve- ras, Nataša Konc, Vesna Ma- her in Bruno Baranovič. Dramaturginja je Marinka Poštrak, sceno in kostume je zasnovala Janja Korun, lek- tor je Marijan Pušavec. MATEJA PODJED ZAPISOVANJA Teden srbsice icuiture Potem, ko so se iztekli dnevi bosanske kulture v Sloveniji, ki so naleteli na izredno mo- čan odziv, saj je bil denimo film Človek Bog Monstrum razprodan že dva tedna pred uradno projekcijo, so se v or- ganizaciji SKUC in beograjske radijske postaje B-92 iztekli še dnevi srbske kulture v Ljub- ljani. Pravzaprav le del kul- turnega utripa, ki kakršenkoli pač ta trenutek že je, pretresa Srbijo oziroma Jugoslavijo. Vsi tisti, ki so se v zadnjih nekaj mesecih potepali po ju- govzhodnih predelih nekoč naše skupne domovine, so mi zatrdili, da se vsaj kar zadeva kulturno in umetniško pro- dukcijo, ni kaj prida spreme- nilo od takrat, ko smo se tja zatekali recimo na Bitef Te- atar, pa na titograjski, današ- nji podgoriški, FJAT, na subo- tiški gledališki festival, pa v Budvo, kjer so še letos pote- kale vsakoletne poletne igre. Da je gledališka produkcija enako, če ne celo močnejša kot je bila recimo pred petimi leti, da je samo v zadnjem letu na- stalo sedem novih celovečer- cev, da izdajo preko tisoč no- vih knjižnih naslovov letno, da so Nobelovo nagrajenko za li- teraturo, ameriško pisateljico Toni Morisson dobili v srb- skem prevodu samo nekaj dni za podelitvijo nagrade v Stockholmu, da je rockovska produkcija celo narasla, itd. Seveda so vsi, ki so o tem pri- povedovali, bili zgolj v Beo- gradu. Kar pomeni, da je tudi tisto, kar so srbski kolegi v enem slabem tednu predsta- vili Ljubljani pravzaprav zgolj kulturni utrip Beograda. Kak- šen Knjaževac denimo si pač ne more privoščiti petnajstmi- nutnega pacifističnega video- spota, v katerem so kot zločin- ci prikazani tako ustaši kot četniki. Neodvisna kulturna in umetniška produkcija je pre- prosto vezana le na urbano okolje. V Ljubljani je bilo Kar pa je bilo pri tej stavitvi »srbske kulture« q bolj zanimivo je bilo to, di se znova pokazale mnoge si ne točke med Slovenijo na^ in Jugoslavijo na drugi stn Kot Srbi imamo tudi Siovej pravzaprav več kulturniku delov: nacionalno-romani nega, ki ga onstran Drine »\ zi« Srbska akademija naii| i umetnosti, tostran Alp« »razunmištvo« v krožku m revije; yuppievskega, ki, tam predstavljajo raznom sponzorji iz vrst vojnega J bičkarstva in, ki jih še najvi krat vidimo na gledaliSi predstavah Jugoslovanski narodnega pozorišta, kakoi dijo v prvi vrsti in navduk ploskajo, pri nas pa ga najh vneto zagovarjajo raznorai pisateljske šole, ki si s\^ vzorce sposojajo pri hen, ameriškega pisanja; neodi. nega, katerega edini mol v Jugoslaviji je radijska poi j a B-92, v Sloveniji pa rai centri tipa Škuc v Ljubljam Marš v Mariboru. In oboji a tako »ljubosumni« na novoi šle kot »lačni« informacij vrst novodošlih. In hkrati i ječi; ali ima sploh kakšen sn sel prenašati tuje, srbske,, kušnje v slovensko kultu dogajanje? Ali se enostai. prepustiti lokalnim vsebin in formam ter idejam? Hm skratka povedati, da čeprai ne eni ne drugi, ne Srbii Slovenci, tega ne želimo, at sebojne vezi vedno bolj tij mo. In se jih v resnici bojin Smo si pač preprosto pre podobni! skratka predstavljeno le M kar se dogaja znotraj beog[l ske neodvisne kulturne umetniške »sekcije«. In dogl se precej. Konstrukcila Marjetice Potrč Od prejšnjega četrtka je v Likovnem salonu v Celju postavljena razstava aka- demske kiparke Marjetice Potrč. Ena naših najbolj inventivnih umetnic je v specifičnem galerijskem prostoru postavila kon- strukcijo, fragmentarno se- stavljeno z vedutami treh mest: Prage, Jeruzalema in Pagana, stare prestolnice Burme. V skulpturi, ki je naslovljen po imenih mest Praga, Pagan, Jeruzalem, se soočajo podobe prete- klih civilizacij in izginule- ga časa s simbolnimi vred- notami sodobne zavesti. BORIS GORUPIČ Simon Gregorčič na Celjsicem »Pesnik po božji volji,« kot je Gregorčiča imenoval Can- kar, je doma povsod med Slo- venci: njegove pesmi so dekla- mirali in peli po vsej slovenski domovini, tudi pri nas na Šta- jerskem. Tega pač ni treba po- sebej poudarjati. Ob 150-letnici rojstva »gori- škega slavčka« (rodil se je 15. oktobra 1844) pa se je zanimi- vo spomniti na nekaj njegovih stikov s celjskim območjem. Njegova biografija omenja šti- ri kraje: Braslovče, Šmarje, Šentjur in Šmarjeto pri Rim- skih Toplicah, med osebami pa predvsem Antona Aškerca. Ko so leta 1882 izšle njegove Poezije, je eden prvih občudu- jočih glasov prišel iz braslov- škega župnišča. Hkrati pa tudi opozorUo na bolj odklonilno mnenje. To je bilo pred ideolo- škimi napadi na pesnika - du- hovnika, zato Gregorčič še ni bil posebno prizadet. »Zdi se mi,« je ob tem zapisal, »da mo- ji nasprotniki bodo le kaki sta- rokopitniki. Zadostuje mi, ako imam na svojej strani omika- nejšo, razumnejšo in značajno duhovščino...« Iz našega konca se je nekaj pozneje v zagovor oglasil Gre- gorčičev stanovski tovariš in pesnik - dvanajst let mlajši Anton Aškerc. Nastopil je s se- stavkom v brošuri Gregorčiče- vim kritikom odgovor in pouk. Ni bil podpisan s pravim ime- nom, a Gregorčič je zvedel, kdo je »Duhovnik«. Osebno se še nista spoznala, a leta 1883 sta stopila v pisne stike. Malo pred osebnim sreča- njem pa je bila med pesnikoma ustvarjena posredna zveza. Ustvarila jo je Gregorčičeva »planinska roža« - kobariška učiteljica Dragojila Milekova. Njena sestra Viktorija je bila učiteljica v Šmarju, kjer je bil takrat Aškerc za kaplana. Le- ta 1885 je prišla na bolezenski dopust k njen Dragojila. Aškerc, sicer odljuden z žen- skami, je bil z Dragojilo in Viktorijo ves drugačen - lju- bezniv in zgovoren. »Intere- santna dama« jo je pozneje oz- načil. Prav gotovo so se vsi tri- je pogovarjali tudi o Gregorči- ču, ko so se dobivali v šoli, kaplani j i ali se sprehajali po cerkvenem vrtu. Takrat, septembra 1885, je prišlo do prvega osebnega sre- čanja pesnikov, in sicer v Šentjurju. Gregorčič se je vračal iz Prage, Aškerc in Dra- gojila sta ga prišla čakat na železniško postajo Šentjur. Železniške zveze s Šmarjem takrat še ni bilo, postaje v Grobelnem tudi še ne. Šent- jur je bil najbliže. Srečanje je bilo kratko - od vlaka do vlaka. Gregorčič je Milekovi podaril svojo fotografijo s posvetilom, začetkom pesmi »Ti meni svet- lo sonce«. Resigniran zaklju- ček te ljubezenske izpovedi - »Doseči pa ne morem nikdar te, oh nikdar,« se presenetljivo ujema z zaključkom Aškerčeve pesmi »Javor in lipa,« napisa- ne ob misli na Anko Pečovni- kovo,« Na veke od ljube te loči preširok, predalek prepad.« Do naslednjega Gregorčiče- vega prihoda k Aškercu je pre- teklo še sedem let. Aškerc je bil takrat duhovnik v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah. Gregor- čič mu je v jeseni 1892 napove- dal obisk, toda že vnaprej po- vedal, da bo ostal pri njem le nekaj ur. Torej ga niso zani- male Rimske Toplice, pa tudi za kako slavje mu ni bilo. »O tem pa, prosim, molčite, ker z vami želim biti sam.« Obisk pa se je Aškercu zdel tudi za župnijo tako pomemben, da ga je vpisal v župnijsko kroniko. Od takrat sta se pesnika tika- la. Aškerc se je potem odpeljal z njim, ustavila sta se v Ljub- ljani in se skupaj fotografira- la. Gregorčič je fotografijo shranil, Aškercu pa nekaj na njej ni bilo všeč in jo je uničil. Pozneje Gregorčiča menda ni bilo več v naše kraje. Popo- tovanja mu niso bila kot Aškercu vir energije in inspi- racije. Videla pa sta se še leta 1901 na Gradišču nad Prvači- no. A med epikom, ki ga je Gregorčič nekoč imenoval »odločen, neustrašen dečko,« kot urednika Ljubljanskega zvona pa »diktator,« in med lirikom, ki je v slutnji telesne- ga konca pisal Predsmrtnice, je bila vendarle velika značaj- ska razlika. BOŽENA OROŽEN Odziv cericve na socialna vprašanja Mohorjeva družba iz Celja je v zbirki Teološki priročniki kot trinajsti zvezek izdala ob- sežen zbornik Družbeni nauk Cerkve, ki vsebuje okrožnice, nastale v letih od 1891 do 1991. Cerkev se je v drugi polovici prejšnjega stoletja vse bolj za- čela zanimati za aktualne družbene probleme, predvsem ob pojavih kapitalizma, kate- rega napredek je hkrati silovi- to razslojeval r-.zlične socialne skupine, in to predvsem na bo- gate industrialce ter množice delavcev, ki so živeli v skraj- nem pomanjkanju. Papež Le- on XIII. je leta 1891 v okrožni- ci Rerum novarum podal smernice za reševanje tega po- ložaja in poudaril, da morajo vse institucije, vključno z de- lodajalci, pričeti intenzivno reševati bedo najnižjih slojev in njegov poziv je naletel na plodna tla, med drugimi ga je uradno potrdil senat ZDA. V pi-vi polovici našega stoletja so se poleg revščine pojavljali novi problemi in papeži so se prav tako kritično odzivali na njih. Gre predvsem za nove okoli.ščine, ki so jih prinesli s sabo dve svetovni vojni ter pojava nacizma in komuniz- ma, kar je bilo samo po sebi v nasprotju s temeljnimi izho- dišči krščanske vere. Poznejša desetletja po vsem svetu še vedno niso prinesla miru in socialne pravičnosti, medtem ko je zahodna civili- zacija le doživela obdobje re- lativne stabilnosti in ekonom- skega razvoja, ki je večini po- sameznikov omogočil soliden življenjski standard. Hkrati pa so v ospredje stopili novi pro- blemi, ki so se manifestirali skozi brezposelnost, različne oblike zasvojenosti in neper- spektivnost, ki pogosto vodi v kriminal. Tudi na te dejavni- ke sodobnega časa Cerkev opozarja s svojim delom preko različnih humanitarnih orga- nizacij, pa tudi konkretno po- sega v reševanje tovrstnih po- javov. Zbornik poleg okrožnic pa- pežev prinaša tudi več njiho- vih govorov ob različnih praz- nikih ter prispevke z drugega vatikanskega vesoljnega cerk- venega zbora in s škofovske sinode iz leta 1971. Pri.spevke sta uredila Janez Juhant ter Rafko Valenčič. Pripravila sta tudi dodatna pojasnila ter ko- mentirata njihov vpliv na do- gajanje v slovenski družbi. BORIS GORUPIČ Živeti za pravico Pred kratkim je pri ljub- ljanski založbi CPZ Enot- nost izšla knjiga dunajskega Žida Simona Wicscnthala z naslovom Pravica, ne maš- čevanje, v kateri opisuje svo- jo dolgoletno protinacistično dejavnost. Zgodovina židovskega na- roda, prvi dokumenti o nje- mu segajo v čas 10. stoletja pred našim štetjem, ko so imeli prvič svojo državo, je napolnjena z nenehnimi pre- ganjanji, selitvami in mno- žičnimi zločini, storjenimi nad njimi. Iz matične države so jih Rimljani raz selili predvsem po evropskih de- želah, kjer si jim različne oblasti skozi stoletja postav- ljale nenehne omejitve ter jim kratile osnovne pravice. Najhujši zločin in genocid nad njimi se je zgodil v na- šem stoletju, ko so jih pov- sod, do koder je segel vpliv nacizma v času druge sve- tovne vojne, umorili 6 mili- jonov, predvsem v koncen- tracijskih taboriščih. Danes petinosemdesetlet- ni Simon Wiesenthal je na svoji koži občutil nacistično nasilje. Konec vojne je doži- vel v zloglasnem Mauthause- nu, medtem ko so njegovo družino takrat skoraj v celo- ti pomorili. Po letu 1945 je pričel sodelovati z različnimi organi, ki so se ukvalj z raziskovanjem vojnih i činov in kmalu si je pridi sloves najvztrajnejši iskalca ljudi, ki so si 9 preganjanjem Židov sni roke umazali s krvjo. V p čujoči knjigi, ki ima pod« slov Spomini, Wiesentl opisuje vrsto primerov, ka' re je reševal. Zbral je menjujoče gradivo za več' 5000 zločincev in dobro p< no od njih tudi dejansko P peljal pred sodišče, kjer jim krivdo tudi dokazi Brez izjeme je raziskoval' primere, ki so mu bili doS| Ijivi, najsi je šlo za običaj uradnike ter nižje voj^' osebje, ali za funkcion* ter množične morilce, i katerimi so bile v javw najbolj odmevne, tudi vi šem tisku raziskave vi z Eichmannom, Menge« Stanglom. Wiesenthal er1994 jjon, ki bo ščitil živali pred ^učenjem, in pa azil za zavr- žene živali. Z zadovoljstvom lahko potegnemo črto in kot ^spešen rezultat predstavimo javnosti, da smo nedavno Dr- žavnemu zboru vložili osnutek zakona o varstvu živali pred mučenjem, ki zajema 19 na- tančno obdelanih členov, ki bodo omogočili, da bo žival pred mučenjem zaščitena po črki zakona, kršilci pa strogo Icaznovani. Predlog zakona smo podprli s preko 18 tisoč lastnoročnimi podpisi sloven- skih državljanov, ki izražajo zahtevo po takem zakonu, kot ga imajo že vse evropske drža- ve. Predlog je vložilo pet iz- venljubljanskih društev proti mučenju živali preko poslan- cev Državnega zbora gospoda dr. Lea Šešerka, vodje poslan- ske skupine Zelenih - ekološko socialne stranke, in gospoda Žarka Preglja, predseckiika Odbora za infrastmkturo in okolje pri Državnem zboiai Slovenije. Podoben zakon nam je bil namreč že 1979 odklo- njen z utemeljitvijo, da je ne- potreben; sedaj imajo poslanci v DZ zop>et priložnost, da dvignejo glasovnico za spre- jem zakona, s čemer bodo do- kazali, da niso humani le na papirju in v besedi, temveč tu- di v dejanju. Poteza je tudi na slovenski javnosti, ki naj s članki vzpodbuja poslance DZ-a k sprejemu tega zakona ler tako pripomore in dopolni naše 30-letne napore za dose- go tega cilja. Naslednji naš uspeh si lahko pripisujemo, da smo po 30 le- tih prošenj in dokazovanj pri IS SML (g. Marjanu Vidmarju) prvič v zgodovini naleteli na razumevanje, tako da je v pri- pravi izgradnja državnega azi- la za zavržene živali. Vodstvo tega je zaupano g. inž. Jožetu Javorniku, ki ga poznamo že po uspešni sanaciji tivolskega parka. To naj bo tudi vzpod- buda za druge regije v Slove- niji. Seveda pa ne kaže počivati na teh lovorikah in držati rok križem, saj nas vsak dan znova presenečajo primeri mučenja živali. Nismo tudi pozabili na vzgojo mladine, ki deluje v ok- viru društva proti mučenju ži- vali »Štiri tačke« in ima sedež na Osnovni šoli Dol pri Ljub- ljani in ga uspešno vodi g. prof. Jure Marussig, ki prav v tem času zbirajo denar in hrano za zavetišče na Visokem pri Kranju. Sedanje število društev pro- ti mučenju živali smo obogatili še z ustanovitvijo novega slo- venskega društva, ki je prav za praznik »4. oktober - svetovni dan varstva živali« imelo svoj ustanovni občni zbor. Ob tem bi se zahvalila vsem sodelavcem, ki nam pomagajo reševati probleme mučenja ži- vali in pa vsem zbiralcem pod- pisov za zakon in pa vsakemu podpisniku posebej, ki je pod- prl to našo akcijo. Z zbiranjem podpisov še nadaljujemo, ker jih bomo sproti pošiljali Dr- žavnemu zboru, dokler zakon ne bo sprejet. Ustrezne pole prejmete na mojem naslovu! LEA EVA MULLER, Ljubljana Križišče magistrainiii cest v Ceiiu - ogrožanje varnosti Gospod temeljni tožilec! Dobili smo vaš odgovor Ktr/ 94 z dne 16.9.1994, za katerega se zahvaljujemo, vendar ne ra- zumemo vašega zaključka. Najprej dokazujete, da ni zna- kov kaznivega dejanja, na koncu pa ste zapisali: »Ne gle- de na to in ker je tožilstvu kri- žišče dobro znano, pa smo da- nes od Republiške uprave za ceste zahtevali, da upoštevaje vašo prijavo ponovno oceni primernost cestišča v križišču in uredi križišče tako, da se bodo izključile možnosti nase- danja in poškodovanja vozil oziroma udeležencev v prome- tu.« Zakaj, če je vse v redu? Strinjamo se, da je tožilstvu križišče dobro znano. Vemo tudi, da križišče ni zgrajeno po načrtih, da »skakalnice« niso sestavni del križišča, da znak »vzbokline« na cesti dokazuje, da je nekaj narobe (saj se stri- njate, da novo križišče, ki tudi ni bilo poceni, takšnega znaka ne rabi), da je omejitev hitrosti na 60 km na uro nesprejemlji- va (omejitev pač, ker gre za naselje), hitrost za varno vož- njo mora biti na tem križišču manjša. To, da ni bilo na kri- žišču škode, ni res, saj sta tudi dva naša člana ob izpraznje- nju križišča pri hitrosti manj kot 60 km na uro, ostala brez dela izpuha. Tudi iz novinar- skih člankov na to temo je raz- vidno, da je škoda bila. In pre- pričani smo, da pojem splošne varnosti zajema tudi zaščito premoženja in ne le ljudi. In še to, prepričani smo, da gre za isto križišče pri celjski vojašnici, čeprav govorite o križišču obvoznice in Mari- borske ceste, gre za križišče magistralnih cest vzhod-za- hod in sever-jug, torej za naj- večje križišče v Celju. Magi- strala vzhod-zahod zagotovo ni obvoznica! Prosimo tudi, da nam pove- ste, če vašo zavrnitev lahko ra- zumemo tako, da smemo sami vložiti subsidiamo tožbo. Ekološki pozdrav! Za lO SEG, generalni tajnik: dipl. inž. KAREL LIPIČ Ob 13. vseslovensicem srečanju mladine v Stični! S štirimi mladimi, ki so uspešno končali šolsko leto in zakoračili v novo, sem se ude- ležila 17. septembra letos sre- čanja slovenske mladine v Stični. Potekalo je pod ge- slom: »Kakor je oče mene po- slal, tudi jaz pošiljam vas« Jn 20, 21). To je naslov poslanice papeža Janeza Pavla II. za sve- tovni dan mladih, ki ga bo ob- hajal z mladino vsega sveta od 6. do 10. januarja 1995 v Mani- li na Filipinih. Letošnje vseslovensko sre- čanje mladine v Stični je tri- najsto po vrsti. Prvo srečanje je bilo leta 1982. Stična, kjer stiski menihi vztrajno obnav- ljajo svoj prvovrstni kulturno- umetniški spomenik, nudi obi- skovalcem umetniški užitek, človeku, ki v molitvi išče stik z Bogom, pa blagoslovljen kraj tihote in zbranosti. Zato ni čudno, da so si jo mladi izbrali za kraj svojega vsakoletnega romanja. Ganljiv je bil pogled na prihajajoče mladinske sku- pine iz vseh krajev naše domo- vine in zamejstva, kakor da jim izžareva radost iz srca in upanje iz oči. Skoraj osemtisoč mladih zbranih na samostan- skem dvorišču je s petjem in molitvijo predstavljalo mlado slovensko cerkev, ki večkrat premaguje obup našega časa in ki kljub vsakdanjim dogod- kom, ki jih pogosto preglasi logika najbolj neizprosnega egoizma, zaupa v prihodnost. V dopoldanskem delu sreča- nja zaznamovanem z bogo- služjem in pesmijo je mlade poleg drugih gostov pozdravil gostitelj stiski opat dr. Anton Nadrah. Frc^nčiškanska mla- dina je s petjem in glasbo predstavila Klarino leto. Člani Prijateljstva bolnikov in inva- lidov pa so s pomočjo radijske- ga napovedovalca Janeza Do- linarja v svojih izpovedih po- stavili pred mlade svoje gleda- nje, ki po bolezni in invalidno- sti postavlja življenje na trdna tla. Oče Franc Prelc župnik iz Portoroža je prinesel sporočilo don Pierina Gelminija, znane- ga po vseh kontinentih po delu z narkomani. Mlade je opozo- ril na spraševanje vrsti in jih vzpodbujal k delu. Valujočo množico obdano s samostan- skim obzidjem pa so še posebej navdušili člani glasbene sku- pine Čuki s petjem, glasbo in svojimi odgovori Janezu Doli- narju o življenju iz vere in po veri. Prisostvovali sta še glas- beni skupini Lira in Rdeče morje iz Maribora. V popoldanskem delu sreča- nja je somaševanje 120 duhov- nikov s škofi vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Z mladimi so pri maši peli Ču- ki, ki so po maši imeli še kon- cert. Zbrani v množici poveza- ni z mladostjo, vero in sloven- stvom je ta dan olepšala z več slovenskimi podjetji Rogaška iz Rogaške Slatine kot dobrot- nica. mag. sci. KAROLINA GODINA, dr. med., Celje Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Če je mogoče, pripišite tudi tele- fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokliče- mo. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo pri- zadet smisel sporočila. Po zakonu o javnih gla- silih so uredništva dolžna objaviti le odgovor na ob- javljeno informacijo ter popravek objavljene infor- macije, s katero sta priza- deta pravica ali interes pis- ca, o vseh ostalih pismih pa se odloča v skladu z ured- niško politiko. TEMELJNO SODIŠČE CELJE ENOTA V CELJU v stečajnem postopku nad dolžnikom HMEZAD STROJNA, d.o.o. Žalec - v stečaju, po sklepu senata z dne 29. 9. 1994 pod opr. št. 31-93 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo 1. - poslovne zgradbe, površine 1.202,91 m^, paro. št. 974/11, k.o. Žalec - poslovne zgradbe, površine 2.327,68 m^, pare. št. 973/17, k.o. Žalec - neplodnega zemljišča, površine 4.904,51 m^, paro. št. 973/ 5, k.o. Žalec - opreme in strojev po inventurnem spisku, po izklicni ceni 88.000.000,00 SIT: 2. apartma na Kopah v izmeri 58,00 m^, pare. št. 1110/19 vi. št. 667, k.o. Šentilj pod Turjakom, v izmeri 38,00 m^, po izklicni ceni 3.200.000,00 SIT; 3. pravice do časovne uporabe apartmajske enote v izmeri 36,65 m^ v Atomski vasi v Podčetrtku. Pravica uporabe je omejena na polovico leta v tekočem letu, drugo polovico leta ima pravico uporabe HMEZAD Sadjarstvo Mirosan, po izklicni ceni 2.345.600,00 SIT. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v R Slo- veniji in fizične osebe državljani R Slovenije. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene in jo nakazati na žiro račun HMEZAD STROJNA, d.o.o. Žalec - v stečaju št. 50750-690-591 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, z namenom »varščina za javno draž- bo«. S potrjenim prenosnim nalogom se mora ponudnik izkazati pred začetkom javne dražbe. Varščino bomo uspešnemu ponud- niku po odbitku stroškov računali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili takoj po končani javni dražbi. Predstavnik pravne osebe mora imeti veljavno pooblastilo za licitiranje. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora kupoprodajno pogodbe skleniti najkasneje v 8. dneh po končani dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v 15. dneh po sklenitvi pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne po- godbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili, plačano varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik. Dražba se opravi po načelu »videno-kupljeno«. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. Javna dražba bo 25.10.1994, ob 9.00 uri, v sobi št. 6 tukajšnjega sodišča. Informacije so na voljo pri stečajnem upravitelju Lojzu Posedelu, telefon 063/715-821. RAZPISNA KOMISIJA DRUŽBENEGA PODJETJA TOVARNA VOLNENIH ODEJ ŠKOFJA VAS PRI CELJU razpisuje , prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev, določe- nih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali tekstilne smeri - 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del in nalog - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organiza- cijske sposobnosti - da aktivno obvlada en tuj jezik - predložitev programa dela in razvoja podjetja Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz razpisa pošljejo v roku 15 dni od objave na razpisno komisijo družbenega podjetja Tovarna volnenih odej Škofje vas, škof- ja vas 40, 63211 Skofja vas. DRUŽBENO PODJETJE TOVARNA VOLNENIH ODEJ ŠKOFJA VAS PRI CELJU razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor- nostjo VODJA KOMERCIALE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe komercialne, tek- stilne oz. druge ustrezne smeri - 3 ali 5 let delovnih izkušenj pri prodaji oz. nabavi v tek- stilni stroki - aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega jezika - sposobnost za presojo in sprejemanje odločitev v komer- ciali - predložitev programa dela in razvoja komercialne službe - izpit za voznika B kategorije Mandat za razpisana dela in naloge traja 4. leta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh po objavi na naslov Tovarna volnenih odej, Skofja vas 40, 63211 Skofja vas pri Celju. Kandidate bomo obvestili v osmih dneh po izbiri. - 6. Oktober 1994; 24 Volvo z letnico 95 Koledarska in siceršnja je- sen je običajno čas, ko avto- mobilske tovarne predstav- ljajo novosti za prihodnje tržno leto. Tako je storil tudi švedski Volvo, ki ob pomoči uradnega predstavnika pri nas, novomeškega Revoza, ponuja z letnikom 95 nekaj dovolj opaznih novosti. Tako je že stekla prodaja novega (obnovljenega) volvoja 960 v limuzinski in estate (kara- van) izvedenki. Volvo 960 ostaja še naprej najprestižnejši hišni avto- mobil, v obnovljeni varianti pa je ob vsem drugem napro- daj z dvema različnima mo- torjema in s tem tudi z dve- ma različnima menjalniko- ma. Na slovenskem trgu bo za začetek na voljo izveden- ka z 3,0-litrskim šestvaljnim motornim agregatom z moč- jo 204 KM pri 6000 vrtljajih in štiristopenjsko prestavno avtomatiko, medtem ko vsaj še nekaj časa ne bo mogoče kupiti druge motorne izve- denke, opremljene z novim 2,5-litrskim šestvaljnim mo- torjem in ročnim, sicer pet- stopenjskim menjalnikom. Volvo serije 400 je lani doži- vel nekaj bistvenih karose- rij skih popravkov, z letni- kom 95 pa so spremembe skromnejše, toda omembe vredne. Predvsem je novo to, da ponujajo volvo 440/460 s turbodizelskim motorjem. Gre za vrstni štirivaljnik z gibno prostornino 1870- kubičnih centimetrov, močjo 66 kW/90 Km pri 4250 vrt- ljajih v minuti in največjim navorom 175 Nm pri 2250 vrtljajih. Motor se odlikuje s prožnostjo in tudi dovolj mirnim tekom, ekološko pri- jaznostjo (saj je opremljen z oksidacijskim katalizator- jem) in posebnim vpeljem (dodan je namreč poseben drog, ki duši motorne tre- sljaje) kar je v korist udobni vožnji. Tretja novost švedske avtomobilske tovarne pa je na letošnjem ženevskem av- tomobilskem salonu pred- stavljeni volvo 850 T-5R. Pri tem avtomobilu so nekoliko dopolnili oziroma spremenili predvsem motor. To je še vedno bencinski petvaljnik z gibno prostornino 2319- kubičnih centimetrov, ki so mu spremenili turbinski po- gonski sistem. Tako agregat doseže največ 240 KM in 330 Nm navora, toda največ za 30 sekund. Zanimive so hi- trostne karakteristike, kajti volvo 850 T-5R zmore največ, 245 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 6,9 sekunde. Zara- di tega je podvozje avtomo- bila nekaj nižje in športno otrdeno, v karoserij ski izve- denki estate pa je avtomobil serijsko opremljen s samo- dejnim nastavljanjem višine karoserije. Kolesa oziroma platišča so 17-palčna, barva je vedno rumena, menjalnika dva (avtomatika in ročno prestavljanje), serijsko vgra- jene opreme veliko. Omeniti je treba, da bo prav volvo 850 prvi avtomobil, ki bo se- rijsko opremljen s stransko zračno varnostno blazino (prostornina 12 litrov), po drugi strani pa tudi to, da bo tovarna izdelala vsega 2500 volvojev 850 T-R5. Informa- tivne maloprodajne cene ne- katerih volvojev pa so: volvo 460 1,9 TD 3.323.310 tolar- jev, volvo 960 6.466.394 to- larjev, volvo 960 estate 6.724.133 tolarjev, volvo 850 T-5R 7.414.664 tolarjev, vol- vo 850 T-5R avtomatik 7.587.643 tolarjev, volvo 850 T-5R estate 7.587.643 tolar- jev in volvo 850 T-5R estate avto. 7.763.723 tolarjev. Na sliki: volvo 960 limuzina. Nissan obnovil Icupe 200SX Na evropskih tleh se je pr- vič pojavil maja 1988, letos in od sedaj pa je nissan 200SX povsem nov, svež in seveda drugačen. To je kupe elegantnejše in karoserijsko nežnejše vrste, sodobno obel, vendar nič agresiven. Linije so nekako ameriške, pri če- mer so značilne ozke, skoraj stisnjene prednje luči, med- tem ko so zadek oziroma po- krov prtljažnika ozaljšali s spojlerjem in dolgim tra- kom nekako ameriško (zno- va) oblikovanih luči. Novi nissan 200SX se od predhodnika (in treba je za- pisati, da avtomobil nastaja že od leta 1965, vendar pod imenom silvia) razlikuje ne le po obliki, pač pa tudi po tem, da je medosna razdalja večja za 50 milimetrov (2525 milimetrov), medtem ko je kupeja v dolžino za nič pose- bej skromnih 4520 milime- trov. Zgolj načeloma je to avtomobil za štiri (tovarna ga označuje z 2+2 in če gre za kupe, potem se ve, kaj to po- meni), sicer pa je namenjen odraslim ljudem oziroma pa- rom, »ki jim ni treba več je- mati otrok s seboj,« kot med drugim menijo pri japon- skem Nissanu tedaj, ko ima- jo v mislih vrsto kupcev. Mo- tor je bencinski štirivaljnik z izboljšanim turbinskim polnilnikom (ta je sedaj bolj civiliziran, pravijo pri tovar- ni), ki učinkovito zapolni ta- koimenovano turbo prazni- no (zaradi zakasnelega re- agiranja polnilnika na iz- pušne pline), zmore pa pri gibni prostornini 1998-ku- bičnih motorjev zelo solid- nih, vendar nič pretirano rezgetajočih 147 kW/200 KM. menjalnik je petsto penjski ročni ali štiristo penjska avtomatika, prednji prema posamično obešena zadnja prostorsko vodena diferencial opremljen z za poro, ki preko viskozni sklopke deli motorno moi med kolesi glede na spolz kost oziroma oprijemljivoj cestne podlage ipd. Pri ljub Ijanskem Nissan Adria uradnem predstavniku Nis sana pri nas, bodo začeli'av tomobil ponujati prav kma lu, vendar cena še ni znanj Toda za manj kot 50 tiso nemških mark nissan 200S] ne bo zapeljal v prav noben slovensko garažo. Na sliki nissan 200SX. Kllmatsice naprave na velikem pohodu Letošnje vroče in dolgo po- letje je bilo kot nalašč za tiste avtomobilske tovarne, ki trdi- jo, da je klimatska naprava nujni del avtomobila. Sedanja statistika po drugi strani dokazuje, da je vse več avtomobilov opremljenih s klimatsko napravo. Tako je bilo lani v Zahodni Evropi prodanih nekako 18 odstotkov vozil s klimatsko napravo, le- tos pa naj bi bilo takšnih avto- mobilov kar 22 odstotkov. V avtomobilskih tovarnah tako povsem upravičeno pri- čakujejo, da bodo kupci svoje nove avtomobile vse pogosteje opremljaU s tem dodatkom, kajti leta 1998 naj bi imel že vsak tretji avtomobil, prodan oziroma kupljen na evropskih trgih, vgrajeno klimatsko na- pravo. Omenjena statistika si- cer ne upošteva dogajanja ozi- roma potreb kupcev na slo- venskem trgu, vendar je jasno in dokazljivo, da je tudi pri nas vse več avtomobilov opremljenih z napravo, ki predvsem v poletnih dneh zelo olajša vožnjo. Novembra audi A4 Ingolstadski Audi, sestavni del Volkswagnovega avtomo- bilskega koncema, bo konec novembra začel prodajati audi A4, nadomestilo za sedanji audi 80 in še vedno najmanjši avtomobil v programu. Za začetek bo na voljo štiri- vratna limuzina s karoserij- skimi potezami, dodobra zna- nimi in uveljavljenimi pri audiju A6 in večjem audiju A8, medtem ko bodo dmge karo- serijske izvedenke - kupe, avant, kabriolet - na voljo pre- cej kasneje; pri tem računajo, da naj bi konec prihodnjega leta najprej postavili na cesto audi j a A4 avant. Motorjev bo šest, od tega pet bencinskih in znani ter uveljavljeni turbodi- zelski varčnež z oznako TDI (1,9-litra in 90 KM). Na sliki: audi A4. Rolis Rovce corniche Je zapeljal v pokoj Sloviti RoUs Royce (pa v se- danjih časih veliko manj kot še pred nedavnim) je prenehal iz- delovati štirisedežni kabriolet corniche, avtomobil, ki je v programu že vse od leta 1971. Zadnja cena tega pre- stižnega kabrioleta je dosegla astronomsko vsoto 410 tisoč mark, vendar vse kaže, da je bilo sedanje skromno povpra- ševanje po tem avtomobilu usodno. Sicer pa Rolls Royce letos beleži dokaj dobre rezultate, kajti v letošnjih šestih mesecih je prodajo povečal za 12,6 od- stotka, samo v Veliki Britaniji pa je bil posel večji za dobrih 40 odstotkov. BMVV In compac na Japonskem BMW se pripravlja, da b compacta, najmanjši avtomo bil v programu, začel prodaja ti tudi na Japonskem, in t v začetku prihodnjega leta. Munchenska tovarna je s se danjim poslom na Japonska zadovoljna, s compactom pa I se ji utegnilo pisati še neki bolje. Osnovna izvedenk compacta, torej 316i, naj bi bi la na Japonskem na voljo z približno 45 tisoč mark, kar j relativno ugodna cena v pri merjavi z dmgimi beemveji, ii so prav tako naprodaj v dežd vzhajajočega sonca. Št. 40 - 6. oktober 1994 251 festivalska temperatura raste oailčna celostna podoba festivala radUcev Minuli četrtelf se je v Roga- ški Slatini sestal izM-šni odbor Združenja radijskih postaj v Sloveniji in pozitivno ocenil vse dosedanje priprave naše hiše NT&RC in posebej Radia Celje na 5. festival radijcev, ki bo pod pokroviteljstvom Iz- vršnega sveta Skupščine obči- ne Celje večinoma potekal v knežjem mestu. Zadnji delovni teden v sep- tembru pa je bil že tudi tekmo- valni teden za dve novinarski tekmovalni kategoriji - za dnevno informativno oddajo in komentar. Tik pred festiva- lom bodo žirije še uradno iz- žrebale tekmovalni dan. V programskem vodstvu radia smo prepričani, da smo obli- kovali korektne informativne oddaje - kronike ves teden in nam je praktično vseeno, kate- ri dan bo izžreban za tekmo- vanje. Doslej se nam je kot organi- zatorju prijavilo že 15 radij- skih postaj, čeprav vse ne v vseh osmih tekmovalnih ka- tegorijah. Izvršni odbor Zdru- ženja je dopolnil tekmovalna pravila in vse kaže, da bodo dosledno upoštevana zlasti določila o predpisanih dolži- nah posameznih oddaj. Na že omenjeni seji izvršne- ga odbora Združenja je bila živahna razprava tudi o avtor- skih pravicah, o delu nadzorne državne komisije za oddajni- ško radiodifuzijo, katere dolž- nost naj bi bila predvsem ta, da skrbi za enakopravnost po- gojev radijskega oddajanja, o redu oziroma neredu v radij- skem etru, o plačevanju RTV Slovenija, Oddajnikom in zve- zam in tudi neposredno Radiu Slovenija na račun prenosov določenih informativnih oddaj. Vse kaže, da so se nekatere radijske postaje znašle tudi ta- ko, da od 1. aprila naprej sicer prenašajo osrednje informa- tivne oddaje Radia Slovenija, plačujejo pa jih ne. Na izgubi so torej tiste radijske postaje, ki so za spoštovanje dogovora z osrednjo slovensko radijsko hišo. Dosti časa je izvršni od- bor uporabil tudi za razpravo o »nadgradnji« Združenja ozi- roma njegovi transformaciji v gospodarsko in interesno združenje kot pravna oseba, tudi po nekaterih zgledih, ka- kor razmišljajo v združenju lo- kalnih TV postaj na Sloven- skem. Vsekakor bi morala takšna družba poslovati na profitnih načelih, ustanovili pa bi jo lahko na osnovi zako- na o gospodarskih družbah. MITJA UMNIK O tekmovalnih dosežkih na S. festivalu radijskih postaj bo- sta odločali dve tričlanski žiri- ji, v članstvo katerih smo po- vabili znana radijska oziroma TV in novinarsko uredniška imena. Svoje soglasje so nam že dali: Tone Partljič, Silvo Teršek, Jože Jerman, Tadej Labemik, Jože Jagodnik, »lo- vimo« pa še enega žiranta ozi- roma bi bilo lepo, če bi za so- delovanje pridobili žirantko. V Vrtiljaku polk In valčkov Urednik in voditelj iz- jemno popularnega Vrtilja- ka polk in valčkov ob po- nedeljkovih radijskih veče- rih od 19.30 do 22.00 Tone Vrabl - oddaja je na spore- du Radia Celje že več kot leto dni - zna v oddajo po- leg odraslih povabiti tudi rosno mlade deklice, kot je nadobudna citrarka na posnetku Sherpe. RADIJSKI SPORED od 6. do 12. oktobra mmmmmmim............mmmmmmmmmmmmmmumm.............mmmmmmmmmmmmma.............ffi RADIO CELJE četrtek, 6.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronik. RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00 Kronika, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa. Petek, 7.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Sejemski program Radia Celje,, 17.00 Kronika, 17.45 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 19.10 Evropa v enem tednu (BBC), 20.00 Zaključek programa. Sobota, 810.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horo- skop, 7.00 Dmga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05 Predstavitev pro- grama, 10.00 Novrce, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20,19.30 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek programa. Nedelja, 9.10.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Donnača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, 14.45 Nedeljsko športno popoldne: Kombinirana prenosa, Rudar Velenje - Bisostart Publi- kum in Fotex Veszprem - Celje Pivovarna Laško, Pribl. 19.00 Zaključek programa. Ponedeljek, 10.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, lO.OO.htovice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek pro- grama Torek, 11.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika, 7.15 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Predstavitev programa, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice. 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa. Sreda, 12.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Terenski radio Celje: Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obve- stila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. _RlilMJE_, Glavni in odgovorni urednik: Mitja Uinnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejir, Mateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike; Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, fax: 441-032, Studio 441-310, 441-310. Četrtek, 13. oktobra, 18.00 Ročk blok Najboljši slovenski bobnar Aleš Uranjek za Radio Celje tudi '• v jesenski shemi pripravlja aktualne prispevke iz domače in tuje' ročk scene. Tudi v prihodnje bo v oddaji gostovala kakšna slovenska ročk skupina. Petek, 7. oktobra, 18.10 ■ Evropa v enem tednu (BBC) Evropa v enem tednu je oddaja slovenskega uredništva BBC,' magazinski pregled dogodkov na stari celini v enem tednu, od' resnega političnega dogajanja, do dogodkov, ki najdejo mesto \ na pi-vih straneh britanskega rumenega tiska. Oddajo pripravljal Brane Kastelic. < i Nedelja, 9. oktobra, 10.30 5 Nedeljski gost: Iztok Puc Celje Pivovarna Laško bo ta dan pred novo veliko evropsko j preizkušnjo, prva prepreka na poti v evropsko ligo prvakov j v sezoni 1994/95 bo madžarski prvak Fotex Veszprem. Igralec, i ki naj bi v letošnji sezoni pripeljal Celjane do samega evrop-,^ skega vrha, je Iztok Puc, eden najboljših igralcev na svetu, ki je ; z Badel Zagrebom že osvojil naslov evropskega prvaka. Z Izto- i kom Pucem se je pogovarjal Dean Šuster. j Nedelja, 9. oktobra, 14.45 ; Nedeljsko športno popoldne v tokratnem nedeljskem športnem popoldnevu boste lahko] spremljali kombinirana neposredna prenosa srečanja 9. kroga i državnega prvenstva v nogometu med Rudarjem iz Velenja in I Biostart Publikumom (15.00) in prvo srečanje 1. kroga pokala-; evropskih državnih prvakov med Fotex Veszpremom in Celjem \ Pivovarno Laško. Vmes boste lahko prisluhnili tudi drugim; aktualnim športnim informacijam. j Ponedeljek, 10. oktobra, 20.00 Vrtiljak polk In valčkov j v ponedeljkovem Vrtiljaku polk in valčkov bo gost vodja ^ ansambla Slovenija Jože Galič. Ansambel Slovenija ima precej ] novosti, ki jih bo Jože Galič predstavil v oddaji ter odgovarjal'{ na vprašanja o tej priljubljeni skupini. Govorili bomo tudi 1 o tem, kako je prišlo do nove verzije Savinjske doline in sodelo- ■ vanja Slavka Avsenika. Oddajo pripravlja Tone Vrabl. 1 « Sreda, 12. oktobra, 9.05 Terenski Radio Celje: Odkrivamo, spoznavamo V jesenski programski shemi Radio Celje nadaljuje tudi i z akcijo Odkrivamo, spoznavamo, v kateri predstavljamo zani- ! mive kraje in ljudi s Celjskega, prej pa morajo poslušalci odkriti i značilen predmet okolja, ki je pod drobnogledom naše radijske j postaje. • Tone Partljič - poslanec, dramaturg, ribič V sobotni oddaji bomo glas- beno zaslišali vedrega Štajer- ca gospoda Toneta Partljiča. Verjetno se ga sponmite po njegovih delih Moj ata sociali- stični kulak. Ščuke pa ni... Partljič pravi, da nima po- sluha, čeprav zelo rad prepe- va. Je tudi strasten ribič, in zanje pravijo, da nimajo po- sluha. Partljič pa pravi, da bo to držalo, saj če bi znali peti, bi raje hodili na pevske vaje. Menda je treba biti ob vodi tiho, zato ženske ne ribarijo... Gospod Partljič se je menda odpovedal učiteljskemu pokli- cu zaradi učiteljic - na ekskur- zijah so celo pot neusmiljeno prepevale... O novem dirigentu Školjču pa pravi, da bo bolj igral na kitaro, ker je nežen, kot diri- giral. Vas zanima, kako izgleda naša lestvica »zlati glas Slove- nije«? Vodi veseli Štajer'c Alfi Nipič, tesno mu sledi Helena Blagne, k njej se stiska Čukov Jože Potrebuješ, četrti je pri- morski Iztok Mlakar in peti Martinov lulček, Andrej Ši- frer. Sodelujte tudi vi in nam po- magajte izbrati res zlati glas, ki vas vedno spravi v dobro voljo. Emona Merkur bo vsak teden nagradil tri sodelujoče. Moj mir Andrič iz Ptuja in Stanko Kotnik iz Slovenj Gradca bosta prejela majico in čepico, bon za 5000 tolarjev pa bo lahko zapravila Sara Košu- to iz Komna. Čestitamo. SIMONA H2O Št. 40 - 6. oktober 1994' 126 Ostro, glasno in brez okraskov Punk legenda The Ramones spet v UuhUanI ŠKUC ROPOT nas je s svo- jim ropotanjem letos že nekaj- krat prijetno presenetil; kar spomnimo se nastopov Nirva- ne, Niča Cavea, Henry Rollin- sa in še najmanj pol ducata sicer širšemu krogu poslušal- cev manj znanih, pa vendar še vedno aktualnih bendov. Med vrhunce letošnje koncertne se- zone bo gotovo spadal tudi po- nedeljkov koncert (10. okto- bra) v Hali Tivoli, neuničljivih The Ramones, ki že dobrih dvajset let orjejo po ledinah, ki so jih daljnega 1974 zaorali prav sami. The Ramones so ena izmed redkih še aktivnih zasedb, ka- terih glasbo vedno na novo od- krivajo nove generacije mla- dih ljubiteljev brezkompro- misnega ročka, na njihovih koncertih pa je ponavadi vsaj polovico prisotnih rojenih v letih, ko je ta newyorška za- sedba že garala po undergro- und klubih. In kako jim je to uspelo? Takole. Najprej so bili trije; pevec in bobnar Joey Hyman, kitarist Johhny Cummings in basist Dauglas »Dee Dee« Colvin. Pa ne dolgo. Menadžer Tommy Erdelyi je kmalu »prešaltal« na bobne, Joey pa se je posve- til le petju, saj so bili Ramones že leta 1975 tako hitri, da je bas začel prehitevati glas, ki- tara bobne itd., z razbremeni- tvijo Hymana pa je vse začelo teči kot namazano. Leto kas- neje je četverica izdala prvi al- bum in z njim utemeljila pimk, v New Yorku, prestolnici ame- riškega novega vala, pa so si fantje kmalu pridobili kultni status. S tem albumom so si, kot danes kaže, The Ramones tudi dokončno začrtali pot, po kateri bodo hodili do konca. Leta 1977 so izdali kar dva albuma »Leave Home« in »Rocket To Russia«, s slednje- ga prihaja tudi njihova komer- cialno dosedaj najbolj uspešna skladba »Sheena Is A I*unk Rocker«. Z nezmanjšanim tempom in vedno številčnejšo ter zvesto publiko, Ramonesi drvijo do konca osemdesetih, ko od pr- votne zasedbe ostaneta le še Joey in Cimimings, njihove plošče pa postajajo vedno bolj predvidljive. Po skupni turneji z Debbie Harry (ex-Blondie) in skupino Tom Tom Club v zgodnji devetdestih ter na- slovni skladbi za film Pet Se- _mentery, se za nekaj časa umaknejo. Ne zdržijo prav dolgo, vrnejo se na odre, lani pa izdajo odlično ploščo »Mondo Bizzaro« in nekoliko kasneje še zbirko predelav ne- katerih ključnih skladb šest- desetih, album »Acid Eaters«. V Ljubljano prihajajo spet polni elana in energije. »Spet delamo z istim entuziazmom kot na začetku, pa tudi to, kar smo dosedaj naredili, ni malo. Naslednje leto bo še bolj na- porno, na CD bodo izšle vse naše stare plošče, ki jih bo tre- ba spet na novo predstaviti, pripravljamo pa tudi nekaj presenečenj... Delamo trdo, v tem pa je tudi skrivnost na- šega uspeha«, pravi Joey. STANE ŠPEGEL Po poletnem mrtvilu na po- dročju glasbenega založništva, bo oktober spet pester. Število novih izdaj, tako na single kot na LP formatu, se stopnjuje. Med populamejšimi izvajalci, ki izid svoj plošč niso tempira- li na predbožično evforijo, pa danes omenimo pravkar izda- no kompilacijsko ploščo CYN- DIE LAUPER (na sliki), LP »Mamouna« Brayana FER- RYA, prvenec bivšega Que- enovca Rogerja TVLORJA »Happiness?«, med soliste pa je prestopil tudi Dave STE- WART (ex-Eurythmics) z al- bumom »Greetings From The Gutter«. V preteklem tednu je izšlo tudi nekaj siglov, ki bodo zagotovo krojili zgornji del le- stvic; »Steam« od EAST 17, »Always« pop metalcev BON JOVI, »Elegantly American« plesnih M-PEOPLE in »Wel- come To Tomorow^« kultnih SNAP. Eni odhajajo, drugi prihaja- jo. Britanski alter pop zvezd- niki SUEDE so tik pred izi- dom njihovega drugega albu- ma »Dog Man Star« le našli zamenjavo za kitarista Ber- narda Butlerja. Gre za komaj 17-letnega Richarda Oakesa, študenta glasbene akademije, ki poleg kitare odlično igra tu- di klavir. Ameriška filmska založba Rhino Entertainment je odku- pila celoten televizijski in di- skografski katalog skupine THE MONKEES, z namenom, da o eni izmed največjih glas- benih prevar šestdestih posna- me film. The Monkees sta 1965 kot odgovor na v Ameriki ta- krat že kar preveč popularne The Beatles, umetno ustanovi- la podjetnika Robert Refelson in Bert Schneider. Na avdiciji sta izmed 500 prijavljenih iz- brala Daveya Jonesa, Petra Torka, Mickeya Dolenza in Mike Nesmitha, ti pa so s po- močjo televizijske serije in drago plačanih hit-makerjev, dobra tri leta redno zasedali vrhove lestvic. PRINCE je po kratkotrajni avanturi s Kylie Minogue vr- gel svoje oko na ženski del ni- zozemskega dua 2 Unlimited, pevko Anito. Kylie je odpravil s pesmijo, ki se je znašla na njenem pravkar objavljenem albumu. PINK FLOVD so na megalo- manski svetovni turneji, na ra- zličnih koncertih, posneli vse skladbe z njihove legendarne plošče »The Dark Side Of The Moon«. V živo posnet material bo kmalu izšel na CD plošči, seveda, če bo v to privolil Ro- ger Waters, ki s Floydi ne na- stopa že dobro desetletje in je avtor večine skladb z omenje- nega albuma. Petčlanske plesno pevske zasedbe, ki naj bi konkurirale mega zvezdam TAKE THAT, rastejo kot gobe po dežju, vsem pa je poleg navedenega skupno tudi to, da jim niti pri- bližno ne uspe doseči uspeha tega britanskega kvinteta. Me- nadžerji so zato ubrali novo taktiko. V skupino WILHEL- MINA so zbrali pet lepotic (Tomiko iz NY, Yvonno iz An- glije, Meleno z Danske, Debbie s Trinidada in Rosalyn iz Bar- badosa) in jih obdali z dobrimi styleisti in pisci lahkotnih po- pevk. Prvi rezultat tega počet- ja je single »Stay«, ki pa kot kaže ne bo resneje ogrozil pri- mata zasedbe Take That. Komaj 21-letni JAN PLE- STENJAK je prejšnji teden pri založbi ZKP RTVS izdal svoj drugi album. »Gremo v kino« se je na slovenskem tržišču znašel na vseh formatih - kase- ti s petnajstimi skladbami in CD plošči s 17 pesmimi, vse pa so narejene v značilnem Ple- stenjakovem slogu. Večino in- strumentov na albumu je odi- gral Jan kar sam, v kratkem pa bo s triom Karel Novak bas, Matjaž Ogrin bobni in Marko Ogrin klaviature, zaigral tudi v živo. Danes bo v okviru četrtko- vih boemskih večerov v Bar- flyu nastopil dalmatinski tru- badur Neno Šimunič. V sobo- to, 8. oktobra, pa bo na željo mnogih najstnic spet koncerti- ral MAGNIFICO. Zasavski ORLEK še vedno ostajajo edini spodoben slo- venski odziv na folk punkerje The Pogues. Njihov pred krat- kim izdani CD »Ajmoht« se ze- lo dobro prodaja, knapovski oktet z Vladom Poredošom na čelu je polno zaseden, v torek, 11. oktobra, pa se bo predsta- vil v ljubljanskem klubu K4. Tam bodo teden dni kasneje godli tudi Vitezi o'bložene mi- ze, seveda pod taktirko PERA LOVŠINA. STANE ŠPEGEL Znana bostonska zasedba THE LEMONHEADS je ostala brez bas kitarista. Pevca Evana Danda in bobnarja Davida Ryana je zapusti! Nic Dalton (na sliki desno), ki se je po dveletni avanturi z limonoglavci vrnil v svojo matično skupino Godstar. Dalton je z The Lemonheads prvič zaigral leta 1992 v zelo uspešni priredbi Paul Simonove skladbe »Mrs. Robinson«, sode- loval pa je tudi pri snemanju zadnjega albuma »Come On Feel The Lemonheads«. Št. 40 - 6. Oktober 1994^ 27 10 let skupine 12. nasprotje Spominjam sc časov, ko sta po slovenskih plesiščih krožila, dva bcnda, 12. nadstropje in 12. nasprotje in marsikdo me, tu in tam še danes, sprašuje kakšna je razlika. No razlike ni več, ker gc je 12. nadstropje, že davno tega, sesulo, 12. nasprotje pa ravno nasprotno, dodobra zasidralo v srcih ljubiteljev domače pop glasbe. Letos namreč skupina praznuje svojo de- seto obletnico skupnega ustvarjanja in nastopanja. V tem času so obredli pol sveta in prekrižarili Slovenijo po dolgem in počez, posneli pet kaset, nastopali na številnih festivalih, pobrali nekaj nagrad in priznanj, predvsem pa se trudili, da ne bi razočarali svojih zvestih poslušalcev in zato na odru vedno dali vse od sebe. Ustaljena zasedba v zadnjih treh letih so: Blaž (klaviature in harmonika), Franci (bas), Stanko (kitara), Branko (solo vo- kal) in gonilna sila Janez Hvale (bobni). Kar srečni so, da so se končno našli tako po glasbeni in prijateljski plati, saj .se je pred tem v skupini zvrstil praktično ves Don Juan, Romana Krajnčan, Marko Bi- tenc, Oliver Antauer in še cel kup bolj ali manj znanih imen slovenske estrade. Nedvomno je to tudi eden izmed razlo- gov, da se je zadnja kaseta »Zapri oči« pozlatila, ker pa se še vedno solidno pro- daja, nekateri v založbi že napovedujejo platinasto odličje. To jih ni uspavalo, ta- ko da bo za izdajo še v tem mesecu pri- pravljena nova kaseta z naslovom »Tiha noč«, takoj za tem pa tudi CD plošča s starimi uspešnicami in novimi skladba- mi. Posneli so tudi tri videospote, ki jih lahko vidite na A-kanalu, MMTV in dru- gih lokalnih kabelskih sistemih. Ob jubileju bodo pripravili, ob števil- nih manjših promocijah, mega koncert, na katerem bodo nastopili tudi vsi nek- danji člani 12. nasprotja (Don Juan, Spin, Romana Krajnčan, Magnet, As in še kdo). Kar bo brez dvoma poseben do- godek. Tudi njihov fan club, ki ga vodi Alenka Sever, Rusjanov trg 5, Ljubljana, dela sto na uro, saj morajo Alenki cesto pri odpisovanju na pomoč priskočiti pri- jateljice pa člani ansambla ali celo starši. Če kogarkoli zanimajo kakšne podrob- nosti o skupini ali posameznem članu, naj se torej obrne na gornji naslov, če pa bi radi doživeli 12. nasprotje v živo, mo- rate priti na katerega od njihovih kon- certov. 12. nasprotje je eden tistih slovenskih bendov, ki nikoli ni bilo »the best v Slo- veniji«, vedno pa solidno pod vrhom in kot takšni se tako tudi bolje počutijo, saj jim več pomeni dobro igranje, kot pa ukvai-janje z marketingom in ostalim ne- glasbenim delom, ki sodi zraven. Na tak način nameravajo tudi nadaljevati pot, ki so si jo začrtali in uspeh ne more izostati. SLAVC. L. KOVAČIČ R^0T//RNICA Blizu muzi bluzi Kadar slišite na ulici: »Kline pa demokracija!« lah- ko ugotovite, da k temu pač ni več kaj dodati, saj je izraz star vsaj toliko kot omenjena druž- bena ureditev. Da imajo spet eni vse, drugi pa nič, je tudi jasno, čeprav bi logiko zaman iskali celo v ustavi. Vse kar pa gre mimo tega etatnega akta, pa smrdi po grande kriminalu, katerega korenine segajo glo- boko v politične golobnjake, na eni strani kot zapuščina preminulega social-kriminal- nega sistema s tako imenova- nimi levimi muzgavci in z dru- ge strani, kot krepostna osvo- bodilna garnitura, ki se ne sra- muje niti vatikanskih zloči- nov, ki jih v zgodovini kar mr- goli, niti je ni sram, kadar go- vori o balkanstvu vse najslab- še, samo da bi zlezla v debelo rit germansko. Po preprosti ljudski logiki bi veljalo tako enim kot drugim zvezati klju- ne in jim v roke dati krampe in lopate, a se je tudi to že svoj čas pokazalo za brezupno, saj se lumparije ne da izkoreniniti s kazensko-prevzgojnimi pri- jemi vsepočez. Tudi naši de- lavci, ki so jim nekdaj samou- pravljanje servirali v glavnem v fabriških menzah, kjer so dvigovali roke in ploskali kar tja v tri dni, samo da ni bilo treba delat', so fantastično za- pili svojo priliko, pa nikome nista. In potem se sužidski pesnik Ivan Volarič-Feo obrne k narodu in vpraša: »Kdo ume iz dreka napraviti blaginjo, za narod?« Pa smo tam! Pa smo Slovenčki takšen krasen narod, ki razimie in srbsko in nemško, pa še tali- jansko če je treba, samo nas nobeden ne zastopi, tudi če bi nas hotel. In če bi si kateri, naše gore listek, v rit vtaknil raketo in z njo poletel na luno, bi ga po vrnitvi vprašali deni- mo: »How was it?« on pa bi svetovljansko bleknil: »Cool!« da ga cel svet razume, (prevodi so v tem sestavku po mnenju avtorja nepotrebni, saj se tako vse skupaj nič ne pove). In vidite, cel koš podobnega sranja bi lahko našli tudi v glasbi našega prostora in ča- sa, ko vsi zabavnjaki in narod- njaki dneve in noči jodlajo po radiu vezi fajn traj lala, ko pa, recimo, No means No že celo večnost dopovedujejo: »You think You have time, You have no time!« pa tega razen svetlih izjem prav nihče ne opazi, ne sliši, kaj šele, da bi kdo razu- mel. Seveda takšna primerja- va nima kakšnega posebnega smisla, toda tudi to, da recimo naši bendi pojejo v angleščini nima smisla, pa to vseeno poč- no in bodo počeli na glede na to, v čem je fora. Kaj ti poma- ga, če te zasluti nekdo v Ho- landiji, če te pa doma še klate- ški pes ne povoha. Vsi bi radi šli v evropske klube, saj doma komaj kje izvlečeš vsaj za pot- ne stroške, a tisti, ki je bil, dobro ve kakšne manire so tam zunaj. Tukaj pa ostane status quo, vsi gledajo čez Ka- ravanke, doma pa čohajo jaj- ca. Edini konkretni nastop proti takšnemu stanju-sranju je delovanje Zveze plamenskih skupnosti tn vračev z sedežem v Kopru, v katero se povezuje- jo vsi, ki verjamejo v pičkin dim in delujejo na področju zmernega napredka v mladin- skem kulturnem življenju. O tem pa več prihodnjič, če me ne zbrcajo preveč! Nasvet: Za svoj denar se brigajte tako, da gledate pod prste svojim županom, ne pa da vsak drugi dan listate po tečajnih seznamih! Odtok! ^ Pop loto Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega red skladb. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete v sredo, 12. oktobra. Nagrada, ki jo podaja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH, je vredna 6000 SIT. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. POKROVITELJ LESTVICE TRGOVSKO CELJE PODJETJE I KlVSk/ GUBČEVA t 1. THE FLINTSTONES - THE B 52'S (9) 2. SPEED - BILLV IDOL (4) 3.1 SWEAR-ALL4 0NE (8) 4. NO GOOD - THE PRIDIGV 6) 5. 7 SECONDS - VOUS OU NDOUR + N. CHERRV 5) 6. FIREVVORKS - ROXETTE 1) 7. BLAME IT ON ME D:REAM (2 8. VESTERDAV. WHEN I WAS MAD - PET SHOP BOVS (3) 9. LOSER - BECK (2) 10. BRINGITON-SEAL (1) 'ifOf •>'............................."•rr v v vv"//' .....-j...........w...........,.y.,„.,.., 1. SANJAM TE - ANJA RUPEL (7) 2. 20 LJUBIC - ADI SMOLAR 3) 3. POTEPUH - ŠANK ROČK (9) 4. BILS JE NOČ - AVIA (8) 5. BREZ NJE - DOMINIK KOZARIČ (7) 6. POLITIK GVIDO - IZTOK MLAKAR 2) 7. GREMO V KINO - JAN PLESTENJAK (1) 8. VETER IZ CASABLANCE - LAČNI FRANZ 3) 9. LEDENE CESTE-HIŠA 2) 10. NOCOJ-STANE VRBEK-STERN (1) LET IT GO-PRINCE ENDLESS LOVE - M. ^^'^^'^ * '"• VANDROSS DAJ LJUBEZEN Ml NAZAJ - DAMJANA KJE SI NOCOJ - AGROPOP Nagrajenca: Lidija Koprive, Planinski vrh 12, Planina _Simon Košir. Lipovec 6. Skofja Vas_ Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Cankarjevi ulici v Celju lMKixaBi);^ ^feMM m^k(sl^ 1. AMORE, AMORE - PRIMORSKI FANTJE (4) 2. SVATJE, NOCOJ BO LUŠTNO - ALFI NIPIČ (5) 3. TIHE SANJE - SLAVČEK (8) 4. DEDEK IN BABICA - GAJ (6) 5. VRAČAM SE TJA KJER SEM DOMA - KRIM (4) 6. ŽIVLJENJE NI PRAZEN DAN - ANS. B. RAZPOTNIKA (3) 7. ZLAT PRSTAN - ANS. BRANETA KLAVŽARJA (1) 8. DRAGA NE GLEJ TAKO - FANTJE S KLANČKA (3) 9. TU BO POROKA NAJINA - MARIBORSKI KVINTET (2) 10. NAVZDOL PROTI VASI - ANS. F. POTOČARJA (1) JESENSKA - ZASAVCI LJUBEZEN NIKOLI NE UMRE - TRIO SVETLIN Nagrajenca: Rudi Mustajbašič, Brezova 2, Celje Katja Podbukovšek, Žiče 94, Loče Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Št. 40 - 6. oktober 1994; 28 Enkrat... Vedno starejši smo, zre- lejši, vedno več izkušenj se nabira v dušah in spomi- nih ... Ampak, vseeno se mi zdi, da lahko zares ljubiš samo enkrat. Takrat, ko je samo en glas, ki ga želiš slišati po telefonu, ko je sa- mo en obraz, ki bi ga rad videl, ko so samo ene oči, v katere si želiš gledati... Ko je samo en dotik, ob katerem začutiš nekaj le- pega. In potem je pomemb- na vsaka beseda, vsaka te- žava, vsak smeh... Ter sa- mo ena sreča in le en člo- vek. Tisti, za katerega veš, da ga boš pogrešal. Poljubi, mečkanje ali le- pe besede na klopci v par- ku ob vsem tem sploh niso važne. Ni važno, kdo je »tvoj« človek. Važno je, da si ob njem srečen... Ste ve- NINA M. Neotesanec l.del Piše: Jasmina Bešič Zvonjenje telefona je ostro prekinilo tišino in Tino je kar vrglo pokonci: »Jezus, zakaj te morajo tako kruto zbuditi iz sveta sanjarjenja?« je rekla sa- ma pri sebi in počasi odkora- kala do telefona. »Ja, prosim?« »Čao, Tina, Urša tu.« »O, zdravo. Kako si?« »V redu, pa ti?« »Malce pretreseno, ravno si me vrnila v kruti svet realnosti!« »Oh, no! Prideš zvečer k meni?« »Moram mamo vprašat, kako dolgo mi bo pustila!« »Dva tedna; sicer pa je že dogovor- jeno.« »Aha. OK, vidiva se v petek.« »OK, čao!« »Čao!« »Petek, petek, to je vendar pojutrišnjem,« je razmišljala Tina in se napotila v svojo sobo. Naslednji dan je pakirala stvari z k sestrični. V sobo je stopila njena mama in se zgro- zila nad kupom oblek, ki jih je nameravala vzeti zraven. »Najboljše bo, da neseš zraven še omare, saj Urša ne bo imela prostora, da bi spravila toliko stvari v svojo.« »Daj, mami, ne pretiravaj!« »Hotela sem ti sa- mo reči, da te pride teta Vera iskat jutri po službi.« »Aha, thank's!« Kot bi mignil, je bil petek, in s teto Vero se je odpeljala k Urši. Avto se je vzpenjal po slabi cesti, ki jo je na obeh straneh obdajal gozd. Končno sta prispeli do samotne vasice, v kateri je bila samo trgovina, cerkev in nekaj majhnih hišic. Le kdo bi si mislil, da imajo tudi telefonsko centralo! Urša je že gledala z balkona in ne- strpno pričakovala sestrično. Skupaj sta nesli potovalki in vrečki v hišo, ko pa sta vse stvari spravili v omaro, sta se utrujeno zleknili na posteljo. Nekaj dni je bilo kar zabav- no, potem pa se je Tina počasi začela dolgočasiti. Ko je čez nekaj dni Urša zbolela, se je Tina že nameravala vrniti do- mov, vendar se je potem odlo- čila, da bo iz solidarnosti osta- la. Nekega jutra se je, kot po- navadi, odpravila k eni od so- sed po mleko. Krav pri Urši namreč niso imeli. Počasi je stopala po ozki poti s posodo, polno mleka v roki, in razmi- šljala, kako bolje bi se imela doma. Zatopljena v misli je za- slišala peketanje konjskih kopit. Zavedla se je šele, ko je izza ovinka mimo nje kot strela švignil konj in jo podrl na tra- vo. Osuplo je strmela za jezde- cem, ki se je s konjem počasi zlival v eno in se počasi obra- čal. Jezno je obsedela na tleh in počakala, da je prijezdil na- zaj. Dvignila je obraz in se sre- čala s temno modrimi očmi. Ko je ugotovila, da je jezdec njenih let, se je za trenutek zmedla, vendar je kljub vsemu odprla usta, pripravljena ob-' suti ga z besedami zaničeva- nja. Vendar jo je prehitel: »Naj se ti opravičim, preden začneš kričati. Ni bilo nalašč.« Spet je osupnila; njegova govorica na- mreč ni bila govorica tega kmečkega naselja. Jezno je po- gledala najprej njega, potem pa še travo, kjer je razlito mle- ko počasi vsrkavala zemlja. »Mlekec je popila zamljica!« je rekla in ga pogledala v smeh- ljajoči obraz. Pri sebi pa je mi- slila: »Uau, kakšen tip! Pa kakšna srčkana faca!« Medtem, ko je iskal pravih besed, si je tudi on njo ogledal od nog do glave, potem pa re- kel: »Pridi, gi-eva k nam po mleko!« Ogorčeno ga je pogle- dala, potem pa rekla: »Ha, s takšnim neotesancem nika- mor! Kar sam ga prinest!« Po- smehljivo je rekel: »Hišna .šte- vilka?« Povedala mu je pri- imek in hišno številko, on pa je odvrnil: »Priimek mi ne kori- sti, ker nisem od tu.« Potem ji je pomežiknil in že zdrvel pro- ti domu. Tina pa je zmajala z glavo in odšla proti hiši. Ko jo je teta vpra.šala, kje ima mleko, ji je Tina z nasmeškom odgovorila: »Pride!« Teta Vera je presenečeno pogledala, nato pa skomignila z rameni in nadaljevala s pri- pravljanjem mize. Nedolgo zatem je fant pri- nesel mleko. Kot vsakdanji gost je stopil v kuhinjo in ljudi pri mizi pozdravil: »Dobro ju- tro in dober tek!« Tini se je v grlu ustavil koš- ček kruha in sunkovito je za- čela kašljati. Teta Vera pa se je obrnila in rekla: »O, dobro ju- tro, Jan! Boš zajtrkoval z nami?« Tina je jezno pogledala teto, nato pa je enak pogled prene- sla še nanj. Ujel ga je, ji pome- žiknil in rekel: »Ne, hvala, sem že jedel.« (Se bo nadaljevalo) Prekleta nedelja Ja, zmagal je Parni valjak in Prokleta nedelja. Ampak, Tina je navijala za Ruski voz, midva s Simonom pa za Doleta B. in za tisto, kar trdi o življenju. Život je namreč stari kučkin sin. In v nasled- nji kitici brat... Ampak, nič hudega. Živ- ljenje gre naprej. In mi z va- mi. Pa četudi brez angleških komadov, ki ste jih tokrat pogumno ignorirali. Mislite, da vas bodo sedaj še spustili v Casablanco? NINA M. Hubert! Kako prenašaš mušnice? Veš, bikec, zdi se mi, da si se kar malo unesel. Razmišljati si začel malo bolj zrelo, malo manj politično. Bolj v stilu nas, kratkodlakih goved, bi lahko rekla. Kako se kaj imaš? Popoto- vanje z ladjo si dobro prene- sel? Pa govejehol? Koliko se ga je pretočilo po tvojem in po Boštjan! Zunaj se že dela noč. Poslu- šam glasbo in ležim na poste- lji. Premišljujem o tebi. Ne ra- zumem te. Pravzaprav ne ra- zumem ničesar več. Ne vem, zakaj osvajaš še druga dekleta. Zakaj, Boštjan? Zakaj sta se morali najini poti ločiti? Želim te pozabiti, vendar ne morem. Še vedno se tihotapiš po mojih sanjah. Res je, da sem za mar- sikaj kriva sama, ampak, za veliko si kriv tudi ti. Ko sem izvedela, da si z več dekleti hkrati, sem se te začela izogi- bati. In to naju je pripeljalo na konec poti. Vem, da si me imel močno rad in, veš, nikoli te ne bom pozabila. Priznam ti lah- ko tudi, da si bil moj prvi resen fant, ob katerem sem se poču- tila varno. In vedela sem, da mi ljubezen vračaš. Toda, na koncu je vse skupaj zamrlo. Odšla sva vsak po svoje, začela sva se izogibati eden drugemu, niti pozdravljala se nisva več. Zakaj? Vedno me je morilo to vprašanje. Sem mar edina, ki trpim? Ampak, na koncu si kljub temu želim, da bi ostala prijatelja in da bi pozabila na neprijetne trenutke, ki sva jih doživela. Čaka te zadnje leto srednje šole in študij boš na- daljeval, zato se bova morda videla le še to šolsko leto; pa čeprav sva oba iz istega kraja. Želim ti mnogo uspehov v na- daljnjem šolanju in več sreče v ljubezni, saj menda vidiš, da tako ne boš dosegel ničesar. Vendar pa ne pozabi, da te imam še vedno rada in vem da bom, ko bom našla »princa svojih sanj«, v njem iskala del tebe. Iz mene namreč ne boš nikoli odšel. Morda se bom kdaj zazrla v tvoje modre oči. Morda bom trpela v nočeh, ko se boš ljubil z drugo, mene pa prepuščal sa- moti in strahu teme. Vem, so- vražiš me... Zato bom morda šla kdaj mimo tebe kakor, da te nisem poznala. Morda bom zaradi tebe celo jokala, vendar mi nikoli ne bo žal, da sem te ljubila. Še vedno te ljubim. Dosegel si, kar si hotel, am- pak, zgodovina se ne vrača. CLAUDV Kadar vsi mislijo enako, nihče ne misli veliko. (W. Lippman) grlih tvojih kolegov v tem kratkem času, kar se nisva brala? Kar pa se tiče tvojih idej o združenem govedu: po svoje imaš prav. Ampak, jaz še ved- no ostajam neodvisna, femini- stično nastrojena krava. Če ne začneš z majhnimi stvarmi, ne moreš pričakovati velikih, veš?! Saj si najbrž bral Žival- sko farmo! Ja, žalostno se konča. Pre- več, da bi si kaj takšnega lah- ko dovolili tudi v našem hlevu. Sploh pa, naša vrsta je predra- gocena, da bi se uničila ali pu- stila podrediti zaradi tako majhne stvari... Veš, Hubert, me, krave, smo tihe revolucionarke. Tiha voda pa... saj veš! Ponavadi je pol- na presenečenj! Pozdravlja te DARKA VON AVARK Buba švabe (Hladno pivo) Posli je svakog dobrog fuka Ogladnim k'o zvijer. Utrčavam u kuhinju, Otvaram frižider. Uzimam tri jaja, margarin i sol, Pogledam salamu, kad na salami ON!!! Brzo sam se vratio s čizmom 42, Kastrirao sam bastarda s dva, tri udarca. Zamotah mrtvaca u WC papir I ostalo prepustit kanalizaciji. Buba švabe traže, grabe, buba švabe svud. Bezbrižno i sretno uključih gramofon, Sve bi bilo lijepo da ne vidjeh plafon. Na plafonu gužvaju se dvadeset i dva, Bože moj, šta je ovo, cijela armija. Zatvorio sam prozore i odvrnuo plin, A za svaki slučaj otrčah po benzin. Veliki spektakl, velika predstava, Uz veliki vatromet leti sve u zrak. Buba švabe traže, grabe, buba švabe svud. U hladnom znoju okupan gledam kako gore. Čim cigaretu pripalim, osječat ču se bolje. Pretražujem džcpove, tražim upaljač, A u džepovima... Pogodite što? Buba švabe traže, grabe... Zavod za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče Laško Zdraviliška cesta 4, 63270 Laško objavlja prosto delovno mesto natakarja Pogoji: - IV. ali V. stopnja gostinske usmeritve - natakar - 2 leti delovnih izkušenj - strokovni izpit Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjc kasnejše sklenitve za nedoločen čas. Vaše prijave z dokazil o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8. dneh po objavi na naslov: Zavod za medicinsko rehabilitacijo. Zdravilišče La- ško, Zdraviliška cesta 4, 63270 Laško. Osnovna šola Primoža Trubarja Laško Titova 20, 63270 Laško objavlja na podlagi sklepa o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja prosto delovno mesto. UČITELJA V OPB Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: VI. stopnja pedagoške smeri, lahko začetnik. Izbrani kandidat bo zaradi povečanega obsega dela s polnirr delovnim časom začel z delom takoj. Delovno razmerje je za določen čas do 30.6.1995. Določene je enomesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po razpisu na naslov: Osnovna šola Primoža Trubarja Titova 20, 63270 Laško. i- ROGAŠKA Podjetje Zdravilišče ^^^K- Rogaška ^^p^ Agencija za marketing ^ d. o. o. VABI k sodelovanju mlade in komunikativne ekonomiste za opravljanje delovnega mesta PRODUCT MANAGER I. (prodaja zdraviliških storitev na italijanskem tržišču Za navedeno delovno mesto pričakujemo izpolnjevanje na slednjih pogojev: - diplomirani ekonomist - 3 leta delovnih izkušenj - aktivno znanje italijanskega ter pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika - izpit B kategorije - 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Zainteresirane kandidate prosimo, da pošljejo vlogo s kratkint življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev v roki 8 dni po objavi tega oglasa na naslov: Zdravilišče Rogaškž Slatina, Servis intelektualnih storitev d.o.o.. Kadrovska služ ba. Zdraviliški trg 14, 63250 Rogaška Slatina. Za dodatne informacije se lahko obrnete na gospo VlasU Kučiš, telefonska številka je (063) 811-6277. Probit računalniški inženiring Stari trg 15, Slovenske Konjice telefon (063) 755-430, 755-475 Naše podjetje je specializirano za razvoj programske opreme. Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju več sodelavcev s področja razvoja in trženja programske opreme. 1. Organizatorja Probitovega proizvodnega informacijskega sistema (PRO- PIS) z možnostjo napredovanja v vodjo profitnega centra. Zaželena je visokošolska izobrazba tehnične smeri z izkuš- njami na področju izgradnje informacijskih sistemov. 2. Komercialista Zaželena je visokošolska izobrazba komercialne smeri. 3. Organizatorja - programerja Zaželena je visokošolska izobrazba računalniške smeri. 4. Programerja Zaželena je višja ali srednja izobrazba računalniške smeri. K sodelovanju v razpisu vabimo tudi pripravnike, čeprav bode imeli kandidati z izkušnjami prednost. Delo se bo opravljalo v Slovenskih Konjicah ali v poslovn enoti Celje. Prijave z dokazili pričakujemo do 13. 10. 1994. Št. 40 - 6. oktober 1994 i 29 Pri glasbeni vzgoji so učenci želeli vaditi za 8. marec. Postavili so se v polkrog. Prednje se je postavila Klavdija kot zborovodja. Zora je vzela listek z veznim besedilom in vaja je stekla. Po bolniški v šoli: »To ste jih dobro zdre- sirali! Vidim, da radi pojete. Naša Milena gre na porodniški dopust. Bi vzeli namesto nje glasbeno vzgojo na višji stopnji?« »Hvala za zaupanje, ampak glasbe ne bi prevzela, ker imam večje težave z glasilka- mi in nikakor ne bi mogla poleg svojega razreda učiti še glasbene vzgoje.« »Lahko bi pa učili likovno vzgojo, kjer ni toliko govorjenja. Kolegica gre na opera- cijo.« »Samo peti razred bi učila, za katerega sem kvalificirana.« Sprejel je z razumeva- njem. Hospltaclje v Celju je bila Pedagoška akademija za razredni pouk. Za njo sem pripravljala ho- spitacije iz spoznavanja narave in družbe, telesne vzgoje, matematike, največ pa iz slovenskega jezika, ker je mož poučeval metodiko slovenskega jezika na akademiji. Nihče ni rad delal hospitacij za bodoče učitelje, ker so bili ti nastopi pod kritičnim očesom profesorja in študentov. Zato je iniel profesor Kladnik prave težave, da je :ol- skega leta smo imeli na celjski šoli Frana Roša sestanek s starši, z otroki l.c razreda in njihovo razredničarko Zlatko Popovič. Povabili smo ravna- teljico šole Antonijo Mešl, psi- hologinjo Bernardo Dobnik ter šolsko zdravnico tega ra- zreda dr. Ksenjo Goste. Od 23 otrok se je 14 otrok udeležilo sestanka, na katerem so rešili kratek test. Med dvema slika- ma so morali pobarvati tisto, na kateri otrok pravilno sedi na žogi. Vsi so pobarvali pravo sliko. Na vprašanje, kaj mislijo o sedenju na žogi so odgovori- li: »Ko sedimo na žogi, se do- bro počutimo; žoga nam je ze- lo všeč; žoga nas poviša in se bolje počutimo; z žoge vse vi- dimo, sedimo kot na oblaku; z žogo se radi igramo, na njej lahko izvajamo vaje; z žogo lahko poskakujemo, telovadi- mo in se nagibamo sem in tja; na žogi moramo lepo sedeti, sicer imamo ukrivljeno hrbte- nico; žoge so zanimive, lepe, velike, rumene; v šoli žoge tudi umivamo«. Sedenje na žogi Pred vstopom v šolo je otrok izredno aktiven, če raste v okolju, ki mu to dopušča. Z vstopom v šolo, se mora pri- lagajat dolgotrajnemu sede- nju, ki se nadaljuje še doma. Nepravilno sedenje, ki je lah- ko posledica slabega stola ali slabih navad sedenja, deluje utrujajoče na hrbtenico, poja- vi se utrujenost osrednjega živčevja in s tem slaba drža. V svetu in tudi pri nas smo stole zamenjali z velikimi, te- rapevtskimi žogami. Prilago- jene so telesni višini otroka ali odraslega. Sedenje na žogah zahteva aktivno sodelovanje trebušnih in hrbtnih mišic. Omogoča nam svobodo giba- nja in mobilnost medenice, ki je tako pomembna pri sedenju. Takšno sedenje omogoča bolj- šo prekrvavitev med interver- tebralnimi diski na hrbtenici ter izboljša dihanje in preba- vo. Pri sedenju na žogi vzdržu- jemo ravnotežje in koordinaci- jo telesa. Otroci l.c razreda na osnov- ni šoli Frana Roša v Celju so v preteklem šolskem letu v mesecu marcu in aprilu opravili pod strokovnim vod- stvom fizioterapevta vzgojno- preventivni program šole do- bre drže. Poučili smo jih o zgradbi in obliki hrbtenice, razvoju drže, o samoopazova- nju in samokontroli, pravil- nem sedenju, dviganju in no- šenju bremen ter spobujanju dobrih medsebojnih odnosov. Pred izobraževanjem otrok so program opravile šolske zdravnice in pediatrinje iz Ce- lja ter učiteljice prvih razre- dov te šole. S programom in našim delom sta bila seznanje- na Zavod za zdravstveno var- stvo v Celju in Inštitut za va- rovanje zdravja Republike Slovenije v Ljubljani. Naše delo z otroki smo na skupnih sestankih večkrat predstavili staršem. Meseca marca je delo z otroki za izobraževalno od- dajo posnela RTV Slovenija. V sodelovanju z Vija terapi- jo iz Naklega, smo omogočili otrokom l.c razreda, ki so opravUi vzgojno-preventivni izobraževalni program Šole dobre drže, sedenje na žogah. Najprej so se seznanili s tremi žogami različne velikosti. Zadnji mesec šolskega leta so dobili vsak svojo žogo za sede- nje. Gk)spod Janez Zupan, di- rektor Vija terapije, je ergo- nomsko in estetsko preuredil šolske mize. Mize imajo nag- njeno delovno površino za 15 odstotkov, kar ustreza sedenju na žogi. Na zgornjem delu miz je izdelana vdolbina za pisala, na spodnjem delu pa je pritrje- na deščica, ki preprečuje, da bi stvari padale z miz. V času, ko so otroci sedeli na žogah, smo si zadali za nalogo, da opazu- jemo otroke, kako se prilaga- jajo sedenju na žogah. Ob spremembi sedenja je vsak učenec ob sebi poleg žoge imel tudi stol, kamor je odložil šol- sko torbo, po želji pa se je lah- ko nanj tudi usedel. Le trije učenci so občasno posegali po stolu. Po opažanjih razredni- čarke l.c in psihologinje je bil estetski videz izdelkov (pred- vsem pisnih) enak kot prej. Nekoliko bolj moteče je bUo pri frontalnih zaposlitvah (po- govorih), kjer je bila vidna »vi- zualna« nemirnost. Otroci so sodelovali pri pouku, odgovar- jali so na vprašanja ob tem pa se zibali levo in desno in po- skakovali. Za učenje mladih z aktivno vključitvijo v vzgojno-preven- tivni program Šole dobre drže in sedenje na žogi smo se odlo čili, ker šolar presedi v pov prečju 1/3 dneva. V l.c razr« du je le 8 otrok sedelo na pri memi višini stola, 15 otrok p na previsokih stolih. Zaneslji vo tudi v drugih razredih šolah otroci ne sedijo na tel ni rasti primernem - ergonom-^ skem stolu in za primemo viši no mize. Po rezultatih biome- hanske analize poizkusnega modela šolskega pohištva, ki sta jo opravila prim.dr. Marija Vodnjov in dr. Janko Sušnik iz ZD Ravne, zagovarjata nor- mativ za opremo učilnic, ki naj ima tri tipe višin stolov in miz. 25 odstotkov stolov in miz nai bo nižjih in višjih, 50 odstot kov pa srednje visokih. Uspeh zdravstvene vzgo; pričakujemo v daljšem časoi nem obdobju, prav tako mise nost staršev, otrok in celoti družbe do zdravega in kvali tetnega načina življenja. Otrc ci so po opravljenem progn mu doslednejši pri opazovanju sebe tn drugih. Pozitivni odnos do zdravja in svojega telesa pridobljen v nižjih razredih osnovne šole bo zanesljivoo bogato poplačan v njihovem kasnejšem življenju. MAJDA ANŽINJ višja fizioterapevtkal Zdravilišče LaškJ Sedenje na žogi je aktivno in dinamično. Omogoča nam svobodo gibanja in mobilnost medenice, ki je tako pomembna pri sedenju. Sedenje na žogi omogoča boljšo prekrvavitev med intervert^ bralnimi diski na hrbtenici ter izboljša dihanje in prebavo. Otroci 2.C razreda na Osnovni šoli Frana Roša v Celju sedijo na žogah od maja letošnjega leta. ŠI.40-6. Oktober 1994 331 Št. 40 - 6. oktober 1994 j 34 Št. 40 - 6. oktober 1994' 351 V celjski porodnišnici so ro- 23.9.: Angela PINTER iz polzele - deklico, Marinka PO- (jELŠEK iz Celja - deklico, {tatica 2IBRET iz Celja - de- Ijico, Anica ZAZIJAL iz Žalca , deklico, Marjanca TISELJ iz (jomilskega - dečka in Nataša ICOMERICKI iz Laškega - de- klico; 24.9.: Jelka BRODNJAK iz Celja - deklico, Suzana SLE- MENŠEK iz Celja - dečka. Vi- da PESJAK iz Nove Cerkve - deklico, Marta TROJAK iz Celja - deklico in Simona MA- RIC iz Celja - deklico; 25.9.: Anica MIHELAK iz Ponikve - dečka, Marjanca BE- LINA iz Žalca - dečka, Edita ŽUČKO iz Kozja - dečka in Sonja AHMETAJ iz Ljubnega ob Savinji - deklico; 26.9.: Ema GRABAR iz Žal- ca - deklico, Safija JUSIČ iz Celja - deklico. Romana ZU- PANC iz Celja - dečka, Breda MULEC iz Celja - deklico in Milenka JARIČ-TIROVIČ iz Velenja - deklico; 27.9.: Andrejka BOGATIN iz Grobelnega - deklico, Suza- na BAUMAN iz Slovenskih Konjic - dečka, Zorica MI- LANKOVIČ iz Celja - deklico, Barbara ŠKOBERNE iz Lesič- nega - dečka, Andreja ZELIČ iz Sevnice - deklico in Mojca AMON iz Nove Cerkve - dečka; 28.9.: Olga ŠTANCAR iz Gornjega grada - dečka, Jožefa POLAK iz Velenja - dečka in Darinka GORŠEK iz Dobrne - deklico; 29.9.: Rebeka ŠULGAJ iz Celja - deklico, Darja DIMEC iz Celja - deklico, Darja BEZ- GO VSE K iz Laškega - deklico, Tanja BOŽIČ iz Rimskih To- plic - deklico, Adrianka MA- URIČ iz Loč pri Poljčanah - dečka ter Katarina PRAŽNI- KAR iz Laškega - deklico. Celje Poročili so se trije pari: Bo- gdan ULBING iz Laz pri Dramljah in Darinka PLEV- NIK iz Paridola, Aleš BR- GLEZ iz Slovenskih Konjic in Janja KNEZ iz Celja ter Želj- ko KARLAŠ iz Žalca in Alen- ka LESJAK iz Celja. Laško Poročilo se je 25 parov od tega: Samo ZANOSKAR in Tadeja PILIH, oba iz Celja, Nenad VIGNJEVIČ in Mihaela MIKLOŠKA, oba iz Laškega, Branko POČKAJ iz Sežane in Polona ŽNUDERL iz Celja, Sašo MAŽGON in Natalija PINTER, oba iz Velenja, Mar- ko HROVAT in , Smiljana HORVATIČ, oba iz Žalca, An- drej JAGER in Nataša ULA- GA, oba iz Celja, Robert JER- MAN in Nataša DOLANC, oba iz Trbovelj, Sebastjan OBLAK in Karmen KOROŠEC, oba iz Celja, Roman STIPLOVŠEK iz Celja in Barbara JANC iz Lat- kove vasi pri Preboldu, Matjaž GOLOB iz Celja in Marjeta KOLENKO iz Vojnika, Andrej OCEPEK iz Tovstega pri La- škem in Stanka AVGUŠTIN iz Dolenjskih Toplic, Srečko GRACNER iz Harja pri La- škem in Olgica KNEZ iz Sela nad Laškim, Alexander ELI- AŠ in Jolanda KOS, oba iz Ce- lja, Engelbert DEŽELAK iz Harja in Marjana JURKOŠEK iz Padež, Dean SINOŽIČ iz Hrvaške in Zinka KOPRIVO iz Žigona nad Laškim, Ivan PUŠNIK in Natalija BRILEJ, oba iz okolice Planine pri Sev- nici, Vojko KOKOT in Petra ORTER, oba iz Zadobrove pri Celju ter Darko RENNER iz Celja in Brigita GUČEK iz Strmce pri Laškem. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se dva para in sicer Leon PLEVNIK in Tatja- na ŠMID oba iz Podplata ter Damjan JECL iz Sladke gore in Andreja POTOČNIK iz Babne gore. Velenje Poročila sta se Borut MA- LUS iz Šmartnega ob Pa ki in Jožica LEDINEK iz Lokovice. Žalec Poročili so se: Valter KNA- PIČ iz Rabca in Mira RAM- ŠAK iz Zabukovice ter Ivan KAPITLER in Natalija ANT- LOGA oba iz Polzele. Celje Umrli so: Alojz SELČAN, 60 let iz Selc, Janez ŠUSTER, 81 let iz Zidanega mosta, Franc KOŽELJ, 97 let iz Bu- kovžlaka, Julijana PRAH, 76 let iz Zagaja pod Bočem, Jožef KREBS, 71 let iz Črete pri Ko- karjih, Marija ZALOKAR, 62 let iz Laškega, Edvard ŠE- PEC, 81 let iz Celja, Anton SINKOVIČ, 60 let iz Vrenske gorce, Milan CVENK, 70 let iz Celja, Mihael ŠTEFUR, 40 let iz Hrastja,pri Bistrici, Marija JOŠT, 70 let iz Začreta, Marija VRAVNIK, 57 let iz Celja, Boštjan STEBLOVNIK, 16 let iz Latkove vasi, Antonija ER- JAVC, 90 let iz Šmarja pri Jel- šah in Frančiška TRATNIK. 73 let iz Trnovega hriba. Laško UmrU so: Ivan KNEZ, 51 let iz Lahomnega pri Laškem, Mi- roslav ULRVCH, 70 let iz La- škega ter Kazimir LAH, 68 let iz Spodnje Rečice pri Laškem. Šentjur pri Celju Umrli so: Jožef MRAZ, 74 let iz Botričnice pri Šentjurju, Konrad PLANKO, 78 let iz Gorice pri Dobju in Filip JA- KOPIN, 82 let iz Laz pri Dramljah. ZP Vojnik sporoča, da od 1. oktobra 1994 ob sredah popoldne ne ordinira zdravnik v dežurni ambulanti v ZP Vojnik. Za nujne primere se lahko od 13. do 17. oglasite pri zaseb- nem zdravniku dr. Prazniku na Keršovi 2, telefon 773-504. Vse ostale dneve ob delavni- kih je ambulanta za nujne pri- mere na voljo od 13. do 17. v ZP Vojnik, telefon 772-121 ali 772-499. Šmarje pri Jelšah Umrl je Jože ČERNOŠA, 20 let iz Kačjega dola. Velenje Umrli so: Frančiška FORŠTNER, 80 let iz Studenc, Hubert GOLOB, 90 let iz Ma- ribora, Franc PINTAR, 75 let iz Celja, Irma PREMELČ, 92 let iz Velenja in Avguštin VRABIČ, 90 let iz Velenja. Žalec Umrla sta Franc DRČA, 73 let iz Kaple in Marija TURN- ŠEK, 85 let iz Gomilskega. VETERINARSKA DEŽURSTVA I VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616- 786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 9. oktobra bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon (0609) 616-978, od 10. oktobra dalje pa dr. vet. med. Marija Rup, telefon (0609) 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte- vilko mobitela 0609 618-772. Št. 40 - 6. Oktober 1994 36 Št. 40 - 6. oktober 1994 i 37 Št. 40 - 6. oktober 19941 38 Št. 40 - 6. oktober 1994 39 Št. 40 - 6. oktober 1994; 40 £.r. na Teharjah »Zdaj nam pa lahko pomagajo samo še kakšne nadna- ravne sile,« žalostno tuhta nesojeni župan nesojene občine Teharje Ferdo Ježovnik. Da se zanesejo le še nanje, so dokazali tudi z napisom E.T. na svoji zastavi. Če jim že, celjski predsednik vlade in komisije za lokalno samoupravo Jože Zimšek (levo) ni mogel »zrihtati« občine, jim jo bo pa kdo drug... Brez poilnaplso¥ Na sprejemu v Narodnem domu, ki ga je celjski župan Anton Roječ pripravil za goste iz Singena, je zbrane pozdra- vil tudi direktor bolnišnice dr. Aleš Demšar. Njegov govor je imel le drobno lepotno napako - manjkali so slovenski pod- napisi. Sprejela je vlada rebalans proračuna, prihaja obdobje medsebojnega obračuna. Da plače naj višje bile bi v upravi, gospodarstvo verjetno z repliko se javi. Rebalans naj sprejme se po hitrem postopku, le pamet naj trezna ostane ob takem napotku. Dobili smo varuha za človekove pravice, hodili odslej bomo le po poti resnice. A da izogibali bi se prevelikim težavam, pozornost posvečajmo lastnim pripravam. Ne bog in ne varuh nas ne bo ščitil, ; vsakdo le sam se lahko bo s srečo okitil. ________ _________ FRANCI CEČ, Figo namesto fino Fino, smo rekli za napove- dan petkov pogovor z dr- . Francem Zagožnom v mo- zirski občini. Edini poslanec iz mozirske občine bo tako pridobil mnenje baze o lo- kalni samoupravi. Pa glej ga zlomka! Pogovora ni bilo za- radi zasedanja državnega zbora, vsaj tako je pisalo na vratih občinske stavbe, iz lo- kalne samouprave pa se je izcimilo veliko čudo. Tako je po hitrem postopku iz tiste- ga fino nastalo figo. Zadnje zatočišče Matjaž Železnik nima sre- če. Najprej so se ga lotili v stranki, sedaj so se nanj s peticijo spravile odbojkari- ce Celja, ki niso zadovoljne z njegovim predsednikova- njem. Če se ga loti še izvršni svet, mu kot zadnje zatočišče še vedno ostane njegova za- sebna firma, kjer bo lahko v miru uglaševal klavirje. Bodice Upanje na boljše dni je kot opazovanje z mostu - kdaj bo reka obrnila tok. Varuh človekovih pravic bi moral biti astronom - pravica je še vedno »v oblakih.* Akcijska prodaja je v bistvu — trgovsko zvonjenje po toči. V politiki večkrat že- lijo imeti zadnjo be- sedo — zadnji po pa- meti. Kot kaže, sodi tudi vlaganje certifikatov - med račune brez krčmarja. MARJAN BRADAČ Se gode »Tam v vitanjskih fužinah sem služil leta tri, sem nosil kratke hlače, pa jopič pi- sani. .. Zapustil sem fužine, postal sem dober tkaVc, dokler mi te mrcine odnesle niso paVc... Cesarica Elizabeta so moja mam'ca b'li, pa božja je pravica, so že zdavnaj v večnost šli... Moj pokojni očka so bili cimeiman, so delali žage, mline zagorskim furmanom. Bi- li mojster so zares, postavili so jim hiše vmes, so bili cimerman in kolar, povrh pa še coklar..,« To ni življenjska zgodba enega najstarej- ših godcev Bernarda Jovana iz Hramš, to je le ena od številnih starih pesmi, ki jih ta veseljak hrani v svojem spominu. Še danes jih rad zaigra in zapoje, če ga le hoče kdo poslušati. »En fantič me vpraša, da bi plesat šla z njim. Oja, oja, saj s tabo ne grem. Na sredi stoji, se prav kislo drži. Te pesmi se verjetno dobro spominjate. Pri povšter tancu se poje. To smo se tudi mi radi igrali na ohcetih, tudi na kmečkih vese- hcah, na kožuhanju ali pa žetvi. Ženske so najraje žele pri mesecu, do polnoči, potem pa je bila veseUca do jutra in naprej. Kraj- cerski ples, podoben metlinem je bil tudi eden izmed zabavnejših. Žensk je bilo obi- čajno več in so okrog moških hodile ter pele. Grejo pa ženske ker nimajo moških dovolj. Kdor bo brez para ostal, bo godcu za štaube dal. Pri mizi pa je nekdo z nožem po kozarcu udaril, kar je bil znak, da se mora vsaka najbližjega prijeti. Tista, ki je ostala brez soplesalca, pa je morala muzikantu nekaj dat', bila pa je tudi izločena. Namesto nje je prišla druga v igro. Zanimiva je bila tudi tista igra, kjer smo se šli osla >štult<. Izbrali smo namišljenega osla, ki se je postavil na vse štiri in ena (ali eden) se je spravil na njega. Voditelj - muzi- kant pa je vprašal: >Osel, kdo te jaha?< Osel ni nič videl, saj je imel pokrit obraz s klobu- kom in če je ugotovil, je bil jezde izločen, namesto njega pa je prišel drugi. Priključil se mu je še drugi osel. In povezovalec spe' reče: >Osel, kdo te štul?<. Prvi ugiba osla, pa jezdeca in zopet osla, tako dolgo, da nastane kolona oslov in jezdecev, ki gredo potem po taktu muzike skozi domačijo. Še posebno hecno je, če kakšnega suhcenega osla zajaha močna ženska. Včasih nam je bila edini vir preživljanja stara domačija z nasadom jagod in spomi' njam se, da sem še kot otrok v košu nosil daleč v dolino na tržnico ta dragocen sadez Kasneje je bil dobrodošel vsak dinar, ki sem ga zaslužil s harmoniko, za katero sem od- štel 13 kg suhih gob. Danes mi pa še vedno dela družbo in me spravlja v dobro voljO' tako kot Novi tednik, na katerega sem narc čen preko 40 let.« EDI MASNEC Ena Iz BernariJovega rokava Tone in Miha, penzionista, sta prišla j pogovor o spolni moči. »Ti, a še Icaj?« »No, ja. Sem pa tja. Pa ti?« »Tudi. Sem pa tja večkrat, not pa ven | bolj poredko. Najraje tako po medvedje.* »Kako pa to izgleda?« »Ja, pri luknji sedim, pa brundam.« Zgodbo o telefonu, ki je za glas prehitela zgodbo V javni hiši iz prejšnjega Novega tednika, nam je poslal Ivan Gostečnik iz Rakovlja 52, Braslovče. Izžrebali pa smo še Liljano Ojstršek iz Kocbekove 35, Lju- bečna. Šala tetina Telefon »žena, telefon zvoni. Dvigni slušalko! Če me kdo išče, mu reci da me ni doma.« Žena dvigne slušalko, ne- kaj časa posluša, nato reče: »Zelo mi je žal, toda mož je doma,« in odloži slušalko. Mož se razjezi. »Ali ti nisem rekel, da me ni doma, če me bo kdo iskal?« »Saj niso klicali tebe!« Naveličal se je »Dober dan. Rad bi spremenil svoj pri- imek.« »Kako pa se pišete?« »Požar.« »Saj to je pa čisto lep priimek.« »Vi lahko govorite, toda ko jaz govorim po telefonu in se predstavim ter rečem: >Tu- kaj Požar. ..< mi vsakič odgovorijo: >Potem pa pokličite gasilce.. .<« Traktorska Kmet pride razburjen na policijsko posta- jo: »Naša stara mama je izginila!« »Koliko je stara?« »97 let« »No, v teh letih radi stari ljudje še posebej malo povandrajo,« ga poskuša pomiriti po- licist. »Že mogoče, ampak jaz nujno potrebujem traktor, s katerim se vozi okrog.« ¥ parku Tine in Tone sedita v parku in se pogovar- jata. Nenadoma Tine začuti, da mu je nekaj padlo na klobuk. Sname ga, ga pogleda in ko zagleda nad seboj še vrabca, mu je vse jasno. Ker ne ve kaj bi, mu Tone smehljajoče reče: »Kaj gledaš, vzemi papir pa obriši.« ^ »A tako!« se razjezi Tine, »zdaj naj pa še na drevo plezam.« Sreča Tone se pohvali prijatelju: »Danes sem imel pa srečo pri kartanju.« »Si dobil?« »Ne, vendar je žena že spala, ko sem se vrnil.« Pomladitev Brigiti je hčerka le prekmalu rodila in da ji ne bi kdo rekel stara mama, seje odločila, da se bo vsa pomladila. Šla je k frizerki in se dala ostrici čisto na kratko, kupila si je hlače in dobila še tesen puli. Potem seje postavila pred moža: »No, ali sem zdaj še videti kot stara mama?« Mož: »Ne, zdaj si taka kot star dedec!« Sladke besede »Ljubček moj, sladko moje bitjece, naga- jivček dragi...« »Kaj bi rada draga?« »Molči, s psom govorim, ne s tabo!« Šale so prispevali: Petra TRUPKOVIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, Brigita LESJAK iz Gorice pri Slivnici, Franc TURNŠEK z Gomil- skega, Ljudmila GOTAR iz Laškega, Tanja GROŠELJ iz Velenja, Irena KRAMPRŠEK iz Loke pri Žusmu in David KOLAR z Polzele. Št. 40 - 6. Oktober 1994]