80
Dr. Jos. Marinko: Iz Novega Mesta v Bosno.
hrepeneli po samostojnosti. — Prava Bosna, rekel bi, matica cele dežele, je gornja Bosna t. j. višine okrog gornjega toka reke Bosne do Vranduka — Vrat-nika. S tega pogorja se je širilo go-spodstvo vedno dalje, segalo polagoma
Nekaj iz zgodovine! Kdo so bili prvi bivalci v Bosni in Hercegovini — Besi, Iliri ali Slovani, to se pač ne da določiti. Vemo, da je dežela grozno trpela po različnih vojskah, predno je prišla Rimljanom v oblast (od 1. 78. pred Kr.
tudi v nižave — Posavino — in si prisvojilo naposled še Humsko zemljo. Bošnjaki zovejo še dandanes Bosno•samo gorato deželo od Sarajeva do Zepča, od Žepča proti Savi pa le Posavino. V Hercegovini se pa vse nekako steka.
do 1. 9. po Kr.), ali morda še več pozneje po Gotih (493 — 555) in Avarih (548 — 600), dokler je niso zaseli sedanji Slovani v prvi polovici 7. stoletja. Ker je bila med Hrvati in Srbi, bila je pokorna sedaj tem, sedaj onim; šele
Bosanki, mohamedanki. (Narisal Jos. Germ.)