8. štev. V Kranju, dne 20. februvarja 1914. XV. leto. GORENJEC Političen in gospodarsKj list Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo teto 4 K, za po! leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na narodne brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprnvništvo je v hUi ftev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni orednik: Janko Strcad — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. Inserati s« plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za peUt-vrsto 10 vin., čt se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj sa izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kmetijski tečaj v Kranju. (Konec.) V ponedeljek dopoldne je prvi predaval strokovni učitelj inženir Albert Vede m j ak o gnojenju travnikov in pridelovanju krme. Iz njegovega govora posnemamo: Ako hočemo povzdigniti živinorejo, je treba, da imamo najprej dosti in dobre krme. Na naših zemljiščih na Kranjskem bi lahko pet do šestkrat več krme pridelali, kakor jo pridelamo danes. Ako hočemo dobiti dosti krme, moramo dobro gnojiti. Skrbeti moramo za dober domač gnoj. S tem danes ne ravnamo pravilno. Gnoj se navadno izmeče iz hleva in pusti, da ga pere dež, pripeka nanj solnce in ga veter prepihuje. Tak gnoj ni vreden skoro nič. Skrbeti moramo za dobra gnojišča in za dobre gnojnične jame, kjer se zbira gnojnica, ki je najboljše gnojilo za travnike. Z gnojnico se pri nas ravna slabo, pušča se jo, da se odteka po cestah, dasi je vredna gnojnica odrasle govedi 50—60 kron na leto. Toliko je vredna kot gnojilo. Vsak hlev bi moral imeti gnojnično jamo, ki ne stane veliko. Jame pa morajo biti zakrite, da ne uhaja amonijak, ki je jako važna tvarina. Tudi z gnojem je treba prav ravnati. Treba ga je na gnojišču trdo stlačiti, da ostane gorak, ne izhlapeva in ne postane plesnjiv. Plesnjiv gnoj je celo škodljiv, ker se prenaša plesnjivost tudi na rastline. Glede umetnih gnojil nam je podal g. predavatelj več praktičnih pojasnil. Gnojiti je treba z nekaterimi gnojili v jeseni, z drugimi pa spomladi, da ne gredo v izgubo. Jesenski čas je primeren za žlindro in kajnit, spomladanski pa za superfosfat. Gnojila se morajo mešati, ako se hoče doseči uspeh. Na en oral moramo vzeti 300 kg žlindre in 150 kg kalijeve soli ali pa 450 kg kajnita in 300 kg žlindre. Potem je dobro pognojeno. Tudi pepel je izvrsten gnoj. Paziti je pri jesenskem gnojenju, da se ne gnoji tedaj, ko je že sneg visoko zapadel. Pri pomladanskem gnojenju je treba vzeti 300 kg superfosfata in 150 kg kalijeve soli. Travnik, ki se tako pognoji, je dobro pognojen za dve do tri leta. Peščeno zemljo je dobro gnojiti z žveplenokislim amonijakom. Potrese naj se na en oral 100 kg amonijaka in 80 kg čilskega soiitarja. — Najboljše dušičnato gnojilo je seveda gnojnica, s katero se travniki tudi poleti zalivajo. Samo paziti je, da se ne zaliva ob vročini. Vsak posestnik imej svoj gnojnični voz. Ako se hoče dobiti dosti krme, je treba travnike tudi spomladi pridno branati, deloma zato, da jih očistiš raznih mahov, posebno pa zato, da se zemlja zrahlja, da pride zrak do korenin. Glede dobre krme je važno, kdaj se kosi. Pozna košnja daje sicer več krme, a je slabejša. Prepozna košnja ima tudi to slabo posledico, da vsled osemenjenja postaja trava redkejša. Izvrstna krma je lucernska detelja. Drži do osem let in se večktat na leto kosi. Seveda jo je treba dovolj na gosto sejati; na en oral do 25 kg semena. Če je seme boljše, potem ga je treba nekoliko manj. Za pusto zemljo je pa najboljša turška detelja (esparseta), ki raste na vsakem prostoru, po prvi košnji se tudi živina lahko pase po nji in je ne napenja. Koristna je čebelarjem. Tudi raste dobro med travo, ker je ta ne zaduši kakor lucerno. Za njim je govoril mesto zadržanega g. Jakoba Legvarta g. ravnatelj kmetijske šole na Grmu Viljem Roh rman p govedoreji. Živinoreja je v zadnjih 30. letih pri nas napredovala, živina je lepša in tudi boljša za užitek. Vendar jo je treba izboljševati. V prvi vrsti je treba gledati na dobre plemenske bike, pa tudi na dobre plemenske krave. Velike važnosti je odbira plemenskih telet. Važno je tudi oskrbovanje živine, zlasti krmljenje. Govedi je treba dati toliko krme, kolikor je rabi. Na 100 kg žive teže treba dati tri kg suhe krme. Pri nas tehtajo krave približno pet stotov, torej rabijo 15 kg suhe krme na dan. To ni posebno težko določiti. Enkrat se krma stehta, potem se ta zraeri na oprtnjake ali koše, petem se pa vedno ve, koliko košev treba vsak dan. Najboljše je krmiti dvakrat na dan. Zjutraj od 6.—9. ure in popoldne od 3. -.6 ure. Poklada naj se ob krmljenju živini večkrat v malih odmerkih, da živina vse sne in ne zametuje krme. Delovno živino pa treba krmiti po trikrat na dan. Teleta je najbolje navaditi na' napajanje. Tak napajalnik se dobi pri ^Kmetijski družbi" za 10 kron. Krava pri tem nič ne shujša in se tudi mlečnost pospešuje. Seveda se splača napajanje telet le pri kravah, ki molzejo po 12 in več litrov mleka na dan. Močna krmila se dajo kravam le, če se splača, kjer ima mleko kaj cene. Sploh krave krmi po mlečnosti. Čim več ima kaka krava mleka, tem boljše jo krmi. Zlasti je pa treba dobro krmiti krave s prvim teletom, ker pri tem tišči mleko v vime in se dobro razvije. Glede pasem je omenil g. ravnatelj, da se ni posebno ozirati na tuje pasme. Tam so jako dobre, ker imajo zelo dobro pašo, n. pr. v Švici, pri nas bi te ne dobile, in bi se zato ne obnesle. Najboljše je odbirati domače plemenjake, skrbeti pa predvsem za tečno krmo, potem bomo tudi z domačo živino dosegli lepe uspehe. Popoldne je isti predavatelj govoril o prašičereji. To predavanje je bilo posebno dobro obiskano, kar kaže, da se naši kmetovalci jako zanimajo za prašičerejo. Prašičereja je res važen vir dohodkov za našo deželo, je rekel govornik. Priredi se pri tem še več, kakor pri govedoreji. Peča se ž njo tudi manjši posestnik. Ceno pa imajo pitani prašiči primeroma večjo, kakor pa govedo. Tudi se rabi svinjine v velikih mestih vedno več. Reja kupljenih praset je jako pri-prosla. Pri reji plemenskih prašičev je pa že treba več truda in tudi več glavnice. Gledati je treba PODLISTEK. iVMraica snubi. Napisal Kre&imir. Iz mravljišča se je pokazala zlata minica. Ogledavala se je, ozirala se in se zagledala v cvetočo ravan pred sabo in v gosto-travnati breg nad sabo. Vesela je biia zeleno-zlatega oblačila, vesela sedmerih pikčastih obročkov na ozadju. Veselila se je belega dne in modrega neba, veselila cvetočih cvetic in solnčnih žarkov. Najbolj in najprej so ji oči obvisele in se pasle na visokem žgelcu, ki je rasel na zelenem bregu v sredi svojih sesterc, rmenih pevčic, in potresal ko-bulec svojih dišečih, temno-rmenih cvetov. Minici se je osrčje raztegnilo, so se ji po-tresala zlata krila, dvigale kleščnate čeljusti in tipalnice so se ji majale kakor fantu brke, ko zagleda svojo izvoljenko . . . Kar najhitreje začne prestavljati svojih šest tankih nožic in se gibati po nizki travi proti visokoraslemu igelcu. »Glej, glej minico, kako je lepa, pa mlada! Kam neki gre?" oglasi se drobnoglava pevčica. »Kam gre? Ali ne vidiš, da se pomika naravnost proti najinemu bratu?" odgovarja pevčica z necepljeno čašo. .Ti si nacepljena, sestrica! Bratec bo hud, če te je slišal, da ga zbadaš. Igelc je pač toliko pameten, da ji pokaže hrbet, zine spet drobno-glavka. »Zdaj hodijo ženske za moškimi, da veš! Časih je bilo drugače. Ha, ha, ženska emancipacija! vsklikne starejša pevčica. »Ti cepljenka ti, kako si poredna! Ali poglej, kako hiti minica! Ne vidi nič, ne sliši nič. Smeh me lomi in zvedavost me tare, kako zlatokrilka pozdravi najinega brata," nadaljuje mlajša sestrica. »Saj veš, da se ji ne otrese! Če ji hrbet obrne, pa mu ona skoči na hrbet," se norčuje starejša. »Tega ne more, odgovori drobnoglavka. Uiomi mu prej hrbet. Poglej, poglej, kako jo gleda! Nisem mislila, da je igelc tako kokošje čudi. Saj se ji bo do tal priklonil. O ti moški, kako so mehki, kadar ženske srečujejo!" »Oho, minica se že oprijema, že pleza 1 Kdo bi mislil, da zna tako plezati po gladkem steblu! Ho, ho, je že na tleh!" popisuje nacepljenka. »Že spet pleza gor. Kako se trese ubogi igelc! Saj mu še stebla polomi!" ugiba drobnoglavka. »Kaj igelc sam, med na igelčevem kobulcu, ta ji diši!" dostavi starejša. »Pa ji res diši. Saj še meni ta vonj tako prijetno dene," pritrjuje drobnoglavka. Minica se spet zvali na tla. Čeljusti stisne in trepalnice se jej nagromadijo. Pevčici pa se tako prisrčno smejata, da se jima cevasta kobu-lica odpre na široko. »Tako je napredna," nadaljuje cepljenka, »pa se ne zaveda, da dandanes le zrakoplov kaj velja za visočino." »Ali pa naj bi privlekla s sabo dvigalni stroj, da bi jo potegnil kvišku," se norčuje mala pevčica. Minici niso ušle ravnokar izgovorjene besede. Privzdigne zlato-rmeni krili, sramežljivo odpre kleščnate čeljusti in tipalnice se ji zate-žejo v zrak. Se dvigne, zaplava nad ponosnim igelcem, se spusti počasi navzdol, dokler ne povesi kril in ne pritisne svoie tipalnice na rožnati kobulec zardelega igelca. Čeljusti so se ji odprle, igelc je pohlevno odprl svojo rmeno čašo in minica je srkala medeni cvet v polnih požirkih. »Vidiš," zine mlajša pevčica, ljubezen je iznajdljiva!" »Da bi le ne bila pohujšljiva," zakliče starejša pevčica. »Oho, igelc, kaj pa delaš?" Šele, ko je minica s svojimi kleščami zagrabila tudi rmene liste na kobulcu, tedaj je igelc odskočil in zatrobil, da se je zemlja zamajala, da so pevčice zapiskale — in minica je zletela kakor plaha tičica v zeleno travo in se potuhnila. --- Prašnat curek solnčnih žarkov se je potegnil od igelčeve glave do zelenih tal. Tam izza ovinka pa prikrevsa črno-višnjevi govnač z listnato betico. Brž zasede prašnati curek, pikasti brazdi na krilih se mu zamajeta in brenčeč kliče k sebi preplašeno minico: Oj minca, zlata minca, mar li je tebi slabo? ali naj grem s tabo in ti ponudim vinca? O le pri miru pusti, kar plava po visokem, — kar broa po globokem, za tvoje je čeljusti. predvsem na pleme. Pri nas moramo težiti za tem, da dobimo tako pleme, ki je pri starosti 6—7 mesecev že godno za pitanje in pri 10 ali najpozneje 11 mesecih že izpitano in doseže teže vsaj 120 kg. Gledati moramo, da dobimo dobrih mrjascev, pa tudi dobrih plemenskih svinj. Plemenske svinje naj se odbira šele od tretje ali četrte skotitve. Takrat je svinja najboljša. Mlade svinje naj se ne pripušča prezgodaj, pa tudi ne prepozno. Najboljši Čas je, ko je svinja stara osem mesecev, ako se pripušča premlade, še ne popolnoma razvite svinje, je zarod navadno slaboten, če se pa prestare spušča, trpi pri tem rodovitnost svinje. Za pleme naj se jemlje rajši pomladanske mladiče, ki se v poletnem času boljše razvijejo, kakor jesenci po zimi. Z mladiči je treba pazno ravnati. Ob lepem vremenu naj se spuščajo na prosto. Če jih pa ni mogoče spuščati na prosto, se jim mora dati zemlje v svinjak, da rijejo po nji. Dobro je potresti med zemljo nekoliko ječmena. Včasih svinja sovraži mladiče in jih ne pusti sesati. To izvira od tega, ker je svinja občutljiva na seskih. Treba jo je že pred porodom privaditi neobčutljivosti, kar se doseže s tem, da so včasih poškropi vimena z žganjem in potem drgne. To je treba večkrat ponavljati. Na ta način se svinji odpravi občutljivost, obenem se pa tudi doseže večja mlečnost. Akc svinja včasih, ko mladiči sesajo, skoči po koncu in ne pusti sesati, je treba pogledati, če nimajo mladiči preostrih zobkov, ki jih je treba odščipniti. Pri porodu se pri svinjah malokdaj zgodi nesreča. Če postane svinja zaprta pri porodu, jo je treba poškropiti po životu s terpen-tinovim oljem in s slamo drgniti in potem pogrniti s kocem. Piti ji daj milnice (žajfnice). Prašičke naj se po porodu obriše, potem naj se takoj polože k svinji, da morejo sesati. Mladi prašički se začno odstavljati s šestimi tedni, z osmim tednom morajo biti odstavljeni. Seveda je treba slabejše delj časa pustiti sesati, dočim se krepki mladiči lahko prej odstavijo. Odstavljenim prašičkom dajajte do tretjega meseca kravjega mleka, kuhan krompirček in ječmen. Kravje mleko naj bo kuhano in zmešano s polovico vode, oziroma posneto mleko. Paziti je treba, da se ne daje napol skisanega mleka, ker živalice lahko dobe drisko. Po treh mesecih se jim začne dajati že bolj navadno hrano. Otrobov ni dobro dajati prašičem pred starostjo treh mesecev, boljše je dajati žito. Za mlade prašiče je jako dobro, ako se morejo pasti na prostem. Paziti je na svinjake. Svinjaki so sicer lahko leseni ali zidani, vendar pa morajo biti suhi, zračni in dovolj topli po zimi. Poleti naj bodo hladni. Prašič je proti vročini jako občutljiv. V vročini dobe prašiči radi rdečico. Da jih obvarujete te hude bolezni, je tioba dati prašiče cepiti. Cepljenje je najuspešnejše sredstvo, da se rdečica ne prime. Ni tako drago, ako se vsi posestniki ene vasi dogovorijo in dajo prašiče cepMi vsi na enkrat. Stroški znašajo za živinozdravnika 50—60 vinarjev od prašiča. Poslušalci so dobili na tem kmetijskem tečaju veliko koristnih naukov. Za enkrat skoraj preveč. Boljše bi bilo, ako bi bilo med predavanji po en teden odmora. Da se vtisi v spominu obiskovalcev tečaja nekoliko pozive in za prihodnje zanimanje tudi pri drugih vzbudi, smo prinesli o predavanjih kratek posnetek. DOPISI. Cerklje. Dne 11. februvarja 1914 sem poslal na uredništvo „Save" popravek. V 7. štev. z dne 14. februvarja 1914 pa je »Sava" prinesla navedene paragrafe, za katere sem imel pota pri c. kr. sodišču v Kranju. Vprašam zato javno: Kdo je dal na razpolago uredništvu »Save" natančno navedene paragrafe, za katere sem vedel edino le podpisani, c. kr. okr. sodišče v Kranju in c. kr. orožništvo v Cerkljah? Janez Hrovat. V Mavčičah se je dne 11. t. m. poročil Franc Jenko ml., posestnik iz Praš (Zlekarjev), z gdč. Manico Zavrlovo iz Mavčič. Iz Gorij pri Bledu. Preteklo nedeljo smo smeh v društveni dvorani dve predstavi: »Kmet in avtomat" in »Skrivnostni zaklad", na Svečnico pa so dekleta igrale »Junaške Blejke". Vse predstave so dobro uspele, posebo še »Blejke". Zelo je ugajala stara Maruša; nekaj krasnega je bil, tako po svojem bistvu, kakor tudi po taktni, ritmični izpeljavi sklepni akord Blejk: Čujte gore in bregovi. — Jakobince vgnale smo. Da —^tako se mora! In ta junaška, zala vojska, kakor Črno-gorke. — Kmetijska podružnica je imela 15. svečana svoj občni zbor. Smlednik. Izbruhnil je tu 14. februvarja ogenj ter vpepelil Šantovčevo hišo. Gospodinja, vdova, je rešila le nekaj denarja in živino. Zavarovana je bila hiša za malo vsoto. Pri tem, sicer majhnem ognju, se je občutila potreba vodovoda in pa brizgalne. Brez dvoma pa je, da se s samim nerganjem ali pa kimanjem take reči ne opravijo. — Dne 22. t. m. priredi izobraževalno društvo predpustno igro: »Ribičeva hči", spevoigra. Vstopnina nizka. POLITIČNI PREGLED. Rusija proti Avstriji in Nemčiji. Rane, katere je dobila Rusija v japonski vojni so za-celjene. V r.iski državni banki leži 1580 miljonov rubljev. Državni preostanki pa znašajo 450 miljonov rubljev. Minister Kokovcev je znal dobro gospodariti. Vrh tega je Rusija najela velikansko posojilo v Franciji, s katerim bo zgradila vo-jaškovažne železnice, da bo lahko v par tednih vrgla velike armadne 2bore na avstrijsko in nemško mejo. Diplomatične zveze med Srbijo in Bolgarijo so se obnovile. Bolgarski car Ferdinand je sprejel na slovesen način novega srbskega poslanika v Sofiji Čolakantiča. V Belgradu bo pa sprejel kralj Peter bolgarskega poslanika Čaprašikova. Minica sramežljivo dviga svoje tipalnice in strmeč posluša izkušenega soseda. Ožive se ji otročja leta, ko je poznala govnača še samo-srajčnika. „Pevčice na bregu pojo kakor bi platno trgal. Kar skozi ušesa gre! Ti pa poješ kakor bi se zibelka majala," pozdravi minica svojega obo-ževatelja. »Tvoje oči me božajo, minica 1" .Tvoj žametasti plašč pokrije, kar je gov-naškega." »Ljubezen je lepa, dokler je nedosegljiva, minica! odvrne govnač in spet začne brenčati: l.epa je majolka, dokler se ne ubije — lepa morska školjka, dnsi črva krije. Minica se oklene s tipalnicami listnate betice govnačeve in razklene kleščnate čeljusti: Ljubezen je že taka: živeti če od zraka mi smo pa na tleli, rabimo obeli: Zemlje in zr;ika vender stvar vsaka najprej sebe mani, potlej muham brani. GovnaČ zadovoljno krene svojo plošnato betico in popelje svojo družico na oglede. Vsa srečna molče stopicata Čez zeleni breg, tam z brega dol pa se čuje zasmeh nacepljene pevčice. »Ljubezen vse pretrpi, vse prenese, ne misli hudega," pridiguje govnač svoji spremljevalki. »Kdor izbira, dobi izbirek," oglasi se drobno-glava pevčica. »Koder je srečna ljubezen, tam je prostora dovolj tudi v hišici iz orehovih lupin," tolaži črno-višnjevi plaščar svojo izvoljenko. Oba izgineta za ovinkom, starejša pevčica pa se obrne proti igelcu: »Bratec, komat ti bodo prinesli drugi igelci na pepelnično sredo, ker si se ženil, pa se nisi oženil." »Komat se ne postara," odvrne igelc ne-voljno. »Pa se tisti postara, ki ga nosi," pristavi drobnoglavka. »Vaju pa stara vajin jezik," obregne se igelc in se obrne v drugo stran. Pevčici se smejeta porogljivo in pojeta: Kdor pa če vedeti, kaj so snubači naju popraša naj in mu poveva: Vodni snubači, vednl bahači — prava beseda o pravem času, snubca ohrani na dobrem glasu. Francija za armado. V francoski zbornici je podal armadni odsek poročilo, ki navaja kar 1410 miljonov frankov samo izrednih izdatkov za armado. Na Francoskem vladajo soc. demokrat je. Zarota v Črni Gori. Listi poročajo, da je policija na Cetinju aretirala nad 20 oseb. ki so baje imele namen odstraniti kralja in njegovo rodbino. Pred leti so srbski krogi v Belgradu že poskušali pomoriti Črnogorsko vladarsko rodbino, da bi tako združili Črno Goro s Srbijo. Za princa Wieda. Avstrija je iz Carigrada odpoklicala tamošnjo vojno jahto »Taurus", da bo na nji peljala iz Trsta novega albanskega vladarja v njegovo prestolno mesto Drač. Italija bo pa dala vojno ladjo, ki bo jahto spremljala. Madjarsko blato. Ministrski predsednik grof Tizsa je povedal, kako se na Madjarskem podkupuje. Neka »Prometna delniška družba" je hotela ustanoviti igralno banko, katere se pa v naši monarhiji težko ustanove. Da doseže ustanovitev, je ta družba podkupila trgovinskega ministra in druge veljake z vsoto 515.030 kron. Upor v Indiji. V angleški Indiji se pripravlja ustaja domačinov. Podkralj je že dobi! pooblastilo, naj nad ogroženimi pokrajinami preglasi obsedno stanje:. Policija je v Kalkuti razpustila odbore štirih indijskih tajnih verskih družb. NOVIČAR. Zmaga kranjske dežele. V torek se je vršila prea upravnim sodiščem na Dunaju razprava v zadevi vodne naprave na Savi pri Medvodah. Tam je načrt deželnega odbora v konkurenci z nemško družbo Levkam-Josefsthal. Deželni odbor je s svojim načrtom prodrl pri okrajnem glavarstvu in deželni vladi. Poljedelsko ministrstvo je pa izdalo razsodbo v prilog družbe, na kar se je deželni odbor pritožil na upravno sodišče, kjer je popolnoma zmagal. — Ker se namerava napraviti elektrarno na Ljubljanici, je nastal spor med ljubljansko občino in deželo. Poljedelsko ministrstvo je te dni podelilo kranjski deželi koncesijo za zgradbo elektrarne na Ljubljanici. Deželni odbor skrbi za to, da se ohranijo vodne moči deželi. Štajerski deželni zbor. V štajerskem deželnem zboru so poslanci S. L. S. vložili predlog, da naj se v mestih Gradec, Maribor, Celje in Ptuj za občinske volitve uvede proporčni volilni zistem. Sodbe tega sveta. Nekdo je iz zavisti anonimno ovadil drugega, da se je nespodobno obnašal do nekega fanta. Pridejo orožniki in oba osumljenca odženo na sodnijo. Tu sta nekaj dni zaprta, zdravnik ju preišče, a dokaza o krivdi nt nobenega in priče nobene. Najde se lopov, ki v »Slov. Domu" namaže oba, kot bi bilo dokazano, da sta svinjarja. Namenoma pritakne še župnika, da bi tudi nanj padlo nekoliko blata. Pa si je vse izmislila podla duša, ki baje vzgaja mladino — Drug slučaj. Anonimno je ovaden kapelan raznih hudodelstev. Pride pred sodnijo in je oproščen, ker o krivdi ni nobenega dokaza. Nočejo mu povedati nesramnega ovaduha. Lažnjiv liberalni list pa prinese poročilo, da je bil kapelan obsojen. To so hudobije! Kdo jih bo sodil? Kaj pravi »Slovenski Dom» o kmetih. »Slov. Dom", ki se imenuje prijatelja kmetov, je v 7. letošnji številki zapisal o naših kmetih sledečo sodbo: wNaš kmet je še nedorasel šolar, ki ga treba šele vzgojiti, da bo kdaj kot stan samostojen." Torej naš kmet nima še razuma, ni še zrel, ampak mu je treba jeroba, in sicer, kakor piše »Slov. Dom", je treba, da se postavijo meščani kmetom za jerobe. To zaničevanje naj si kmetje zapomnijo, da se bodo spomnili, kadar bodo zopet kake volitve in se bodo liberalni meščani okoli njih slinili. Svet se suče! »Dan" je prinesel naslikano neko žensko, ki ima na prsih zapisano K. T. To sta baje začetni črti dveh zastopnikov obeh slovenskih strank, ki visita poleg ženske na vislicah. Podpis podobe se glasi: »Kako si predstavlja tujka slovensko zemljo." — Dr. Triller in »Sokolska zveza" sta vložila proti gdč. K. T. ovadbo zaradi obrekovanja. Svet se suče! Volilna reforma za kranjski deželni zbor. Liberalci bi radi imeli tako volilno reformo, ki bi koristila njihovi stranki. Besedičijo sicer, kadar govore skoz okno, o splošni volilni pravici, drugače se pa drže starih privilegijev in davčnih uradov. To nasprotje jih nič kaj ne moti, ker so nedoslednosti vajeni. Kje treba reformirati? Po kmetih ima ljudstvo le en interes, namreč prospeh kmetijstva. Po mestih in trgih so pa interesi različni. Imamo na Kranjskem mesta in trge, kjer je dokaj kmečkega in od kmetov odvisnega življa. Trgovci, obrtniki in uradniki imajo pa vsak svoje težnje in zahteve, Za mesta in trge po deželi bi bil tedaj primeren proporčni volilni sistem, in to ne le za deželne in državne, ampak tudi za občinske volitve. Tak sistem imajo pri občinskih volitvah že v Ljubljani in, kakor kažejo zadnji dogodki, ne v kvar mestnemu gospodarstvu. Upanja pa ni dosti, da bi v sedanjem kratkem zasedanju moglo priti do kakega sporazuma med strankami. Odseku za Priloga »Gorenjcu" Stev. 8 Iz 1.1914. volilno reformo sc jc podaljšal rok za predlago poročila o preosnovi deželnega reda in deželnega volilnega reda. Do preosnove pa ne bo prišlo. Dr. Šusteršič je predlagal, da naj se število mandatov v kmečki kuriji pomnoži za štiri, v mestni kuriji pa za en mandat. Grof Barbo je izjavil, da je načelno proti tej pomnožitvi, ako se ne da tudi veleposestnikom več mandatov. S tem so se pogajanja razbila. Kranjski deželni zbor je imel seje včeraj in danes. Vloženih je bilo več samostojnih predlogov: O napravi poti za „vlako" ob Savi ter o uravnavi voda in cest, potem pa tudi interpelaciji o brzojavnem uradu v Gorjah, o mostovih čez Soro v Žireh in čez Savo pri Sv. Jakobu. Sprejeli so se predlogi o razširjenju vodovoda v Novem Mestu, o vodovodu na Gorjancih in v Žužemberku, o napravi mostu čez Savo pri Krškem in čez Ljubljanico pri Lipah. Obravnaval se je nato Krekov predlog o ustanovitvi deželne posredovalnice za kmečke in obrtne delavce. Liberalci pa s tem načrtom niso bili zadovoljni, ker za kmete sploh mčejo ničesar storiti. Plače kranjskih učiteljev res niso velike in je prav, da se jim zvišajo. Predlagajo se trije načrti zvišanja. Ako se bo vzel za podlago srednji načrt, po katerem bo mogoče učitelju priti do 4000 ali 5000 kron letne plače, bodo gospodje učitelji že lahko zadovoljni. To zvišanje bi po-vžilo blizu en milijon kron, skoraj polovico one podpore, katero bo dobivala dežela kranjska od države kot dohodek od žganja. Treba bi pa bilo pri določevanju plač ozirati se na to, kako učitelj deluje za ljudstvo. Učitelj, ki ima največje veselje, mazali duhovne in zastopnike tiste stranke, ki ima večino v deželi, po liberalnih časopisih, bo dobil s povišano plačo še-le prav duška za svoje nemarno delo. Takemu učitelju ne gre dobra plača, ker on krščanski vzgoji zunaj šole več škoduje, kakor v šoli koristi. Treba bo pa tudi nekoliko prikrojiti šolski zakon, da bo primeren potrebam in zahtevam ljudstva. Naše ljudstvo zahteva nekoliko pouka v kmetijstvu in razdeljen pouk v trorazrednicah, tedaj v eno, dvo in trorazrednicah poldnevni pouk. Učitelji bi imeli potem nekoliko več dela, ker bi se na ta način potrebovalo manj učnih moči, bi bile te lahko bolje plačane. Ako se bodo videli v šolah uspehi, ki so koristni v življenju, bodo starši tega veseli, mladina se bc v kratkem času veliko naučila in to bo tudi učiteljem dajalo poguma v njihovem poklicu. Preč. g. dr. Franc Perne, konzist. svetnik in dosedanji, profesor verouka na gimnaziji v Kranju, je imenovan za profesorja verbufta na I. državni gimnaziji v Ljubljani. V Šmartinu pri Kranju je umrl posestnik Leopold Tepina, oče ljubljanskega živinozdrav-nika Tepine, po kratki bolezni. Zadela ga je kap. V Selcih je umrl dne 17. t. m. g. nadučitelj Jožef Jeglič. N. p. v. m! Doktor modrosiovja je postal g. Jožef Jenko, gimnazijski profesor v Trstu, rojen v Cerkljah. Nad vse zanimivo je, da je šel g. profesor delat doktorski izpit sedaj, ko vrši profesorsko službo že 25 let. Dr. Jenko je eden izmed najučenejših slovenskih profesorjev. Govori in piše 12 jezikov. Iskreno čestitamo! Vse počiva. V občini Javor pri Ljubljani že od 4. maja 1913 ni bilo nobenega mrliča, od 20. februarja 1911 pa ni bilo nobene poroke. Povožena je bila od vlaka pri Litiji 16 letna Neža Jordan in je umrla v deželni bolnici v Ljubljani. Nov bančni zavod prične poslovati v Ljubljani. Češka industrijska banka bo odprla svojo podružnico. Banka ima 40 miljonov K kapitala. Odlikovanje. Cesar je podelil našemu ministru za zunanje zadeve grofu Berchtoldu veliki križ Štefanovega reda. Umrl je od kapi zadet glavni urednik Slovencem jako sovražnega lista „Grazer Tagblatt", g. Maks Besozzi, star 66 let.. Župnija Ribnica je podeljena č. g. Antonu Skubicu, dosedaj župniku na Jesenicah. Poročil se je dne 18. t. m. g. Franc Ko-renčan, posestnik in gostilničar v Naklem, z gdč. Reziko Keršičevo iz Podbrezij. Obilo sreče! Kranjska gimnazija je končala v soboto zimski semester. Na gimnaziji je bilo 297 učencev in 28 učenk. 61 učencev in učenk je dobilo nezadosten red, dočim so drugi zdelali. Riboreja. Č. g. Kleindienst v Begunjah je nakupil ribolovno pravico v goriških vodah za visoko vsoto. Gospodinjski tečaj na Rupi se bo pričel dne 2. marca. V tečaj se bo sprejelo okoli 20 deklet v starosti od 17 do 25 let. Priglasilo se jih je doslej 11. Tečaj bo vodila izborna učiteljica gdč. Julijana Jakličeva. Umrl je 15. t. m. č^g. Janez Karet, župnik v Nemški Loki na Kočevskem, star 71 let. Glavne nabore, ki bi se imeli pričeti s 1. marcem, je domobransko ministrstvo ustavilo. Naborniki, ki so že dobili pozivnice, naj jih vrnejo okr. glavarstvu. S Sorskega polja. Zima dobro drži. Pravijo, da bo še malo završalo s snegom. O sv. Jožefu pa smo zopet rešeni teh ledenih vezi in mrzlih strahov. Mravlje so delale v jeseni visoka mravljišča. In res! Zadele so jo. Huda je bila zima za ljudi in za živali. Mraza smo prestali do —14V2°R. Po nekod je udaril mraz skozi zid v kleti. Nekaj repe in krompirja je ljudem namrznilo. Pač se ni smejati takim strahovom, ki ne poznajo milosti. Toda, pust se bliža — jug je tukaj; ku(cnt bo najbrž po lužah plesal, flancate bral in od zime slovo jemal! — Da bi le res! Bog ga nesi! Ljudsko gibanje v kranjskem okraju 1. 1913. V Kranju je bilo v celi župniji lani 96 krstov, 67 mrličev in 17 porok; v Besnici 13 k., 11 m., 6 p ; v Cerkljah 114 k., 84 m., 13 p.; v Dupljah 20 k, 20. m., 6 p.; v Goricah 16 k., 9 m., 1 p.; v Kokri 5 k., 6 m., 4 p.; v Kovorju 33 k., 7 m., 2 p.; v Križih 67 k., 50 m., 18 p.; v Lomu 23 k., 17 m., 2 p.; v Mavčičah 23 k., 25 m., 3 p.; v Naklem 26 k , 25 m., 4 p.; v Podbrezjah 21 k., 20 m., 5 p.; v Preddvoru 36 k., 25 m., 5 p.; v Predosljah 63 k., 31 m., 4 p; v Smledniku 52 k, 48 m., 8 p.; v Šenčurju 94 k.; 55 m., 11 p.; na Šenturški Gori 11 k., 10 m., 2 p.; v Šmartinu 72 k., 55 m., 12 p.; vTrbojah 7 k., 5 m., 2 p.; na Trsteniku 21 k., 15 m., 4 p.; v Tržiču 120 k., 86 m., 23 p.; v Velesovem 17 k., 9 m , 1 p.; v Zapogah 8 k., 4 m., 2 p. Kmetijski tečaji na Grmu. Ravnateljstvo kmetijske Šole na Grmu priredi v torek in sredo dne 3. in 4. marca 1.1. »Živinorejski in mlekarski tečaj". V četrtek in petek 5. in 6. marca pa »Sadjarski tečaj". Ravnateljstvo bo oddaljenim in potrebnim udeležnikom plačalo stroške do Novega mesta in še 1 K 50 v na dan za prehrano. Občni zbor zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju se je vršil v nedeljo, dne 1. februarja 1914 v hotelu »Nova pošta", katerega se je udeležilo od 429 povabljenih članov do ICO. G. načelnik R. Jeglič je pozdravil navzoče čanp in zastopnike, pomočniškega zbora. Isti omeni, da se vsled pričakovanja g. zadružn. - inštruktorja, kije obvestil načelstvo, da se udeleži občnega zbora, vrši isti eno uro pozneje. Overovateljem zapisnika izvolita se gg. Peter Kobau in Janko Bidovec. Načelnik pov-darjal je v svojem nagovoiu pomen današnjega občnega zbora za zadrugo. G. blagajnik Ivan Šuštaršič poročal je o blagajniškem stanju obrtne zadruge. Zadruga imela je koncem leta 1913 K 1072.50 premoženja. G. tajnik J. Češenj poročal je obširneje o članstvu zadruge. Obrtna zadruga imela je koncem leta 1913 428 članov, od teh je bilo 348 moških in 80 ženskih. Preizkušnjo je napravilo v letu 1913 40 vajencev. Nato poročal je g. načelnik obširneje o četrti točki dnevnega reda glede korporativnega pristopa k zadružni bol. blagajni, kar bo imelo za posledico, da se bodo stekale obrtne kazni v rezervni zaklad zadr. bol. blagajne. K slučajnostim predlaga g. Rebolj, da se dajo poročila občnih zborov v časnike. G. Šter predlaga tudi, da se ustanovi na podlagi § 30 zadr. pravil poseben kovaški odsek. Začasnim predsednikom tega odseka bil je izvoljen g. M. Bulovic, kovač v Šenčurju. G. načelnik poročal je, da bo priredil obrtno pospeševalni zavod v Ljubljani krojaški in čevljarski tečaj v Kranju, če se priglasi za vsaki tečaj po 25 udeležnikov. G. Potočnik omenjal je tudi pomen takih tečajev za obrtnike. Isti predlagal je tudi, da se ustanovi poseben čevljarski odsek na podlagi § 30 zadr. pravil. G. načelnik poročal je tudi o posredovalnici za službe, ki bi imela namen posredovati brezposelnim pomočnikom in vajencem službe, kakor tudi vsem onim, ki se imajo namen učiti kakšnega rokodelstva, preskrbeti učnega gospodarja. Posredovalnica bo posredovala brezplačno. K slučajnostim poročal je še načelnik o ustanovitvi vajenskega doma. Navzoči zborovalci sprejeli so ta predlog in se je načelnika pooblastilo za izvedbo tega sklepa potrebno ukreniti. Nato zaključi načelnik občni zbor in se zahvali za udeležbo. V Kranju, dne 12. februvarja 1914. Načelstvo. Nikar v Ameriko! Kakor je razvidno iz raznih amerikanskih časopisov, je tam štrajk in brezdelje na dnevnem redu. Vsled tega je nastala splošna draginja v Združenih državah; in ne samo po mestih, tudi po deželi. Pa tudi ni upanja, da bi se položaj kaj kmalo izboljšal. Komisija na Ellis Islandu brez vsakega razloga izseljence zavrača, češ, da je Amerika že prenapolnjena z ljudmi, ter se boje, da še domačinom kmalu ne bo dosti kruha. Zato kličemo: Nikar v Ameriko I Kdor pa nikakor ne more ostati na rodni grudi, bodisi vsled slabe nerodovitne zemlje, ali iz drugih upravičenih vzrokov, naj se raje odloči, da ostane bližje svojega rojstnega kraja. Ker je v Bosni mnogo dobre rodovitne zemlje in nakup zemljišč mnogo cenejši kot doma, svetovali bi, da bi se dotičniki zavzeli za Bosno. Družba sv. Rafaela je v ta namen naprosila razne osebe in družbe v Bosni, da nam gredo na roko pri nakupu zemljišč. Dobili smo tudi povoljen odgovor. Kdor se zanima za to, naj se obrne na Rafaelovo družbo v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29., I. nadstropje. (Glavna mitnica.) Tu dobi vsa nadaljna pojasnila in posredovanja brezplačno. Blaž Potočnikova Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano bo priredila na pustno nedeljo dne 22. februvarja v društveni dvorani predstavo: »Lumpacij Vagabund" ali »zanikrna trojica", burka v treh dejanjih. Po predstavi prosta zabava. Začetek po litanijah. Konec ob Šesti uri. Otrokom vstop ni dovoljen. Kdor se hoče pošteno nasmejati, se uljudno vabi. Zabavni večer bodo na pustni torek priredili Št. Viški »Orli" svojim podpornikom in prijateljem v svoji telovadnici pri »Cebavu". Na vsporedu je: godba, petje, kupleti, Šaljivi srečoiov, šaljiva pošta i. t. d. ter tri jako zabavne burke. Začetek ob sedmi uri zvečer. Vstopnina 30 v za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. Razglas o zglaševanju poslov in prenočevanju tujcev. Ker se določila ministrske naredbe z dne 15. februarja 1857, drž. zak. št. 33, o zglaševanju deloma iz nepoznanja iste, deloma iz pozabljivosti ne spolnjujejo povsem natanko, je primorano c. kr. okrajno glavarstvo vpoklicati vsem prizadetim v svrho strogega ravnanja v spomin ter zlasti opozoriti na naslednje določbe iste: 1.) Gospodarji, oziroma delodajalci morajo v vseh krajih svoje posle, pomočnike in druge delavce ter vajence tekom najkasneje v treh dneh po vstopu, kakor tudi izstopu zglasiti, oziroma odglasiti pri pristojnem županstvu (§ 12. nov. nar.). — 2.) Vla-čugarjem (postopačem) ali drugače sumljivi m ljudem se ne sme dati stana (prenočišča), in je v slučaju, da se jih ne bi bilo mogoče odkrižati, naznaniti zadevo pristojnemu županstvu aH pa bližnji c. kr. orožniški postaji (§ 13. nov. nar.). — 3.) V večjih krajih, kakor mestih, ob glavnih prometnih cestah ležečih vaseh ter v krajih, kjer se nahajajo tovarne in večja industrijska podjetja, morajo gostilničarji, ki so upravičeni prenočevati tujce, voditi tujske knjige o pri njih prenočujočih tujcih. (§ 5 nov. nar.). —■ Prestopki gornjih določil, oziroma določil navedene naredbe, se kaznujejo — v kolikor sploh spadajo v kom-petenco političnih oblastni]' — v smislu min. naredbe z dne 2. 4. 1858, drž. zak. št. 51, z globo od 10—200 K, oziroma z zaporom od 1 — 14 dni. C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 25. jan. 1914. Na tedenski semenj v Kranju dne 16. februvarja je bilo prignanih: domače govedi . 207 za pitane vole .... 80 v hosenske ... — „ za srednje pitane vole 74—76 , hrvaške , . — *J za nepitane vole . . 68—70 , telet.....6 « za teleta......98 — K domačih prašičev 69 «5 za pitane prašiče . . . 1*14 . hrvaških , . — JJ? za prašiče za rejo . . . 0"— , domačih koz . — ^ za bosensko goved . . 0.— . domačih ovac . — za domače ovce . . . 0-— , Za 100 kg: pšenice.....24'— K detelja.....1*80 K rži......22.— , seno......8-— . ječmen.....20*— . pšenična moka . kg 040 , oves......18 — . kaša......032 , koruza.....20— . ješprenj ... . 030 , ajda......25— , maslo .... . 3-— . proso.....22'— . jajce......0.6 , krompir .... 450 . drva (trda) (klaftra) 18-— , fižol (rdeč) . . . 30-— . drva (mehka) . . 10— , koks......32*— . Godovi prih. tedna. Nedelja (22.) Stol sv. Petra; ponedeljek (23.) sv. Peter Damijan, šk.; torek (24.) Pust, sv. Matija; sreda (25.) Pepel-nica: četrtek (26) sv. Nestor; petek (27.) sv. Le-ander; sobota (28.) sv. Rajmund. mm m pljučne bolezni Vse obolelosfi sopilnih organov oslovski kašelj.navadni kdšelj.prehlajenjejnfluenca iu S^ČSfl&ZSZ1* SIROLIN "ROCH1 Dobi se a HM.-v vseh lekarnah. mm^mmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmm RAZNOTEROSTI. Vodja Slovakov na Madjarskem Vladimir Hurban je umrl. Nesreča vojnih ladij. Dve pomorski tor-pedovki sta trčili skupaj v tulonskem pristanišču. Obe sta težko poškodovani. — Nemška vojna ladja ..Henrieite" se je užgala. Vojaški avtomobil ponesrečil. Pri Dunajskem Novem Mestu se je zaletel vojaški avtomobil, v katerem je bilo 14 oseb, v tovorni vlak. šofer in železniški čuvaj sta bila težko ranjena, ostali pa lahko ranjeni. Srbski državni proračun izkazuje za 1,1914.273,935.978 dinarjev dohodkov in stroškov 213,860.869 dinarjev. Vojni proračun pa izkazuje 54,335.159 dinarjev stroškov. Ponesrečen parnik. Pri Kingstonu se je potopil angleški blagovni parnik BMirowa\ Utonilo je 8 mornarjev. Kralj ponesrečil. Belgijski kralj je padel s konja in si zlomil roko. Brezposelnost. V Nemčiji je brez dela okrog 800.000 delavcev. Nemški delavci zahtevajo, da se delavce iz tujih držav odpusti od dela in sprejme domačine. Prizadeti so bili pri tem predvsem delavci iz naše države, katerih je v Nemčiji okrog pol miljona. Pruske oblasti res neusmiljeno preganjajo naše delavce. Za vsako malenkost jih podijo čez mejo. Poleg tega mora vsak delavec takoj, ko pride v Nemčijo, kupiti delavsko karto, ki stane 6 kron, brez katere ne dobi dela. Plačati se mora tudi osebno-dohodninski davek. Kdor ne plača, ga takoj poženejo iz države. Naj bi naši ljudje ne silili preveč v Prusijo. Valovi razdrli mesto. V Oviedu na Španskem so bili ob viharju na obali tako silni valovi, da so odnesli strehe raz hiše in pokončali veliko ljudi in živali. Poneverjenje v banki. V Gorici je pone-veril bančni uradnik L. Kodrič okrog 60.000 kron. Uradnika so zaprli. Parnik v ledu. Ruska ladja »Potomac" je obtičala pri Novi Funlandiji v ledu. Ponesrečen zrakoplovec. Ameriški zrako-plovec poročnik Morray je padel z višine 800 m v morje in utonil. 135 letni starec. V Zvorniku v Bosni je umrl kmet Spazajovič, ki je dočakal 135 let. Do zadnjega je bil krepak. Gledališče v Skoplju, katero so Srbi nedavno odprli, je pogorelo do tal. Lepi častniki. Na Japonskem so aretirali 5 pomorskih častnikov, ker so se dali podkupiti. Sneženi viharji divjajo po Severni Ameriki in na Atlanskem oceanu. Na parniku „Oce-anic" je vihar razbil okno salona, pri tem je bilo več potnikov ranjenih. Cesar Viljem drvar. Nemški cesar je nervozen in ne more spati. Zdravniki so mu svetovali, naj začne delati, da si s tem odpravi bolezen. Cesar se je spravil nad drva in sedaj z enim delavcem vsak dan drva seka. Zlata polja so odkrili v Sibiriji blizu Via-divostoka. Brezžični brzojav.so napravili med Bero-linom in New Yorkom. Časopisi si že pošiljajo novice iz Amerike in obratno. Boj z volkovi so imeli naši huzarji v Velikem Varadinu na Madjarskem. Vojaki so nosili iz skladišča, ki je zunaj mesta, premog v vojašnico in niso bili oboroženi. Volkovi so enega huzarja težko ranili, ostali so se pa rešili, ker je en podčastnik k sreči imel revolver, s katerim je streljal na volkove in jih pregnal. Kašelj in nahod sta v našem podnebju najbolj udomačena gosta, katera pa ne prideta kar tako v goste, ampak pustita največkrat prav zle posledice. Ako se hočete obvarovati istih, potem morate takoj, ko se pojavi kašelj ali nahod, uporabiti »Sirolin Roche". To je edino sredstvo, katero z gotovostjo odstrani katar in druge pljučne bolezni. Seveda bolj brez skrbi se teh bolezni znebimo, ako uporabimo „Sirolin Roche" takoj, ko se je bolezen pojavila. Protisredstvo za nahod. Vsako jutro, ko se umivaš, ponosljaj 3—4 krat sveže vode v nos. To ti tudi da lahko dihanje skozi nos. Električna želez-progi, namreč v NOVEJŠE VESTI. Gradec, 19. februvarja. V seji občinskega sveta je bila sprejeta volilna reforma s proporcionalnim zistemom za graški občinski svet. Ljubljana, 19. februvarja niča bo napravila dve novi Spodnjo Šiško in na Glince. Dunaj, 19. februvarja. Vlada namerava, ako ne bo ponehala obstrukcija, v kratkem razpustiti državni zbor. Dunaj, 19. februvarja. Nemški nacijonalci se kažejo vedno bolj liberalne in pri prihodnjih občinskih volitvah ne bodo imeli več s krščanskimi socijalci skupnih kandidatov. Pogajanja so se razbila. Vse slabe lastnosti ribjega olja odstranjene v Scottovi emulziji Čeravno je navadno ribje olje dragoceno krepilno sredstvo, vendar ima veliko neprijetnosti, radi katerih se tako ne vpošteva — Odrastli kakor otroci nimajo samo mnogokrat upravičeno mržnjo do ribjega olja, radi neprijetnega okusa, ampak se jim upre tudi radi težke prebavljivosti. Vse drugače se obnese ribje olje v Scottovi emulziji, ki ni nič drugega, kakor okusno prirejeno in lahko prebavljivo ribje olje. Posebno se priporoča že desetletja preizkušeno Scottovo emulzijo: pri prehlajenju, oslabelosti težkemu dobivanju zobkov pri malih, sploh v zdravljenju, pri otročičih, ako so drobnih koščic, slabi prebavi itd. l Cena originalni steklenici It i k 50 v. Dobi a. v vseli lekarnah. Kdor poalj. 60 v v r.namkah na SCOTT & BOVVNE, G. m. b. H., in se sklicuje na ta Časopis, dostavi ae mu ena posiljatev potom lekarne za poizku.tajo. PISARNA la urejevanje splo&nih gospodarskih asadev J. Rozman, Kranj. I. Denarni promet: izposiovanje po- sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupijarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic. j IV. Promet z nepremičninami: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komerc. zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—23 Z žalostnim srcem naznanjava, da je danes zjutraj umrl naš ljubljeni sinček FRANC. Pogreb bo y nedeljo, dne 22. februvarja ob 4. uri popoldne v Kranju. prof. prane in Kristina Komatar. Zobozdravniki In zobo-:: tehniški atelje Dr« Edv. Globočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in i^i*. Holzhacker, konc. zobotehnik V KRANJU Učenca zaknjigoveškoobrt iz poštene hiše sprejme takoj knjigoveznica »Tiskov, društva** v Kranju. z dobro upeljano gostilno Kisa v bližini kolodvora KRANJ se takoj proda. Gotovine je treba le 2000 K. Pogoji so razvidni v pisarni za urejevanje spi. gospodarskih zadev J. Rozman, Kranj. Dobro, zdravo, naravno islrpko vino belo od 34 vinarjev liter naprej se. dobi pri V. Sandali Lupoglava9 Istra. 164 10-6 Vzorci na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. UUDOVIT HAT/CHEK VOCKLABRUCK v ZCORNil AV/TRU/KO DUNAJ IX 92 Zastopstvo: 52—29 V. Janach & Co., Trst. v Hlebsevi nisi, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne ii\en velikih praznikov na razpolago. 16 52—8 Tomaževo ŽLINDRO in draga inctia NO JILA priporoča po najnižjih cenah veletrgovina »MERKUR" Peter Majdič, Kranj. 35 16 34