• i |• ^!*•^>•>••••>••• •!»•©•>••>•>•>••>»•>••»••^ Andrej Studen »NE •• JE NIKDAR VEČ NAZAJ« Umor pri Celju ali prispevek k lemni strani zgodovine možaželjnih žensk Celih dvajset let po veliki svetovni vojni se v Ce- lju in njegovi okolici ni zgodil niti en umor. Šele jeseni leta 1938 je javnost najprej močno vzne- miril umor krošnjarja Matevža Tratnika v Levcu, kmalu zatem pa se je zgodilo še eno grozodej- stvo. Komaj se je razburjenje prebivalstva zaradi prvega umora nekoliko poleglo, je namreč kot strela z jasnega med ljudi udarila vest o novem zverinskem umoru, ki se je zgodil v Čretu pri Ce- lju.1 Hlapca veletrgovca Ravnikarja in industrialca Westna sta zgodaj zjutraj na praznik vseh svetih na mestno pokopališče v Čretu peljala vence. Na poti je njuno pozornost pritegnil ženski dežnik, ki je ležal ob cesti, zato sta ustavila in se malo raz- gledala naokrog. Kakih sto metrov od Westnove- ga zasebnega mosta čez Voglajno sta v grmovju našla še ženski čevelj, nato pa z grozo opazila žensko truplo. O strašni najdbi sta takoj obvesti- la celjsko policijo in orožništvo v Štorah. Celjski policijski agenti in stražniki ter štorski orožniki so kmalu prispeli in ugotovili, da je postala ne- znana ženska žrtev morilca, ki ji je zadrgnil vrat z zeleno vrvico, prišito na zelen jopič umorjenke. Neznanka rdečkastih las je imela poleg zelene- ga jopiča na sebi še kostum iz modrega sukna, rdeč pulover, roza polsvileno kombinežo, rjave nogavice, par še novih čevljev Peko ter žepni ro- bec z začetnico I ali J.2 Bila je precej debela in visoka okrog 170 cm ter stara nekaj čez 40 let, roke pa je imela dokaj hrapave od dela. Iz ust ji je silila strjena kri. Truplo je bilo že otrplo.3 Proti poldnevu si je kraj skrivnostnega zločina ogleda- la tudi uradna komisija in izrazila domnevo, da gre za roparski umor. Sodni izvedenec dr. Mar- jan Bregant je izrazil mnenje, da je smrt nastopi- la zaradi zadušitve, »in sicer najverjetneje tako, da je storilec zagrabil z etto roko precej debelo vrvico na zeleni jopici, jo zadrgnil, oz. zasukal in z drugo roko še tiščal na vrat.« Dr. Bregant je domneval, da je bila »vrvica na zeleni suknji zato dovolj močna« in da »lisa preko tilnika iz- haja brez dvoma od te vrvice. Oba odtiska pod desnim čeljustnim kotom na vratu sta po svoji legi in obliki brez dvoma prstna odtiska«.4 Potem ko so si izvedenci ogledali prizorišče zločina, so truplo prepeljali v mrtvašnico na po- kopališču na Teharjah. Orožniki so ga fotografi- rali, ogledalo pa si ga je tudi mnogo ljudi, a nihče Nova doba, 4. 11. 1938. Zgodovinski arhiv Celje: Okrožno sodišče Celje, KZP 695/38, Jurij Zabukošek (dalje: ZAC: KZP 695/38). Po- ročilo štorskega žandarmerijskega komandirja Franca Mekinde. V virih se poleg verzije Zabukošek velikokrat po- javlja tudi Georg Sabukošek ali Jurij Zabukovšek. V tekstu smo jih poenotili, uporabljamo ime Jurij Zabukošek. Nova doba, 4.11.1938. ZAC: KZP 695/38. Zapisnik o ogledu in zaslišanju izve- dencev. ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 ni mogel prepoznati umorjenke. Orožništvo v Štorah, na čigar območju je bilo najdeno truplo, je takoj uvedlo obširno preiskavo, da bi ugotovi- lo identiteto umorjenke in našlo sled za zverin- skim morilcem.5 Obdukcija, ki jo je v sredo, 2. novembra ob 11., izvršil dr. Bregant, je pokazala, da je nesrečnica izdihnila zaradi zadušitve v noči s ponedeljka na torek. Tisto noč so se na kraju zločina menda slišali kriki. Jerica Šmalc, kuha- rica pri Blažu Sodinu, posestniku bližnje hiše v Bukovžlaku št. 2, je povedala, da je šla okrog 21.30 k vodnjaku po vodo. V smeri, kjer so našli truplo umorjenke, je slišala »neko vpitje injam- ranje. Ker je baje že večkrat slišala v smeri proti Celju kaj tacega, si je mislila, da je kakšen lju- bavni par«.6 Kasneje, ko so jo ponovno zaslišali kot pričo, je k temu še dodala, »daje bilo slišati le en krik iti se mije najprej zdel kot da seje kaka živalzadrla. Glas je bil precej visok.«1 Truplo umorjenke si je ogledalo mnogo ljudi, med njimi tudi Matilda Drozg, natakarica v go- stilni Amerika na Spodnji Hudinji pri Celju, ki je po obleki- in dežniku prepoznala v umorjenki žensko, ki je bila v ponedeljek od 19-30 do 19.45 z neznanim, okrog 45 do 50 let starim, kmečko oblečenim moškim v gostilni. Moški je bil »sred- nje postave in precej močan, bolj temnega obra- za, temnih navzgor zasukanih malih brk, lasje so mu bili pri ušesih že nekoliko osiveli. Oblečen je bil v bolj temno obleko, hlače so bile jahalne, imel je dokolenice. Na telovniku je imel na debe- lo verižico obešeno žepno uro. Razen te ure je imel v zadnjem hlačnem žepu še drugo uro, na katero je vsako-toliko pogledal«? Menda je govo- ril dolenjsko narečje. Zase in za svojo spremlje- valko je naročil po eno krvavico, a je naročeno jed kmalu zopet odpovedal. Oba sta kmalu za- pustila gostilno, ne da bi kaj jedla in pila. Nata- karica je še dodala, da sta se ji oba zdela nekam zamišljena. Neznanka je imela pri sebi tudi roč- no torbico, ki je pozneje pri njenem truplu niso več našli. Umorjenka je imela na zgornji čeljusti protezo. Njene identitete pa navkljub izpovedi natakarice in nasploh intenzivnemu poizvedo- vanju še vedno niso mogli ugotoviti.9 Med prebivalstvom so se seveda začele širiti najraznovrstnejše govorice o umorjenki, ki pa so bile sprva vse brez podlage in zgolj plod domišlji- je. Štorskim orožnikom je med drugim prišlo na uho, da naj bi bila žrtev roparskega morilca kak teden prej izpuščena iz preiskovalnega zapora okrožnega sodišča v Celju. »Vsredo dopoldne sta dva orožnika iz Štor pokazala fotografije umor- jenke jetniškim paznikom/.../, ki so takoj spozna- li v umorjenki 49-letno posestnikovo ženo Nežo Vrbovškovo, kije bila doma v Zibiki in poročena v Ratanjski vasi pri Rogatcu. Vrbovškovaje bila v preiskovalnem zaporu, ker je bila osumljena, da je hotela zastrupiti svojega moža.« Preiskava je bila pozneje ustavljena, Vrbovškovo pa so izpusti- li. Na podlagi teh podatkov sta se dva orožnika iz Štor seveda takoj podala v okolico Rogatca, k 66- letnemu možu umorjenke, Francu Vrbovsku, ter po zaslišanju izvedela naslednje podrobnosti: »Franc Vrbovšek se je poročil z umorjenko letos 17. julija. Seznanil ju je bil nek trgovski potnik. Neža Vrbovškova je prinesla s seboj 10 000 din dote inje možu obljubila, da bo skrbela zanj ka- kor za svojega očeta. Kmalu pa so se začeli med zakoncema hudi prepiri in prišlo je tudi do de- janskih spopadov, tako da je moral stari in sla- botni mož večkrat bežati pred ženo in se zakle- niti v sobo. Zakonca sta živela skupaj samo 10 dni. Žena je bila osumljena, daje hotela svojega moža dvakrat zastrupiti. Zato so jo aretirali in oddali v preiskovalni zapor okrožnega sodišča v Celju, kjer je ostala šest tednov, nakar so jo iz- pustili. Dne 25. oktobra je vložila pri nekem od- vetniku v Celju tožbo za ločitev zakona. Neža Vr- bovškova seje vrnila iz preiskovalnega zapora v Ratanjsko vas, a ni šla k svojemu možu, marveč k nekemu sosedu. Kmalu pa je zopet izginila iz Ratanjske vasi. Njen mož pravi, daje vzela s se- boj 10 000 din, ki so bili njena last. Možje tudi izpovedal, da je imela pokojna mnogo prijate- ljev in znancev. Franca Vrbovska sta orožnika odvedla v Celje, kamor so se pripeljalj v četrtek z vlakom ob 19.25. Orožnika sta odšla z Vrbov- skom takoj v gostilno Amerika na Sp. Hudinji in ga konfrontirala s tamkajšnjo natakarico, kipa je izjavila, da Vrbovšek ni oni mož, kije bil večer pred umorom z Vrbovškovo v gostilni Amerika. Verjetno je, daje imela Neža Vrbovškova ome- njenih 10 000 din v svoji ročni torbici in da jo je morilec oropal, ker ročne torbice niso več našli pri umorjenki.«10 5 Slovenski narod, 2. 11. 1938; Jutro, 3- 11. 1938; Nova doba, 4.11.1938. 6 ZAC: KZP 695/38. Poročilo komandirja žandarmerljske sla- nice Štore Franca Mekinde državnemu tožilstvu v Celju. 7 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Jerice Šmalc na okrožnem sodišču v Celju, 18. 11. 1938. 8 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Matilde Drozg na okrožnem sodišču v Celju, 18.11.1938. « Slovenski narod, 3. 11. 1938; Jutro, 3- 11. 1938; Nova doba, 4.11.1938. "> Nova doba, 4.11.1938. 102 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Studen, »NE •• JE NIKDAR VEC NAZAJ« ZGODOVINA ZA VSE Zadeva je bila torej še vedno zelo zagonetna in orožništvo se je trudilo, da čimprej izsledi mo- rilca. Neža Vrbovšek živi! Ko je že vse kazalo, da je identiteta umorjen- ke ugotovljena, je prišlo v petek, 4. novembra, v zvezi s preiskavo umora v Čretu pri Celju do sen- zacionalnega preobrata. Čeprav so tako pazniki okrožnega sodišča kot tudi Franc Vrbovšek na fotografiji, ki so jo posneli v mrtvašnici na Tehar- jah, prepoznali Nežo Vrbovškovo, se je izkazalo, da je šlo za pomoto, ki pa da je »razumljiva, ker je obraz umorjenke seveda spačen«. " V petek ob 11.15 se je namreč v pisarni odvetnika g. dr. Erne- sta Kalana v Celju na njegovo veliko začudenje pojavila »umorjena« Neža Vrbovšek. Odvetnik Kalan je zastopal Vrbovškovo glede delitve pre- moženja, glede tožbe za ločitev zakona pa si je medtem premislila in je ni vložila. Povedala mu je, da je za prihodnje dni dobila poziv na sresko sodišče v Rogatcu zaradi obdolžitve po § 140 ka- zenskega zakonika in da potrebuje njegov pravni nasvet, obenem pa je vsa vzhičena pribila, da je malo prej izvedela, da jo imajo za umorjenko in da je bila zaradi tega seveda silno presenečena. Odvetnik dr. Kalan ni niti za trenutek okleval, temveč je takoj telefonično obvestil orožništvo v Štorah, da je Vrbovškova živa. Umor je postal s tem še bolj skrivnosten. Oblasti so morale po- novno napeti vse sile, da bi ugotovile pravo iden- titeto umorjenke in da bi našle sled za grozovi- tim morilcem. Tudi ljudje so govorili samo še o tem, kdo neki je umorjenka, ki so jo v četrtek pokopali na teharskem pokopališču.12 Razkritje identitete umorjenke in aretacija morilca Povsem naravno je, da je morala biti Vrbovško- va, potem ko so jo razglasili za umorjeno, hudo osupla in šokirana. Le kdo ne bi bil? No, morda si je že čez pičlih nekaj dni od šoka vsaj nekoliko opomogla, saj je orožnikom končno uspelo po- jasniti strahoten roparski umor in razkriti identi- teto dejanske umorjenke. Negotovost v javnosti, češ, kdo je umorjenka in kdo morilec, je končno izpuhtela. Na dan so priplavale mnoge podro- bnosti o umorjenki in njenem morilcu. V torek, 1. novembra, se je v gostilni Juteršek na Ljubečni pojavil okrog 50 let stari zlatarski pomočnik Jurij Zabukošek v družbi Apolonije Sovine, posestnice v Žepini 8 pri Škofji vasi, pri kateri je že nekaj časa stanoval in s katero je imel »ljubavne razmere«. Med popivanjem je »v tej go- stilni prišlo v javnost, da Zabukošek razpolaga z večjo vsoto denarja, kar je bilo ljudstvu vseka- kor zagonetka. Znano jim je bilo namreč že od popreje, da Zabukošek navadno ni imel veliko denarja«. Ljudem je bilo tudi znano, da Zabuko- šek, ki se je rad pohvalil, da je bil dolgo v Franciji, šele od septembra dela pri zlatarju Mihi Korenu v Trbovljah in da mu njegov zaslužek »vsekakor ni donašal toliko, da bi razsipal z denarjem«)0 Zabukošek se seveda ni zavedal, da je socialna kontrola v manjših skupnostih velika in da ni tako razpršena in porazgubljena kot v večjih mestnih središčih. Ni se zavedal, da se je njegovo hvalisa- nje, češ da razpolaga z večjo vsoto denarja, tam- kajšnjim domačinom zdelo na moč sumljivo. Ni se zavedal, da je s tem storil usodno napako, saj so se govorice o njegovi nenadni obogatitvi do- kaj hitro razširile. Med drugim so prišle na uho tudi t. i. »zaupnikom«, ki so svoje podatke posre- dovali orožnikom v Štorah, ti pa so 6. novembra začeli iskati Zabukoška. Najprej so izvedeli, da se je Zabukošek s Sovinčevo 5. novembra odpeljal v smeri proti Ljubljani, »zato seje odredilo strogo nadzorstvo o njih povratku«. Oba sta se vrnila 7. novembra 1938 popoldne, »o čemur je bila tudi tukajšnja stanica obveščena. Dne 8. novembra je bila odrejena patrola za izvršitev hišne in osebne preiskave in za zaslišanje obeh o izvoru denarja. Ker je Zabukošek najbrže v zli slutnji istega dne že zgodaj zjutraj odšel od doma, seje njegovo vrnitev strogo nadziralo. Ko seje okoli 13- ure vrnil na dom Sovinčeve, se ga je takoj za- čelo zasliševati.«14 Zabukošek si je izmišljeval razne zgodbice in se zapletal v vedno večja protislovja. Med pre- iskavo so orožniki ugotovili, da je umorjenka 42-letna služkinja Ivanka Zakrajšek iz Milanove- ga vrha pri Prezidu v čabrskem okraju, rojena na Vrhniki pri Starem trgu.15 Zbrali so podatke, da je Zabukošek 31. oktobra okoli 23. ure k So- vinčevi prinesel »eno žensko ročno torbico, eno pokromano žensko zapestno uro, eno manjšo ročno denarnico, en krznen ovratnik (lisico) in " Slovenski narod, 5. •. 1938. 12 Nova doba, 4. 11. 1938; Jutro, 5. 11. 1938; Slovenski na- rod, 5.11.1938. u ZAC: KZP 695/38. Poročilo o aretaciji Jurija Zabukoška z dne 10. novembra 1938. 14 Ibidem. « Slovenec, 10. U. 1938. VSE ZA ZGODOVINO 103 ZGODOVINA ZA VSE lato XI. 2004.lt 2 večjo vsoto denarja. Sovinčevi je baje zatrjeval, da se je povrnil iz Francije in da so prineseni predmeti njegova lasi kot zapuščina po njegovi umrli zetu, katera je umrla pred osmimi leti na Francoskem. Sovinčevi je obljubil, da bode njene dolgove poplačal in da bode dal popraviti njena gospodarska poslopja in napraviti nov kozolec«. Ugotovili so tudi, da je bil osumljence skupaj s Sovinčevo na izletu na Brezjah, kjer sta bila pri spovedi in obhajilu, na povratku v Celje pa sta najprej izstopila v Ljubljani, kjer je Zabukošek dvignil dva kovčka umorjene Ivanke Zakrajšek. Tudi za ta dva kovčka, ki sta jih 7. novembra pri- nesla domov, je menda Sovinčevi zatrjeval, da sta zapuščina njegove umrle žene. Ko so Zabukošku pokazali fotografijo umorjenke, se je »začel po vsem telesu mrzlično tresti, postal je bled in ni hotel več odgovarjali nastavljena mu vprašanja. Iz tega seje sklepalo, daje on morilec«. Ko so ga vklenili in hoteli odgnati, je nenadoma padel v nezavest. »Očitno je bilo, da je zavžil neki sirup, kar je verjetno bilo že takoj pri zasačenju. S silo se mu je vlivalo mleko, kar je povzročilo kmalu bruhanje. Poklicalo seje tudi reševalno postajo v Celju, ki ga je odpeljala v javno bolnico, kjer so mu izpraznili in izpraliželodec.«^ Zabukošek si je kmalu opomogel. Čez noč je ostal v bolnici, ob postelji pa ga je stražil orožnik.17 Orožniki so kmalu po neprijetnem pripetljaju z aretirancem izvršili temeljito hišno preiskavo pri Sovinčevi. Po omarah so našli »sledečo žen- sko obleko: 7 bluz, 3 gornja krila, 5 celih oblek, 2 jutranji halji, I spodnje krilo, 2 nočni srajci, i hlače, 3 srajce, l rujava ročna torbica, .5 naglav- nih rut, 2 ruti za okoli vratu pod plaščem, 1 par štrikanili rokavic, 3pasovi k oblekam iz blaga in 2 iz usnja, 1 oprsnik, I krznen ovratnik (lisica), J triko srajca, I kombineža, I žepni robček, 1 plašč, 1 klobuk, 1 par čevljev, 1 par sandal in l par nočnih copat.« Pri drugi hišni preiskavi pa so v kleti našli v krompir zakopano kovinsko škatlo s 6500 din v gotovini. »Med najdeno obleko je bil tudi zelen Striktni pas, ki spada k puloverju, ki gaje umorjena Zakrajšek Ivanka imela na sebi. V žepih osumljenčeve obleke se je našlo večje število raznih slik od Zakrajškove in razna kore- spondenca, iz katere je bilo razvidno, da je Za- bukošek Jurij morilec Zakrajškove. Ker se je pri njem našlo tudi razno drugo korespondenco, iz katere je razvidno, daje Zabukošek lovil ženske z inserati v časopisih, obstoji sum, da Zakrajšek Ivanka ni bila prva žrtev. Ta sum vzbuja zlasti sledeče dejstvo: Zabukošek. je iskal z inserati zla- sti ženske z denarjem. «M Ivanka Zakrajšek Žandarmerijski narednik Franc Mekinda je v poročilu o aretaciji zaradi »razbojniškega umo- ra« zapisal, da je aretiranec umor premišljeno načrtoval in si domišljal, da ga ne bodo nikoli iz- sledili oziroma identificirali žrtev. »Za umor si je izbral dobro mu poznata samoten kraj. Na kraj umora jo je vodil on sam po ueobljudeuih poteh /.../in storilec je bil prepričan, da bode njegovo zločinsko delo ostalo neodkrito.« V sredo, 9. novembra, je orožniška patrulja gnala vklenjenega Zabukoška skozi mesto na kraj zločina. «Pred odhodom se muje naročilo, naj gre točno po isti poti, kakor je hodil z Zakraj- škovo. Palrola je bila tiho. Vodil je patrolo ločno pO označeni poti in ko je prišel na ločen kraj umora je rekel: Tukaj je bi/o/«" Jurij Zabukošek je bil istega dne ob 11. oddan v zapore okrožnega sodišča v Celju. V četrtek, 10. novembra, so zaradi namernega prikrivanja ukradenih stvari in denarja umorjenke aretira- li in oddali v zapore okrožnega sodišča v Celju ZAC: KZI' 695/38. Poročilo o aretaciji Jurija Zabukoška z dne 10. novembra 1938. Nova doba, II. 11. 1938. ZAC: KZP 695/38. Poročilo o aretaciji Jurija Zabukoška z clue 10. novembra 1938. Ibidem. 104 VSI-ZA ZGODOVINO Andrei Studen. »NE •• JE NIKDAR VEC NAZAJ« ZGODOVINA ZA VSE tudi Zabukoškovo priležnico Apolonijo Sovine.20 Sovinčeva je vztrajno zatrjevala, da ni vedela nič- esar o njegovih zločinskih podvigih. »Bila sem le žrtev brezvestnega zločinca in na celi stvari nisem popolnoma nič prizadeta, ampak popol- noma nedolžna.«21 Naklepno iskanje nevest potom oglasa Jurij Zabukošek je bil rojen 23. aprila 1886 v Dramljah. V mladosti se je pri zlatarju Pacchiaffu v Celju izučil za zlatarja in slikarja. Leta 1909 se je izselil v Nemčijo. Čez nekaj let se je vrnil in se udeležil svetovne vojne, po vojni pa je zopet od- potoval v Nemčijo, nazadnje pa je bil v Franciji, od koder se je vrnil marca 1938. Dejal je, da živi njegova žena v Nemčiji. Zadnje mesece je bil za- poslen pri zlatarskem mojstru Mihi Korenu v Tr- bovljah. »Ker ni bil stalno zaposlen, mu je dajal Koren samo 100 din mesečno ter hrano in sta- novanje. Pred umorom je izmaknil Korenu 800 din vreden trenchcoat plašč /.../, zanimal pa se je tudi za Korenovepremoženjske razmere. Oči- vidno je hotel Korena okrasti ali pa morda celo umoriti in oropati. Zabukošek je živel pred leti v Nemčiji. Tam je presedel zaradi nekega zločina dve leti v ječi, nakar so ga izgnali iz Nemčije. Ni izključeno, daje bil tudi v Franciji zaradi kake- ga zločina v ječi in da so ga potem izgnali tudi iz Francije.«22 V letu 1938 se je seznanil s posestnico Apolonijo Sovine v Žepini in z njo navezal stike. Ko ji je predlagal, da bi se poročila, ga je zavrnila, češ da nima denarja. Zabukošek ji je nato dejal, da bo dobil denar iz Francije. Takrat je začel pre- mišljevati, kako bi se dokopal do denarja in se odločil, da pride do njega na zločinski način.23 Zamislil si je, da bo zvabil v past možaželjno žensko z dovolj velikimi prihranki, ki jih bo pri- nesla v namišljeni srečni zakon kot doto. Ta zlo- činska metoda iskanja nevest seveda ni bila nič novega in se je za mnoge ženske, ki so čakale na svojega princa na belem konju, lahko končala nadvse žalostno. Goljufivi, a sladkobesedno laž- nivi bodoči »ženin«, najpogosteje z lažnim ime- nom, ki mu je mnogo možaželjnih žensk seveda naivno nasedlo, jim je v večini primerov pobral vse njihove prihranke, nato pa izginil kot kafra. Nekatere, nič hudega sluteče ženske, pa je do- letela še bolj tragična usoda in so končale na onem svetu. Pred Zabukoškom si je kot morilec, ki je iskal neveste s pomočjo ženitnih oglasov, denimo, ustvaril velesloves že »ris v človeški po- dobi«, »krvolok in hudodelec najsurovejše vrste«, glasoviti morilec Hugon Šenk, ki je moril svoje neveste zlasti v letu 1883 in končal na vešalih 22. aprila 1884, torej skorajda natanko dve leti pred Zabukoškovim rojstvom, toda zgodbe o njem še dolga desetletja niso utonile v pozabo.24 Morilcu nevest Hugonu Šenku so kasneje sle- dili še mnogi drugi »Šenki«. Tudi Jurij Zabukošek, ki seveda še zdaleč ni (bil) tako znan kot dunajski Jack Razparač Šenk, se je odločil, da se bo do de- narja dokopal na Šenkov način, torej s pomočjo ženitnega oglasa. Sklenil je, da se bo nič hudega sluteče »neveste« s primernimi prihranki odkrižal z zahrbtnim umorom. V ta namen je 25. septem- bra 1938 v Jutru objavil naslednji ženitni oglas: »50leten vdovec elektromonterizFrancije zlast- no hišo išče pridno ženo z nekaj dote. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod 'Francija'.«25 Obtoženec je kasneje na zaslišanju priznal, da je po objavi oglasa prejel vsaj 12 pisnih ponudb. Med predmeti obtoženca so našli tudi seznam žensk, ki so se oglasile na insérât v Jutru, in so ga uporabili pri nadaljnjih poizvedovanjih. Poleg pokojne služkinje Ivanke Zakrajšek izRajhenbur- ga (danes Brestanica) je obtoženec prejel pisme- ne ponudbe še od služkinje Albine Dermota iz Ljubljane, bandažistke Matilde Fric iz Celja, Mal- ke Vrešak iz Celja, Vide Beve (psevdonim Jože- fe Gorišek) iz Stične, kuharice Pepee Mavric iz Ljubljane, Francesche Tomsich iz Trsta, služkinje Micike Lanišek iz Ljubljane, služkinje Agneze Aj- dovnik iz Zagreba in Ane Košar iz Celja.26 Iz po- vedanega je razvidno, da so v želji za lepšim živ- ljenjem iskale primerno partijo predvsem služ- kinje.27 Kot izvemo iz kasnejših poizvedovalnih 20 ZAC: KZP 695/38. Poročilo o aretaciji Apolonijo Sovine z dne 10. novembra 1938. 21 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Apolonijo Sovine na okrož- nem sodišču v Celju, 5. 12. 1938. Obtožnica zoper Jurija Zabukoška na okrožnem sodišču v Celju, 13- 4.1939 22 Nova doba, 11. 11. 1938. Glej tudi poročila v: Slovenski narod, 9. in 10. 11. 1938;Jutro, 10. 11.1938; Slovenec, 10. 11. 1938. 2J Ibidem. 24 Več o tem: Dunajski Jack Razparač. Morilec Hugon Šenk in njegova pomagača, v: Andrej Studen, Rabljev zamah, K zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja, Ljubljana 2004. 25 Jutro, 25. 9. 1938. 26 ZAC: KZP 695/38. Obtožnica zoper Jurija Zabukoška na okrožnem sodišču v Celju, 13- 4. 1939, in številni poizve- dovalni spisi. 27 Za vse navedene namreč iz poizvedovalnih spisov ne mo- remo ugotoviti njihovega poklica. O napornem vsakda- njiku služkinj in njihovih sanjah, da bi se omožile, glej: Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani, Ljubljana 1995, str. VSE ZA ZGODOVINO 105 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 2 spisov, se je na Zabukoškovem seznamu znašla tudi postrežnica Anica Cimerman iz Ljubljane, dobra prijateljica pokojne Ivanke Zakrajšek, ki pa je na zaslišanju na ljubljanski policiji izjavila, »da je prišel Zabukošek do njenega naslova naj- brže potom Zakrajšekove« in odločno zanikala, »da bi bila ona na ženitovanjski oglas poslala kakšno ponudbo«.28 Zabukošek je po prijetju priznal, da se je žen- skam, ki so se oglasile na njegov ženitni oglas, predstavljal kot »imovit« človek, ki ima dvonad- stropno hišo v Franciji z desetimi sobami, da je vdovec, elektromonter, da ne pije, da ne igra, samo malo kadi. Izjavil je, da se je delal premožne- ga le zaradi tega, »ker sem hotel imeti ženo, ki ima nekaj premoženja. Iskal sem tako ženo radi tega, ker vem, da revne ženske ne znajo gospodinjiti.« Odločno pa je seveda zanikal, da bi »iskalženske, ki imajo denar, z namenom, da bi si prilastil nji- hovo premoženje in jih nato spravil s poti«.29 Velika večina žensk, ki so se oglasile na Zabu- koškov insérât v Jutru, je njegova pisma zažgala, nekatere pa niso prejele njegovega odgovora. Na podlagi njegove »evidence« so vse možaželjne ženske tudi zaslišali. Ko se je v pismu Matildi Fric iz Celja ponujal kot snubec, se je, denimo, hva- lil, »da ima v Franciji enonadstropno hišo z 10 stanovanji, ter da je v Parizu zaposlen pri tam- kajšnjem tramvaju, kot kondukter. Omenil ji je tudi v pismu, da jo pride v kratkem času na njen dom obiskat. Dne 22. oktobra 1938 je Zabukošek obiskalFricovo na njenem stanovanju v Celju ter jo vabil, da gre z njim v Francijo. /.../Zanimal se je tudi za gmotno stanje Fricove. Ker pa mu je slednja povedala, da nima večje vsote denarja, je to nekako porazno vplivalo na njega inje tudi opustil nadaljnje prigovarjanje, da bišlaFricova z njim in se poročila. «}0 Fricova je takoj, ko je sliša- la, da je Zabukošek morilec, pismo zažgala. Zanimiva je tudi izpoved Agneze Ajdovnik, služkinje v Zagrebu. Na tamkajšnji policijski upravi je 3. marca 1939 povedala, da jo je njena teta Ana Košar iz Celja obvestila, da se je spo- znala z nekim Jurijem Zabukoškom, da se ji zdi imovit mož, da išče ženo in da naj pride k njej v Celje, da ji bo uredila sestanek z njim. »Ona je svojoj tetki odgovorila, da ne reflektira na čovje- ka, koji putem novina traži ženu i da neče doći u Celje. Oko 10 dana nakon toga najednoć ju je posjetio kod njenog službodavca jedan mu- škarac, koji joj se prestavio kao Zabukošek Juraj te joj je pripovjedao, da ima u Francuskoj svoju kuću, da želi tamo otvoriti gostionu, pa kako go- stionu sam ne može voditi, da si traži družicu, t. j. ženu, a za nju, daje čuo kroz njenu tetku, pa je radi toga došao k njoj. Rekao joj je, daje ona kao stvorena za njega, pa joj je odmah ponudio ženidbu, alije ona ponudu odbila. Tom zgodom pokazivao joj je neke razglednice iz Francuske, t. j. onog grada, u kome on posjeduje navodno kuću. Kako se taj grad u Francuskoj zvao, sada se više ne sječa ...«il Zabukoškovo zanimanje je pritegnila tudi služ- kinja Albina Dermota, ki je na njegov ženitni oglas pod šifro Francija poslala »ponudbo, češ, da ima Din 20 000 - prihrankov. Na ponudbo je dobila odgovor, da naj mu sporoči, kje bi se sestala, ker bo moral on že 1. novembra 1938 odpotovati nazaj v Francijo, kjer ima dvonad- stropno hišo in stalno službo. Dermota Albina mu je na dotično pismo odgovorila, da naj pri- de v Ljubljano in da se bodeta kje na cesti sesta- la. Na omenjeno pismo je Zabukošek odgovoril Dermotovi, da se na cesti ne bo sestajal, temveč naj mu pove ime kakšne kavarne, ker v gostilno ne gre, ker ne pije in ne igra. V dotičnem pismu je Zabukošek pisal Dermotovi, da bo imela pri njemu služkinjo ter da seji bo zelo dobro godi- lo. Dermotovaje nato pisala Zabukošku, da naj takoj pride v Ljubljano na njen naslov in da se bodeta potem že vse podrobnosti pogovorila. Za- bukošek je Dermotovi odpisal, da ne more takoj priti v Ljubljano in da se bo ob prvi priliki pri njej oglasil. Tudi v dotičnem pismu je Dermotovi opisoval, dajo bo peljal po raznih velikih mestih in da bo veliko sveta poleg njega videla. Dermo- tovaje potem na Zabukošeka čakala^-•••• ga ni bilo, mu je pa pisala zopet eno pismo, na katero ni dobila nobenega odgovora. Par dni pozneje je pa čitala v časopisu, daje Zabukošek umoril svojo ljubico Zakrajšek Ivano. Dermotova zatr- juje, da je njegova pisma nekaj časa potem še hranila, končno je pa ista sežgala.«12 158-159. Dodajmo še, da so se tudi na ženitneponudbe omenjenega glasovitega morilca Hugona Šenka javljale služkinje s prihranki. 28 ZAC: KZP 695/38. Zapisnik zaslišanja Anice Cimerman na upravi policije v Ljubljani z dne 4. 3. 1938 v zvezi s poizvedbami glede roparskega morilca Zabukoška. 29 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 15. decembra 1938. 30 ZAC: KZP 695/38 Zaslišanje Fric Matilde na okrožnem sodišču v Celju, 19.11.1938. •" ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Agneze Ajdovnik na policij- ski upravi v Zagrebu, 3- 3- 1939. 32 ZAC: KZP 695/38. Zapisnik zaslišanja Albine Dermota na upravi policije v Ljubljani z dne 4. 3. 1939 v zvezi s poizvedbami glede roparskega morilca Zabukoška. 106 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Studen. »NE •• JE NIKDAR VEC NAZAJ« ZGODOVINA ZA VSE •&•&?•^•^ I • j«^^ ¿• ¿4^ ÍASí tiritó L/!-, ' •( ¿¿'¿¿Ç. Î?V', •• ïe*fi*cft**<ï&*is' 1 ' î ì '"'TI !" i >öI | ...i- 4 ' ! ' IT ^^[^^i*' t- • 1 Pismo Jurija Zabukoška Ivanki Zakrajšek. J Rada bi se možila Iz odgovorov na poizvedovalnih zaslišanjih je razvidno, da je Zabukošek vsem vpletenim »ne- vestam« nadvse ugodno prikazoval svoje premo- ženjske razmere, češ da potrebuje samo dobro gospodinjo, v prvi vrsti pa se je seveda zanimal za denar. Njegovim izmišljotinam o sanjski hiši v Franciji je naivno nasedla tudi nesrečna, začasno brezposelna služkinja Ivanka Zakrajšek. Njena zaupna prijateljica Anica Potokar, soproga želez- niškega uradnika, bivša natakarica v gostilni Cer- ne na Rimski cesti v Ljubljani, kjer je Zakrajškova delala »kot služkinja in je pomagala v kuhinji«, je na zaslišanju na ljubljanski policiji povedala, da jo je Zakrajškova obiskala konec septembra 1938 in da je med pogovorom tarnala, češ da je osamljena in zapuščena in da bi se rada poročila, če bi našla primernega moškega. »V šali in res- nici mije rekla, naj ji preskrbim moža. Jaz sem se pošalila z njo rekoč, saj je v časopisih dovolj ženitbenih ponudb. Zakrajšekje nato odgovori- la, da to ni slaba ideja in je takoj pogledala v dnevnik Jutro od istega dne, ki ji je bil pri meni na razpolago. Kmalu je našla oglas nekega 52 letstarega elektromonterja iz Trbovelj, ki si želi pridno in pošteno ženo z nekaj dote. Na željo Zakrajškove sva nato sestavili pismeno ponud- bo na oglas. Pri odhodu je Zakrajškova pismo s ponudbo vzela s seboj na Rakek. Prihodnji dan, v ponedeljek, je pa prišla k meni na dom njena svakinja iz Rakeka in mi prinesla od Zakrajško- ve en listič v kuverti, s katerim me je prosila za šifro in številko oglasa, ker sva midve v nedeljo na to pozabili. Jaz sem svakinji povedala, zakaj gre, dasiravno je Zakrajšek mene prosila naj po- vem svakinji, da gre za neko službo. «ib Anica Po- tokar je tudi na ponovnem zaslišanju v začetku marca 1939 na upravi policije v Ljubljani pouda- rila, da je Zakrajškova prišla k njej v nedeljo, 25. septembra 1938, in »tožila, da bi rada imela svoj dom, da bi se takoj poročila, če bi mogla dobiti kakega moškega«?* Potokarjeva je nadaljevala, da se je Zakrajškova v sredo, 28. septembra, zopet oglasila pri njej v Ljubljani. Z avtom jo je pripeljal brat Ivan, avto- prevoznik na Rakeku. Skupaj so naredili izlet v Moste, kjer so šli na sprehod. »Med tem je Zakraj- škova pri meni pustila manjši ovoj, v katerem je bilo baje 15 000 din gotovine, ker mije še brat svetoval, naj dobro zaklenem vrata, da ne bo kdo vzel denarja, ki ga ima njegova sestra v za- JJ ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Anice Potokar, 11.11.1938. 34 ZAC: KZP 695/38. Zapisnik zaslišanja Anice Potokar na upravi policije v Ljubljani z dne 4. 3- 1939 v zvezi s poiz- vedbami glede roparskega morilca Zabukoška. VSE ZA ZGODOVINO 107 ZGODOVINA •• VSE leto XI, 2004, št. 2 ytr%*. •/•^• /*•* : 'Cv] I „¿«A ¿* fc•¿ • •*' f«*?*^ty ***^* / . r- t. 'J *'.:.-' _*7• TT •~&•**, atom ** '&$>>. Del pisma Ivanke Zakrajšek prijateljici Anici Potokar. vojčku.« Po povratku z izleta je vzela Zakrajškova svoj zavoj, nato pa jo je brat zapeljal na glavni kolodvor, odkoder se je odpeljala v Rajhenburg, kjer je že tri mesece živela pri svoji sestri, ki je bila poročena s posestnikom in Žagarjem Marti- nom Kozoletom. Potokarjeva je nadaljevala, da je čez nekaj časa prejela od Zakrajškove pismo, ki je bilo datirano s 30. septembrom, temu pismu pa je bilo prilo- ženo tudi pismo nekega Georga Zabukoška, ki se je odzval na njeno ponudbo na oglas v Jutru. Potokarjeva svoji prijateljici na pismo ni odgovo- rila. Iz Zabukoškovega pisma je bilo razvidno, da jo vabi na sestanek v Sevnico, kjer sta se sestala drugo nedeljo v oktobru. Ivanka je Anici Potokar v pismu sporočila, da nestrpno čaka sestanka, da bo šla prej »en dan v Zagreb da si dam malo kaka frizuro napravit, ravno danes tudi njemu pišem za v nedeljo, no bom pa šla, bom videla, kakav je ta dede, če gaje kaj prida /.../ in kako se bova dopadla eden drugemu«.ib Dne 24. oktobra popoldne je Potokarjevo ne- koliko presenetil obisk Zakrajškove. Povedala ji je, da je prišla v Ljubljano skupaj z zaročencem Jurijem Zabukoškom, ki je po poklicu monter in posestnik v Franciji ter da ima stalno službo pri električni cestni železnici. Zaročenec naj bi od- šel na francoski konzulat, kjer naj bi uredil vse potrebno za potovanje v Francijo.36 Zakrajškova je Potokarjevi povedala, da imata namen odpo- tovati v Francijo v najkrajšem času. Pokazala ji je tudi »neko razglednico, na kateri je bilo več hiš. Ena izmed hiš je bila zaznamovana s križcem kot lastnina Zabukoška.«01 Zakrajškova je svoji zaupni prijateljici pove- dala, »daje bila ob prvem sestanku, katerega je imela pred 14 dnevi v Sevnici, zelo razočarana, ker istega sploh ni bilo na sestanku. Pozneje je pa dobila od Zabukoška zopet eno pismo, v ka- terem seje opravičeval, da radi boleznini mogel priti v nedeljo na sestanek in da bo zalo prihod- njo nedeljo gotovo prišel v Sevnico v že dogovor- jeno gostilno. Po izjavi Potokarjeve, je pokojna zopet drugo nedeljo odšla v Sevnico, kjer je ča- kala na Zabukoška. Potokarjeva je povedala, da je njej Zakrajšek Ivanka* izjavila, da je bila tudi pri drugem sestanku nad snidenjem prese- nečena, to pa zato, ker sije svojega izvoljenca v duhu predstavljala kot boljšega gospoda. Ko ga je zagledala, je pa videla, da je star, izživljen in zelo slabo oblečen ter je kar dvomila, da bi bilo 35 ZAC: KZP 695/38. Pismo Zakrajškove Anici Potokar z dne 30. 9.1938. 36 S francoskega konzulata so kasneje ob poizvedovanjih sporočili, da niso imeli na ime Ivanka Zakrajšek oz. Jurij Zabukošck nobenih zahtevkov za vizo. ZAC: KZP 695/38. Pismo francoskega konzula z dne 1.3. 1939. 37 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Anice Potokar na upravi po- licije v Ljubljani, 11. 11. 1938. 108 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Studen. »NE •• JE NIKDAR VEC NAZAJ« ZGODOVINA ZA VSE vse to resnica, kar ji je pisaril, da ima v Franci- ji dvonadstropno hišo. Iz tega razloga se je po- kojna proti Potokarjevi navedeni dan izrazila, da nima do Zabukošek Jurija nikake simpatije, še manj pa ljubezen ter da ga bo poročila samo zato, da bo samostojna gospodinja.«08 Na zasliša- nju na okrožnem sodišču v Ljubljani je Anica Po- tokar k tej zgodbi še pripomnila, da ji je Ivanka rekla, »da ženin ni posebno lep, da pa upa, da se ga bo že privadila. /.../ Dejala je, da ji je ženin omenjal, da se mu jako dopade, ko je tako ko- rajžna, da si upa z njim v Francijo, česar marsi- katera ne bi storila. Omenil ji je tudi, daje prejel 12 odgovorov na oglas.«09 Ivanka je prijateljici še zaupala, da bosta z iz- voljencem prenočila v gostilni Stari tišler v Kolo- dvorski ulici. Izpoved Ivankine nečakinje Devetnajstletna Ivanka Šile, šiviljska pomočni- ca na Vrhniki pri Ložu, je sredi septembra prišla na počitnice v Rajhenburg k svoji teti Frančiški Kozole. Tam je srečala tudi rajnko Ivanko Zakraj- šek, ki je bila prav tako njena teta in je pri se- stri Frančiški pomagala pri gospodinjskih delih, v glavnem pa je kuhala. Ivanka je na zaslišanju na sreskem sodišču v Ložu, dne 23. novembra 1938, povedala, da je za pokojno Ivanko trikrat nesla pismo na pošto, in sicer na naslov: »Gre- gor Sabukošek, Loke 88, Trbovlje«. »Ko sem tedaj teto vprašala, kdo daje ta Sabukošek, mije ona odvrnila, da ne bo ničesarpoprejepovedala, do- kler ne bo šlo zares.« Ivanka Šile je povedala, da je obdolženec 23. oktobra 1938 prišel na obisk v Rajhenburg in da ga ji je teta predstavila »kotsvo- jega ženina. Obdolženec je omenjenega večera prenočil v Rajhenburgu v gostilni pri Jerički. Še isti večer mije teta Ivanka pokazala razgledni- co, na kateri je bilo več hiš naslikanih, ena med temi je bila zaznamovana s križcem in teta mije pojasnila, češ, daje to njegova hiša/.../in da ima obdolženec v nadstropju stranke, spodaj pa da sam stanuje. Pokojna teta je povedala svoji sestri Frančiški Kozole, da je obdolženec vdovec, nisem pa slišala, da seje on sam predstavil kot vdovec. Naslednjega dne, to je 24. 10. 1938 ob pol 11. uri zjutraj, sta se odpeljala pokojna Ivanka in obdol- ženec proti Ljubljani.« Teta mi je povedala, da jo je obdolženec spremljal do Ljubljane, nato pa se je sama podala v svojo domovinsko občino Stari trg pri Ložu po dokumente, ki so bili potrebni, da bi dobila potni list za Francijo. »Obdolženec je, kot mije to pokojna Ivanka povedala, slednjo naučil, kako naj zahteva svoje dokumente od ob- čine Stari trg, češ, s kakšno motivacijo. Pojasnil jije, da mora povedati na občini, da dokumente rabi zaradi tega, ker se pripravlja na neko božjo pot v Francijo in da bo na ta način z lahkoto pri- šla do potrebnih dokumentov.« Nečakinja pokoj- ne Zakrajškove je povedala, da se je teta vrnila v Rajhenburg »brez vsakih dokumentov. Vprašala sem jo, kako to, da ni dobila dokumente, mije ista potem pojasnila, da so jo pri pristojni občini natančno spraševali o tem, kakšna božja pot je, s kakšno družbo gre v Francijo in kdo da izlet prirejuje.«40 Kot je povedala Ivanka Šile, so na občini pokoj- ni teti pojasnili, da bi lahko dobila dokumente šele v roku dveh mesecev. Na podlagi kasnejših poizvedb izvemo, da je preprosta in nepoduč- ena pokojnica 25. oktobra na občinskem uradu v Starem trgu »izposlovala izdajo domovnice v svrho izdaje potnega lista za potovanje v Fran- cijo«, potnega lista pa ni mogla »izposlovati, ker jije bilo rečeno, da mora predhodno predložiti potrdilo delodajalca o dovolj zasiguranem za- služku svojega zaročenca«.*1 Nesrečna Ivanka je na občinskem uradu vendarle povedala, da se namerava v Franciji poročiti. Seveda se ji ni niti sanjalo, da tudi njenemu zaročencu Zabukošku na sreskem načelstvu v Celju nikakor niso hoteli vidirati »potni list za potovanje v inozemstvo, ker ni imel predpisanih dokumentov odnosno potr- dila, da se sme naseliti v Franciji«, pa čeprav je slednji vložil prošnjo »za podaljšanje in vidira- njepotnega lista za potovanje v Francijo navod- no k svoji družini« že 18. februarja 1938.42 Ivanka Šile je zasliševalcu, sodnemu pristavu Petroviču, nato povedala, da se je Zabukošek v soboto, 29. oktobra 1938, »nepričakovano poja- vil v Rajhenburgu in zahteval od pokojne Ivanke naj se brž 'spaka'in spravi, ker da 4. novembra mora nastopiti službo v Parizu. Ob tej priliki je prinesel s seboj en precej velik prazen kovček, v katerega naj si spravi najpotrebnejšo obleko, si- cer itak ne potrebuje veliko stvari, ker v Franciji •'" ZAC: KZP 695/38. Zapisnik zaslišanja Anice Potokar na upravi policije v Ljubljani z dne 4. 3- 1939 v zvezi s poiz- vedbami glede roparskega morilca Zabukoška. 39 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Anice Potokar na okrožnem sodišču v Ljubljani, 25. 11. 1938. 40 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje nečakinje Ivanke Sile na sre- skem sodišču v Ložu z dne 23- 11. 1938. 41 ZAC: KZP 695/38. Dopis občinskega urada v Starem trgu z dne 27. 2. 1939. 41 ZAC: KZP 695/38. Dopis sreskega načelstva v Celju z dne 28. 2. 1939. VSE ZA ZGODOVINO 109 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 2 je vse poceni. Pokojna Ivanka mu je odvrnila, da se ne more vse tako hitro 'spakati'za v Francijo /.../ in se z obdolžencem še kregala, češ, da ne more tako hitro v Francijo odpotovati, kajti po- leg tega nišama ni verjela, da bo dobila putnice na francoskem konzulatu v Ljubljani. Pa tudi Kozoletova ji je odsvetovala in celo branila, da gre tako nenadoma v Francijo. Kajti tudi ona ni verjela, da bodo mogli dobiti v takem času potreb- ne potne liste. Ob tej priliki, da se morata takoj zgodaj zjutraj odpeljati, češ, da bosta oba skupaj šla na konzulat radi potrebnih dokumentov. Po- kojna Ivanka nikakor ni pristala na to, da bi se še ponoči odpeljali v Ljubljano kot je to zahteval obdolženec, ampak je zahtevala, da naj počaka do zjutraj in da se bosta z jutranjim vlakom, ki gre okoli šeste ure, odpeljala, vendar ni nič po- magalo inje obdolženec s svojo zahtevo zmagal tako, da sta se pokojna Ivanka in obdolženec že 30. oktobra 1938 ob pol 1. uri zjutraj odpeljala v Ljubljano. Pokojno Ivanko in obdolženca sva spremila s stricem na postajo.«** Ivankina nečakinja se je istega dne, torej v ne- deljo, 30. oktobra, vračala proti domu in se ob 18. uri na ljubljanskem kolodvoru še zadnjič sre- čala s pokojno teto in obdolžencem. Teta ji je po- vedala, da sta bila »popoldne v Kranju, ker jima je bilo v Ljubljani dolgčas. Ob tej priliki mije bila pokojna Ivanka povedala, dasta na francoskem konzulatu dobila vse potrebne dokumente in da se bosta naslednjega dne, 31- 10. dopoldne od- peljala v Francijo, faz sem pa to vse mislila, daje res in smo se tedaj na postaji ponovno poslovili in jima zaželela srečno pot. «*4 Mlada nečakinja je še pripomnila, da je obdol- ženec njeni teti venomer obljubljal, da bo imela v Franciji služkinjo, o samem srečanju v Ljubljani pa je z razglednico obvestila tudi teto Frančiško Kozole v Rajhenburgu in ji sporočila, da sta Ivan- ka in obdolženec dobila vse potrebno na franco- skem konzulatu v Ljubljani."45 Pripoved sestre in svaka Že izpovedi Ivankine zaupne prijateljice Ani- ce Potokar in njene nečakinje Ivanke Šile dovolj zgovorno izpričujeta trmasto odločenost umor- jenke, da bi se rada omožila, da bi rada šla »na svoje«, da bi postala samostojna gospodinja. Čustvene vezi pri tem niso igrale nobene vloge. Ivanka je biia nad »dedetom«, ko ga je prvič za- gledala, celo razočarana, saj ni izpolnil njenih sanj o idealnem moškem. Kljub temu se je dvain- štiridesetletnica odločila za avanturo z moškim, ki ga sploh ni dobro poznala in do katerega ni gojila posebnih simpatij, a ji je v primerjavi s svetom, kjer se je prebijala s težkim garanjem, obljubljal lagodno življenje v Franciji, pravo In- dijo Koromandijo. Obljubljal ji je, da bo postala gospa, ki bo imela dosti oblek in »da bo lahko hodila v sami svili«,46 stregla pa ji bo njena lastna služkinja. To pa je bila sladkobna pesem, ki so jo seveda še posebej rade poslušale ženske, ki so služile kot služkinje. Zakonca Martin in Frančiška Kozole, pri kate- rih je nesrečna Ivanka pred umorom stanovala, nista bila nad bodočim ženinom prav nič navdu- šena. Martin se je z Zabukoškom prvič srečal v Ivančevi gostilni v Rajhenburgu. »Prisedelsem in prišel v razgovor s svakinjinim ženinom. Pravil je, daje v službi na Francoskem in sicer v Elzass- Lotringen pri tramvaju. Pripovedoval je, da se dobro pozna z ravnateljem, s katerim se vozita. Pokazal je sliko, to je dopisnico, na kateri je imel zaznamovano enonadstropno hišo s križcem in je zatrjeval, da je ta hiša njegova last. faz sem ga pri tem njegovem pripovedovanju prekinil in sem ga vprašal, kako se mislita ženiti z mojo sva- kinjo. Rekel je, da je že vse gotovo, samo svaki- nja mora dobiti krstni list, domovnico in samski list. Nato sem mu jaz oporekal, češ, da tako ne bo šlo, ker mora imeti svakinja za prehod skozi mejo najmanj tudi potrdilo davčne uprave, da so davki plačani, nravstveno spričevalo, potrdilo od sodišča itd. On mi ni dal veljati, nakar meje svakinja pod mizo butala z nogo, češ, naj pustim njemu veljati, kar sem tudi storil. Iz gostilne smo se podali na moje stanovanje in sta se svakinja ter neznanec tamkaj dalje razgovarjala. Ker je bilo že pozno, sem pregovoril neznanca, da je prenočil v Rajhenburgu v gostilni feriček /.../ Drugega jutra sta se s svakinjo odpravila in si- cer je rekla svakinja, da gre v domovno občino Rakek, da si preskrbi osebne listine. Vprašala me je še pred odhodom, naj ji povem svoje mnenje, faz pa ji nisem hotel ničesar prigovarjati in jo tudi odgovarjati, ampak sem ji rekel, naj stori kakor hoče.«41 41 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje nečakinja Ivanke Sile na src- skem sodišču v Ložu z dne 23.11.1938. 44 Ibidem. 45 Ibidem. 46 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Anice Potokar na okrožnem sodišču v Ljubljani, 25. 11. 1938. 47 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Martina Kozoleta na sre- skem sodišču v Sevnici z dne 25. 11.1938. 110 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Studen. »NE •• JE NIKDAR VEC NAZAJ« ZGODOVINA ZA VSE Ko se je Ivanka vrnila v Rajhenburg, je tudi Martinu Kozoletu povedala, da ni dobila potreb- nih listin za potovanje v Francijo in mu rekla, da je imel prav. O tem je tudi znova pisala ženinu, svaka Martina pa je vnovič vprašala, kaj si misli o njenem ženinu. Ta ji je odkrito rekel: »Jaz tega človeka ne bi ženil.« Dejal ji je, da bi se - če bi bil na njenem mestu - raje poročil s Francem Ju- gom iz Stolovnika, ki ji ga je sam toplo priporo- čil. Mož je namreč iskal ženo, ki bi mu pomagala na kmetiji, kjer je redil 7 glav živine. Kozole se je spominjal, da je svakinja ob tem predlogu za- čela tožiti, »daje na kmetiji trpljenje«, nakar ji je zopet rekel, da naj stori, kakor hoče.48 Tudi 29- oktobra, ko se je Zabukošek spet ne- napovedano pojavil v Rajhenburgu ter priganjal Zakrajškovo, da naj se hitro »spaka«, češ da se mudi, ker naj bi nastopil službo v Franciji že 4. novembra 1938, sta zakonca Kozole odločno na- sprotovala njenemu odhodu. Sprva je bila proti »odhodu ponoči« tudi sama Zakrajškova, dvomi- la pa je tudi, da bosta za odhod v Francijo dobila potrebne listine. Toda, ko ji je pretkani Zabuko- šek prisegal, da dobro pozna uradnike na fran- coskem konzulatu in da bosta listine zagotovo dobila, se je končno vdala in se po polnoči od- peljala s svojim bodočim ženinom v Ljubljano. Martinu Kozoletu je neprijeten vtis in zle slutnje vzbudila že ta vožnja s »ponoćnim vlakom« proti Ljubljani. Nenavadno se mu je namreč zdelo, »da ni Zabukošek kupil svakinji kot nevesti voznega listka do Ljubljane. Izjavil je, da ima sam že li- stek in da poseduje le franke, kijih bo zamenjal v Ljubljani. Nato seje svakinja obrnila name s vprašanjem, če imam jaz drobiža, ker ga ona nima in da noče denarja vlačiti iz nedrja. Dal sem ji 100 din bankovec, s katerim sije kupila vozni listek do Ljubljane. Že to se mi je čudno zdelo, a sem kar molčal.«*9 Kozoletu se je zdelo nadvse nenavadno tudi to, da naj bi zaletava in trmoglava Ivanka in njen ženin dobila na francoskem konzulatu vse po- trebne listine za pot v Francijo na nedeljo in da naj bi že naslednji dan odpotovala, o čemer ga je obvestila nečakinja Ivanka Šile. Še posebej čud- no pa se mu je zdelo, da je čez »par dni dobil dopisnico iz Brezij, na kateri pošilja Zabukošek v nemškem jeziku pozdrave in končno pristavlja 'na svidenje'. To mi zopet ni šlo v razum, a nisem vedel, kaj če biti na stvari. Nato smo na to zade- vo pozabili in čakali poročila iz Francije ali iz vožnje. Čez kakšnih 14 dni, odnosno nekaj dni manj, pa so me ljudje opozorili na vesti v časo- pisih in sem seveda takoj dobil prepričanje, daje umorjena res prava moja svakinja.«• Martin Kozole seje nato razgovoru še o prihran- kih pokojne svakinje in izjavil, da je morala imeti ob odhodu vsaj 15 ali 16 tisoč gotovine. Pribil je še, da je lažnivi Zabukošek trdil, da ima v hiši »vse potrebno za kompletno gospodinjstvo, tako zla- sti posteljnino in razno posodje /.../ in svakinji tozadevno ni treba ničesar vzeti s sabo. /.../Jaz sem ga celo vprašal, koliko od prilike mora vzeti svakinja denarja s sabo in če mogoče vsega, ker ga ima nekaj še neizterjanega. Zabukošek pa je odvrnil, da bo že treba precej denarja vzeti sabo, ker ji bo izročil v Franciji polovico svoje hiše. Iz vsega sledi, da je koval osumljenec Zabukošek dolge tedne načrt na opisane prevare, potom ko- jih je spravil svakinjo v zmoto in v nesrečo.« Ivankina sestra Frančiška Kozole, posestnica in trgovka v Rajhenburgu, je na zaslišanju razkri- la, da je imela njena sestra v času, ko je pri njih stanovala, vedno »kakšno skrivno koresponden- co«, da je »vedno nekaj pisarila«, in da jo je za- voljo tega »okregala in ji vedno metala pod nos, da hoče zopet nekaj takega ustvariti, kakor sije skoro napravila v Liškem selu. Že prej, kakor je prišla k meni, je potom časopisnih vesti stopila v stike z nekim moškim v Liškem selu pri Pliu vičkih jezerih in je že bila ita njegovem domu. Moja sestra Kraševec Kristina je pa zvedela pri neki poštarici, da tega moškega nič prida ni ter je to pisala sestri Ivanki, ki jo je ubogala in ga je zapustila ter prišla k meni. Nato mije začela praviti sestra, da seje spoznala z nekim možem, ki je prišel iz Francije. Povedala je, da je dobila zvezo z njim po neki Anici iz Ljubljane, kije bila njena prijateljica. /.../Za ženina mi je povedala, daje fest'človek, da pa že ima malo sivih las. Jaz sem ji zopet in ponovno odgovarjala, naj se ne spušča v negotove zadeve in se naj rajši prižem najugovo posestvo v Stolovniku.«^ Frančiška Kozole je še povedala, da se ji se- strin ženin »že na prvi pogled ni dopadel, ker je umikal svoj pogled in vedno skrival svoj obraz« ter dodala, da je bila »zelo huda na sestro, zakaj uganja same, skrivne stvari in naj se pazi, da se ne bo zaletela«. Podobno kot mož Martin je tudi Frančiška neprestano pregovarjala sestro, naj se •"* Ibidem. « Ibidem. 10 Ibidem. " ZAC KZP 695/38. Zaslišanje Frančiške Kozole net sre- skem sodišču v Sevnici z dne 25.11.1938. VSE ZA ZGODOVINO 111 ZGODOVINA •• VSE leto XI. 2004, št. 2 nikar ne odpravi z Zabukoškom v Francijo, a ni nič zaleglo. Ko je sestro prepričevala, da v nede- ljo ob 9. uri na konzulatu pač ne bosta nič opra- vila, ji je sestra »odvrnila, da ima on opravka le s francoskim konzulatom, kjer pozna uradnike. Tik pred odhodom sem sestri Ivanki izjavila, naj mi odpusti, če je bilo kaj med nama in sem konč- no pristavila, da bo itak prišla nazaj. Na te moje besede seje oglasil osumljenec Zabukošek s svojo izjavo: 'Ne boje nikdar več nazaj', pri čemur je svoje besede potrdil tudi z gesto svoje desnice. /.../ Iz vsega je sklepati, daje osumljenec z opisanimi prevarami nastavil sestri Ivanki le past, v katero seje ujela, dajo je lahko umoril.«51 Neslutene zadnje ure Ivanke Zakrajšek V nedeljo, 30. oktobra 1938, sta Zabukošek in njegova »nevesta« prišla v gostilno Lončar v Ljubljani. Po kosilu sta se odpravila na izlet v Kranj, od koder sta se vrnila pozno popoldne. Zvečer se je Ivanka na ljubljanskem kolodvoru še zadnjič srečala s svojo nečakinjo, se od nje po- slovila in še pristavila, da sta z »ženinom« dobila vse potrebne dokumente za pot v Francijo. Z ob- tožencem se je nato vrnila v gostilno Lončar, kjer sta prenočila. Zabukošek je Zakrajškovo predsta- vil kot svojo ženo, »Šele naslednjega dne pa je uslužbenki pojasnil pravi dejanski stan in svojo namero, da mislita v Francijo«?0 V ponedeljek je Zakrajškova okrog 9. ure odšla k frizerju in se proti poldnevu vrnila v gostilno. Uslužbenki je omenila, da Zabukošek še ni uspel dobiti vseh dokumentov za odhod v Francijo in da se še isti dan nameravata odpeljati v Celje po njegovo prtljago. Naivna Ivanka je bila očitno tako trdno od- ločena, da se omoži, da se ni veliko spraševala, zakaj sta se z »ženinom« odpeljala v Ljubljano z vso njeno prtljago, hranilno knjižico in prihran- ki v gotovini, »ženin« pa je pustil svojo prtljago doma. Nič se ji tudi ni zdelo sumljivo, da ji Zabu- košek, ki se ji je sicer predstavljal kot imovit mož, ni plačal niti voznega listka do Ljubljane. Sladko- besednežu je tudi slepo verjela, da bo uredil vse potrebno za pot v Francijo. Sleparski Jurij ji je poleg tega, da mora domov po prtljago, na usodni ponedeljek očitno natve- zil, da je na francoskem konzulatu vse urejeno in da za pot v Francijo ni več nobenih ovir. Pred odhodom v Celje je slovesno naročil pelinkovec, »od katerega je vzel 2 del s seboj v steklenici, ki si jo je sposodil v gostilni. Zakrajškova je pusti- la pred svojim odhodom iz gostilne vso prtljago v shrambi v gostilni, s seboj je vzela le hranilno knjižico in gotovino«?11 Kdaj in s katerim vlakom sta obtoženec in umorjenka prispela v Celje, orožniki in krimina- listi niso uspeli natančno ugotoviti. Na eni strani so se lahko opirali na pričevanje natakarice Ma- tilde Drozg, češ da sta bila oba pred umorom v gostilni Amerika. Potemtakem naj bi prispela v Celje nekaj po 18. uri. Toda potem, ko so orožni- ki Zabukoška vklenjenega gnali na kraj zločina, jih je ta vodil po povsem drugi poti, za katero se je zdelo, da mu je dobro znana, in ne mimo go- stilne Amerika. Zato so nekateri menili, da sta v Celje prispela šele z osebnim vlakom ob pol de- vetih zvečer.55 Kakorkoli že, Zabukošek je umor ves čas naklepal, četudi je kasneje trdil, »daje mi- sel, da bi se končno iznebilZakrajškove, dozore- la v njem šele v Celju, ko sta stala ob Voglajni«.56 Ivanka Zakrajšek je gotovo izdihnila še pred 23. uro, saj se je Zabukošek okoli navedene ure že prikazal v Žepini. Bil je »izvanredno dobre vo- lje*. Pri Apoloniji Sovine je bila na obisku tridese- tletna delavka Julka Jezernik, ki je Sovinčevi »po- magala plesti vence za na grob njenega prvega moža«. Jezernikova je na zaslišanju na državnem tožilstvu v Celju povedala, da je Sovinčeva priča- kovala Zabukoška že v nedeljo zvečer in da ji je na vprašanje, zakaj ni prišel že takrat, odgovoril: »Seveda popreje nisem prišel, ko si mi rekla, da če ne prinesem nič, da ne smem več priti. Zato se nisem upal prej priti. Sedaj pa sem prinesel.«51 Jezernikova se je spomnila, da je Zabukošek ves nasmejan dal Sovinčevi »eno črno žensko ročno torbico, eno žensko zàpestno uro in krz- nen ovratnik (lisico). Iz žepa je potegnil cel sve- ženj bankovcev, med katerimi sem opazila tudi 53 Ibidem. 53 ZAC: KZP 695/38. Obtožnica zoper Jurija Zabukoška na okrožnem sodišču v Celju, 13- 4. 1939. 54 Ibidem. ss Zabukošek je na zaslišanju trdil, da še nikoli ni bil v gostil- ni Amerika in daje v Celje prišel z večernim vlakom. Ob soočenju z natakarico Matildo Drozg paje ta povedala, daje »zelo podoben onemu moškemu, kijebil31.10.1938 v gostilni, samo oblečen je bil drugače, prav gotovo pa je bilo to pred 8. uro zvečer, ker je tedaj se jima naročilo, naj se umakneta iz sobe radi esperantislov. - ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 18.11.1938. 56 Slovenski narod, 13. 4.1939. 57 ZAC: KZP 695/38 Zaslišanje Julke Jezernik z dne 30. 11. 1938 zaradi domnevnega poskusa umora. 112 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Studen. »NE •• JE NIKDAR VEC NAZAJ« ZGODOVINA ZA VSE [•mila, /' -§—g—î„g_^_ • prijavi broj 2055 z dne 7.XI.1958. • -•4 v -• J • L e • e n d •: ? •)•=^* Gostilna "Amerika'* "'* v 4)•• Hiša "•.Sodin" 3) X Kraj umora odnosno najdena.žrtev. •) — Dozdevna pot od gostilne Amerika, do najdenega trupla. is , ^ ;Zandarm. stanica Stui L / \ K Br. J2Q5Ž_ . ! 7. novembra 193j} god. — v STORAH — Razmer: 1 ilO.OOO. Skica kraja zločina. •••••••••••/•'• 113 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 tisočake. Jaz sem jih hvalila, da so sedaj srečni, ker imajo toliko denarja. Sovinčeva je bila zelo zadovoljna inje rekla, daje denarja več kakor 50. Mislila je najbrže 50 tisočakov. Zabukošek in Sovinčeva sta me nagovorila, da sem šla v Lju- bečno iskati 5 litrov vina. Ko sem vino prinesla, sem tudi jaz popivala v njih družbi do okoli ene ure, potem pa sem odšla domov spati. Naslednji dan, t. j. dne 1. novembra okoli 8. ure sem zopet prišla k Sovinčevim. Sovinčeva in Zabukošek sta bila v kuhinji. Sovinčeva je bila dobre volje ka- kor običajno, Zabukošek pa je bil slabe volje, bil je videti zelo nervozen. Hodil je po kuhinji gor in dol. Najbrže sije položaj z mojo prisotnostjo prejšnji večer dobro premislil, pa mu ni bilo všeč, da sem jaz videla, kaj je prinesel in kaj je dal So- vinčevi. Kmalu po mojem prihodu so mi nalili v emajliran lonček vročega mleka, ter so mi ga ponudili naj pijem. Zabukošek me je nervozno silil naj mleko popijem. Ko sem lonček ponesla k ustom v nameri, da pijem, sem ovohala v mleku nekakšen čuden smrad. Odložila sem lonček na mizo z izgovorom, da ga popijem pozneje, ko bode bolj hladno. Zabukošek je radi tega postal še bolj nervozen in me je priganjal naj popijem. Jaz sem imela neke čudne slutnje, zato sem iska- la priliko kako bi odšla ali mleko kam izlila. Ker je v kuhinji bolj temno, tla pa so tlakovana z ope- ko in od zemlje precej zamazana, sem izrabila priliko neopazovanja, ter sem polovico mleka izlila pod mizo, polovico pa sem postavila na- zaj. Ko meje Zabukošek še kar silil naj izpijem, sem mu zatrjevala, da bodem pozneje popila, ko bode popolnoma hladno. Z izgovorom sem odšla domov.«58 Zabukošek je torej Jezernikovo domnevno hotel zastrupiti. Komandir štorskih orožnikov Franc Mekinda je k temu zapisniku pripomnil, da so razen ostanka strupa, ki ga je imel grozovi- tež ob aretaciji pri sebi, pri hišni preiskavi našli med njegovimi stvarmi »še eno škatlico z večjo množino enakega strupa. Ko se je ta najdeni strup dal povohati Jezernik Julki, je izjavila, da ima isti duh kakor ga je imelo mleko«. Žandar- merijski narednik Mekinda je zato sklepal, »daje Zabukošek po treznem premišljevanju prišel do zaključka, da bi ga Jezernik Julka lahko izdala in je smatral za potrebno, dajo kot zelo važno pričo usmrti ter ji je v ta namen tudi dal strupa v mleko«.59 Zabukošku seveda niso mogli dokazati, da se je hotel z zastrupljenim mlekom znebiti ne- prijetne priče. Ko so ga seznanili s pričevanjem Julke Jezernik, je vse njene navedbe in obtožbe odločno zanikal.60 A tudi če bi mu Jezernikovo uspelo odstraniti, je, kot rečeno, že 1. novembra storil napako, ko je vzbudil precej pozornosti s popivanjem in hvalisanjem v gostilni Juteršek na Ljubečni. Še posebno sumljiv se je zdel mizar- skemu pomočniku Ivanu Černiču, svaku Julke Jezernikove, ki ga je že dlje časa opazoval. Kot »zaupnik« orožnikov je o Zabukoškovi čudežni obogatitvi čez noč najprej obvestil orožniško po- stajo v Vojniku, ker pa tamkajšnji orožniki niso ničesar ukrenili, je o zadevi obvestil štorskega žandarmerijskega komandirja Mekindo.*"1 Štor- ski orožniki pa so šli takoj na lov za razbojniškim morilcem in ga, kot smo že opisali, kmalu izsledi- li in spravili za rešetke. Ljubosumnež s kriminalno preteklostjo Številna poizvedovanja so razkrila še preneka- tero podrobnost iz življenja glasovitega morilca Zabukoška. Njegova ljubezen do sodno ločene in do vratu zadolžene Apolonije Sovine, s katero se je na vsak način hotel poročiti, je bila velika. Nanjo je bil bolestno ljubosumen in ni trpel, da bi se okrog nje sukali drugi moški. V nekem pis- mu ji, denimo, piše: »Lončka veš jas tako ajfer- sihtig na tebe ker ti tudi lažeš kaj si meni oblu- bla da neboš nikdar s drugim prekalila da rajše umreš! Zakaj pa potlej k Ožeku hodiš in Henči hodi k tebi ponoči /../Jas sem si zdaj naprej vzel če še kaj tacega zvem se bom pred teboj Življenje vzel in ti me boš mela seboj zapomni si! Kaj jas moram zavolj tebe prestati in si kaj takega za- služim, jas ne morem nič jesti tako ntimartraš ti neusmiljena. Zakaj mi to delaš?/../«1'2 Na koncu 58 Ibidem. 59 Ibidem. 60 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 7 12.1938. c' ZAC: KZP 695/38. Obtožnica zoper Jurija Zabukoška na okrožnem sodišču v Celju, 13. 4. 1939. Ivan Cernii je bil mizarski pomočnik brez stalnega zaslužka inje z družino živel v veliki bedi. Že pred umorom seje s sva- kinjo Julko Jezernik dostikrat pogovarjal o Sovinčevi in njenem tujcu. Sovinčeva seje vsepovsod hvalila z njego- vim bogastvom, on paje neprestano domneval, da gre za kakšnega ponarejevalca denarja. Zavoljo tega, ker je bil po umoru Zakrajškove »on tisti, kije orožnike pripravil do tega, da so šli po Zabukošeka in ker jih je on spravil na sled morilcw.je upal, daje s tem »zadovolil oblasti' in da mu bo državno tožilstvo izplačalo primerno nagrado. - ZAC: KZP 695/38. Pismo Ivana Černiča iz Vojnika z dne 30. 1. 1939 in zapisnik zaslišanja Ivana Černiča na okrožnem sodišču v Celju z dne 9. 2. 1939. 63 ZAC: KZP 695/38. Pismo Jurija Zabukoška Apoloniji So- vine z Jesenic, 27.9.1938. 114 VSE ZA ZGODOVINO Andrei Studen. »NE •• JE NIKDAR VEČ NAZAJ« ZGODOVINA ZA VSE pisma pa ji je položil na srce še naslednje okorne stihe polpismenega nesrečnega zaljubljenca: »Nezabi me kadar enkrat bom zaspal, zaspal kot mrtvi spi, zapomni se dasem te ljubil, domojih zadnih Dni. Nepozableni Georg, Na svidenje.«?3 Dvainštiridesetletna Apolonija je s svojim »lju- bim Jurčekorm sicer živela »na koruznem zako- nu« in ljudje so na veliko govorili, da je »sodno poročena s Francozom«-,64 toda pravi poroki je nasprotovala, češ da nima denarja, ki bi ga prine- sel v zakon in jo /seveda/ izkopal iz dolgov. Podobno kot Jurček, ki jo je v pismih venomer »gorko iz celega srca poljubljal in na svoje srce pritiskal«,65 je tudi Lončka izlivala na papir iz- povedi ljubezni, čeprav ji je ves čas »delal velike skrbi« in ga je mnogokrat »zastonj tako težko ča- kala«. Sčasoma jo je vedno bolj motila njegova bolestna ljubosumnost in ga je rotila, da naj si jo končno izbije iz glave, da naj ji končno neha »metati dedce naprej«, ker ji ti dedci samo po- magajo pri delu na kmetiji in da mu bo zvesta do groba. Še enkrat poudari, da so govorice o dedcih izmišljotina in da naj jim ne verjame, ter mu zakliče: »Še tisi mi preveč.« Potem ga v pismu še poljubi in pozdravi ter zaključi s preprosto to- lažilno ljubezensko pesmico: »Nanebu zvezdice miglajo naj Ti Tvoje srce obsijajo. Lunca jasno mi sveti Naj Ti Tvoje srce razvedri.«66 Poleg tega, da sta se Zabukošek in Sovinčeva večkrat pričkala zaradi drugih dedcev, pa mu je ona kar nekajkrat očitala tudi, kje je denar, ki ji ga obljublja, da jo bo rešil dolgov. On ji je zago- tavljal, da bo enkrat že prišel denar k hiši in da ne »lumpa in zapravlja«, kot mu venomer očita. Lončka je bila zaradi Jurijevega slabega finanč- nega stanja sploh večkrat slabe volje in se je nanj včasih tudi preglasno hudovala. Njen Jurček ji je navkljub očitkom vedno želel vse dobro, da bi ostala zdrava, vesela in pred- vsem »milo zvesta«, da mu olajša njegovo težko srce. V primeru »bolezni« slabe volje, ko ga je, denimo, »ko mu je hlače peglala /.../ tako temno pogledala, daje sofort vedel, kaj to pomeni«, ji je svetoval, da naj si natakne na prst zlat prstan, ki ji ga je podaril in pravi: »Veš to je čisto zlato, po- tegne bolezen von, samo pazi daga ne izgubiš. Ali ti je že kaj boljše zelo?«67 Zabukošek se je na vsak način hotel oženiti s So- vinčevo, toda brez prvega pogoja, torej denarja, s katerim bi poplačal njene dolgove, ga je ta, kot rečeno, neprestano zavračala. Bala se je celo, da jo bo v njeni nesreči osleparil, toda on ji je zago- tavljal, »da še nisem nobenega Človeka na Svetu kaj žaliga storil in posebno tebi ljubo Srčice«.68 Propadajoča kmetija in neizprosni dolgovi, ki so bremenili posest, so bili torej poglavitni vzrok, da si je Sovinčeva za tretjega moža želela dovolj premožnega človeka, ki bi jo rešil hudega bremena in ki bi tudi sicer znal poprijeti za delo na kmetiji. Zabukošek seveda ne bi bil to, kar je bil, če ne bi lagal tudi svoji »ljubi ljubeznivi Lon- čki«. TVezil ji je o velikih vsotah gotovine, ki da jih mora spraviti iz Francije v Jugoslavijo. Izmišljal si je, da je vdovec, čeprav je njegova »nesrečno poročena« žena Paulina Zabukošek, rojena Fock (poročila sta se leta 1911), še vedno živela v me- stu Pforzheim v nemškem rajhu.69 Apoloniji je dejansko zaupal samo to, da ima v tujini otroke, ki »jim bom lepo dobro Mamo prinesel«.70 Ihdi Apolonija je na poznejšem zaslišanju povedala, da ji je neprestano zatrjeval, da ima 70 000 din ali frankov (tega ni natančno vedela) prihrankov in da ji bo ta denar zaupal, če ga bo vzdrževala do smrti. Od nje naj bi tudi zahteval, da gre z njim v Francijo, češ da mora tam služiti še 5 let, da bo imel pravico do pokojnine. »Ves ta čas naj bi jaz njemu gospodinjila. «n V »ljubavni zvezi« Zabukošek - Sovine je bilo pomanjkanje denarja temeljna ovira na poti v 63 Ibidem. 64 ZAC: KZP 695/38. Pismo Apolonije Sovine Juriju Zabukošku, nedatirano. 65 ZAC: KZP 695/38. Pismo Jurija Zabukoška Apoloniji So- vine iz Trbovelj, 21. 6. 1938. 66 ZAC: KZP 695/38. Pismo Apolonije Sovine Juriju Zabukošku, 30. 9. 1938. 67 ZAC: KZP 695/38. Pismo Jurija Zabukoška Apoloniji So- vine iz Trbovelj, 21. 6. 1938. 68 ZAC: KZP 695/38. Pismo Jurija Zabukoška Apoloniji So- vine z Jesenic, 18. 10. 1938. 69 ZAC: KZP 695/38. Dopis občinskega sodišča (Amtsge- richt) v Pforzheimu z dne 29.3. 1939. 70 ZAC: KZP 695/38. Pismo Jurija Zabukoška Apoloniji So- vinezJesenic, 27. 9. 1938. 71 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Apolonije Sovine na okrožnem sodišču v Celju, 11.11.1938. VSE ZA ZGODOVINO 115 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 2 srečni zakon. In ravno denar je bil tudi glavni motiv za zločin, ki ga je naklepno izvršil Zabu- košek. Vse je skrbno »pretuhtal«, ljubi Apoloniji pa je v oktobru 1938 oznanil: »Zdaj bo enkrat konec, to že čutim v moji glavi /.../ Veš Lončka, meni tudi Srce trepeče ker semi bo posrečilo, po- tlej si Ti moja, poprej pač nikar nimam pravice do tebe, kaj ne?«72 Apolonija Sovine, ki so jo aretirali zaradi pri- krivanja ukradenih stvari, je na zaslišanju pove- dala, da je Zabukoška spoznala okoli božiča leta 1937. Medtem ko mu je ona tarnala o dolgovih, ki jo težijo, ji je Zabukošek pravil, da je ravnokar prišel iz Francije in kako da se da tam bajno za- služiti. Vabil jo je, da naj gre z njim v Francijo in da naj s sabo vzame tudi svoje otroke. Pravil ji je, da ima sam dva nepreskrbljena otroka in da rabi pošteno gospodinjo. Zagotavljal ji je, da bo nje- nim otrokom preskrbel delo in da bodo dobro zaslužili, ona pa da bo lahko gospodinja, ki ji bo dajal 1800 frankov plače na mesec in bo imela še deklo. Apoloniji je dejal, da je prišel nazaj v Jugoslavijo, da si bo uredil neke dokumente. Po- nudil se ji je, da bi stanoval kar v njeni hiši in da ji bo dobro plačal. Rekel ji je, da so mu zaradi dokumentov rekli, da mora počakati 14 dni, toda »zadeva z njegovimi dokumenti seje čedalje bolj zavlačevala in se je vedno izgovarjal, da brez dokumentov ne more nikamor, ne skozi Italijo, ne skozi Nemčijo. Šel je v tem času tudi stran od mene in je bil nekaj časa zaposlen pri Korenu v Trbovljah ter se je potem zopet vrnil k meni. Končno sva se dogovorila, da bo on meni poso- dil svoj denar, da se rešim dolgov in da bom šla v Francijo z njim in da se bova tam lahko civilno poročila ako bom ga toliko spoznala, da bom vi- dela, daga lahko poročim.«10 Sovinčeva je neprestano vztrajala, da ni vedela, da so stvari, ki jih je prinesel Zabukošek k njej domov, last Zakrajškove. Trdila je, da je mislila, da jih je prinesel iz Francije, čudno se ji je zdelo le to, »da bi imel on stvari svoje žene toliko časa shranjene, vkljub temu sem •••• verjela. Tudi se mije čudno zdelo, da bi nosila njegova pokoj- na žena kombineže, ker se mi zdi, da pred 8 leti se še niso nosile ženske kombineže. Tudi je bila lisica videti še precej nova in dobro ohranjena. Mislila sem, da najbrže njegovi otroci pazijo na materine stvari in da vsled tega še vse stvari so tako dobro ohranjene. V domnevi, daje bil Za- bukošek res v Franciji, me je potrdila tudi brzo- javka, ki jo je poslal iz Trbovelj, v kateri mi na- roča naj držim vse v redu, dokler on ne pride. Vsled tega sem sklepala, da bo imel on dnar na razpolago, da mi bo moje dolgove plačal, kakor mije to opetovano obljubil.«14 Apolonija je med hišno preiskavo w naglici in zmešanosti« preiskovalcem pozabila izročiti ne- katere stvari, ki jih je k hiši prinesel Zabukošek, čeprav je prisegala, da je to nameravala storiti. Ni se spomnila tudi na denar, »posebno radi tega, ker sem bila mnenja, da je denar že odnesel s seboj. Zabukošek je namreč dejal istega dne, ko je bil aretiran, da gre v Novo cerkev radi nakupa krave in prašiča. Bila sem tedaj prepričana, da denarja ni več v kleti. Na hranilno knjižico sepa nisem spomnila, odnosno sploh nisem vedela, dajo je Zabukošek spravil.«1^ Apolonija, ki je skupaj z morilcem skrila denar v krompir v kleti, pa tudi ni vedela, da je v njeni hiši prenočeval mož z bogato kriminalno prete- klostjo. Čeprav je Jurij Zabukošek na zaslišanjih prikrival, da je že bil kdaj obsojen zaradi krimi- nalnega dejanja, pa so poizvedovanja celjskega okrožnega sodišča kmalu naslikala povsem dru- gačno sliko o morilcu Ivanke Zakrajškove. Zabukošek je zabredel v kriminalne vode že leta 1909, ko so ga na deželnem kazenskem sodišču na Dunaju zaradi javnega nasilja z izsiljevanjem obsodili na 4 mesece težke ječe, poostrene z dvo- dnevnim postom na mesec.76 Roki pravice se je takrat izognil z begom v mesto Pforzheim v Nem- čiji, kjer je bil do svetovne vojne zaposlen »kot zlatar in cerkveni slikar pri tvrdki brata Hess«11 Med svetovno vojno je bil vojak na ruski in soški fronti, po vojni pa se je zopet vrnil v Pforzheim in nastopil službo pri tvrdki bratov Wolf. V tam- kajšnjem kazenskem registru je bil zabeležen kar šestkrat. Poleg manjših.kazni, kot so prikri- vanje, žalitev ali nedovoljena posest orožja, je bil leta 1927 obsojen zaradi poskusa posilstva na 2 leti zapora in 3 leta izgube častnih pravic, julija 1934 pa ga je deželni kriminalni policijski urad v Karlsruheju zaradi predkaznovanja obsodil na 72 ZAC: KZP 695/38. Pismo Jurija Zabukoška Apoloniji So- vine z Jesenic, 18. 10. 1938. v ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Apolonije Sovine na okrožnem sodišču v Celju, 12. 11. 1938. 74 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Apolonije Sovine na okrožnem sodišču v Celju, 24. 11. 1938. 75 Ibidem. n ZAC: KZP 695/38. Obsežno in podrobno poročilo deželnega sodišča za kazenske zadeve na Dunaju z dne 9.3-1939. 77 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 17. 11.1938. 116 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Stucien. »NE BO JE NIKDAR VEC NAZAJ« ZGODOVINA ZA VSE izgon iz države.• Na sodnem procesu o posku- su posilstva so na dan priplavali še trije moralni prekrški spolne zlorabe deklet iz let 1919,1925 in 1926, vendar zanje ni bil obsojen.7'' Poleg navedenih kriminalnih dejanj naj bi Za- bukošek pred odhodom iz Avstrije leta 1909 v tr- žaški okolici menda umoril nekega orožnika, toda to ovadbo je označil za »pmzne izmišljotine«."" Umora orožnika mu kljub poizvedovanjem niso mogli pripisati.81 Po izgonu iz Nemčije"2 je odšel v Francijo, v Strasbourg. Ko mu je potekel vizum za bivanje v Franciji, se je vrnil v Jugoslavijo. »Zastrupil sem jo, ker mi je smrdela« Obdolženi Zabukošek je že na prvem zasliša- nju dne K), novembra 193H priznal, da je umoril Ivanko Zakrajšek. Povedal je, da sta z Zakrajško- VO v Ljubljani prenočila in imela tudi spolne od- nose. »Od pokojne Zakrajškove je pa odhajal tak smrad, da nisem mogel z njo več biti skupaj. Ona je bila pa zelo strastna, tako da ji nisem mogel ni- kdar zadostiti. Tudi ko sva prišla v Celje in šla na moj dom, me je po poti poljubovala in že hotela sredi poti spolno občevati z menoj. Ker pa meni ni bilo za občevanje in ona pa ni odnehala, sem se odločil, da se jo znebim. Imela sva s seboj ne- kaj pelinkovca, ki sva ga skupaj pila. V njen del sem pa stresel nekaj arzena, nakar seje kmalu zgrudila nezavestim na tla. Ko je Zakrajškova obležala na tleh, sem jo pustil tam na tleh, s seboj sem pa vzelnjeno torbico, V kateri je imela uro in nekaj drobnarij. To torbico je namreč že poprej meni dala v roke in sem jo potem kar s seboj vzel. Zakrajškova mi je poprej tudi že dala 10000din, kolikor so znašali njeni prihranki, s prošnjo, da lih naj shranim. /.../Arzen sem imel že od poprej, ker ga imam vedno. Potrebujem ga- namreč pri Umorjena Ivanka Zakrajšek. ZAC: KZP 695/38. Poročilo Državnega pravosodnega mi- nistrstva v Berlinu z dne 2J. 2. 1939 - kazenski register za inozemce. /.AC: K'/.P 695/38, Poročilo občinskega sodišča (Amtsge- richt) v Pforzheimu z dne 29. .->'. 1939. 7.AQ K'/.p 695/38. Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 7. 12. 1938. Domnevni umor orožnika sta prijavila Iran in Neža /le- laj. Slednji je Zabukošek v letu 1909 zapustil nezaželenega otroka iti želela je, da bi se »Zabukošku predočilo, daje mene pred svojim odhodu iz Avstrije popolnoma uničil: - ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje prič liana in Neže ISelaj na okrožnem sodišča v Celju, tj. 12. 1938. Na zaslišanja je navajal, da so ga izgnali zato, ker svo- jim sinovom ni pustil, da hi se politično udejstvovali v na- rodno socialističnih organizacijah. - ZAC: KZP 695/38 Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 17. II. 1938. VSE ZA ZGODOVINO 117 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 2 svojem delu kot zlatar in tudi kot pleskar /.../ in ker ga pri svojem delu pravzaprav vedno malo porabim, sem ga imel še precej, vsaj toliko, daje zadostovalo za usmrtitev Zakrajškove.«81 Zabukošek je tudi naslednji dan vztrajal, da je Zakrajškovo zastrupil, ne pa tudi zadavil.84 O Za- krajškovi je povedal, da mu »ni bilo veliko za njo. Ker sem pač videl, da ona le sili za menoj in da se hoče na vsak način poročiti, sem se udal v svojo usodo, in sem bil pripravljen jo vzeti s seboj«. Po- novno je poudaril, da si je »docela premislil šele, ko sem v Ljubljani z njo prenočil in sem tedaj čutil že prej omenjeni smrad, kije bil naravnost neznosen. Ker se je nisem mogel znebiti, sem se hotel vrniti v Celje z izgovorom, da moram iti še po svoj kovček v Celje. Zakrajškova pa ni hotela počakati v Ljubljani, ampak je hotela na vsak način iti z menoj v Celje«. Zabukošek je še en- krat poudaril, da je na mestu zločina ob Voglaj- ni »zahtevala občevanje, meni se pa je to uprlo ravno radi tega, ker sem čutil vedno tak smrad od nje. Ker je silila vame, sem si končno zmislil mojega strupa in sem ga vlil v pelinkovec, ki ga je ona nato izpila. Koje Zakrajškova pelinkovec s strupom izpila, seje čez par minut zvrnila inje padla po tleh ter je bila takoj mrtva«?5 Na naslednjem zaslišanju je Zabukošek po- vedal, da se mu je »zares mudilo v Francijo in sicer radi tega, ker bi imel tam dosti dela, ki bi ga moral dovršiti do Božiča. Z Zakrajškovo sva bila že poprej dogovorjena, da greva koncem ok- tobra v Francijo in sicer sva se tako dogovorila ob priliki mojega prvega obiska v Rajhenburgu. Po umoru sem pa ostal v Jugoslaviji radi tega, ker sam nisem hotel potovati v Francijo, ampak sem nameraval čakati toliko časa tukaj, da biSo- vinčeva vse uredila, da bi šla z menoj v Francijo. Rabil sem namreč eno gospodinjo in ker Zakraj- škovo ni bilo več med živimi, sem potem čakalna Sovinčevo. Vztrajam tudi danes pri tem, da sem Zakrajškovo spravil vstran le radi tega, ker je iz- šel od nje, kadar je bila slečena, tako neznosen smrad in seje nisem mogel znebiti drugače.«86 Sredi decembra 1938 je Zabukošek začel »za- nikati vsako krivdo« in zatrjeval sledeče: »To, da sem zastrupil Zakrajškovo, seje zgodilo lepo ne- sreči. Dal sem ji takrat le nekaj malega in sem imel namen, da bi ji postalo slabo, zato ker je silila vame, da bi spolno občeval z njo. Jaz na- mreč nisem pričakoval, da bo tako hitro umrla od strupa, bil sem prepričan, da ji bo samo slabo in me potem pusti pri miru.«97 Skratka. Zabukošek je trdil, da Zakrajškove ni imel namen usmrtiti, »drugače se je pa sploh niti dotaknil ni, zlasti pa ne z vrvico ali roko«. Svojo zgodbo je venomer zapletal in spreminjal, češ da je Zakrajškova »dobila potni list pri glavarstvu v Ljubljani in bi lahko odpotovala, ker mu je pa že prejšnji večer pokazala hranilno knjižico, za katero on ni mogel najti vporabe v inozemstvu, sta se odločila na njegov nasvet, dajo odstopita Sovine Apoloniji, ki bi si lahko s tem poravnala svoje dolgove ter sta v to svrho potovala v Celje z večernim vlakom, ker sta onega ob pol dveh zamudila, češ dase ni Zakrajškova pravočasno vrnila odjrizerja.« Ko ga je v Čretu ob Voglajni objemala in silila v spolno občevanje, pa je »on io odklonil, ker mu tak način občevanja niprijal in ker je bilže od prejšnje noči utrujen - opazil je zjutraj celo kri v vodi. Ona je pa nato zahtevala, da ji da piti pelinkovca, ki ga je nosil on in od katerega je že malo preje pila. V namenu, da bi ji njene želje po občevanju odpravil in da bi ji po- stalo nekoliko slabo, je navodno segel po arzen, ki gaje imel v telovniku terga vrgel v pelinkovec v velikosti koruznega zrna, prednojije dal piti. Ona se je pa po zavžitju tega pelinkovca takoj stresla in zgrudila na tla, ne da bi še kaj zakriča- la ali dala sicer kak znak življenja od sebe. Njega je pa tedaj prevzela taka groza, daje ves prepla- šen takoj odhitel, namesto, da bi ji priskočil na pomoč. Odnesel je s seboj le torbico z njenim de- narjem, katero mu je pa že ona v Ljubljani dala v njegovo aktovko. Njenega denarja ni on prav nič potrošil zase, niti za Sovinčevo, kerjeimelza to svoj denar, ki ga je prejel od svoje sestre malo pred tem in sicer znesek 1500 din.«88 * Zavoljo tega, ker je Zabukošek neprestano iz- javljal, da je Zakrajškovo zastrupil z arzenom, ni je pa zadavil, se je preiskava usmerila še v ugo- tavljanje pravega vzroka smrtí.'Ob prvi obdukciji trupla je komisija ugotovila, da je bila umorjenka zadavljena. Zadušitvi v prid so govorile značilne notranje krvavitve, kot tudi zunanji odtisi tujega nasilja spredaj na vratu in na tilniku. Sodna iz- *J ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 10. 11.1938. *> ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 11. 11.1938 *s ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 17. 11.1938 »6 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 18. 11.1938. "7 ZAC: KZP 695/38. Zaslišanje Jurija Zabukoška z dne 15 12.1938. m ZAC: KZP 695/38. Obtožnica zoper Jurija Zabukoška na okrožnem sodišču v Celju, 13. 4. 1939. 118 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Studen. »NE •• JE NIKDAR VEC NAZAJ« ZGODOVINA ZA VSE vedenca, dr. Pinterič in dr. Bregant, pa sta kasne- je glede na Zabukoškove izjave dopuščala tudi možnost, da je bila žrtev zastrupljena. 19. novem- bra 1938 so zato izvedli ekshumacijo trupla Ivan- ke Zakrajšek in ga ponovno raztelesili, vzorce še dokaj ohranjenih ledvic, vranice, jeter ter želodca in njegove vsebine pa so poslali v pregled Medi- cinsko-kemičnemu inštitutu univerzitetne klini- ke v Zagrebu.89 Na toksikološki pregled v Zagreb so hkrati poslali tudi strup, ki ga je imel pri sebi Zabukošek in ki so ga našli pri hišni preiskavi. V drogeriji Sanitas v Celju so namreč ugotovili, da gre za ciankalij.90 Zato se je zastavljalo vprašanje, ali je umorjenka pred smrtjo zaužila ciankalij ali pa arzen, kot je trdil obdolženec. Na kemijskem oddelku Higijenskog zavoda v Zagrebu je toksikološka preiskava strupa, ki so ga pri hišni preiskavi našli v pločevinasti škatlici za vazelin, pokazala, da gre za zelo močan strup cian-natrij. Poleg škatlice so preiskali še v papir zavito belo snov, za katero se je izkazalo, da je natrijev karbonat ali soda. Pri preiskavi organov ekshumiranega trupla pa niso ugotovili niti pri- sotnosti ciankalij a, kot tudi ne arzena.91 Primarij v banovinski bolnici v Celju, dr. Franc Steinfelser, je na glavni sodni razpravi proti mo- rilcu Zabukošku dne 13- aprila 1939 poudaril, da vsi »objektivni znaki tujega mehaničnega nasi- lja«, ki so jih ugotovili pri prvi obdukciji telesa umorjenke, kažejo, »daje bila davljena z vrvico in z roko. Osobito krvavenje v sluznico kaže na to, da je pritisk pri davljenju bil precej močan. /.../ Objektivni vzrok je zadušenje radi davlje- nja.«92 Poleg strangulacije pa sodni izvedenec dr. Ste- infelser ni izključil zastrupitve. Povedal je, da že »1/4 do 1/3 grama, t. j. približno polovica aspi- rinove tablete ciankalija zadostuje, da privede do smrti. Smrt nastopi že tekom prve minute po zaužitju. Seveda je odvisno to od starosti strupa. Pri starejšem strupu nekoliko kasneje, vsekakor pa v 5 do 15 minutah. Vzrok smrti s ciankalijem je ravno tako zadušenje, ker učinkuje ta strup v možganih na središče za dihanje. /../Davljenje je brezdvoma, če je bil zaužit ciankalij, le še po- spešilo zadušenje. Kar se tiče strupa arzenikaje treba pripomniti, da smrt tie nastopi takoj, zlasti pa ne, če gre samo za manjše količine kot npr. koruzno zrno. Smrt nastopi šele v 2 do 4 dneh ali še tudi kasneje, odvisno od telesne konstitu- cije. Kemična preiskava na arzenik je dandanes 100% sigurna, bodisi v pozitivnem kakor tudi v negativnem smislu. Arzenik, četudi bi bil zaužit v majhni količini, bi ga bilo pri obdukciji zasle- diti. V drobovju, želodcu, črevesih se da arzenik dokazati tudi še po letih in to s popolno sigur- nostjo.«93 Primarij dr. Steinfelser je na posebno vprašanje branilca še povedal, da bi ponovna ob- dukcija kot tudi kemična preiskava trupla umor- jenke gotovo pokazali prisotnost arzena, če bi bil ta prisoten. »Dognati zastrupljenje s cianka- lijem paje nemogoče. Ciankalij se namreč takoj razkroji, oluži in vsled tega ni najti sledov v tele- su. Pripomnim, daje to identično, ciannatrij in ciankalij, ker gre za ciannatrijeve soli.«94 Podobno mnenje kot dr. Steinfelser sta podala tudi druga izvedenca, zdravnik dr. Perko in ke- mik dr. Jeločnik. Vsi trije so se strinjali, da je žrtev najprej zaužila ciankalij, zaradi česar bi gotovo nastopila smrt, toda obtoženec ji je na oni svet pomagal še z davljenjem. Enotna kazen - smrt z obešanjem Jurij Zabukošek je na glavni razpravi pred pet- članskim senatom okrožnega sodišča v Celju pri- znal, da je Zakrajškovo sicer zastrupil, vendar, da je ni hotel umoriti in da je tudi ni zadavil. Zago- varjal se je, da je »smrt Zakrajškove nastopila le vsled nesrečnega naključja«, da jo je hotel samo »nekoliko obrzdati v njeni spolni strasti«.95 Prise- *• ZAC KZP 695/38. Prošnja Medicinsko-kemičnemu inštitutu univerzitetne klinike v Zagrebu, da v interesu preiskave umora toksikološko pregleda organe pokojne Zakrajškove z dne 23- 11. 1938. 90 ZAC: KZP 695/38. Poročilo komandirja žandarmerijske stanice v Štarah Franca Mckindc celjskemu preiskoval- nemu sodniku z dne 30. 11. 1938. Ciankalij je v svojem pričanju omenil tudi Zabukoškov sodelavec, zlatarski va- jenec pri Mihaelu Korenu, Ivan Zavolovšek, kije dejal: »Oni teden prednoje Zabukošek od Korena odšel mije rekel, da naj mu prinesem strup ciankalij, katerega se v naši delavnici rabi. Jaz sem mu v resnici prinesel stekleni- co iz omare, vkateri hranimo steklenice z različnimi ke- mikalijami. Rekel mije, da bo iz ciankalija napravil zmes za uničevanje podgan.* - ZAC KZP 695/38. Zaslišanje Ivana Zavolovška na okrajnem sodišču v Laškem, 3. 12. 1938. Tudi zlatar Miha Koren je povedal, da ima »vedno ciankalij na zalogu in dajo obtoženec lahko prišel do nje- ga, »kadar namreč jaz pripravljam snovzapozlačevanje. /.../ Ciankalij hranim v pločevinasti škatli, da se ne izje, če je na suhem.* - ZAC: KZP 695/38. Zapisnik glavne raz- prave na okrožnem sodišču v Celju, 13- 4. 1939. 91 ZAC: KZP 695/38. Poročilo kemijskega oddelka Higijens- kog zavoda v Zagrebu z dne 4.1. 1939. 92 ZAC KZP695/38. Zapisnik glavne razprave na okrožnem sodišču v Celju, 13- 4. 1939. 93 Ibidem. 91 Ibidem. 95 ZAC: KZP 695/38. Obtožnica zoper Jurija Zabukoška na okrožnem sodišču v Celju, 13- 4.1939. VSE ZA ZGODOVINO 119 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 2 gal je, da je z Zakrajškovo res imel namen odpo- tovati v Francijo, češ da mu je »zelo ugajala, ker je bila videti poštena in odkritosrčna, da pa je šele v Ljubljani ob priliki prvega prenočevanja z njo, ko je prišlo med njima do spolnega občeva- nja, spoznal, daje zelo strastna in da prihaja od nje takrat neznosen smrad, vendar on radi tega ni odstopil od svoje namere«?6 Ker mrtvi molčijo, je bilo seveda povsem na- ravno, da je Zabukošek vso krivdo pripisoval vsi- ljivi Zakrajškovi. Zakrajškova naj bi mu namreč zaupala, da shrani na varno ves njen denar, hra- nilno knjižico in druge stvari. In če ne bi tako silila vanj, bi bila še vedno med živimi. Podobno kot za Zakrajškovo, je tudi za druge možaželjne ženske, s katerimi je navezal stike in se jim laž- no predstavljal kot imovit mož, ki potrebuje v Franciji pridno ženo in gospodinjo, trdil, da jih ni nameraval premamiti v past in se polakomniti njihovega denarja. Zanikal je torej, da bi se kdaj- koli zanimal za njihov denar. Tožilstvo je seveda Zabukošku dokazalo, da ni imel z možaželjnimi ženskami, ki so se oglasile na njegov oglas v Jutru, nobenih resnih namenov, temveč ga je zanimal samo njihov denar. Nekate- re so imele srečo in so ušle njegovim krempljem. Nesrečna in precej naivna Ivanka Zakrajšek pa se je zaradi neizmerne želje, da bi se omožila in od- šla »na svoje«, žal zapletla v njegovo smrtonosno mrežo. Čeprav do obtoženca ni gojila posebnih ljubezenskih čustev, mu je vendarle »popolnoma zaupala«. Tožilstvo je nato izpostavilo njegovo izjavo, »da mu zanjo ni bilo veliko« in zaključilo, da z umorjeno ni imel resnega namena in da se je hotel polakomniti le njenega denarja, nje pa se iznebiti.97 Za povsem nemoralne je označilo tudi njegove obljube, da se bosta v Franciji poročila in mu očitalo, da ni bil še niti formalno ločen od svoje žene, ki jo je skupaj z otroki pustil v Nem- čiji. Zoper moralo pa se je pregrešil zlasti s svojo »ljubavno zvezo« z Apolonijo Sovine, s katero sta živela »kot mož in žena«.98 Tudi njej je lažno sli- kal svoje razmere in ji obljubljal vse mogoče, še zlasti, da jo bo rešil dolgov. Tožilstvo je označilo za čisto laž tudi njegovo reakcijo na izjave Sovin- čeve preiskovalnemu sodniku, češ da jo je samo zapeljal in izkoriščal. Trdil je namreč, da je za njo vseskozi odplačeval dolgove." Sodišče je na podlagi številnih zbranih doka- zov menilo, »da je obtoženec naklepno usmrtil Zakrajškovo s pomočjo zavdanega strupa cian- kalija in davljenja in to po dobro v naprej pre- mišljenem načrtu, v nameri, da bi se polakomnil njenega premoženja in z njim pomagal sebi in Sovinčevi. Gre tedaj za naklepno izvršeno usmr- titev po zrelem preudarku s strupom in davlje- njem, storjeno iz koristoljubja.«m Zakon je za zločin zoper življenje in telo zahteval smrtno ka- zen ali dosmrtno ječo. Obtožencu so poleg tega tudi dokazali, da je svojemu delodajalcu Mihaelu Korenu ukradel trenchcoat plašč v vrednosti 800 din, za kar je bila zagrožena kazen s strogim za- porom do enega leta. Ker je bil naklepni umor Zakrajškove izvršen iz nečastnih nagibov (ko- ristoljublja), je sodišče Zabukošku izreklo naj- strožjo, torej smrtno kazen. Zato ker je okradel svojega gospodarja, mu je odredilo še en mesec strogega zapora, nato pa mu izreklo enotno ka- zen - smrt z obešanjem.101 Jurij Zabukošek je 10. maja 1939 na Stol sedmo- rice, oddelek • kot kasacijsko sodišče v Zagrebu vložil revizijo in priziv zaradi odmerjene kazni,102 državni tožilec pa je že 4. maja 1939 zahteval re- vizijo sodbe, ker kazensko sodišče poleg smrtne kazni ni izreklo tudi trajne izgube častnih pra- vic.103 Stol sedmorice, oddelek • v Zagrebu, je v začetku junija na okrožno sodišče v Celju poslal 96 Ibidem. 97 Ibidem. 98 Zagovornik Jurija Zabukoška, odvetnik dr. Milan Orožen, Je napodlagi obtožnice in spisov ugotovil, da seje obtoženi »tudi v seksualnem obziru pregrešil zoper moralo« in »ker so bili tipregreški v tesni zvezi z zločinomepredlagal, da se javnost izključi iz glavne obravnave »iz razlogov mora- le in koristi javnega reda*. Svoj predlog je utemeljil tako- le: »Sodno je znano, da se takih razprav udeležujejo tudi razni sumljivi tipi, ki črpajo iz popisa dejanja in s tem dopolnjujejo svoje znanje.« - ZAC: KZP 695/38. Predlog zagovornika dr. Orožna okrožnemu sodišču v Celju, da se pri glavni razpravi izključi javnost, 11. 4. 1939. 99 Ponovno zaslišanje Jurija Zabukoška z navedbo priče Cecilije Bračič, služkinje pri Juteršku na Ijubcčni, ki naj bi potrdila njegove izjave, 17. 2.1939. 100 ZAC: KZP 695/38. Izrek sodbe v obtožnici zoper Jurija Za- bukoška na okrožnem sodišču v Celju, 13. 4.1939. "" Ibidem. Iz posvetovalnega zapisnika petčlanskega senata o kazenski zadevi zoper Jurija Zabukoška na okrožnem sodišču v Celju z dne 13. 4. 1939, ki mu jo predsedoval predsednik okrožnega sodišča g. dr. Fran Vidovič, kot sodniki okrožnega sodišča pa so prisostvovali še dr. Josip Dolničar, Franc Brečko, Jakob Božič in dr. Franc Farkaš, je razvidno, da so že pred razpravo soglasno sprejeli sklep o delni izključitvi javnosti zaradi moralnih ozirov. Obto- ženca so tudi soglasno spoznali za krivega, za smrtno ka- zen pa so se izrekli vsi razen Jakoba Božiča, kije glasoval za dosmrtno ječo in kot olajševalno okoliščino navajal pokvarjenost obtoženca zaradi slabih socialnih razmer. 102 ZAC: KZP 695/38. Revizija in priziv proti izrečeni sodbi zoper Jurija Zabukoška, 10.5.1939. 103 ZAC: KZP 695/38. Revizija državnega tožilca z dne 4. 5. 1939. 120 VSE ZA ZGODOVINO Andrej Studen. »NE •• JE NIKDAR VEC NAZAJ« ZGODOVINA ZA VSE razsodbo, v kateri je zavrnil pritožbo Jurija Za- bukoška. Na javni razpravi se je odločalo tudi o reviziji državnega tožilca in na kasacijski razpra- vi dne 4. julija 1939 so Zabukoška obsodili tudi na trajno izgubo častnih pravic.104 Dr. Milan Orožen, branilec Jurija Zabukoška, je 11. julija 1939 vložil prošnjo za omilitev kazni še na pravosodno ministrstvo v Beogradu, toda tudi pravosodni minister dr. Marković je v do- pisu z dne 29. avgusta 1939 odredil, da morajo morilca Zabukoška obesiti.105 S tem je temačen izsek zgodbe o možaželjnih ženskah dobil svoj epilog. V torek, 12. septem- bra, ob 16. uri popoldne je v razpravni dvora- ni okrožnega sodišča v Celju petčlanski sodni senat Zabukošku naznanil, da bo smrtna kazen izvršena v sredo, 13- septembra, ob 6. zjutraj. Za- bukoška je preiskal jetniški zdravnik dr. Flajs in ugotovil, da se smrtna kazen lahko izvrši. Zabu- košek je izjavil, »daje vse priobčitve razumel in da se čuti še vedno nedolžnega«.106 Vztrajno je odklanjal tudi duhovnika. Precej lapidaren zapisnik o usmrtitvi Zabukoška na dvorišču jetnišnice v Prešernovi ulici št. 10 je sodni pripravnik Branko Potočnik strnil takole: »Ob 6h se privede iz celice obsojeni Zabukošek Jurij. Po ugotovitvi identitete se obsojencu priob- či, da se bo nad njim izvršila smrtna kazen v smislu tusodne sodbe št. V Kzp 695/38 z dne 13- IV 1939 potrjene s sodbo Stola sedmorice, odd. • št. Kre 150/39 z dne 6. VI. 1939 in v smislu določbe ministrstva pravde z dne 29. VIII. 1939 Br. 74551. Nato se obsojenca izroči izvršilen smrtne kaz- ni Dragotinu Hartu. Krvnik stopi na pripravlje- no stopnico, ovije obsojencu vrv okoli vrata, po- magač ga dvigne, spodmakne stolico in krvnik pričvrsti vrv na vijak vešal in mu pokrije obraz. V tem trenutku ga potegne krvnikov pomagač krepko k tlom. Vidno je v prvem trenutku nekaj drhtljajev na telesu, nakar je isto mirno obvise- lo. Po 16. (šestnajstih) minutah ugotovi sodni zdravnik nastop smrti. K izvršitvi so bile pripuščene le osebe, ki po § 417 s.k.p. smejo prisostvovati. Po od zdravnika ugotovljeni smrti je prisotni duhovnik opravil po- grebne molitve. Pol ure po nastopu smrti se truplo vzame z vešal in izroči mestnemu pogrebnemu zavodu vsvrhopokopa. Končano ob 6.46h.«107 Zusammenfassung „NIEMALS WIEDER KEHRT SIE ZURÜCK" Ein Mord bei Celje oder ein Beitrag zur dunklen Seite der Geschichte von mannsüchtigen Frauen Ganze zwanzig Jahre nach dem großen Welt- krieg geschah in Celje und Umgebung kein ein- ziger Mord. Daher beunruhigte im Herbst 1938 der bestialische Raubmord am zweiundvierzig- jährigen Dienstmädchen Ivanka Zakrajšek in Čret bei Celje die Öffentlichkeit sehr. Der grau- enhafte Meuchelmörder Jurij Zabukošek wurde bald gefaßt. Im April 1939 wurde er in einem Gerichtsprozeß zum Tode verurteilt und im Sep- tember desselben Jahres im Hof des Gefängnis- ses gehenkt. Die ermordete Ivanka Zakrajšek lernte Zabu- košek über eine Heiratsannonce in der Zeitung Jutro kennen. Auf seine Annonce hatten sich zwölf Frauen auf der Suche nach Ehemännern gemeldet (großteils Dienstmädchen), wovon Za- bukošeks Liste mit ihren Adressen zeugt. Späte- re Nachforschungen aufgrund dieser Liste erga- ben, daß er sich mit einigen dieser Frauen auch getroffen hat. Mit der falschen Heiratsannonce wollte Zabukošek die Ersparnisse der Frauen erschleichen, die sie als Mitgift in die Ehe mitge- bracht hätten. Unter der Chiffre Frankreich stell- te er sich als reicher Mann vor, der in Frankreich als Elektromonteur bei der Straßenbahn arbei- tet. Er zeigte den Frauen auch ein einstöckiges Haus, das auf der Postkarte eines französischen Ortes angekreuzt war, und belog sie, daß er eine gute und fleißige Hausfrau benötigt und sie ein eigenes Dienstmädchen haben werden, das sie bedienen wird. Gerade letzteres hörte auch die ermordete Ivanka Zakrajšek gerne, die seinen Versprechun- gen auf den Leim ging. Ihr Wunsch, zu heiraten und eine selbständige Hausfrau zu werden, war zu groß. Obwohl ihr Verwandte von der Reise nach Frankreich abrieten, wo sie Zabukošek he- iraten sollte, beharrte sie starrsinnig auf ihrer m ZAC KZP 695/38. Dopis Stola sedmorice, oddelek • iz Za- greba na okrožno sodišče v Celju, 6. 7.1939. 105 ZAC: KZP 695/38. Dopis pravosodnega ministra iz Beo- grada z dne 29. 8. 1939. 106 ZAC: KZP 695/38. Zapisnik okrožnega sodišča v Celju • objavi smrtne kazni, ki naj se izvrši nadjurijem Zabuko- škom, 12. 9. 1939. 107 ZAC: KZP 695/38. Zapisnik o izvršitvi smrtne kazni, 13. 9. 1939. VSE ZA ZGODOVINO 121 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 2 Entscheidung. Zabukošek ermordete sie brutal - er vergiftete und erwürgte sie - und eignete sich ihre Ersparnisse und ihr Gepäck an. áíevor der Prozeß gegen Zabukošek wegen vor- sätzlichem Raubmord begann, führe das Cillier Kreisgericht zahlreiche Ermittlungen durch, aus denen wir viele pikante Details aus dem Privatle- ben des Mörders erfahren. Unter anderem hatte er eine reiche kriminelle Vergangenheit und war bereits wegen Gewalttätigkeit und Erpressung verurteilt. Wegen Vergewaltigung stand er sogar dreimal vor Gericht, wurde aber erst beim drit- ten Mal verurteilt und nach Verbüßung der Stra- fe aus dem Deutschen Reich ausgewiesen. Sehr interessant sind auch die Aussagen der zahlreic- hen Zeugen, die von der Gendarmerie oder den Bezirksgerichten verhört worden waren. Diese Ermittlungen, die an das Cillier Kreisgericht we- itergeleitet wurden, verraten viele Details über das Opfer Ivanka Zakrajšek, ihre Freundinnen und Verwandte, aber auch über die anderen Fra- uen, die auf Zabukošeks Liste standen. Die mikrohistorische Analyse als Studie eines Beispiels beleuchtet ein weit verbreitetes Phä- nomen. Über Heiratsannoncen in Zeitungen versuchten viele Frauen, einen Mann zu finden und selbständige Hausfrauen zu werden. Vor allem hart arbeitende Dienstmädchen träumten gerne vom Märchenprinzen, warteten auf einen passenden Ehemann und sparten, um möglichst viele Ersparnisse in die Ehe mitzubringen. He- iratswillige Frauen mit genügend Ersparnissen lockten aber auch Kriminelle an. Manch eine nichts Böses ahnende Frau wurde von Kriminel- len durch verschiedene verbrecherische Metho- den der Brautsuche betrogen und beraubt oder sogar ermordet. 122 VSE ZA ZGODOVINO