AMERIKANSK1 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST ? AMERIKI. Gtaloi Z* r*r§ |g fcarod — k« feratlco bi resale* — boj« 1* kuayf l GLASILO SLOW katoe, DELAVSTVA K ameriki in URADNO glasilo DRU2BE SV. dr I2INE V jolietu* — I* E DRUŽBE sv. MOHORJA M CH1CAG1 in zapadne slovanske zveze v denv ir, colorado, ^NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH PRŽAVAH AMERIŠKIH. dfhe oldest. and mosf popular slovenian Newspaper IN UNITED STATES OS AMERICA. ggv. (No.) 201. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 16, 1926. LETNIK XXXV. M v Jugoslaviji odstopila; Pašič se vn v Bdgrad. • --t NOVE HOMATIJE V JUGOSLAVIJI. — UZUNOVIČ S SVOJIM KABINETOM ODSTOPIL. — NOVI PREMIER ŠE NI IMENOVAN. — RADlC JE POVZROČIL ..KABINETNO KRIZO; Dunaj, Avstrija. — V četr-zjutraj je odstopil s svo-1 jioi kabinetom N. Uzunovič, Jugoslovanski ministrski pred- ■ Sednik. Poročilo se glasi, da je kabinetne krize privedel S. Radič, voditelj hrvatskih selja-kov. Radič je pozval postaje-^ačelnika v Zagrebu na zagovor, zakaj ni pustil razobesiti hrvatske zastave ko so mesto tiskali čehoslovaški poslanci. tudi navajajo kot vzrok to, ker je Radič pri neki priliki re-i "češki in slovaški narod," ; 116 Pa Čehoslovakija. Kralj Aleksander je sprejel ; tesignacijo, ni pa še določil no-Vega ministrskega predsednica. Gotovo je, da se bo Nikola f Pašič, bivši ministrski pred-®ednik, v kratkem povrnil v Belgrad. -o- state cesta v chicagi z novo razsvetljavo. | Chicago, 111. — Na State ce-sti> kjer so vse največje trgo-^oe, kamor hodi prebivalstvo Celega mesta kupovati svoje /Potrebščine, če tudi pri trgov-oji Mo-j/tV'ini •' •'•' včasih za manj denarja, so "Peljali novi sistem za razsvetljavo ulice. Ta nova luč je tovič posvetila v četrtek večer osmi uri. Predsednik Coo-Jidge je v Washingtonu pritiski na gumb — posvetilo se je, ^ Množica, ki je bila navzoča, je 1 trenutek zgubila sapo, god-so začele igrati, razvila se Parada. State cesta je zgledala ta ' ■ ^čer popolnoma drugačna ka- ^ Kršno smo poznali doslej. Clo- ' : bi ne mogel vrjeti, da je. v stanu napraviti tako pre- 1 IJembo. Svetlejše je sedaj od j ; "an Buren pa do Lake ceste 5 1)0 noči, kakor je po dnevi. . Tri dni, to je četrtek, petek ^ soboto se vrši slavnost otvo- j ritve upeljave nove luči. Izlož- ! e Po trgovinah so te dni iz- 1 ^dno lepo okinčane, tudi nekatere trgovine so te večera : °dprte . . Nova naprava stane $100,- ; katero vsoto so skupaj ' 8Pravili trgovci s State ceste gotovo bodo tudi oni imeli j tega največ koristi. "cindarela" se želi razporočiti? New York, N. Y. — Šestnajstletna ženica, 52 let sta-milijonarja E. W. Brow-£lt}gm&> katerega se je naveli-Po šestmesečnem zakonom življenju, se suče okrog ^vokatov. To si pa hudobni Jeziki tako tolmačijo, da se z Jitai posvetuje radi razporo-,e- No, nič ni to čudnega, saj Jdobni jeziki, so kaj tacega Rokovali takoj ko sta se *ela. ___ Zopet pride v poštev e8ovor —- "denar ni vse." smrtna nesreča na farmi. JU1 Jewell, 111. — John J. deH iz Mount Sterling, 'je rjj al Pri nekem stroju na svo-b0v^rmi' Pri tem ga je pa zo-^ Je kolesja prijelo za obleko SrA°,tegniI° v stroj ter ga fctSStrašno je trpel, 141 je nastopila smrt. COLLINS ZA 1ZTREBLJE-,!1 NJE ZLOČINCEV. j Policijska oblast v Chicagi je j napovedala boj zločincem v Cook okraju. — Collins si prizadeva iztrebiti gangster-je v mestu. Chicago, 111. — V Chicagi, kakor je najbrž po vseh več- . jih mestih, so gnezda zločincev. Od kar pa vlada prohibi-cija, je pa še veliko slabše. Težnj.a po boljšem kruhu, je zapeljala mnogo oseb obojega spola, da so postali zločinci — kršitelji proh. postave. Udinjali so se izdelovalcem o-pojnih pijač kot prodajalci.! Skrivnih pivovarn in distilacij ( je še mnogo, nekatere, kakor se je zadnje čase zvedelo, so j pod protekcijo brezvestnih policistov. Med prodajalci prepovedane pijače je pa prišlo do spora. To pa zato, ker je nastala konkurenca in so začeli eden drugemu odjedati kruh. Prišlo: je že večkrat do boja — skup-i no je že padlo domalega 50 žr-j tev. Baš sedaj se vrši obravnava proti morilcem zadnih dveh žrtev. Vsak razsodni človek je prepričan, da ko bi ne bila za zločinci neka roka, ki jih ščiti, bi njih aktivnost ne mogla biti tako velika. Vodstvo policije dobro pozna tiste, ki delajo velikanske dobičke z bootlegger-stvom, a gibljejo se prosto v | vsej svoji razkošnosti, vozijo se v dragocenih avtomobilih.' , Navadno so tudi bootleggerski • magnati v zvezi z raznimi dru-| gimi zločinci — kajti ti ljudje | so se, ko se je začela prohibi-J cija, povzpeli visoko v trgovini prepovedane pijače — bo-] gastvo jih pane ovira, da ne bij sledili svojemu nepoštenemu, nagonu do zločinstva. Chikaški policijski načelnik l Morgan A. Collins, je izdal u^ kaz za reorganiziranje polici-f je. Šest najstrogejših policij^ . skih kapitanov je dobilo na-, log, naj s svojimi ljudmi pre-. iščejo vse kotičke in počistijo ! po mestu — aretirajo naj vsakogar, ki se jim zdi sumljiv. [ Ako se ne motimo, takih ukazov je bilo že mnogo izdanih—j a zločinci so se jim znali u-makniti, ko se je ozračje razčistilo, so se zopet pojavili v mestu in nadaljevali svoj posel. -o- amerikanec skočil s parnika V morje in utonil. New York, N. Y. — David P. Davis, premožni prodajalec zemljišč v Floridi, je na potu iz New Yorka proti Evropi s parnika Majestic skočil v morje in utonil. Tozadevno poro« čilo so posl-ali s parnika v New York brezžičnem potom. -o- — Effingham, 111. — Dvoj- • čka rojena vsak v drugem o- • kraju sta hčerki od Mrs. Flos-i se Jones, žena šerifa Jasper o-, kraja. Prva je bila rojena na , domu, druga v bolnišnici Effingham okraja. EGE NA SOLNCU POVZROČAJO VIHARJE. Santa Clara, Cal. — Father r. S. Ricard, ravnatelj na opazovalnici univerze v Santa Hlara, izjavlja, da opazuje že >d 13. t. m. na solncu veliko jego, ki se pomika vedno daje, ko pride do sredine ,je pričakovati viharjev, poplav in potresnih sunkov, to bo 16. okt. MEHIŠKA VLADA ZAPIRA DUHOVNIKE. I Madškofa iz Puebla so zaprli v mehiško trdnjavo. — O-blasti ne povedo vzroka, ljudstvo je razburjeno__I2 Guerrero so odvedli v trdnjavo deset duhovnikov. —o- Mexico City, Mehika. — Nadškof Pedro Vera y Seria iz Puebla, je jetnik v vojaški trdnjavi Santiago. Aretiran je bil / torek jutro v Puebla, »asled- J iji dan so ga že pripeljali v / Mexico City. Ministrstvo je iz- * ialo ukaz, naj se ga zapre v(n trdnjavo. I a Oblasti nimajo nobenega od- j ■ govora na vpnašanje zakaj so 1 nadškofa aretirali. Vsi ljudje, ;1 ki ou poznali in bili v nje- j govi bližini, povedo, da se' nadškof ni vdeleževal nobenih! i demonstracij proti vladi — to- j raj je postal žrtev preganja- ] nja — nedolžna žrtev, katerih') je mnogo v Mehiki. — Prišel \ bo dan obračuna! 11 Poročilo pravi, da so spopa- ] di med množico in oblastjo po- j gosti. Puebla, je eno izmed, najbolj katoliških mest v Me-'< hiki. Mesto je znano tudi pod , imenom — "mesto cerkva." J: Bojkot je v temu mestu uničil trgovino; kino sploh več ne ob-1 stoji. I; Poleg nadškofa, so aretirali , še nadaljnjih 10 duhovnikov in ! • jih prepeljali v ječo, v trdnja-' vo Santiago. Te žrtve so bile; aretirane v Guerrero. Množica j vernikov se je zbrala pred po- • ■ slopjem policijskega glavnega J stana, kjer so protestirali proti aretaciji, a požarna bramba jih je razgnala. Poročilo pravi, da se vlada pripravlja na to, da bo vtaknila v ječe vse duhovnike. O-blasti pravijo, da so duhovniki odgovorni za uporno gibanje med ljudstvom. Slep mora biti kdor temu veruje, a vzrok morajo navesti — če odgovarja resnici ali ne, to oblasti ne briga. -o- ROMUNSKA KRALJICA BO NAJPRVO OBISKALA ME- I STO NEW YORK. New York, N. Y. — Romun-, ska kraljica Marija se je premislila in ne bo, ko pride v New York takoj odpotovala v Washington, temveč bo preje obiskala mesto New York. Ni treba posebej omenjati, da bo sprejem veličasten. Pri sprejemu bo poleg župana Walker-ja, tudi guverner Al Smith; topovi bodo zagrmeli, sirene bo-, do piskale kakor na novega leta dan — vse bo pač tako, kakor se spodobi za sprejemj "njenega veličanstva" ne glede na to, da ljudstvo v Romu^ niji strada. Pomp mora biti, da j je malo spremembe za "boljše' I kroge." --pi—na. - • | Na sliki vidimo Miss Pike, ki je članica od "American Bar Association" in od "American Association of University Women." Miss Pike zastopa važno mesto pri eolninskem uradu. KwiMjvm — New York, N. Y. — New-yorški župan James J. Walker, je določil Mrs. Vincent Astor, kot posebno spremljevalko romunski kraljici Mariji, ko se bo mudila v mestu. Parnik Leviathan, na katerem potuje kraljica, bo prispel semkaj v i pondeljek. | -— Rešt, Perzija. — Vojaško sodišče je kot svarilo drugim obsodilo štiri mladeniče, ki so napadli neko dekle, na smrt na vešalah. j — Port Jefferson, N. Y. — 1 Dva vojaška pilota sta prišla ob življenje, ko je letalo, v ka-• terem sta krožila nad Long i Island treščilo na zemljo in se ' razbilo. i Washington, D. C. — Žr-jtev poklica je postal policist I Arthur B. Scrivener, ki bil u-streljen od banditov, ko se je vračal iz službe proti domu in to baš na predvečer svoje poroke. — Teheran, Perzija. — Perzijska vlada je povabila nemške eksperte za grajenje železniških prog, katerim bo poverila to delo, za katero so a-meriški, ki so se že pogajali z vlado, pi-edragi. i Izšel je KOLEDAR "Ave Maria" ZA LETO 1927. Letošnji koledar je krasna knjiga. V njem je opisan obširno evharistični kongres s številnimi slikami. Zanimiva so poročila ' iz slovenskih naselbin, ka-1 kor tudi vse ostalo čtivo. ' Rojakom ga prav toplo priporočamo, da sežejo i pridno po njem. Stane s I poštnino vred samo 50c. | Naroča se od: AVE MARIA, i1 Box 443. Lemont, 111. PRINC WINDISCHGRAETZ j OBDRŽI SVOJE IME. Dunaj, Avstrija. — Najvišje sodišče na Ogrskem je odloči- 1 lo, da bo princ Ludwig von' Windischgraetz, ki je obsojen radi sleparije na štiri letno je-' Jo, lahko obdržal svoje ime kot plemeniti. Kazen so mu olajšali, trdega dela ne opravlja, v } ječi se mu godi kakor doma. STEPHENSON NI 0DG0-' VARJAL NA VPRAŠANJA j Senator Reed se je sestal s pre- 1 iskovalnem odborom. — < Stephenson ni hotel ničesar ) izpovedati. — Adams dobil ' nove dokaze o graftu. ] —o— : Indianapolis, Ind. — D. C. ] Stephenson je imel priliko v ] sredo popoldan, ko je stal pred : veliko poroto, sprazniti svojo I vrečo z dokazi, o slepariji^] graftu in korupciji pri vladi v,< državi Indiana, katero imajo s pod kontrolo Ku Klux Klani, s Preje se je Stephenson, ki je s bil obsojen v dosmrtno ječo n radi umora, širokoustil, da bo b povedal vse kar je njemu zna-js no o nepoštenem delovanju pri š vladi. Ko pa so ga pripeljali iz( n ječe pred veliko poroto, kjer n je imel priliko govoriti — je molčal, na vprašanja porotnikov ni odgovarjal. Skrivnosti je nesel seboj v njegovo celico v okrajno ječo v Michigan p City. r Senator A. Reed je pozval; n na sejo posebni preiskovalni' v odbor, čigar je on predsednikov na kateri so razpravljali o za-J d devi politične korupcije v In-|V diana, katere obdolžuje vlado s Thomas H. Adams. I j Mr. Adams, ki je predsednik' j od "Indiana Republican Edi-|r torial association," je dobil od| j Floyd Christian-a, advokata iz' v Nobles, Ind., izjavo, da je on'j videl zavoj Stephensona, v ka- g terem so dokazi, o katerih se 'r je tako veliko govorilo. Rekel fi je tudi, da je en tak dokument r pregledal, bil je ček za $5000, glaseč se na ime Ed Jacksona, 's sedajnega guvernerja v India-k na. Ček je nosil podpis Step-' • hensona. — Ta dokument je!, jasna priča, zakaj se ni Jack-1] sonu mudili imenovati preisko- ^ valni odbor, kakor je to zahte-!] l vala Adamsonova skupina. j, '' , ■-0- j( J __ New York, N. Y. — John J ' D. Rockefeller Jr., je prispe- i val $250,000 k skladu za i*az- j širjenje zavoda za onemogle < mornarje, v katerem bo pro- : štora za 1500 mož. I — Kendallville, Ind. — H. Hamilton, star 23 let, iz Elk- < hart, je bil na mestu mrtev, ko' se mu je puška sprožila in gaj je naboj zadel, ko se je med lovom plazil po grmovju. ' — Rim, Italija. — Amerigo Dumini, ki je bil obsojen na par dni ječe radi umora 'poslanca Matteottija, je bil sedaj zopet i pred sodiščem, kjer se je moral j zagovarjati radi razžaljenja časti Mussolinija, za kar so mu | prisodili 14 mesecev ječe. | Toledo, O. — Pet oseb je bilo na mestu mrtvih, ko je osebni vlak zadel v avtomobil na križišču v bližini Crissey, O., ioddaljeno 14 milj od tukaj. Slovenci v Italiji. * Občinski uradnik ima na Pri- \ morskem pravico, da ne regi- ' strira otroka s krstnim imenom, : ki ga želijo dati stariši otroku, ali pa dati otroku poljubno ime, ■ ako starši vztrajajo pri svoji ; zahtevi. To je že stara stvar, ki ' se na Primorskem prakticira že v polnem obsegu, in je rodila tudi tožbe, ki so prišle tudi do . druge instance. Tako je priziv- ; no sodišče v Trstu nedavno zavrnilo priziv nekega Slovana z ' motivacijo, da imajo oblastva ' zadnjo besedo pri določanju krstnih imen, ker bi sicer starši lahko nadeli otroku ime, ki bij, značilo n. pr. osel, in bi to go- ' tovo ne bilo kulturno. Sodni- | kom, ki mislijo ali pa vsaj hočejo pod pritiskom razmer misliti, da se dobijo tako živalski starši, da bi dajali otroku oslovska imena, pač radi pripušča- \ mo take motivacije. Ostane pri- | bito dejstvo, da jemlje fašizem 1 s takim postopanjem Slovanu še zadnjo trohico svobode, ki mu jo more nuditi domače og-j njišče. —o— ; Naseljevanje italijanskih železničarjev. Prometni minister Ciano je ' premestil vse slovanske želez- ; ničarje s Primorskega v notranjost države. Slovenski in hr-jvatski železničarji so prodali ^se, kar so si po dolgih letih jdela in znoja pridobili (hiše, " I vinograde, polja itd.), in odšli ' s trebuhom za kruhom. Nekaj ( [jih je rajši pustilo službo, ka-:kor svoje malo premoženje in I primorske kraje. Znano je, da | !je poslanec Besednjak v zade-j ,vi posredoval neštetokrat pri prometnem ministru, naj vpo-števa vsaj najtežji slučaj, a mi-i nister je po dolgih obljubah pi-, sal poslancu Besednjaku, da ne more ustreči njegovi prošnji, ker bi to bilo proti splošnim . smernicam njegove politike. — . |Sedaj, ko prihajajo trumoma | italijanski železničarji na Pri-* |morsko, postaja takoj jasno,! kakšne so te splošne smernice ipolitike prometnega ministra. 1 jDivača, velika 'naselbina slo- j 'venskih in hrvatskih železničarjev, je postala danes pravo . .italijansko središče na Krasu; ■ s priselitvijo .železničarjev iz ■ iltalije imajo Italijani v vasi ve-: čino. To je bil namen promet-. nega ministra. Ni je vasi ob že- jleznici, ki ne bi imela v svoji . sredi vsaj par italijanskih že- ■ dezničarjev. Za raznarodovalno > 'politiko je to velikega pomena, i IV vasi imamo tako poleg občin-l skega načelnika . (podeštata), občinskega tajnika, učitelja, kakega trgovca, drugod zopet • občinskega zdravnika, sedaj še i večjo skupino železničarjev. — ; iPomisliti moramo, da so to dr-I jžavni nameščenci, ki morajo i slediti vsakemu migljaju reži-i ma, ki je na vladi, in torej tudi fašistovski stranki. Železničar- - ji so poleg tega vsi v fašistov- - skem železničarskem sindikatu, i Jasno je, da bodo ti naseljenci , gospodarili in ako treba tudi 'strahovali v vseh primorskih občinah, kakor hitro dobijo vse občine podeštata. Tako se lepo izpopolnjujeta politiki prometnega in notranjega ministra. — Kolonizacija potom železničarjev je Primorcem, posebno Go-ričanom dobro znana iz avstrij-i skih časov. -o- Kaj je novega na deželi. Podgora. Domalega vsa tukajšnja društva so imela 1. septembra zborovanje, na katerem so ustanovili odbor za propagando proti kletvini. Je to prvi odbor v slovenski občini. Renče. Iz naše občine mora vsako leto iti velika večina moških kot zidarji v tujino za zaslužkom. Tudi letos jih je šlo nekaj v Švico, nekaj pa v Trst. — Andrej Merljak, zaposlen pri tvrdki Mosolli-Serravalli v ulici Moise Luzzatto, je padel Is 16 metrov visokega odrajia. tla. Tovariši so ga sicer brž spravili v mestno bolnišnico, a zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. Pokojnik zapušča ženo i in štiri hčerke. j Št. Viška gora. Dne 29. avg. 11. 1. je tukaj umi'1 871etni starček Franc Lapanja. Bil je cerkovnik tukajšnje župne cerkve nad 54 let; v občinskem odboru je bil nad 80 let, večinoma podžupan. Kobjeglava. Na Mali Šmaren smo imeli izvanredno slovesnost, kakoršne Še ne pomnimo v Kobjeglavi. Ta dan se je namreč ustanovil Marijin vrtec za dečke in deklice ter Marijina ' družba za dekleta in žene. Ma-1 rijina družba za dekleta je J menda prva na Krasu v goriški 'nadškofiji. Ob potu iz farovža 1 do cerkve so vrli mladeniči po-1 stavili mlaje in slavoloke. Mar-1 sikatero oko se je orosilo, ko je / 15 dečkov, 25 deklic, 15 deklet in 21 žen po krasnem in vzpodbudnem govoru prečastitega g. ^onsignorja med lepim petjem (prejelo blagoslovljene svetinje. j Idrija. Č. g. Janez Kumar, I bivši župnik v Pevmi, je nedav-1 no obhajal zlato sv. mašo v hi-1 ,ralnici sv. Antona. Posvečen je bil namreč 27. avgusta 1876. DENARNA NAKAZILA J ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem " kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka - izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poši-. 1 ljali po teh-le cenah: 1 | 500 Din ......................$ 9.45 1,000 Din ......................$ 18.60 3 2,500 Din ......................$ 46.25 5,000 Din ......................$ 92.00 10,000 Din ......................$183.00 100 lir ............................$ 4.75 200 lir ............................$ 9.20 500 lir ............................$22.00 t 1000 lir ............................$43.00 e Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče 0 vnaprej cene določevati. Merodajne i- so cene dneva, ko denar sprejmemo, [j Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE r- POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-t. JA V AMERIKO, .j Pisma in pošiljke naslovite na: li ZAKRAJŠEK & CEŠAR". b 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y. Iz neodrešene domovine. POITALIJANČENJE TUDI OS EBNIH I MEN. — FAŠIZEM JEMLJE SLOVANOM ŠE ZADNJO TROHICO SVOBODE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. > •s MISS KATHERINE R. PIKE "AMER1KANSKI SLOVENEC" Amerikanski Slovenec ;: Prvi in najstarejši slovenski list The first and the oldest Slo- ši ( v Ameriki. venian newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. d --- -- ^ Izhaja vsak dan razun nedelj, poti- Issued daily, except Sunday, Mon- deljkoT in dnevov po praznikih. day, snd the day sfter holiday«. ' -- --- j: Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. 'Phone: Canal 0098. n N jiiua: Subscriptions: 7.3. celo leto .............................$5.00 i"or one year _______________________________$5.00 Za pol leta ... . .........._ 2.50 ~or half a year---------------------2.50 v Za Chicago, J « Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto _.. _____ 6.00 Fjr one year_____________6.00 Za pol leta ..................3.00 For half a year —:------------3.00 » ■ - i " 2 DOPISI va?r . sa za hitro objavo morajo biti doposlani na ured- ništvo vsaj dan n. , evora, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu * je čas do četrtk.< ■■, dopise brez podpisa sc ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as Mer November 10, 1925, at the post office St Chicago, lili m , i of March 3, 1879. ' ' ',' Kriza angleških delavskih organizacij. Zadnji dve lov. < j. v: .;<.:.'o:1 'o ; vii o dveh stru-jah v angle;'!:-. m ; -.;■:•. ,:< ,,;'»/,: njuj .i i>i ■ ■. ;.idii:.nlnenvjP: krilu. Pri ml,. .•. i ii- jy; sko pokazal.! lui-oroija. \ • •^■ni > in.na-str. ;■..>. kakor tudi .strokovna. -ij-i <..-?...., .' ni in rudarski stavki je nasprotje stopilo j estreje v ospredji'. Prav gotovo ni več zmota,,če se trdi, da je tj splošna stavka bila zahteva in debakel radikalnega, krila. Go-t tovo je tudi, da bi rudarska stavka potekla čisto drugače, če bi med vodstvom ruda reke zveze in vodstvom delavske stranke in j] drugimi strokovnimi .organizacijami. vladalo popolno soglasje Jg tako o taktiki kakor načelih. Tako pa le prepogosto čujemo, Ij da so n. pr. prometniki rudarje "izdali." g Na zadnjem strokovnem kongresu v Bournemouth, ki se je vršil prve dni preteklega meseca, sta se v večjem obsegu pr- \ vič pomerili obe stranki pri razpravi o principu strokovne orga- g nizacije. Angleške strokovne organizacije so v bistvu stanov- j ske zveze. Kot take so silno členovite, tako da členovitost j prehaja v razcepljenost, ki po mnenju nekaterih resno ogroža j skupno organizacijo. Zato je že dolgo pereče vprašanje, ali ( naj se razpuste vse stanovske zveze in sprejme popolnoma cen- t tralistična osnova, ali pa naj se •sprejme srednja pot, da bi se ] Osnovale zveze sorodnih delavskih poklicev. 1 Popolno centralizacijo zagovarjajo radikalni zastopniki. } Oni rabijo to, da pridejo do moči, da v slučaju stavke morejo . razpolagati z močnejšo silo. Cook je dejal na kongresu: "Po- , klicne zveze so se preživele in so postali organi delavske aristo- i kracije." Drugi nič manj pomembni delavski voditelji so čisto , nasprotnega mnenja, da mora z razčlenitvijo industrije kora- < kati vzporedno tudi specializacija strokovnih organizacij'. To j mnenje je zagovarjal zastopnik brodarje.v: "Če je naš cilj so- ; udeležba pri podjetjih, se moramo specijalizirati na industrij- j ske sekcije, tudi če bi doslej imeli samo eno veliko strokovno ; zvezo." To mnenje zmernih je zmagalo s 4:3. j Še jasneje se je spor pokazal pri razpravi o razširjenju , pooblastil .izvršilnemu odboru. Tu gre za neposreden odmev i iz splošne stavke. Levo krilo je hotelo izzvati kritiko o postopanju izvršilnega odbora v splošni stavki in odglasovati po- . oblastilo, da izvršilni odbor lahko vsak čas skliče splošno stavko. Tako bi bili predsedniki posameznih strokovnih organizacij postavljeni "na hladno" in bi pri tako važni odločitvi ne imeli nobene besede. Tudi s tem predlogom so Gookovi tovariši propadli. Prišlo pa je do velikih ekscesov, tako da se je razprava morala večkrat prekiniti. Izvršilni odbor se je uspešno branil in dobil zaupnico, vendar je ta kongres dokazal, da angleška delavska organizacija preživlja globljo krizo kot se je splošno sodilo. Niti sedanji, boj ne združuje in ne more odstaviti notranjih sporov z dnev- J r.ega reda. \ --o--[ Na? ošnji stenski koledarji. Tiskov n;-. - ■ Edinost je izdala za leto 1927. za tiskarno in list "A : ' Slovenec" krasne stenske koledarje. Enakih slov »liških stenskih koledarjev Še ni bilo v Ameriki in n?: v domovini ne. Vsaj ne spominjamo se jih ne. Letošnji >.■•■ m u za vsak mesec poseben list, opremljen s primernimi nabožnimi slikami. Tiskan je v dveh barvah, črni in rdeči t < < um v lastni tiskarni, kar je naravnost častno za t-i i ; tin nu v ponašati s takim delom. Koled;" u v • u : 13! . Dnevi sO tiskani jas- no in razlo. u,o; Navu ,'.s: vi tnw u dje, cerkveni in na-' rodni prazniki :•■' jo. .*■; :■. kole*' uu^un-i vsi poštni dnevi, kar ■ ... OI>< ja na vsakem dlu-vi m pru .r svulnik ! .• } ;..,/,' dneva. Nav't-r'.u■.: ;'<> 1 -u , ■ uu-j p-m; c i.r:. ■ u . DA O ZVEZI SLOVEN-DPvUŠTEV IN KJLUBOV 1 V DETROITU. z Detroit, Mich. i Malo se čita dopisov tukaj iz c Detroita kar se tiče slovenskih c društev in klubov. Zatorej ho- 1 čem jaz napisati par vrstic, da 1 bodo vedele tudi druge sloven- s ske naselbine po Ameriki, da je i tukaj živahno gibanje med dru- s štvi in klubi. c Vseh slovenskih društev in r klubov je trinajst po številu in 1 sicer vseh različnih strank. — i Kmalu bo leto dni, odkar se je t med temi društvi in klubi usta- 1 novila zveza, h kateri je stopilo 1 deset društev in klubov. Namen i te zveze je bil velik in koristen. 1 Prvič, da bi se postavilo lieko 1 kontrolo zaradi slovenskih pri-' 1 reditev, bodisi zaradi piknikov s-ali drugih prireditev po različ- l nih dvoranah. Slovenska našel- t bina je tukaj tako raztresena, I da ni bilo na nobeden drug na-čin priti do živega neprilikam, < katere so se dogajale med dru- ( štvi in klubi. Pripetilo se je več- ' krat, da so imela kar po tri dru- I štva svoje prireditve eden in I isti dan. Društva, katera imajo i svoje sedeže na zahodu, niso * nič vedela, kaj delajo društva, 1 katera imajo svoje sedeže na severnem delu mesta in na vzhodnem delu. Na ta način so nastale nekake mržnje med društvi in klubi, češ, ono društvo je proti nam veselico napravilo. Ako je pa človek pogledal te razmere od bližje, pa je kmalu prišel do zaključka, da to ni bilo pravilno. Prvič, ker društva in klubi niso znali eden za drugega, ker niso imeli nobenega stika eden z drugim. Drugič ker Slovenci tukaj v De-troitu niso imeli nobene svoje dvorane in so morali vzeti dvorano od drugih narodov, kadar jo niso sami rabili. Kakor hitro se je ustanovila ta zveza, so se vse te neprilike hitro odpravile, ker društva in klubi so hitro spoznali, da to je biLo že poprej treba napraviti. V mnogih slučajih so se slišale opazke, da kako more biti to, da bojo drugi našemu društvu prepovedali, kedaj sme naše dru-'štvo imeti svojo prireditev. Se-jVeda na take opazke se ni sme-i • ozirati, ker potem bi se vse-" ajale. neprilike, kakor I u: ,.-orov slovenskih pa je, še nada- k je delovati na to, da se nam /1 •es enkrat uresničijo želje, da ji se postavil tak Dom, kateri ^ laj bi odgovarjal vsem potre- 2 jam. V ta namen so sklenili za-itopniki vseh društev in klubov v lapraviti prosto zabavo dne 17. i >ktobra v Hrvatskem Domu, v c 1331 Kirby Ave. Iv Na to žaba- c i'o so vabljeni vsi člani vseh slo- ^ renskih društev in klubov v De- ^ :roitu. S tem, da smo napravili ( prosto zabavo, ne mislite, da ni nič novega, ampak odbor za to ^ zabavo se p rid po pripravlja, da ^ ram pokaže nekaj novega, kar ) se ni še videlo na nobeni zaba- I, vi dosedaj. Za lačne bodo skr- r bele naše izvrstne kuharice ženskega kluba. Med različni- i( mi jedili in pecivom bodo ime- !t le na razpolago tudi domače klobase, katere se ne dobe na vsaki zabavi. Za žejne se bo i' tudi nekaj dobilo, ker odbor i' mokrih je pridno na delu, da 1 bo lahko postregel vsem svo- * jim pristašem. Za plesalce smo j* pa tudi preskrbeli, da se bodo (( lahko naplesali za več časa. •— Ples se namreč prične že ob 2. ; uri popoldan in bo trajal do polnoči. Igrala bo izvrstna Tishler godba. Med odmorom !J te godbe nas bo pa zabaval ne- \> ki rojak s svojim mehom, ka- J' teri je pa še malo poznan med 1 nami. Prišel je pred kratkim 1 sem iz Pennsy Ivani je in nam 1 obljubil, da hoče se pokazati f ta dan, kaj da zna. Zatorej ne 1 zamudite te prilike, da ne bi 1 ga slišali jn se spoznali z njim. ' Cisti dobiček te prireditve se bo porabilo in sicer malo svoto 1 za financiranje Zveze, ker.drugače je nemogoče, da bi se mogla ta zveza še naprej ob drža- j ti, kakor se dosedaj. Ves drugi j dobiček se bo izročilo v sklad Slovenskega Narodnega Doma. Slovenci, kakor ostali Jugoslo- ■ vani v Detroitu, ste naprošeni, | da napolnite, dvorano do zad- j njega kotička ta večer. Kate- , re mu je le količkaj' do te Zve- j ze in do Slovenskega Doma, se j mora odzvati našemu klicu in j naš s svojim obiskom ta večer j razveseliti. Vzemite si za ge- j slo: V slogi je moč, — potem j gotovo ne izostanete, da ne bi j nas posetili v nedeljo, dne 17. J oktobra. Torej na svidenje vsi slovenski rojaki v nedeljo, dne 17. okt. v Hrvatskem Domu. Frank Hreščak, tajnik zastopnikov slov. dr. in klubov v Detroitu. -o-- SOCIJALNO IN VERSKO POLJE. Springfield, 111. Slovaška zabava. V soboto,, dne 16. t. m. bodo imeli naši vrli Slovaki dobre čase v naši dvorani. Njihovi skrbni "vybo-iry" že celi čas delajo in pripravljajo, da bo večer vreden slovaškega imena. Ob pol sed-imih bodo Slovakinje pokrile in naložile mize s piščeti in raznim drugim mesom ter potrebnimi prikuhami. Za uvod tudi juhe ne bo manjkalo. Nakolek-tano imajo toliko, da ničesar ne bo zmanjkalo, ako bi gostje tudi že tri dni prostor "šparali" za to večerjo. Med večerjo bo svirala tudi domača slovaška godba. Da pa bodo gostje ložje spali, bo po večerji še ples do polnoči. Slovenci, pridite zgodaj, da vam ne bo trebalo čakati, predno pridete na yrsto. Tilcet pa že preje kupite. Maškeradni ples in "Halloween Party." — V sredo, dne 26. t. m. pa pridejo spet naša slovenska dekleta na vrsto z velikim maškeradnim plesom v naši slovenski dvorani. Serleti-Čev "Illini Night Hawks Orchestra" bo sviral. Steve Serle-tič spada k naši župniji in je tudi član našega pevskega zbora. Njegov petkomadni orkester je eden najboljših v Springfieldu. Dekleta so se obvezala, da nobena ne proda .manj kot deset tiketov. Mary Zupančič bo dovedla 25 plesalcev in plesalk. Slovenci fn Slo-j ivenke, le segajte po vstopnicah. Mnogo čarobnic bo na ple-J su. Martinov večer. — Tako do-!bro kot lani na Martinov večer jse.še springfieldski Slovenci nikoli, niso zabavali. Zato so že Itakrat sklenili, da hočejo Mar-jtina obhajati vsako leto. Mo-derni plesi in zabave so zanimive in prikupljive, toda staro-'sl o venskega veselja ni najti nikjer, kot pri starih priprostih jveselicah, kakor je slovenski (Martinov večer, ko sy. Martin (mošt v pravo vino spreminja. jTakrat pač goske in kuretina .najboljše diše in krapi, ali po kranjsko krofi in potice se najlepše prilezejo. Slovenska srca se kmalo ogrejejo in celo stari podplati začnejo nagajivo srbeti. Vstopnina bo en dolar za osebo, za večerjo, prosto zabavo "m" ples. Slovenci, ki želite dobro zabavo, le vsi pridite. Sv. misijon. — Pri vseh teh zabavah in veselicah pa tudi ne i bomo pozabili, da se obenem ipripravljamo na čas sv. misijo-na, katerega bo vodil naš slovenski misijonar Rev. Vencel ^olar, profesor na kolegiju v Peru, 111., od nedelje, dne 21. novembra, do nedelje, dne 28. uiovembra. Za dober uspeh sv. misijona molimo po vsaki sveti jmaši, osobito pa naši šolarji o-ipravljajo devetdnevnice na čast jsv. Tereziji, Mali Cvetki. Tudi jmi odrasli ne smemo pozabiti .molitve v ta namen. Molimo zase ter za one naše brate Slo-jvence, ki so zabredli v temo greha in zgrešili pot resnice in sreče. Saj jih je v Springfieldu par tisoči Reveži so sledili za-peljivcem, ki so imeli med na jeziku, strup pa v srcih. Sveta Terezija, Mala Cvetka, prosi za nas vse, osobito pa še za nesrečne žrtve laži-prerokov. Mala Cvetka, krstna patroni-nja. — Pred kratkim je bil v naši cerkvi prvi otrok krščen na lepo ime sv. Terezije, Male Cvetke. To srečno dete je bila hčerkica našega Toneta Zaubi ih njegove žene Štefanije. Srečnim sfrarišem čestitaVno' na tfcrhi nežnem darilu iz neba. Poročevalec. DOPISTS POTA. !| Chicago, IH- Tukaj v Chicagi sem bila j navzoča na 28. evharističnei1! j kongresu in potem sem se P0' | dala v staro domovino v rm'.i j rojstni kraj vas ItadoviČi P1'1 j Metliki in sem se mudila ta"1 i skoro dva meseca. Za poročati j nimam nič kaj dobrega. Bort' | poročala bolj podrobno mal° kasneje, ko pridem domov, V zlato Kalifornijo, ko se njfl0: odpočijem. Zdaj se nahaja'11 i pri Mrs. Stonich za par dni. kar odidem proti Kaliforniji-"Pozdravljam vse znance v Chicagi! Bara Kramer, 476 Kansas St., San Francisco. -o- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnik«111; in prijateljem listov "Amerl Slovenec" in "Ave Maria" v državi Minnesoti in Michigan j znanjamo, da jih bo te dni o"' j iskal naš potovalni zastopill!i j Mr. Frank Kurnik, ki je poobl'1' j . ščen pobirati naročnino za oi«B' f j njena lista, oglase in vse. kar | ! je v zvezi s temi listi. Proda J j1! j tudi "Družinsko pratiko" 1927. in Koledar "Ave Maria- j Vsem ga toplo priporočamo, ^f ■ mu gredo na roko in pomag'^0 § širiti katoliški |isk ! )( Uprava "Amer. Slovenca- | HARDINGOVA OBLJUBA j DAVKOPLAČEVALCEM | M i ljjb ndro 1 a r Ško dedščino Cook .M, kraju v gotovini namerava' pril'rn" .j' George F. fJ'J bo zvesto spolnjevala, če izvolite I ; .pri, uovcmhcrskih volitvah okraji iTzakladničarjoin. . -.,1 "Če hočete zračunati kaj pomei" JB obljuba v dolarjih in centih, l»01ll's )r 1; ' na situacijo Board of Education v . j 1 ! tu 192.4. To leto je Board pl^'® x $925,211 kot obresti za vsoto, k&^Jj je bil f>riinoran vzeti -na posodo. j " cent od teh stroškov, skoro $Ir'v''c^rM| i "Prostorov manjka po publičnih _ lah, kar ni potreba, če bom jaz 1 jen bom to uredil, tudi boni nap''^^ I red.w uradu okrajnega zakladničar>ts^ |v i i Vsak volivec, ki ima otroke ' u;lJ..,(-fe j' pomisli. Ako Re doda k letnim kom še nadaljnjih $100,000, vsak.y|| trok bi dobil mesto v šoli ves L' J - pouka. j.„| 3 "Ako jaz rečem volivcem, da ' ,'if.j' prihranim .od 2 do 3 milijone do't; 1 jev letno, vem kaj govorim , in 10 jj j .1 tudi storil. Obljubljam tudi, 1v: OJ, TA DIM IN SAJE I S hitrostjo DO l>in dni vlak po deželi. Skozi okna ekšpresa gledam v širno ravan, ld se razprostira na obeh straneh proge. "Glejte, tam zadaj leži Nočno mesto," prekine sosed molk. Z roko pokaže na velik, črn oblak, ki je na videz ležal na zemlji in se ojfitro ločil od modrega nebesa. Solnce se je ravno skrilo za oblaki in obla, ki je ravnokar še jasno blestela, je bila zdaj samo še umazano-rdeča nogometna 'žoga. ".Jaz ne vidim ničesa drugega kot črn oblak." "Ravno»pod tem oblakom se skriva nočno mesto; črni dim prihaja od premnogih tovaren." "In v tem dimu žive ljudje dan na dan," ; vi::<.:ša v ;.>OM> -noj.vi^a-vis. "Ali ni pravi škandal da so sme krasni,božji zrak tako okuževatiV" "I, to je pač potreben, četudi nevšečen sjiremljevalec industrije." "Tejfi sam ne potrdim." •'Ali bi radi pridobivali moč iz premoga brez dima in saj ?" 1 "Gotovo je to mogoče. In dolžnost je vsakega človeka, ki mu je pri srcu narodno zdravje, da to možnost vedno in vedno zopet povdarja. Dim in saje sta znamenje nepopolnega izgorevanja, to se pravi: pomanjkljivih peči; mogoče je teoretično popolnoma, praktično pa skoro popolnoma brez dima kuriti, ako le uporabljamo primerno urejene moderne peči." "1, kako pa* da ljudje tega ne storijo? Saj je vendar popolno izgorevanje v interesu vseh." "Človek bi mislil tako, toliko bolj, ker za to ne govore samo zunanja snaga in zdravstvo, ampak tudi finančni, gospodarski momenti. Nepopolno izgorevanje pomeni slabo izrabo goriva. Vsi debeli črni oblaki, ki jih vidite dvigati se iz visokih dimnikov, odnašajo seboj plačan, toda ne izgorel, ne izkoriščen premog, vsak kadeči tovarniški dimnik jasno priča, da njegov gospodar ne zna gospodariti." "Potem pa ne razumem, čemu da ne vpeljejo povsodi čim najhitreje popolnejših peči." "O, na svetu je mnogo stvari, kijih ljudje delajo ali pa opuščajo, neumljivih. Staro-lcopitnost človeška je glavna ovira napredka. Tako tudi tukaj. Tisočere tovarne so se kadile še ob času, ko so živeli očetje in ded,je, zakaj naj bi se njihovi dimniki ne kadili tudi še danes? Jc dovolj drugih skr- bi, da bi imel človek dovolj časa brigati se za odpravo dima in saj, kar pa zadeva prihranek na premogu, je moderni svet precej nezaupljiv napram takemu hvalisanju. V resnici tudi prihranki niso tako gorostasni, da bi bilo mogoče vsled tega znatno povišati dividendo. Vendar pa tudi pridejo v po-štev; pred vsem — in to je najvažnejše — so tako visoki, da popolnoma krijejo stroške za izmenjavo starih kurilnic z novimi, ki dado malo dima. In to je mnogo vredno, kajti s tem so izpodmaknjena tla onim, ki se izgovarjajo s potrebnim varčevanjem." "Torej je mogoče starim pečem dodati naprave, v katerih izgoreva dim?" "tako je. Toda naprava za izgorevanje dima ni popolnoma pravilen izraz. Vem, da se ljudje pogosto tako izražajo, toda naprave za sežiganje dima se niso posebno obnesle. Ne gre za to, da bi sežigali dim in ■ti' saje, ampak to je važno, da sploh ne i):l mo, da bi mistala dim in saje. To je glfv naloga dobre peči." In kako se to'zgodi?" "Na različne načine. Rad vam to P0-1^ nim, toda dovolite mi popreje par op°nl o kemijškem procesu, ki se vrši pri j, vanju. To, kar v premogu izgoreva, * nuje kemičar.ogljik ali ogljenec. Da 111 ^ popolno izgoreti, potrebuje vsak delček . j atom ogljika dva delca (atoma) kisikj1 ^ kisleca, potem nastane iz obeh ogl.l1. j0ji T kislina in ta odhaja rz dimnika kot neVlt0l.c | plin. Če ni dovolj kisika, tako da se | združiti vsak atom ogljika le z enin1 ' ^ J mom kisika, potem nastane znani st''"^^ ogljikov monoksid, ki je uničil že tolik0 veških življenj. (Konec prih.) AMERIKANSKI SLOVENEC1 Ženski svet H ISA 9 SOB. 2 bik. do' "L," 3 do jezera, 50x190 lota, garaža za 2 kari. S34 Judson Ave., Evanston, 111. __33-č,p,$ BUNGALOW 5 sob, $8300, takoj i $1000.-8441 Paxton, South Chicago,1 2844. 2S-s do s 50 CEV. "BUSINESS VACANT," Čas za zidavo. 4250-52 \V. North Ave. M. KuUvin, 2058 W. Chicago Ave. 29-č do č NIZKA CENA za lote 40x125, mora takoj prodali, lOoih in Artesian. II. C. Shnutc, 651 Sheridan Itd. Grace-land 2467.___ 32-č do č FARME NA_PRODAJ_ FARMA 200 AKR. 150 akr. čiste, 50 akr. "Bourbeusc bottom"; ribolov; lahka odpl. IJ. S. Bronson, Bland, Mo. 47-p,s,t 76 AKR. v Anderson County", Texas, dobra farma, po $20 za aker, na lahka odplačila. T. II. Barrow, Austin, Texas. , 27-č,p,s UGODNA PRILIKA PRODA GARAŽO za 100 kar,~4 Skladišča, 3 stan. 3514 Indiana Ave. Pli. PouKlas 0229.__43-p do p ČISTOKRVNE ANGLEŠKE "BARRON STRAIN WHITE LEGHORN" piskih $8.75 za 100 s poštnino. BROWN LEGHORNS $10.00 za 100. ANCONAS, SHEPPARD STRAIN, dobre za nesti $11.00 za 100. RHODE ISLAND REDS, $11 za 100. PLYMOUTH ROCKS $11.50 za 100. WHITE ROCKS $13 Jamčimo,' da so zdrave in čistokrvne. Ako pride do vas kakšna mrtva, naj da potrdilo pošta, mi vam pošljemo živo; 12-od 8 dri 21 THE FULGHUM 1IATC1IERY _FKKEBEKG, ILL.____ RESTAURANT PRVOVRSTNI, o-prema lepa, blizu "L," nizka cena. 327 K. 51st SI.________21-s do s PHOTOGRAPHIC STUDIO, ust. pred 15 leti,, skylight, rent po ceni. R. H. Walsh, 234 East 61st St-________34-č..p,s POHIŠTVO NA ^PREDAJ POHIŠTVO "Genuine Mahogany'.' v dobrem stanju, cena nizka. Martin, 1115 Lunt Ave._46-p.s,t "TWIN BABY CARAGE" proda za $15.00, postelj otročja, $9. — 8229 Ellis. Stewart 10432. 38-p.s.t WW w <.*\r wwwetWBWJWtttlW PREDELAN DAVENPORT $25.00 Vel. Apex kabinet pralni Stroj, $65. Brunswick- phonograph $100. — 6S8 Buckingham PI., 2 apt. 37-p,s,t ALI PAZITE NA SIGNALE NEVARNOSTI? V noči 18. aprila 1775 je Paul Revere opazil in razumel varnostni signal v stolpu neke bostonske cerkve, nakar je ljudstvo opozoril na nevarnost sovražnika s tem, da je v diru prijahal tudi do poveljnika domače armade. Ta nočna ježa P. Revera je postala zgodovinsko znana. Ali pa pazite na signale nevarnosti, katere dela narava v zgodnji jeseni? Hitra premem-ba vremena vam lahko povzroči razne opasne bolezni, če trpite v,sled zabasanosti, nepre-bave in drugih želodčnih nepri-lik. Triherjevo grenko vino.vam čisti želodec ter pomaga črevesju do fednega delovanja, kar je najboljša obramba proti napadom bolezni. Cena ene steklenice je $1,25, na jugu in zapadu nekaj malega več. —~ Imejte tudi Trinerjeve tablete zoper prehlad pri rokah. Ako teh zdravil ne dobite v lekarni, pišite na: Joseph Triner Co.; Chicago, III. ESTET1CN0 GUSTOVANJE. |; . Solnce zahaja. Zadnje zlate žarke pošilja materi zemlji kot v pozdrav in kliče: na svidenje! Oko mi obvisi z občudovanjem na zatonu, oranžno zlat in rožnat odsev oblakov bi rado zadržalo, a ta daljna lepota izgine in odseva kot občutena vizija v duši. Noč se bliža dostojanstveno, in v duši vstaja nova slika, vzbujajoča nova čustva, ki.se prelivajo v eno in isto misel: 4 4 "Narava, kako te ljubim!" Dalje gre korak. Ustavi se pod oknom. Akordi! Mehko o-tožna melodija zadoni in sega do srca. Nehote se vprašam: "Kdo je ubral te glasove v lepo harmonijo? Kakšna je bila duša človeka, ki je dala iz sebe toliko razodevajoče se lepote?" In "čigave so roke, ki z razumevanjem sledijo mrtvim notam in jim dajejo življenja?" In zopet vstaja v duši čustvo, ki šepeta: "Urrjetnost, kako te ljubim!" Lahek korak me nese dalje, oko se ozira in v naglici išče lepote. Obvisi na izrazitem obrazu, na lepi postavi, na lepi sliki v izložbi, na lepi stavbi . . . Kako žejno je človeško oko, še bolj žejna je duša, ki išče in išče . . . Kolikokrat zaman? Kolikokrat je varana? Ne, nikar, le nikakega razočaranja! : Lahkokrila hiti, beži, se ustavi, posluhne. Lepoto išče v naravi, na cesti, doma, v hiši božji, v I gledališču, v knjigi, v sebi, v |l možu, v otrocih ... In duša ponavlja —• celo v razočaranju — vedno isti re-Brfren: . ,- j "Lepota, kako te ljubim!" Ne bilo bi prijetno živeti, ako bi nas ne obdajala lepota narave, in pust bi bil človek, ako bi ne bil prežet estetičnega čustvovanja. Narava ne skriva svoje lepote, vse, kar je v njej in na njej, , nas spominja na največjega, nedosegljivega umetnika — Boga. Človeškim očem se razodeva vsa božanstvena umetnost v zunanjosti vse narave, v lastni telesni lepoti — to je viden svet — a iz človeške duše nevidna lepota, ki je višek stvarstva, atom nevidne a le občutene in nedosegljive božje popolnosti. Ali je v vsakem človeku lepota? Ali ljubi sleherni človek lepotfl? Narava sama nas uči, da je , z lepim vedno združeno neprijetno, grdo, neokusno, in prav je, da doživljamo kontraste in jih občutimo, kajti enoličnost bi nam presedala, privadili bi se večne lepote in ne znali bi je ceniti. V človeku bi ne bilo več hrepenenja — njegova duša bi otopela. In vendar je dana slehernemu človeku možnost; da dvigne j svoj notranji svet, svojo dušev-nost, potom estetičnega čustvovanja in da reši lepoto telesa prezgodnje propasti. Navdahnjenjc, umetnost, ljubezen do lepega ga spremljaj ob srčni strani življenske poti. Skrb za zdravje, narava sama, solnce, voda in zrak vlivaj v telo življenske energije, prepo-trebne njegovemu obstoju. Kar ni dano človeku že ob rojstvu, naj mu vlije v dušev-nost vzgoja in samovzgoja. — Verjeti mora pač človek v lastno moč, da doseže svoj cilj. Z dobro voljo in vztrajnostjo doseže mnogo, tudi visoko stopnjo finese, ki se izraža v telesni zunanjosti in v notranjem estetičnem čustvovanju. Z dijamantom se brusi dija-mant, tudi lepota se privzgoji le potom lepote, zato blagor otroku, ki je postavljen v okolico, ki je lepota sama, to je med očetom in materjo, ki sta združena v harmoniji medsebojne izpopolnjenosti. Kako se iidejstvuje estetično čustvovanje v posameznem človeku? V skupnem učinku. Le v harmoniji duše in telesa je prava lepota. Postava, obleka, način nastopa, govorica, a v prvi vrsti izraz obraza, ki je zrcalo duše, to so značilni znaki, ki družijo in dvigajo v človeku estetiko. Nič ne sme biti na njem, kar bi motilo harmonijo notranje in zunanje lepote. V tej harmoniji je udejstvena prava vrednost človeškega bistva, v njej je moč, je sreča, je bogastvo. Tedaj govorimo lahko o idealni lepoti. Glavni znak idealne lepote je lepa duša. Dve sta poti, ki vodita človeka do tega zaklada. Ena je združena z žrtvijo, to je trpljenje, ki utrdi in dviga človeka, ako ima dovolj moči v sebi, ki ga pa more tudi upro-pastiti in vzbuditi v njem nasproten učinek, to je, mesto velikosti duše le plitvost, podlost in sovraštvo. Druga pot zahteva tudi močne volje in vztrajnosti: sam sebe mora človek izklesati in se boriti z zunanjim svetom; a doseči mora pravo razmerje med duševnim in naravnim življenjem. Lepa duša ne vzraste brez bojev. Njena pot pelje skozi prevare, razočaranja, skušnjave, ona pozna dolžnost in vestnost, a pozna tudi greh in kesanje. Iz teh bojev zraste k zrelosti, doseže pravo harmonijo čustvenosti in.dumevnega živ- ljenja. j Takšen tip je človek, ki kaže notranji mir, ki ga ne uničujejo življenja viharji, bolest in trpljenje. Ker spoštuje, kar je božjega v njeni, ne tepta človečan- i jstva v bližnjem: dolžnost, poštenje, dobra volja, morala, prostodušnost in miloba, to so stebri, ki podpirajo njegovo du-ševnost. V ženski duši so ugodna tla, da se izvije iz njih lepota. Njena nežna narava teži k estetič-inemu, lepemu in dobremu, s prirojenim instinktom išče ravnotežja med duševnostjo in nravnostjo. Zunanjost in notranjost, dolžnost in udaiiost, ljubezen in odrekanje se druži v lepo harmonijo estetike. 1 njena gracija mora biti naravna, estetiki je vsaka pretiranost tuja. Ako naletimo v ženskem tipu le enostranski razvoj, tedaj nas njena osebnost odbija. Zdi se nam kot zvezda, ki je zgrešila svojo pot. Žena mora stremeti navzgor, živeti mora višjemu svetu miselnosti, a ne sme obti-čati v višavi. Živeti mora svetu, odpreti svojo dušo, približati se človeku v nežnosti svoje ljubezni, — majhne človeške šibkosti in zmote je ne nadlegujejo — a ona ne sme obtičati v blatu. (Konec prili.) -—-—o-- Najmlajši katoliški škof. Najmlajši škof katoliško cerkve je James Leen, Irec, na o-toku Mauritius. Rojen je leta 1895., je torej :>>l h;i star. Leta 15)20. je bil posvečen v Inašni-ka, 15. julija l'J25. je pa postal škof KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. ........................ tin....... -................ ............ FRANK KRŽICNIK 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. p Phone: Canal 1404. HRANO IN STANOVANJE dobijo štirje fantje pri slovenski družini. J. Hočevar, 2309 West 25th St., Chicago, 111. (s) ŽENITNA PONUDBA. Samec katoliški, 49 let, star, s prihranki, se želi spoznati s katoliško Slovenko v starosti 40 do 55 let, vsled ženitve. Ce mogoče brez otrok. Katera se želi v kratkem omožiti, naj takoj naznani svoj naslov na "Samec," c. o. Amer. Slovenec, 1849 W. 22nd St., Chicago. SLOVENSKO DEKLE se sprejme za domača gospodinjska dela v dobri hiši. Zvečer hodi lahko domu, ob nedeljah prosta. Perila ni v hiši. Vprašajte pri: Hankan Jewelry Co., 2209 West 22nd St., blizu Leavitt, Chicago, 111. MALI OGLASI. __________HIŠE IN LOTE. LASNIK ŽELI v pokoj, proda poslopje restavracijo iij trgovino, 5300 Natural Bridko, stanovanje v prvem nadstr. Nasproti General Motor Co. Za podrobnosti vprašajte Feiuberg & I ones Realtors, 2909 N. Union. Forest 8762 St. Lotiis, Mo. 48-p,s,t HIŠA 6 SOB moderna; pol bik. do Irving Pk. Blvd. Nizka cena« Pridite pogledati. 3949 Natchez cesta. Graceland 9451. 39-p,s,t 3 PO 25 ČEVLJEV LOTE; 75 čev. frontage; vsaka $315, na Lincoln blizu 130. ceste. Tudi na lahka odpl H. Tealc, 839 N. Waller Ave. Austin 10575. 44-p do p HIŠA 9 STAN. v Portage Park. 5159 Agetite vogal Larramie. Rent nese letno $6290.—$17,500 takoj. Vprašajte 3935 N- Kilbourne Ave. 30-č,p,s BUNGALOW 6 SOB, furn. ht., klet ometana, garaža, na najlepšem prostoru v Cicero. Mora takoj prodati aH zamenjati za loto v Cicero. 1610 ■$8th Ct. 28-č,p,s DR. t F. KONOPA ^'SST ,N X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist sa zdiavlje-uje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St, vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 '' " ' . _______ ■ _ I..JU.I UJ.II. ■nmVlr'i^tiin'lwiin Viri'' r r'urn i i'»i»niii"n n ■wm'wiimihiw'w i ti " -miniii i > TiTjiij^TiTriniT» jmaTr^ii 111 n in iTi i iiniKiin i> n i rim i upnim i tu iitiitrr* ""i' i-fr—----1—rmmtm V zalogi imamo s^ctnf 2lncim6nit6 kfssti€ P_- > QTniun lip r W^y feg f^/35 o I llflllU UMI TiiiimiiiiiSiiinmuuniiiimnuiiiiniiiiii^iiHii|il7.l|,m nnrnmrrmTTT.nvnTmitrfl^ * i j 11 k "Beauty ~ oAccuracy A ' , WHS t Watch v- both typify 11*1* 1 1 i ' 1 • __ , v, . _T „ dobih smo kompletno izbiro ......-^nffHli ........ Štotlb Wrist Watches SMtglpMi s^stes novih iom modelov ssfešs tiest of beauty in appearance. They establish 4»4B> W «38i> JfJ^ MB «8»«»«® ^wr ^mm* ▼ this price. Its accuracy and a new standard or value with a range of ^ time-keeping qualities to- prices to meet every purse and purpose. gcther Tith,its bMUty of de; r F F — r.ign make it a most unusual The watch illustrated is one of the many dis- 1 (P *f tf^ I "f g\£\ f\f\ value at- rssszses cene oo JblZ.uu do ^luu.uu $7 a pendable. The case is of 14-k solid white gold, Amt of a beauty of design that will win admiration from the most fastidious. .............._.... __________ ' .. ^........................... ,. See this beautiful wrist watch, /).,„„.,„(,„. t ff "T" ~ ' 1 Izberite k.ar vam ugaja, plačate po svoji možnosti. Predme- f ' ' ' - ------------------ T note lis many excellent fca- Utlicrs front $20 to $300 ........ . . . . , u i - tures,compare itwithwatchen Imamo v zalogi te» kl 31 J,h ,zberete Vam »hranimo do božičnih praznikov, in Vsaka STRAND selling elsewhere at a^much Hankan Jewelry Co., Inc. veliko izbiro de- za nje lahko po malem izplacujetc. ^ nahaia V rilizewljai a wonderful value J y mantnih STRAND STRAND zapeslne ure so preskušene m služijo svojemu na- ura 6e nanaj® thls represents. In. _ul j_.i!uujl--- - - j.' .„. -j___j .............................jul. —m ur 0d $50. do $100. menu v splošno zadovoljstvo. Vsaka ura je pri tovarni regi- krasni škatjici, STRAND WRIST WATCH Demanti so garan- strirana. primerni za božič- Hankan Jewelry C«., IHC. ^__.-j.__^r^r^r^ ,... .........,,______^ tirani — veliki — Vsak odjemalec STRAND ure mora biti zadovoljen. ..................... —--- - " ---;—== " . 1 na darila itiiiHyyi^^ GARANCIJA n1' BOŽIČNI PRAZNIKI SE BLIŽAJO — MI IMAMO VELI- --- i tt , orr n a vrr^ ' , , w.......11 -=«-rr • .--tj ko zalogo--izberite takoj. [jss^gg^ctb^g^j ......................................'v........................^ Vsaka STRAND ura je garantirana, delo je • ----{-s--!---------- | prvovrstno, tako tudi materijal. STIIAND ure STRAND ure izdeluje ena največjih in najstarejših tovarn na svetu. Vsaka posamezna ura je preskušena. Vsak so vse preskušene, predno pridejo kupcu v ro- . rj ; j 5 ke, vsakdo je z njimi zadovoljen. posamezni del je skrbno pregledan, pri sestavljanju. Delavci, ki delajo STRAND ure, so najbolj izurjene moči. ^ A \ 1 OVUVtUl 1 ZClU , Deli vsake STRANI) ure so izvršeni po enot- \ lienr načinu, fcuko da se lahko vsak del, ki se ga V V 4 V V F A W V WW^l V TIP® W WUhk T" ^ClVdUCIJO "okrov vsake»STR AN D je^asebno skrbno iz- • H /I f|| |C fk |%i 1 M lAl i I i S i INC Z VSako ^'^Mf^Z^ me~' 11/'ll 1 Il^i^l 1 «IJLi ff AjiJLj1%. 1 Vvti i ! ure. STRAND, ure so postale znamenite radi J f CTPAMll I lepe oblike, finega in zanesljivega teka ter tr- MR. S. D. TELSER, predsednik | . O I MIHU j poznega dela. t } i ! STRAND WATCH co. 2209 West 22nd St. phone canal 5496 Chicago, Illinois I yro* Chicago, 111. i | ' DVOJE VRAT ZAPADNO OD METROPOLITAN STATE BANK. ^ 'amerikan$ki slovenec1 ^PISANOPOUEj^ — ROBEY THEATRE — 2007 W. 22nd St., Chicago, 111. OMAR THE MYSTiC Pride osebno 18. in 19. oktobra On vidi v vašo bodočnost, On vse ve — vprašajte ga, on vam odgovori na vsa vprašanja ZASTONJ! g^ Vstopnina: 15 in 10c. fv M. Križka, Mgr. di, je bilo to žalostno življenje. A nikomur se ni ljubilo delati: vsak bi bil dal svoje življenje za dva solda. Vsled neprestanega kričanja, pitja in skrivane žalosti so nazadnje pospali z nosom na mizi .Starci pa so med tem praznili vrče in peli: "La gloire nous appelle!" (Slava nas kliče.) } "Nočem, da bi te imenovali uskoka." T "Dobro, potem naredim kakor drugi," sem j-ekel. "Pa pojdem še jaz v vojno." Gospod Gulden pa je rekel: "Vsak je prost, vendar me veseli, da Jože misli tako kot jaz." Potem je bilo zopet tiho in okrog dveh je |teta M.arjeta vstala in vzela košaro. Videti je bila potrta in je rekla : "Jože, mene nočeš poslušati, a nič ne de: z božjo pomočjo bo vse minilo. Ako Bog da, se yrnes, in Katarina te bo čakala." Katarina se me je oklenila in pričela jokati, jaz pa še bolj, tako da je bil celo gospod Gulden solzan. Slednjič sta šli Katarina in njena mati po stopnicah dol, in teta mi je še od spodaj zaklicala : "Obišči naju še kaj, Jože!" "Bom, sem odgovoril in zaprl vrata. Komaj so me nosile noge. Še nikdar se ni-Sem čutil tako nesrečnega. Še danes se mi krči srce, ako se spomnim na to. t t VII. r t ■ Od tega dne se nisem zmenil za nič. Od-kraja sem se še včasih usedel k delu, a moje misli so neprestano hodile kje drugod, in pam gospod Gulden mi je reki: "Le pusti, Jože. . . porabi ta čas, dokler boš še pri nas, in obišči Katarino in teto Mar-ijeto. Jaz še vedno upam, da te izpuste, a kdo ve? Ljudi potrebujejo tako nujno, da se £tvar morebiti zavleče." Šel sem torej vsako jutro v Vier-Winden in 'dan prebil pri Katarini. Sicer sv.a bila žalostna, vendar srečna, da sva se videla. Ljubila sva se še bolj od prej, ako je to" sploh bilo mogoče. Včasih je Katarina poskusila peti, kakor prejšnje lepe dni, a hitro so ji prišle solze. Potem sva plakala skupaj in teta Marjeta je zopet pričela preklinjati vojne, ki delajo nesrečen ves svet. Trdila je ,da naborna komisija zasluži, da jo obesijo, in da so vsi ti lopovi med sabo sporazumljeni, da zastrupljajo ljudem življenje. Njeno robantenje naju je nekoliko pomirilo. Zdelo se nama je, da ima prav. Zvečer med osmo in deveto uro, ko so zapirali vrata, sem se vračal v mesto in videl mimogrede vse male gostilne polne novincev in starih, odpuščenih vojakov, ki so skupaj popivali. Vedno so plačevali novinci, drugi z zamazanimi, na uho potisnjenimi čepicami, rdečmi nosovi in starimi zavratnicami od 1 konjske žime, ki so nadomestovale srajčne ovratnike, pa so si gladili brke ter z resnim obrazom pripovedovali o svojih bitkah, mar- -ših in dvobojih. Ni si bilo mogoče misliti kaj gnusnejšega, kakor te od tobačnega dima napolnjene, od svetiljk na črnookajenih tramovih razsvetljevane beznice, te stare rogovileže in te mladeniče, kako so pili, razgrajali in kot slepci bili po mizah. Zadaj v temi pa stari točajki Ana in Marija z lasmi, na tilniku v vozel zvitimi, v katere je bil postrani vtaknjen trizobi glavnik, kako sta gledali to vrvenje, se pri tem gugali v pasu, ali pa junakom na zdravj,e včasih tudi izpraznili vrček. Za kmečke sinove, poštene in delavne lju- Ko sem gledal vse to, sem' hvalil Boga, da mi je v moji nesreči dal poštene ljudi, da dvigajo moj pogum in branijo, da ne pridem v tako družbo. Našim trgovcem /{ jefna->° od uas Potom 'V^^^iMlli Hi rain svojega čekovnega ra- ® 3 BPrfili3^ ^una so mnos°vrstne- siSBMfflH a biki k, Ml Tudi vi ste lahko istih #wlil! ® M 11H deležn « ak° U- 111» SI SOl SliRlH LOŽEN DENAR NA ||||pP|i 1 M:iJiJ|l , ČEKOVNI RAČUN ? iiSii®B ^ ^ IffiF teF- nas veselilo vam i"*''-■'- .......^ jj0i jstotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar. Tako se je vleklo do 25. januarja. Pred nekaj dnevi je bilo prišlo v mesto veliko število novincev, Pjemontezov in Genovčanov. Prvi so bili debeli in rejeni kot s kostanjem pitani Savojci in glave so jim pokrivali veliki, šiljasti klobuki; razen tega so nosili temnoze-lene hlače iz grobe volne in majhne, kot opeka rdeče jope od istega blaga, ki so bile čez ledja prepasane z usnjatim pasom1. Njih čevlji so bili sila veliki, in tako so posedali ob stari tržnici ter jedli sir iz pesti. Drugi, suhe, ogorele postave, so se tresli od mraza v svojih dolgih plaščih ob samem pogledu na sneg na strehah ter so z velikimi, črnimi, žalostnimi očmi opazovali mimoidoče ženske. Vsak dan so jih na paradnem trgu vežbali v hoji. Bili so namreč določeni, da izpolnijo vrste šestega redovnega polka in so za nekaj časa počivali v infanterijski vojašnici. Stotnik novincev, Vidal po imenu, je stanoval nad našo sobo. Bil je čokat, krepak, odločen mož, kljub temu pa dobrosrčen in vljuden. Pri nas je bil dal v popravilo svojo uro. Ko je slišal, da sem potrjen in se bojim, da se ne vrnem, me je hrabril z besedami: "To je sama nav.ada. . . čez pet ali šest mesecev se človek bori in maršira, ko je svojo juho. Mnogi se tako privadijo streljati na ljudi s puškami in topovi, da se čutijo nesrečne, ako nimajo tega razvedrila." J0LIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir ,t00ooooooooooooooo<>ooooooock>^^ 5 Artistične fotografije — Najnovejši okvirji. <$ POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM. 8 | ISLINGTON STUDIO 1 of PHOTOGRAPHY ? 9 J. F. Glomb, lastnik 6 2 2006 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. | g Phone Ganal 1807 g ? Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko g ? v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar S g spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj. 8 6 Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. g .X, OOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'', A njegovi nazori niso bili po mojem okusu in to tem bolj, ker sem opazil na njegovem licu pet ali šest zrn smodnika, ki so se bili precej globoko zajedli v kožo in so bili kakor mi je razložil, posledica strela, ki mu ga je bil neki Rus izprožil skoro pod nos. Tak položaj mi je bil čedalje manj všeč. Ker je bilo preteklo že več dni brez poročil, sem pričel misliti, da so name pozabili, kakor na dolgega Jakoba z Kozjega, o katerem ljudje še zdaj pripovedujejo zaradi njegove izredne sreče. Teta Marjeta je že vsakokrat, kadar sem prišel k njim, rekla: Glej, glej. . . torej nas bodo pustili pri miru!" — Toda naenkrat 25. januarja, ravno ko sem hotel oditi proti Vier-Windenu, se je gospod Gulden, ki je zamišljen sedel za delovno mizo, s solzami v očeh okrenil in mi rekel: "Čuj, Jože, to noč sem te še pustil mirno spati, zvedeti pa vendarle moraš: sinoči mi je orožniški stražmojste prinesel za tebe povelje za odhod. Marširal boš s Pjemontezi in Genovčani ter s petimi ali šestimi mladeniči iz mesta: s Klipfelnovim, Legfrovim, Leger-jevim in Gašperjem Cebedejem. Proti Manj-cu pojdete." The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter politi* denar na vse dele trwbk Kapital in preostanek $300,000.00. i C. E. WILSON, predsed- TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Dobro meso se dobi---- - -samo v dobri mesnici! Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOVENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno l meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare- ' T^"' jene po domačem receptu. ^iSriP Se priporoča v naklonjenost ^^ Math Kremesec SLOVENSKI MESAR. 1912 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA . Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil AL B. POVSOD . • i.. '•• 1 . a v • - ; LJUDJE ZBIRAJO SKUPAJ DENAR a banka ima med svojimi vlagalalji np tisoče ljudi, ki so, ali ki hočejo voditi trgovine in so posestniki udobnih domov, to zato, ker hranijo. Tudi vi ste lahko eden izmed tistih, ako vpoštevate to, da je baš sedaj čas da začnete s štedenjem in začnete pri nas nalagati na hranilne vloge. S Vaši prihranki so dobrodošli v največji slovanski banki KASPAR AMERICAN STATE BANK Imovina 1900 Blue Island Avenue Chicago, 111. $19,000,000.00 S~IGURNA BANKA ZA~~ULOŽITI VAŠ DENAR Moderne bedarije v Chicagu. ir Glas Svobode ima članek h "Nekaj o srednjeveških bedari- jr jah v modernem času." Brez c srednjega veka so moderne gla- c ve modernih prazne, dasi so sa- 1 mi v mišljenju še daleč za srednjim vekom. Da se svobodomiselni moder- ■ nist postavi v ospredje med naj- ^ modernejše, našteva nekaj mo- ^ dernih pridobitev, pri katerih 'j so pa privrženci njegovega mo- i dernizma precej nedolžni. Veselja naj pa malo imajo. Po ti j svetlobi pride — tema.-"Klerl-i f kalci vseh veroizpovedi in vseh | časov hočejo vlado, so uspešni, j ker so mase neumne, stremijo ■ edinole za razširjenjem umske i nevednosti in praznoverja. — Rimska cerkev.se baha z vedo, a njej je samo za poneumnje-vanje mas. Evo dokaza: Rožni venci iz stekla, prodaja zdravja ameriških kutarjev z molitvijo, kozje molitvice, škapulirji in druga taka roba, s katero prodajajo kutarji nebesa za denar, katera sami uživajo že na tem svetu, povrnitev bisage katoliškega zagrizenca in navi-hanca iz Nemčije, vtepenja v glavo o čudežih, da se je nale-jzel te srednjeveške robe celo 'Mussolini, sežgan rojak v Chicagu in hijensko kričanje: "Sežgani rojak se zdaj peče v peklu," kar gre modernistu posebno k srcu, dasi kriči, da ni nobenega pekla prav nikjer, še sežiganje nekje v Evropi, ker ^mu je to ravno prišlo na misel, l"ker te odredbe močno diše po srednjem veku," omajana papeževa oblast, ki mu pa dela dosti preglavice, nespodobna ženska moda, in kralj Alfonz 'XIII., ki se vsede na stari farški i izrek: Rim je govoril, konec be-'sed, in vsedel se je "v tem stoletju," pa saj je samole kralj, republike ne bodo nasedle, da bi radi kratkih kril priznale pa-peško nadoblast, stoletje znanosti in napredka, a duhovščina je zelo uspešna pri širenju praznoverja, pomoček je le pri ! jnas, modernih v Chicagu, za I amerikanske Slovence edinole ! jpri slovenskih modernistih, ki j imajo geslo: Boj vsakemu po- ineumnjevanju in praznoverju, a bo težko kje na svetu večjih modernih — neumnežev. Mo-jderni so svobodomiselci v Chicagu, da niso tudi zelo omejeni, bodo pač samole sami zanikali. Veselil naj bi se, pa je .hud. To je Mr. Tony Shragal, Johnston Citiy, 111. V Prosveti se zelo huduje nad duhovniki 'seve, ne morda nad kakim sla- i bim vremenom, in jim našteva grehe kot v kaki ljtaniji. "Najprej naj pogledajo v Rusijo," • pravi. "Rusko ljudstvo naj bi-učili samo vere, ne politike, pa bi se jim ne godilo v Rusiji, kakor se jim godi." Bebci bebasti, ki so take klade, da niso prej vprašali Tonija Shragla, kaj in kako naj bi bili učili. Iz Rusije je najbližja'pot v — Mehiko, saj se poznamo. — "Pogledajo naj še bližje — v Mehiko," jim govori na srce. — "Doli so držali siromašno ljudstvo v temi, glupili ga tako dolgo, da je bila mera zvrhana. Danes . . . stokajo in kličejo druge na pomoč . . ., dokaz, da jim je malo mar, koliko ljudske krvi se prelije, samo da zadoste svojemu pohlepu." To so toraj mehiški bebci. } Na^vetovno vojno se ne sme pozabiti. Zopet so igrali duhovniki vlogo bebcastih bebcev prve vrste. Blagoslavljali so orož-" je ... in oba naroda so slepili 1 in to duhovniki istega boga. In ' ti bebci "še mislijo, da jih veči-r na ljudstva ni spoznala." Med ' to večino je tudi Tony Shragal. 5 .Združenih držav se ne sme pozabiti. Tu je za g. Shragla 1 tako srečni kalumetski štrajk. 1 "Duhovščina je pognala zakra-z. ment v kot, popadla je za puške 1 m batine. Na moder (glej, glej) " jhačin je hotela pregovoriti Po-~ |ljake in Slovake . . . pa je bila '' jZopet prebebasta, dasi je bil a način moder, in Slovenci in Hr-" vatje so spoznali nakane. " I Mr. Tony Shragal je usmilje-jnega in dobrega srca. Noče in ^ 'ne mara vsega povedati, kar je 1 od njega zelo lepo. "Ni mi tre-a (ba navajati vse grehe (pač ® vseh grehov) na črnih dušah duhovščine." Kako blago in po-leg tega še opomin: "Sami naj pogledajo v svojo zgodovino, pa bodo videli, kako in na kak način se sami obešajo." Ali pa morda ne bo že prepozno, gosp. Shragal, ko so že obešeni? Polomili so jo tudi pri N.H.Z., pri čemur pa se je srečno rešil g. Tony Shragal, za kar jim pa ^ očividno ni hvaležen. Malo nevarnosti je baje zdaj pri S.N.P.J., "toda to je nemogoče, ker S.N.P.J. ni sestavlje-| na iz neumnega članstva, tem-1 več iz ljudi; ki vidijo nekoliko dalj kot duhovščina," in najda-lje seve vidi g. Shragal, in zato je "še pripravljen napisati, kaj misli o duhovščini." . Duhovščina ga povsod strahovito lomi, sama se lomi, in g-Shragal jo hoče zlomiti, a mesto da bi se veselil nad takim strašnim lomljenjem, je na duhovščino zelo hud, in menda še 1 fnisll" Vmrln 'r\ rluVinVrSAivn"